Sprejet je novi tarifni pravilnik
Centralni delavski svet Cinkarne Celje je na svoji seji dne 28. junija 1969 sprejel nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Sprejet je bil, objektivno vzeto, v najbolj neugodnem času
Osebni dohodek ne sme biti manjši od 600 din
V zvezi s sprejetjem novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v katerem je I. kategorije ocenjena s šeststo točkami, 36. kategorija pa s 3.600 točkami, je centralni delavski svet sprejel tudi sklep, da v primeru (kar je v sedanji situaciji mogoče), da vrednost točke kakšen mesec pade pod 1,00 dinar, osebni dohodek najnižje ocenjenih kategorij ne sme biti manjši od 600,00 din za 208 ur dela.
Kolikor bi bila vrednost točke izpod 1,00 dinar, osebni dohodek najnižje ocenjenih kategorij pade pod 600,00 din.
Više ocenjena delovna mesta oziroma kategorije delovnih mest pa se bodo obračunavale po določilih pravilnika.
glede na našo finančno situacijo.
Tarifna komisija, imenoval jo je centralni delavski svet, se je pri izdelavi pravilnika o delitvi osebnih dokodkov znašla v zelo težavnem položaju. Na eni strani jo je omejeval sklep centralnega delavskega sveta glede razpona osebnih dohodkov med 600,00 dinarji in 3.600,00 dinarji, na drugi strani pa je želela odpraviti velika nesorazmerja med posameznimi podobnimi delovnimi mesti.
Da je osebni dohodek 600,00 dinarjev mesečno prenizek za današnje življenske stroške, nam je vsem jasno. Cinkarna Celje pa je danes v takšnem finančnem položaju, da ni nobenih možno-
sti, da bi določili kot najnižji osebni dohodek znesek 700,00 dinarjev, ali kar bi bilo še bolj primerno 800,00 dinarjev.
Tarifna komisija je najprej razvrstila vsa delovna mesta v 35 kategorij glede na fizični in um-sik napor na delovnem mestu, nadalje glede na stopnjo odgovornosti posameznega delovnega mesta in na konjunkturnost posameznih poklicev. Pri tej prvi razvrstitvi še ni upoštevala dosedanjega osebnega dohodka. Naslednja stopnja dela komisije je bila groba ocenitev delovnih mest po progresivni lestvici osebnih dohodkov med 600,00 dinarji
in 3.600,00 dinarji, kar je zahteval sklep centralnega delavskega sveta. Razvrstitev in ocenitev delovnih mest po tej metodi je pokazala, da kolektiv Cinkarne ni zmožen v kratkem času ustvariti potrebnih sredstev za izplačevanje tako predvidenih osebnih dohodkov.
V tem trenutku se je komisija lotila najbolj neprijetnega dela, prilagajanja predloga za tarifni pravilnik z obstoječimi finančnimi možnostmi Cinkarne. Upoštevati je morala, da morajo imeti določene kategorije osebni dohodek prilagojen osebnim dohodkom iste kategorije v ostalih podjetjih v občini. Da morajo biti dela, za katera zelo težko najdemo delavce nesorazmerno višje ocenjena kot bi sledilo iz objektivnih meril. Prvi predlog komisije je bil obravnavan na sejah upravnega odbora. Na sejah, ki so trajale skupaj 36 ur, je upravni odbor sprejel predlog tarifnega pravilnika, kakršnega je predložil v javno razpravo kolektivu.
Vse predloge in pripombe ter pritožbe na predlagani tarifni pravilnik je komisija pregledala in ocenila ter predlagala upravnemu odboru določene popravke. Ze na prvi seji je upravni odbor sprejel sklep, da nobena skupina ali kategorija delavcev Cinkarne ne more imeti nižjega osebnega dohodka kot doslej. Na skupno treh sejah, ki so trajale 18 ur, je upravni odbor ponovno pregledal vsa delovna mesta ter sprejel potrebne popravke glede na svoj sklep in pa upravičene pritožbe zaposlenih glede razvrstitve v posamezne kategorije.
D. M.
LETO XVI.
CELJE, 15. JULIJA 1969
ŠTEVILKA 7
Tako popravljeni tarifni pravilnik je predložil centralnemu delavskemu svetu v potrditev.
Z novim tarifnim pravilnikom je predviden poprečni osebni dohodek 1.030,00 dinarjev. Vendar moramo takoj poudariti, da to pomeni poprečno povečanje osebnega dohodka za približno 12 °/o v primerjavi z letom 1968. Predvideni .osebni dohodek pa bo mogoče izplačati le, če bomo vsi člani kolektiva Cinkarne vložili največje napore za čimvečjo proizvodnjo ob čimmanjših proizvodnih stroških in samo ob sedanjem številu zaposlenih.
M. R.
plan izvoza dosežen z 65,19 %, v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je večja za 40,2 %. 73 % vrednosti izvoženih izdelkov in uslug, ki znaša 3,948.134 $ smo uspeli plasirati na konvertibilna področja.
Ker je v prvem polletju letošnjega leta proizvodnja hitreje rasla kakor število zaposlenih, je bila produktivnost dela večja kakor v preteklem letu.
5 Proizvodnja in produktivnost v mesecu juniju in v I. polletju
Proizvodnja v juniju je bila za 5 % manjša od proizvodnje, ki je bila dosežena v maju. To zmanjšanje vrednosti blagovne proizvodnje je posledica izpada proizvodnje superfosfata, zaradi rednega letnega remonta, zaključka kampanje modre galice in pa manjšega razpoložljivega časovnega fonda, kar velja za obrate, ki obratujejo kontinuir-no.
V primerjavi z mesecem junijem preteklega leta je ustvarjena vrednost, dosežena v juniju letošnjega leta, za 15,9 % večja. Kumulativno je v letošnjem prvem polletju dosežena vrednost blagovne proizvodnje, računana po stalnih cenah, za 21,4% večja od tiste, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta.
Letni osnovni plan blagovne proizvodnje za prvo polletje tega leta je dosežen s 57 %.
Čeprav je bila vrednost izvoz^ v juniju manjša od tiste v maju, je bila vseeno za 7,6 % večja od mesečnega plana. Kumulativno v šestih mesecih je bil letni
l>
1»
1>
J
1»
Polnjenje avtomobilskih cistern z žvepleno kislino
Naši napori za ustvaritev učinkovite organizacije
(Nadaljevanje)
Če se sedaj ozremo na teorijo X in teorijo Y, ki smo ju obravnavali v prejšnjem sestavku, torej če razmišljamo o tem, kaj je bilo in kaj bi bilo lahko, si moramo zapomniti naslednje: večina današnjih organizacij, ki delajo po starih konvencionalnih metodah, tolče sama sebe, Naše izkušnje nam vedno bolj kažejo prav tako kot izkušnje velikih kompanij v svetu, da so možnosti za rast in razvoj organizacij v prihodnosti v veliki meri funkcija pripravljenosti in voljnosti neposrednih proizvajalcev — uprav-Ijalcev in najvišjih vodilnih osebnosti, da začno nase gledati v drugačni luči. Poleg tega morajo biti tudi sposobni, da odrazijo spremembe v svojem lastnem vrednotenju, stališčih in vsakodnevni upravni praksi. Dokler ljudje na vrhu organizacije, ki imajo »oblast«, avtoriteto in ugled ne začno preki-
njati z zastarelim in ne pokažejo poti k novim rešitvam, ni upanja, da bi se kaj spremenilo.
Naj navedemo zelo nazoren primer, ki ga je prikazal R. Tannenbaum v svojem delu »Bulding effectivc Organiza-tions«. Sodeloval je v neki veliki firmi za avione in vesoljska vozila v Ameriki z ljudmi, ki so delali na projektiranju in gradnji zamotanih vesoljskih vozil. V tehničnem smislu frnajo ti ljudje stalno pred očmi celotne sisteme. Na vesoljsko vozilo gledajo kot na fizični sistem, ki ima vrsto podsistemov
—	elektronski podsistem usmerjanja, mehanični gonilni sistem in tako dalje.
Kar ti ljudje vedo iz izkušnje
—	to pa vedo presneto dobro
—	je spoznanje, da je v celotnem sistemu vozila izredno pomembno, da so vsi podsistemi skrbno medsebojno povezani eden z drugim in učinkovito usklajeni, če naj celotni sistem dobro deluje, če je kakršnakoli šibka točka v povezavi med podsistemi, tedaj to že lahko škodljivo vpliva ne samo na enega ali dva od podsistemov, ampak na celotni sistem. Zato pri gradnji celotnega vozila iz-
redno pazijo,^ da so vsi podsistemi skrbno in smiselno povezani eden z drugim v celomi sistem.
Naslednja stvar, ki jo ti inženirji vedo, je dejstvo, da bo zaradi notranje povezanosti podsistemov med seboj in s celotnim sistemom vsaka stvar, ki prizadeva del sistema, prizadela tudi ves sistem.
Pomen vsega tega za naše organizacije je naslednji: Naše organizacije so kompleksni, so-ciotehnološki sistemi. To so sistemi, ki povezujejo ljudi in opremo s cilji, da bi se v celoti ustvarila neka naloga in če bi bil vodja, posebno najvišji, slep za pojmovanja sistema, bi bil resnično izven stvarnosti. Če se nekaj zgodi v oddelku A, mora vedeti, da ta pojav ne bo ostal lokaliziran na oddelek A, ampak bo neogibno vplival tudi na vse druge dele sistema. Na podoben način se bo vse, kar se primeri osebi A, posebno, če je ta A na kakem ključnem položaju v organizaciji, odrazilo prek vsega sistema.
Vodje se morajo poleg tega stalno ukvarjati s povezavo med različnimi podsistemi v svoji organizaciji. Paziti morajo npr. ali so ljudje v proizvodnji v stiku z ljudmi v prodaji, ali pa se vsak ukvarja s svojimi lastnimi zadevami in niti ne govorijo eden z drugim.
Naslednja tendenca je v tem, da se vedno bolj odmikamo od zastarelih nazorov, po katerih je edini način, kako bodo ljudje in skupine (teami) skladno delovali v tem, da se bodo držali postavljene formalne linijske organizacije. Stvarno
življenje pa je takšno, da postaja najbolj odločilen dejavnik medsebojnega sodelovanja potreba po funkcionalnosti. Če sem v organizaciji in moram nekaj opraviti v sodelovanju z nekom, ki je na čisto drugem mestu, bo zame najbolje, če se z njim povežem in skupaj napraviva, kar je potrebno, da bo naloga opravljena.
Naj omenimo tudi Fischa, ki pravi: »Pri velikem številu podjetij v ZDA, Kanadi in Evropi sem opazil določeno novo smer, ki je zamišljena kot organiza-cijsko-teamsko oziroma ekipno delo.« To novo smer imenuje koncepcijo funkcionalno team-skega dela (Functional-Team-work) — F T sistem, ki se postavlja zoper štabno linijsko koncepcijo in jo zamenjuje.
Ta koncepcija ima seveda prednosti, zakaj pri izgradnji organizacije mora vsaka nova organizacijska shema vsebovati vse funkcije, ki morajo biti v enakopravnem položaju. Na ta način se doseže večja odgovornost in učinkovitost v poslovanju.
Osnovna razlika med eno in drugo koncepcijo je v pojmovanju, moči, vplivu in odgovornosti na grupo funkcij. Namreč, vsaka organizacijska shema mora uresničiti oziroma doseči obliko grupiranja funkcij, ki bo ne samo zagotovila najvišji nivo učinkovitosti in sposobnosti podjetja, ampak tudi »ustrezala realnosti v sedanjosti in bližnji prihodnosti«.
Ustvarjalnost organizacije »teamskega dela- je poudarjena v teoriji in praksi v sodobno organiziranih podjetjih s peti-
mi načeli, ki jih mora upoštevati vsaka moderna koncepcija (z njimi še seznanimo predvsem po Druckcrju). Definirana so takole:
1.	vsaka funkcija v podjetju mora dobiti ustvarjalen pomen;.
2.	kadrom je treba pri delu pomagati, toda ne jih zvezati v organizacijski strukturi;
3.	organizacija mora biti sposobna, da se prilagodi bistvenim okoliščinam in pogojem;
4.	relativna enostavnost raznih operacij v delu in poslovanju mora zamenjati dosedanjo zapletenost in podvojenost poslov;
(Nadaljevanje na 3. strani)
PRAVNI NASVETI
V vsakdanjem življenju se človek sreča z različnimi pravnimi zadevami, pri katerih si navadno ne zna sam pomagati. Nekateri v takih primerih iščejo pravno pomoč, večina jih pa »reši« zadevo po svoje.
Vsak član kolektiva lahko dobi brezplačno pravni nasvet s kateregakoli pravnega področja (osebni problemi, inin-vlnski odnosi — lastništvo, nasledstvo ipd ), v naši pravni pisarni pri tovarišu Stjepanu SINCEKU, dipl. iur., in sicer vsak drugi četrtek od 16. do 18. ure.
Pravna posvetovalnica posluje od 24. julija 1969.
Pravne nasvete lahko dobite tudi preko našega časnika; vprašanja je treba oddati v nabiralniku »Cinkarnarjeve pošte« ali pa v uredništvu »Cin-karnarja«.
" '
Ce.na odpadnega nasipnega materiala je 5,00 din za m'. Za prevoz poskrbijo koristniki sami.
Podjetja, ustanove, krajevne skupnosti itd. naročajo odpadni material z naročilnico. Na podlagi naročilnice izda transportni oddelek dovolilnico za odvoz materiala. Dovolilnice je treba oddali vratarju, ta evidentira število voženj po datumih, Naročilnica in dovolilnica sla osnova za izdajo računa. Računu se priloži tudi naročilnica. Obračun bo narejen enkrat mesečno.
Isti postopek volja tudi za zasebne koristnike tega odpadnega nasipnega materiala s tem, da poprej naročeno količino materiala plačajo. Kolikor je privatniku'dostavljen material z našim prevoznim sredstvom se mu prevoz zaračuna po času, to je 32,00 din na uro.
D. M.
Urejena je prodaja in prevoz ogorkov ter ostalega nasipnega materiala
Upravni odbor je na predlog transportnega oddelka sprejel sklep s katerim je urejen odvoz iivprodaja ogorkov in drugega odpadnega nasipnega materiala, ki se lahko uporablja za nasipovanje poti, cest in podobno.
Upravni odbor je sklenil naslednje:
0 Ves odpadni material, to so ogorki in ostali nasipni odpadni material, ki ga potrebujejo delavci Cinkarne za svoje potrebe je brez.plačcn. Prevoz in nakladanje si delavci oskrbijo sumi. Z našimi prevoznimi sredstvi je možno opraviti prevoz ie takrat, ko so \ vozila prosta in nimajo prevozov v podjetju oziroma za podjetje.
Ce je odvoz opravljen z našimi prevoznimi sredstvi se ti prevozi zaračunajo po naslednji ceni:
—	prevoz do 5 km v obe smeri je 10,00 din,
—. prevoz od 5 km do 10 krn v obe smeri 20,00 din,
—	prevoz od 10 km do 15 km v obe stueri 3Q,00 din,"^
— prevoz od 15 km do 20 km v obe smeri 40,00 din, (20 km v obe smeri je skrajna meja prevozov z našimi prevoznimi sredstvi).
Obračun prevozov napravi transportni oddelek mesečno po seznamu in na podlagi potnih nalogov šoferjev, ki morajo bili podpisani od koristnika prevoza.
Obračun je treba oddati v oddelek za osebne-dohodka, ki koristnikom odtegne stroške prevoza.
Finančni sektor določi konto na katerega se bodo stekala tako pridobljena sredstva.
# Za koristnike tega odpadnega napisnega materiala, ki niso zaposleni v Cinkarni je cena naslednja:
Nepotrebne izgube materialnega dohodka
V primeru, ko govorimo o dohodku bodisi, da gre za ustvarjanje skupnega narodnega dohodka, dohodka neke tovarne ali individualnega dohodka, ne smemo pozabiti na nasprotni pojem — določene izdatke. V današnjem širšem razvoju sveta je še vedno najbolj občutljiva točka pridobivanje individualnega dohodka nekega podjetja ali vsakega posameznika. Poenostavljeno bi lahko rekli, da v vseh primerih prihaja do planiranja in ugotavljanja dohodka — seveda na različne načine in na višino — še predno smo začeli z ustvarjanjem neke dejavnosti, opravila uslug ali izdelave tega ali onega predmeta.
Glede preračunavanja se pravzaprav ne ločita družbena in zasebna dejavnost. Obe kategoriji dejavnosti hočeta že vnaprej vedeti, koliko bo višina njihovega dohodka, če kalkulacijo fiksne lastne cene odštejemo. Preostali del dohodka in čistega dohodka ali v kapitalizmu profita ali tako imenovana presežna vrednost pa se deli glede na družbeni sistem ■— različno, kar pa ni namenjeno poglabljanju ob pisanju prispevka. Prav gotovo pa je, če gre za dobro ali slabo kalkulacijo pred sklenitvijo neke pogodbe, so lahko odstopanja zelo različna, kar zadeva ustvarjanje dohodka. Hote ali nehote se yčasih tudi dobra kalkulacija spremeni glede višine dohodka, da dohodek podjetja pade, če lastna cena zaradi neobjektivnih okoliščin poraste.
Upoštevati je treba naslednje,
če poslovni stroški rastejo, raste tudi lastna cena in obratno, ker stroški predstavljajo v obliki proizvodnje preoblikovana sredstva gospodarske organizacije. Kot stroške pa je z ekonomskega stališča treba obravnavati vse tisto, kar predstavlja lastno ceno proizvodov, npr.:
PS + OD = LC (poslovni stroški + osebni dohodek = lastna cena)
PS rastejo-------je LC višja =
= dohodek nižji
PS padajo --------- LC pada ='
= dohodek višji
Pravtako imajo nftji ali višji transportni stroški vpliv na višjo ali nižjo lastno ceno, oziroma u-stvaritev celotnega dohodka. Poleg tega pa se lahko poslužimo konkretnega primera in izračuna še z druge plati vagonsko dobavljenega blaga:
drugi kvoti 8.000,00 din. Toda k vsemu temu pa se pridružijo še ostali stroški, to je, stroški tari* ranja vagona 12,00 din in izvleka na kateremkoli industrijskem tiru 15,00 din, kar predstavlja skupne dodatne in tudi nepotrebne stroške po vagonu 27,00 din. Ta tarifa je vedno fiksna, določena je namreč po pravilniku 2TP Jugoslavije in tem postavkam se ni mogoče izogniti. Navedeni količini pa je mogoče odpremiti v prvem primeru z 200 v drugem primeru pa z 400 vagoni. Tako gre na nepotrebne izdatke zaradi dodatnih stroškov v prvem primeru 5.400,00 in v drugem primeru 10.800,00 din.
Vzporedno je pripomniti, da se vprašanje po zahtevi Obveznega tariranja vagonov v pogodbenem razmerju ne postavlja, saj dejan-
sko s takim načinom izdatki po-rastejo višje glede na ZTP tarifo v razmerju vrednosti navedene vrste blaga, ki je pri toni mnogo višja, kakor piritne rude in fos-foritov. V kolikor bi pri zadnjih dveh vrstah blaga postavil nekdo zahtevo dobavitelju ali špediterju po obveznem tariranju vagonov?,- m s tem storil še večjo napako, ker bi povzročil še višje dodatne stroške, kajti razlika eventualnega viška blaga zaradi nizke cene, nikakor ne pokrije stroškov železniške tarife tariranja in izvleke vagonov.
Ves notranji železniški promet temelji namreč na uradni tari vagonov iz česar sledi tudi obračunavanje tovora in dobivanje neto teže. Ce pa že prodajalec ima lastne možnosti ugotavljanja nd-ve tare, se tega lahko tudi neovirano posluži — seveda če so izpolnjeni vsi ostali pogoji priznanega uradnega tehtanja ali prevzema blaga na kraju samem. V zunanjem prometu velja torej fsto načelo, razen posameznih izjem izvoza blaga v tujo državo. (Nadaljevanje na 6. strani)
I. URADNA TARA 10.500 kg
UGOTOVLJENA TARA 10.300 kg
Bruto 30.000 kg ur. t. 10.500 kg
200 kg
je skriti materialni dohodek
Bruto 30.000 ur. t. 10.300
Neto 19.500 kg	Neto 19.700
II. URADNA TARA	UGOTOVLJENA TARA
10.300 kg	10.500 kg
20	) kg
je izguba materialnega dohodka	
Bruto 30.000 kg	Bruto 30.000
ur. t. 10.300 kg	ur. t. 10.500
Neto 19.700 kg	Neto 19,500
Iz prikaza I. sledi, da je kupec pri postopnih (ali tudi vezanih) dobavah Izročitve blaga po dobavljenih na boljšem, v tem primeru gre razmerje med uradno in ugotovljeno taro za 200 kg razlike v dobro pri istem vagonu, kar predstavlja skriti materialen dohodek, če ni posta vlej na zahteva po tariranju vagona.
Iz prikaza II. pa sledi, da je dobavitelj na boljšem in kupec v slabšem položaju, ker gre za 200 kg razlike med uradno in ugotovljeno taro, če ni postavljena zahteva po obveznem tariranju vagona. Končno je treba zaključiti, da je najbolj enostavna in pravična pot za obe stranki, Če bi vagon tarirali pred odpremo, ker v tem primeru odpade izguba materialnega dohodka, gre torej za ravnovesje.
m	ES	n® t	mm	
Kljub takemu stanju prikaza I. in II. pa gre za večje razlike količinsko vezanih ali nevezanih dobav določene vrste blaga kot npr. piritnih in cinkovih koncentratov al^ fosforitov, če se forsira tariranje vagonov (glej prvi primer prikaza). Pri dobavah posamezniH vagonskih pošiljk je vedno rentabilneje, oziroma pošteno za obe stranki, če se vagon tarira. Vsekakor pa je pri dobavah npr. stranka v vlogi kupca vedno v slabšem položaju, če izven pogodbenega razmerja postavlja zahtevo po tariranju vagona. Statistično je dokazano, da pri zaključnih dobavah od 4000 do 8000 ton izgubi kupec od 4.000 do 8.000 kg blaga. Kolikor to apliciramo na konkretno dobavo cinkovih koncentratov v lastnem podjetju, izgubi podjetje pri prvi kvoti okoli 4.000,00 din in v
Maši napori za ustvaritev učinkovite organizacije
(Nadaljevanje z 2. strani)
5.	uresničiti je treba ravnotežje med funkcijami v podjetju. (Odpraviti konflikte).
Samo z večjimi in pomembnejšimi razlikami in nesporazumi je seznanjati višje organe, da o njih odločijo in nenehno je potrebno spodbujati grup-no delo zaradi optimalnega uresničevanja ciljev podjetja.
Torej uspeh koncepcije funk-cionalno-teamskega dela je odvisen od skupne lastne sile, delovanja in ravnotežja ustreznih kadrov na zares pomembnih funkcijah vsakega podjetja.
V koncepciji funkcionalno-teamskega dela organ upravljanja pooblašča s pristojnostmi in izvaja učinkovito kontrolo delovnega procesa in razvoja poslovanja, sredstev in komunikacij. Na ta način se posamezni organi osvobodijo odgovornosti za vsakodnevne malenkosti, da bi se skoncentrirali na usklajevanje in opazovanje. Tako grup-no delo dobi pravo mesto v poslovanju. Koncepcija funkcio nalno-teamskega dela v določenem obsegu prisili organe upravljanja in vodenja, da koncentrirajo svoja prizadevanja na naslednje dejavnosti (po Fischu) '
—	da oblikuje družbene poglede na življenje;
—	da utrjuje družbene in poslovne cilje in norme;
—	da razvija in odobrava plane programe za uresničenje družbenih ciljev;
—	da razvija in usklajuje združevanje;
—	da prenaša specifično
upravljanje na ustrezne kadre v podjetju;
— da opravlja totalno kontrolo upravljanja v podjetju.
Torej, če se bomo v organizacijski strukturi približali koncepciji funkcionalno-team-skega dela, bo imelo delo vodij in delavcev več uspeha in harmonije, kar je končni cilj vsakega podjetja. Znano je namreč, da so spričo slepega podrejanja štabno linijski koncepciji mnoga podjetja v svetu zaostajala v razvoju modeme organizacije kot veščine upravljanja. Zato tudi niso zdržala tempa modernega poslovanja na tržišču, kar je imelo posebno negativne po sledice za znanstveno razisko vanje, metode proizvodnje in medčloveške odnose.
Tendenca v vodenju
Naslednja tendenca — v prvi vrsti na področju vodenja — je opuščanje oblasti kot načina, da bi pripravili ljudi za opravljanje nekega dela, in namesto tega ustvarjanje ozračja, ki omogoča, da se opravi tisto, kar je najbolj pričnemo.
Namesto, da bi si pripovedoval: »Jaz sem vodja — šef in imam oblast in pravico, da ti odredim, kaj boš napravil«, pojmuje manager v prihodnosti svojo nalogo bolj tako, da ustvarja pravo ozračje in primemo okolje za svoje ljudi. Ustvaril bo milje, da bodo njegovi sodelavci lahko dejali: »To je pa res zanimivo delo. Rad
(Nadaljevanje na 4. strani)
Odlikovani krvodajalci na izletu
Ob prazniku dneva krvodajalcev 4. junija je republiški odbor Rdečega križa odlikoval 47 krvodajalcev iz Cinkarne, ki so do konca meseca maja darovali kri petič, desetič in dvajsetič.
Tudi letos je občinski odbor RK povabil vse odlikovance na izlet. V zdravilišču Dobrna je bilo pripravljeno kosild, nato je bila v zdraviliški dvorani kratka slovesnost. Odlikovancem sta se za njihov human odnos do sočloveka zahvalila predsednik občinskega odbora RK tovariš Tone Erjavec in primarij dr. Stana ŠTRAUS. Zlasti je bil poudarjen vzgled, ki ga dajejo odlikovanci s svojo nesebičnostjo mlajši generaciji kar veliko prispeva, da se v krog krvodajalcev prijavlja vedno več mladih ljudi.
* Po svečanosti je sekstet iz Strmca skrbel za dobro razpoloženje. V odlično razpoloženi družbi je med plesom in petjem le prehitro potekel čas do vrnitve ob 20. uri.
Diplomo za dvajsetkratno darovanje krvi so prejeli: Drago CUDOVAN iz valjarne, Boris Del-NEGRO iz strojnega obrata, Franc DEČKO iz kemije I in Slobodan STOJKOVIČ iz pomožne službe.
Zlato krvodajalsko značko za desetkratno darovanje krvi so prejeli: Martin PRELOZNIK, Pero ILIČ in Jože ANTLEJ iz topilnice, Anton REPAS iz keramike, Franc TERŠEK iz PIK, Anton RUPERT iz valjarne, Alojz KUNST iz modrega bakra, Karl RAMŠAK in Marjan CIMERMAN iz strojnega obrata, Ludvik TRNOVŠEK in Alojz ŽNIDAR iz gradbenega obrata, Feliks ROPERT iz kemije I in Anica GLIHA iz samskega doma.
Srebrno krvodajalsko značko za petkratno darovanje krvi so prejeli: Franc HRIBERNIK iz topilnice, Anton KAMENŠEK iz aglomeracije, Nikola PELJHA, Ivan BREČKO iz plinarne, Suljo MAJKOVIČ iz rafinacije, inž. Matija ŽUMER iz razvojnega laboratorija, Metoda KASTELIC iz glavnega laboratorija, Tone HO-HNJEC, Marjan KOROŠEC, Franc KOŠTOMAJ, Jakob LEŠNIK, Filip POLAVDER, Mihael POZNIČ in Karl PUŠNIK iz valjarne, Franc POŽENEL iz kemije I, Alojz BLA-
ŽIČ iz novega litopona, Ivan TRNOVŠEK in Ljubo UMIČEVIČ iz superfosfata, Ivan MOHORKO iz skladišča kemije I, Jože LAJLER iz kemije II, Pavel GOLOGRANC, Zvone KOBOLA, Bogomir OR-TER in Slavko STEČUK iz strojnega obrata, Ivan PODRGAJS in Slavko TURNŠEK iz elektro obrata, Peter ŠTEFANEC in Franc LUPŠE iz transporta, Agica POD-GAJSKI iz pompžne službe in Poldka SEDMINEK iz samskega doma.
Med krvodajalci v Cinkarni je bilo veliko zanimanje za ta izlet. Mnogi so spraševali, čemu niso bili povabljeni. V pojasnilo je treba povedati, da vabi Rdeči križ na vsakoletno proslavo dneva krvodajalcev le tiste darovalce krvi, ki prejmejo odlikovanja. Vseh odlikovancev je mnogo več. Samo v Cinkarni jih je nad sto. Čim kdo doseže pravico do prvega ali višjega odlikovanja, je v tistem letu spet vabljen na proslavo oziroma izlet. Izleta pa se lahko udeležijo vsako leto odlikovanci z diplomami.
Naše prizadevanje
(Nadaljevanje s 3. strani)
delam .v tem okolju, ker se počutim kot človek... ker res lahko izrazim samega sebe, priznajo mi moje človeško dostojanstvo in lahko pokažem kaj znam in česa sem sposoben.« Zato tak delavec ne bo prispeval k organizaciji samo toliko, kot da je del opreme, ampak bo prispeval kot človek v svoji polni funkciji, z vso svojo iznajdljivostjo, ustvarjalnostjo in notranjo zavzetostjo za stvar, če smo takšni, da gledamo v prihodnost in na mesto, kjer se bo vodila odločilna bitka, moramo ustvarjati takšno ozračje. In še nekaj ne smemo pozabiti — ljudem moramo zaupati in ustvarjati zaupanje.
Naslednja tendenca je: ljudem ni treba toliko govoriti, ljudi je treba poslušati. Če samo govorimo, pripovedujemo, usmerjamo in tako dalje, nam ne ostane kaj dosti časa, da bi prisluhnili ljudem oziroma organizacijskim enotam, s katerimi imamo opravka. Če se hočemo vživeti v utrip organizacije, je nujno potrebno, da imamo tiho za te življenjsko važne skupine. Manj se moramo ukvarjati v prvi vrsti s posameznikom kot posameznikom, pač pa v veliko večji meri s teami in delovnimi skupinami.
POUDAREK NA
SODELOVANJU
Če učinkovita organizacija zahteva organske sisteme, team-sko delo in povezanost specializiranega dela v kompleks z učinkovitim sodelovanjem posameznikov in skupin, je geslo dneva sodelovanje, ne pa tekmovanje. Če je posameznik ali skupina proti skupini, ne bo teamskega dela, sodelovanja in učinkovite povezanosti. Po konvencionalnem naziranju je vedno treba skrivati prave namene tako proti posamezniku kot proti skupini. Ko se pogovarjamo, se pravzaprav pogovarja ena maska z drugo, namesto da bi se odkrito pogovorili kot pošteni ljudje, ki imajo opraviti drug z drugim. Ko gremo v smeri novih koncepcij je treba več pristnosti in več odkritosti, »odprtih kart« in ne tendenc, da bi eden drugega »prelisičili«. Odkritost zahteva, da smo odkriti tako v čustvih in mislih. Tudi ko se bomo jezili drug na drugega, kritizirali drug drugega, bomo resnično skrbeli za drug drugega, občudovali drug drugega, si medsebojno pomagali z nasveti, delili upe, stremljenja in skrbi, če bomo torej pogledali in gledali na stvari iz teh zornih kotov, posvečali vso pozornost razvoju posameznikov, skupin in organizacije, bomo lahko omogočili, da bo naše podjetje stalo v ospredju boja za napredek.	-m-
Kaj je z novatorji?
j;:	V prvih povojnih letih je bilo novatorstvo
C in racionalizacija predmet mnogih razprav t v časopisju. Delavci — izumitelji so pred-j l stavljali središče pozornosti v javnosti.
ji Tisti časi so minili in z njimi žal tudi — I« dasiravno le amatersko — gibanje izumitelj-C:	stva. Mladi naraščaj skoraj ne pozna več
i; j, pojmov novator in racionalizator, četudi sta j::	svoje čase mnogo prispevala razvoju naše
j | industrije. Takrat nismo imeli mnogo znan-
I	:	stvenih ustanov. Skoraj povsod smo še orali
j; ledino in vsak izum, sleherna iznajdba sta |:	bili dobrodošli. Danes je stanje popolnoma
j;; drugačno. Za znanstveno raziskovalno delo
II	trošimo dosti denarja. D.esetine delovnih or-!;; ganizacij ima svoje lastne inštitute.
Kje smo pogrešili?
j< •
j! I Ali naj se zato manj posvečamo gojenju ■■; masovne proizvodne ustvarjalnosti ih tehnič-(j nega napredka? Mi smo storili prav to — in
S:	pogrešili. Dejstvo, da smo medtem marsikje
u • ,
;:	dosegli zadovoljivo raven tehničnega in znan-
j;; stvenega napredka, bi moralo biti samo i' razlog več za nadaljnje spodbujanje novator-; jev in racionalizator jev.
Po podatkih mednarodnega urada za zašči-| „to industrijske lastnine v Genevi, je Jugosla-j;;	vi ja po številu prijavljenih izumov preprič-
1 Ijivo med zadnjimi v Evropi. V Luxemburgu | izide letno po en patent na 314 prebivalcev, I;:	pri Švedih na 692, v Franciji na 1351, v Ita-
2; liji na 2635, v Grčiji na 8429, v Poljski na j::	19.058, v Jugoslaviji pa pridemo do enega
♦ patenta letno šele na 83.500 prebivalcev!
Primeri
Takšna so razmerja v izumiteljstvu med nekaterimi državami. Toda na primerih nekaterih naših kolektivov lahko vidimo, koliko so prispevali proizvodni delavci, tehniki in inženirji, ki predlagajo tehnične izboljšave.
V	Železarni Sisak so prijavili 1965. leta 20 patentov. Z njihovo praktično uporabo so prihranili v enem letu 1,700.000 dinarjev. Avtorjem izumov so izplačali 28.765 dinarjev nagrad, kar znaša 1,7 % prihranka.
Zakaj?
Med delovnimi organizacijami, ki pomagajo novatorjem in racionalizator jem, navaja ustrezna analiza Sveta Zveze sindikatov naslednje: IMT v Rakovici, »Cinkamo« v Celju, »Prvomajsko« v Zagrebu, Rudarsko-topilniški bazen v Boru, Tovarna dušika v Goraždu, »Famosa« v Hrasnici, »Moša Pijade« v Sve-tozarevu, »Borisa Kidriča« v Lukavcu in »Podravko« v Koprivnici. Verjetno je še dokaj kolektivov, ki povečujejo dohodek s spodbujanjem izumiteljske ustvarjalnosti delavcev. Vemo pa tudi, da mnoge delovne organizacije le simbolično stimulirajo svoje delavce za novatorstvo in racionalizatorstvo,
V	»Varteksu« je bilo v dveh letih prijavljenih in sprejetih 16 izumov, s katerimi je podjetje prihranilo milijon novih dinarjev. Toda predlagatelji niso dobili nobenega nadomestila: V tovarni Samota v Arandjelovcu nekemu niso priznali racionalizacije v konstrukciji vaggneta za tunelsko peč, čeprav so s to izboljšavo letno prihranili 600.000 N-din. Takšnih primerov je žal mnogo. Zakaj?
Nesreče pri delu • Nesreče pri delil • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri del
V mesecu maju se je ponovno povečelo število poškodb pri delu na poti iz službe ter v službo. Isto velja za število izgublenih dni zaradi teh poškodb. Poškodbe pri delu z izjemo ene so lažjega značaja. Število in oblika teh poškodb nas opozarjata na to, da doslej nismo posvečali dovolj pozornosti preventivnemu povečevanju poškodb pri delu.
Razumljivo je, da število poškodb v določenem obdobju odstopa od povprečja, vendar je tako občutno odstopanje dokaz, da varstvenih ukrepov ne izvajamo prepričljivo. Zaradi poljedelskih del, ki pričnejo že spomladi, pride mnogokateri delavec na delo utrujen, nespo-čit in ne pazi več na varnost pri delu. Nadzorno osebje pa
ne izvaja tako intenzivno pritiska na upoštevanje najosnovnejših varstvenih ukrepov in s tem pride do spontanega naraščanja števila poškodb.
Naša naloga je poostriti nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov. Samo s tem preprečimo mnoge, lahko tudi težke poškodbe.
PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV
maj	april	poprečje
1369	1969	1968
Povprečno število zaposlenih Število poškodb pri delu Število izgubljenih dni Število poškodb na 100 zaposlenih Poprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega Število poškodb na poti Število izgubljenih dni	2119 36 623 20,4 17,3 3,14 14 279	2126 23 524 13,- 22,8 2,95 5 123	2062 24,7 502 14.3 20.4 2,92 3,3 75
'Skupaj vseh poškodb	50	28	28
Skupaj izgubljenih dni	502	642	477
ANALIZA POŠKODB V	POSAMEZNIH	DEJAVNOSTIH	
maj	april	poprečje
1949	1969	1968
Proizvodni proces 21 Vzdrževanje . 4 Interni transport 1 Nakladanje — razkladanje 2 Mazanje in Čiščenje strojev — Čiščenje, vzdrževanje reda in ostalo s
n
3
1
4
14,8
3,9
2.4
3.4 M 3,4
Skupaj
34	23	24,7
Iz analize poškodb v posameznih dejavnostih opažamo nadpovprečno veliko število poškodb pri proizvodnem procesu in pri ostalih delih, kot je čiščenje in vzdrževanje reda. Kljub vsemu pa nam manjka še mnogo, da bi se lahko po-
hvalili z našim redom na deloviščih iri v okolici obratov.
Pri analizi smo ugotovili, da je od 21 poškodb pri proizvodnem procesu imela ekonomska enota metalurgija 11 in predelovalni obrati 9.
Analiza vzrokov poškodb nas opozarja na naraščanje poškodb zaradi osebnega faktorja. Pri tej analizi se potrjuje, da na poslabšanje rezultatov zelo vpliva velika fluktoacija in zaposlovanje
delavcev iz industrijsko zaostalega področja. Potrebno bo posvetiti več pozornosti izobraževanju in stalnemu poučevanju delavcev po vprašanju varstva pri delu.
s povpreč-
Primerjava rezultatov v posameznih delovnih enotah jem preteklega leta
Število poškodb na	Število izgubljenih
Delovna enota	100 zaposlenih maj	poprečje 1*69	1968		dni na 1 poškodbo maj	poprečje 1949	1948	
Metalurgija	31,3	23,7	12,4	26,4
Predelovalni obrati	52,2	16,3	10,2	16,3
Kemija I., III.	5,-	10,5	46,-	27,5
Kemija II.	2,6	2,3		
Vzdrževalni obrati	17,-	14,8	39,2	18,9
Uprava in ostalo	3,9	6,3	58,-	22,-
Skupaj	20,4	14,3	17,3	20,4
Naše prizadevanje za preventivno preprečevanje poškodb pri delu moramo usmeriti na obrate topilnica in valjarna kakor tudi na obrate cinkovo belilo in žlebarno. Velika fluktua-cija ima močan vpliv na poslabšanje rezultatov v obratih
topilnica in valjarna, kjer se delavci stalno menjajo. Vzrok za fluktuacijo so zelo težki delovni pogoji ter zaposlovanje delavcev iz industrijsko zaostalega območja. V teh obratih se mora osredotočiti pozornost na poučevanje o varnem delu in
poostriti nadzor nad izvajanjem varstvenih ukrepv. Na splošno pa je potrebno stalno poučevati vse delavce kako praktično izvajamo varstvene predpise in ukrepe na posameznih deloviščih.
ANALIZA VZROKOV POŠKODB PRI DELU
Neprevidnost	23	14	14,3
Neprevidnost in
pomanjkljiva
organizacija dela	8	3	3,3
Neprevidnost
in nered
na delovišču	—	J	0,3
Malomarnost in neupoštevanje varstvenih ukrepov Pomanjkljiva organizacija dela Pomanjkljivi varstveni ukrepi Pomanjkljiva kontrola
varstvenih ukrepov Motnje v tehnološkem postopku Pomanjkljivi prostori zastarele naprave
Fiziološke motnje ponesrečencev Skupaj
1 . —
3
1,5
-	-	0,4
-	-	0,7
-	-	0,3
-	-	2,4
-	-	0,4
36	23	24,7
Primerjava rezultatov posa meznih delovnih enot s poprečjem preteklega leta nakazuje delovne enote, v katerih se bo treba lotiti resnejšega reševanja problematike delovnih	pogojev
in poučevanja delavcev o varnem načinu dela.
K tem enotam spada metalurgija z obrati topilnica in cinkovo belilo ter predelovalni obrati z valjarno in žlebarno, kakor tudi vzdrževalni obrati z mehanično delavnico.
V	navedenih delovnih enotah in obratih je potrebno čimprej pričeti z ukrepi za izboljšanje stanja in delovnih pogojev.
PRI DELU SO SE POŠKODOVALI
V	TOPILNICI
Alojz MARINŠEK se je opekel po stopalu, ko je čistil zračni kanal. Ker ni imel zavezi-nega čevlja, mu je vroč oksid padel v čevelj.
Feriz UKA se je 25. marca 1.1. opekel po nogi, ko je vlekel cink iz predleža. Zaradi lastne malomarnosti poškodbe ni takoj prijavil.
Štefan BRAČUN si je pri odstranjevanju cinkovih blokov iz kalupov stisnil prst na levi roki.
Franc KMETEC je dvignil ja-paner s trebežem. Pri tem je občutil bolečine v boku.
Ljubo KOŠIČ si je opekel nogo na stopalu, ko je odstranjeval predleže iz pečnih oken.
Andraž ŠIČ je izvlačeval re-torte iz temperskih peči. Pri tem se je opekel z vročim čistilcem.
Huso KADIC se je opekel po roki z vročim cinkovim trebežem, ko je odstranjeval predleže iz pečnih oken.
Redo DJEMAJIL se je pri odstranjevanju reto rt iz tem-perske peči poškodoval po hrbtu. Ponesrečenec je vlekel retorte iz temperskih peči, zadel ob voziček- ter padel na vzvod le-tega.
Stojan CALASAN se je pii odstranjevanju predležev iz pečnih oken opekel po stopalu leve noge. V predležu je bilo še nekaj tekočega cinka.
Rudi JELEN se je pri zame-tavanju spodnjih retort z glino pripognil tako, da mu je bluza odkrila hrbet. Pri tem se mu je vroč pečni prah vsul na hrbet ter ga opekel.
Pavel ESKERICIČ je čistil presipne žlebove. Pri tem 'mu je drog zdrsnil ter ga udaril po dlani leve roke.
V	CINKOVEM BELILU
Rudi JAZBINŠEK je prediral
retorte. V tem trenutku je iz retorte puhnil plamen ter ga opekel po desni strani obraza in po vratu.
Franc ZUPANC je šaržiral odpadni cink v remelted peč. Pii šaržiranju mu je cink padel na levo nogo ter mu jo poškodoval.
V	KERAMIKI
Emil MLINARIČ je prestavljal železne plošče. Ko jih je postavljal ob zid, se je ena prevrnila ter ga udarila po kolenu desne noge.
V	RAFINACIJI
Mustafa PETROVAC je prediral vlivno odprtino pri rafi-nacijski peči. Iz odprtine je bruhnila večja količina cinka ter ponesrečenca opekla po stopalu.
V	NOVI PRAŽARNI
Vilko ZALOKAR se je pri Čiščenju bunkerja udaril po prstu desne roke.
V	VALJARNI
Radovan MUSELIN se je pii dviganju blokov pritisnil na valj in se opekel po podlaktu levp roke
Vinko KRAJNC je šaržiral odrezke v rafinacijsko peč. Pii tem mu je voziček zdrsnil na hidravlični mizi ter ponesrečenca udaril v palec leve roke.
Ivan REŽUN je šaržiral bloke iz kupa v rafinacijsko peč. Ker je bil kup blokov nestabilno naložen se je zvrnil ter ponesrečencu huje poškodoval nogo pod kolenom.
Drago CUDOVAN je šaržiial bloke v rafinacijsko peč. Pri tem je tekoči cink brizgnil iz peči ter ga opekel po levi nogi nad stopalom. Ponesrečenec je nosil hlače z raztrgano hlačnico.
Vlado LIPOVŠEK je s sodelavcem prevzemal cinkovo pločevino. Pri obračanju pločevine mu je zdrsnila ročna varovalka tako, da ga je rob pločevine vrezal v sredino leve roke.
(Nadaljevanje na 6. strani)
I'
1'
I'
<*
\
I'
)
}
Ob koncu letošnje sezone Celjskega gledališča
Če si ogledamo letošnji repertoar, je vsekakor razveseljivo dejstvo, da smo vsa dela jemali iz okvirnega repertoarnega načrta, ki smo ga na začetku razpisa objavili in tako seznanili abonente s tistimi deli, na katere 'so lahko računali. •Zal načrta nismo mogli v celoti uresničiti, kriva je bolezen v igralskem ansamblu. Tako bo zadnja premiera Jurčičev »Deseti bratu to sezono odpadla, ni pa odstavljena z repertoarja. Interno bomo to delo pripravili do konca junija, premiera pa naj bi bila v začetku prihodnje sezone. Namesto naših predstav, ki jih še dolgujemo za to leto, pa bodo prišli gostovat igralci Mestnega gledališča ljubljanskega z znamenito Millerjevo dramo »Cena.«
Tudi za prihodnjo sezono skušamo čimbolj ustreči publiki. Izbirali smo iz klasične zakladnice, iz sodobne drame in komedije, pa tudi ljudskih iger ne bo manjkalo. Začeli bomo
z »Desetim bratom«, ki naj bi verno predstavil Jurčiča. Delo režira Franci Križaj, v vlogi Krjavlja bo nastopil Pavle Jeršin, deseti brat pa bo Janez Bermež. Za 50-letnico ZKJ bomo
mrtveci«. Drama je napisana z izrednim tnojstrstvom in prizadetostjo. Skupina ujetnikov čaka na zaslišanje in mučenje in čeprav jih fizično uničujejo, moralno jih ne morejo zlomiti, in tako so rablji dejansko tisti, ki zgubijo bitko. Sledila bo komedija pri nas že znanega ameriškega avtorja Neila Simona BOSIH NOG V PARKU. Letos smo videli nje-
Predzadnja uprizoritev v letošnjem letu — VV. Shakespeare: Vesele VVindsorčanke
uprizorili eno največjih del iz odporniških gibanj iped drugo svetovno vojno, dramo francoskega pisatelja J. P. Sartra »Nepokopani
govo delo »Zares čuden par«. Komedija opisuje mladi zakonski par, ki se pravkar vseljuje v popolnoma prazno, ne-


Nesreč« pri delu • Nesreče pri delu • Nesreč
(Nadaljevanje s 5. strani)
Alojz ŠPILJAK je sekal bakreno žico na kupu cinkovih blokov. Pri tem mu je blok padel na nogo ter mu jo poškodoval.
Radomir JOVANOVIČ je odstranjeval od Škarij odrezke pločevine pri čemer se je udaril z glavo ob ogrodje strojnih Škarij.
Franc KASTELIC je zlagal bloke zamak zlitine ter se pri tem opekel po prstu leve roke.
V	OBRATU ŽLEBOVI
Anton TOMAŽIČ je prenašal
pločevino za .žlebove pri čemer mu je le-ta v rokah zdrsnila ter mu z robom prerezala zaščitno rokavico in poškodovala prst desne roke.
Olga KUNC je pri prenašanju gotovih izdelkov od stroja .v polico stopila na rob poda. Pri tem ji je klecnila noga.
Franc AGREZ je brusil odlitek z ročnim brusilnim aparatom. Pri tem se mu je opilek zaril v prst leve roke.
V	OBRATU SUPERFOSFAT
Anton FOŠNARIC je pri odpiranju čelnih vrat razkroje-
mm
.■a,,
mm
H
valca dobil svež superfosfat v škorenj. Opekel si je nogo v gležnju. Ponesrečenec si je pred tem samovoljno skrajšal škornje, kar je bilo vzrok poškodbe.
V	KEMIJI II
Anton ŠPILJAK se je zaskalil za noht prstanca na desni roki pri strganju okenskih okvirjev s steklenim papirjem.
V	MEHANIČNI DELAVNICI
Konrad CVRLE se je udaril s
kladivom po prstu leve roke.
Alfonz DANKOVEC si je poškodoval kazalec desne roke, ko je snemal zobnik z osovine. Pri snemanju se je zlomil zob, ki mu je poškodoval prst.
Andrej KRESNIK je obesil prižgan gorilnik za varjenje na lestev ter stopil po orodje. Pri tem se je spodbil ob gumijasti cevi gorilnika ter ga s tem potegnil z lestve. Gorilnik ga je pri padcu oplazil s plamenom po levi roki ter mu jo opekel. Vzrok te poškodbe je skrajna neprevidnost.
Rihard KVEDER je šel po dvorišču podjetja po malico. Veter mu je zagnal tujek v oko.
V	ELEKTRODELAVNICI
Branko RADŠEL je odpiral
steklenico kisle vode tako nespretno, da ji je zdrobil vrat
ter si pri tem poškodoval roko nad zapestjem.
V TRANSPORTU
Gabrijel VIŠIC je po čiščenju vagona skočil na tla. Pri tem mu je spodrsnilo in pri padcu si je poškodoval prste na desni roki.
Konrad MAGEš je odklapljal prikolico od traktorja. Ker je prikolico zelo neprevidno podložil š kosom železa, je le-ta pri odklonitvi padla ponesrečencu na palec desne noge.
Na poti na delo so se poškodovali:
Iz topilnice: Štefan KORAŽI-JA, Jurij STUBICAR, Adolf KRUŠIC, Franjo KODRIN, Anton GAJŠEK.
Iz aglomeracije: Vinko FRECE.
Iz nove žveplene: Rudi BRGLEZ.
Iz cinkovega belila:	Rudi
SKOCAJ.
Iz rafinacije: Štefan VAR-JACIC.
Iz valjarne:	Štefan VEN-
GUST, Ivan KLAVZER, Jože HOSNIK.
Iz komercialnega sektorja: Stjepan JAKCIN.
Iz transporta: Nikola NOVAK.
opremljeno stanovanje. Doživljata prve radosti jn prve 'konflikte, stvar pa se še zapleta, ker imata še mlado mamo — vdovo, ki bi jo prav tako rada omožila. Po Novem letu je na vrsti Ibsenova drama »Sovražnik ljudstva«. Delo, ki je staro že mnogo več kot pol stoletja, za čuda spominja na sodobne probleme pri samoupravljanju, odgovornosti posameznika pred družbo in družbe do posameznika. Posameznika, ki se~ttpira »koristim* večine, izločijo in preženejo. Nato bo na vrsti slovenska noviteta, utopična tragedija celjskega rojaka Jura Kis-lingerja »Pregnani iz raja«. Postavimo, da je atomska vojna uničila vso našo civilizacijo, tisti, ki so se rešili, pa že tisoč let životarijo globoko pod zemljo. Spomin na življenje na zemlji je samo še pravljica o raju. Vrnitev na površino je tabu, stroga prepoved. Dva med njimi pa se le opogumita in ugotovita, da je radiacija usahnila, da je torej možna vrnitev. Zaslepljena od sončne luči se prezgodaj radujeta. Po tisoč letih njihova telesa niso več odporna proti sončnim žarkom in umreta od luči, ki naj bi jim prinesla novo življenje. Sledila bo spet komedija. Mladi francoski pisatelj Veber je napisal UGRABITEV. To je v bistvu parodirana kriminalka, ponovitev ropa v stilu znamenitega angleškega ropa na vlak. Proti koncu sezone bo uprizorjena še Budakova ljudska drama (Nadaljevanje na 5. strani)
Nepotrebne
izgube
materialnega
dohodka
(Nadaljevanje s 3. strani)
Opisani primeri obremenjujejo tudi Cinkarno in če se podjetje nahaja v objemu stiskanja škrip- \ čevja iz več strani, potem je potrebno, da vrvi škripčevja osvobodimo pred napetim stanjem. Tudi pol milijona ali milijonček predstavlja del celotnega dohodka podjetja. Iz opisanega sledi,, da lahko zastavimo vprašanje, kdo je odgovoren za takšen način dobave in transportiranja, saj je vendar komercialna služba edina in neposredno kompetentna enota v takem odločanju,
SK
Končane sindikalne športne igre 1969
(na sliki spodaj: tov. Sinanovski jo sprejel bronasto plaketo), za četrto mesto v nogometu in peto mesto v namiznem tenisu so prejeli diplomi; v smučanju pa so dosegli deseto mesto.
Starejši člani so se v skupnem plasmanu uvrstili na četrto mesto; osvojili so drugo mesto v malem nogometu (na sliki levo spodaj: tov. Posinek sprejema srebrno Plaketo), peto mesto v streljanju (diploma) in šesto mesto v smučanju.
Ženske so sc v skupnem plasmanu uvrstile na osmo mesto; v streljanju na šesto, v smučanju pa na deveto.
Na slikah:	le^o zgoraj — start
starejših članov; slika zgoraj — naši »prometni znaki« vozijo proti cilju, v sredini spodaj — naše tekmovalke sl v Laškem z »Oro« gasijo žejo.
Prvi del sindikalnih štportnih iger 19G9 je bil zaključen s kolesarskim »rallv.iotu« od Celja do Rimskih Topile Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer: starejše člane, mlajše člane in ženske. Proga je bila dolga osemnajst kilometrov; mlajši člani so jo morali prevoziti v 70 minutah, starejši v 80, ženske pa v 90 minutah.
V ekipi starejših članov so vozili: Vinko Paušncr, Rudi Skočaj in Jože Hohnjec. Čeprav so bili verjetno najstarejši tekmovalci, saj je vsota let znašala 144, so dosegli tretje mesto.
Zensko ekipo so zastopale: Jelka Klajnšek, Elvira Kolar, Mateja Omerzel in Jožica Štor, dosegle so drugo mesto; predvidevale so namreč, da je cilj nekaj deset metrov bliže. Vse štiri tekmovalke so Imele na hrbtih pritrjene papirnate prometne znake v naravni velikosti. Za njihovo orginalnost so jim prireditelji izrekli posebno priznanje.
Najbolje so se odrezali mlajši člani (Janko Ferme, Alojz Kladnik, Fric Kolšek in Franci Smeh), osvojili so prvo mesto, za kar so dobili od prireditelja krepko salamo.
V skupnem plasmanu na Sindikalnih športnih igrah so naši člani dosegli trejte mesto; v šahu so osvojili drugo mesto (na sliki desno zgoraj:	tov. Mežnar sprejema
plaketo), v streljanju tretje mesto

OB KONGU SEZONE
(Nadaljevanje s 6. strani)
»Žejni vrelec«. Delo opisuje vaškega mogotca, ki si je nagrabil ogromno imetje, nima pa otrok. Krivdo vali na ženo, češ da je jalova. Speča se z mlado služkinjo in spet zaman. Pregovori hlapca, naj mu pri ženi zaplodi otroka. Bogato ga bo poplačal, ženi naj hlini ljubezen, potem pa se z bogato nagrado pobere od hiše. Vendar mogotec ne računa na lju-
bezen, ki zraste iz tega naročenega razmerja med ženo in hlapcem, žena zanosi, hlapca pa naženejo. Konec je katastrofa, žena zve za dogovor med možema, na dan poroda zažge hlev, sebe in še nerojenega otroka. — Za konec pa spet komedija, francoska inačica znanega dela Oscarja Wil-da: VAŽNO JE BITI LJUBLJEN.
Poleg tega rednega repertoarja za obonente pa
tudi. za publiko, ki se ne želi redno abonirati, bomo obnovili še pravljico o TRNULJČICI, na novo pa bomo naštudirali PEPEL-KO. Obe deli bosta na odru še pred novim letom.
Pripravljamo tudi PARTIZANSKI MITING, ki naj bi dosledno verno ponazoril tako z vsebino kakor obliko srečanja s partizani — kulturniki na osvobojenih ozemljih. To delo bomo imeli pripravljeno že
ob koncu letošnje sezone.
Kino Dom
Od 15. do IS. julija »NA SVIDENJE NA SINJEM MORJU«, nemški barvni film
Od 17. do 21. julija »VOHUNKA BREZ IMENA«, italijansko-jugo-slovnski film
Od 22. do 23. julija »VRNITEV RINGA«, ameriški barvni film Od 24. do 27. julija »ISCEM MOŽA«, nemški barvni film Od 28. do 31. julija »POLJUBI ZA MORILCA«, angleški barvni film Od 1. do 4. avgusta »MAT IIELM, LJUBI IN MORI«, ameriški barvni film
Od 5. do 7. avgusta »SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE«, italijanski barvni film Od 8. do 11. avgusta »DIVJE OKO«, italijanski barvni film Od 12. do 15. avgusta »ALARM V FAJERKRIKU«, ameriški barvni film
Kino Metropol
Od 14. do 16. julija »SOS — ZAKONOLOM«, ameriški barvni film Od 17. do 21. julija »REVOLVERA-Sl RANCA CASSA GRANDE«, ameriški barvni film Od 22. do 23. julija »STEZE SLAVE«, ameriški film Od 24 do 25 julija »SHERLOK HOLMES PROTI JACKU RAZ-PARACU«, angleški barvni film Od 26. do 29. julija »RASTER, MOZ Z ZAHODA«, francoski barvni film
Od 30. julija do 3. avgusta »PET MAŠČEVALCEV«, ameriški barvni film
Od 4. do 6. avgusta »VRV ZA NEDOLŽNEGA«, ameriški barvni film
Od 7. do 10. avgusta »BOSA V PARKU«, ameriški barvni film Od 11. do 13. avgusta »TAJNI VOHUN ELINT«, ameriški barvni film
Letni kino
KINO DOM IN LETNI KINO Od 16. do 18 julija »ČRNI TULIPAN«, ameriški barvni film Od 19 do 20. julija »REVOLVERAS WACO«, ameriški barvni film 21. julija »ŽANDAR V NEW VOUKU«, francoski barvni film Od 22. do 23. julija »NEPOMIRLJIVI«, ameriški barvni film Od 24. do 25. julija »RANČ SMRTI«, ameriški barvni film Od 26 do 27. julija »SEDEM POGUMNIH ŽENA«, italijansko-špan-ski barvni film
Od 28. do 29. julija »OBRAČUN NA OBALI«, francoski barvni film Od 30. do 31. julija »ALVAREZ KEL-LY«, ameriški barvni film Od 1. do 3. avgtista »SOS 117 V TOKIU«, francoski barvni film Od 4. do 5. avgusta »REVOLVERJI NE- RAZPRAVLJAJO«, ameriški barvni film
Od 6. do 7. avgusta »PROFESIONALCI«, ameriški barvni film Od 8. do 10. avgusta »ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV«, francoski barvni film
Od tl. do 12. avgusta »NA SODU SMODNIKA«, japonski barvni film
V JUNIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Bečerbegovič Hasan, Nesimo-vi£ Redšep, Lutoili Bejtuš, Skok Josip, Ibriša Imer, Ljuni Fazli, Si-nanovič Smail, Cečnik Jožef, Avdič Ilija, Bogdan Miško, Lazarevič Ce-domir, Sinanovič Hamdija, Kahnik Mirko, Erjavec Mirko, Ilič Ratko, Mehič Avdija, Ilič Jovan, Ckreblin Mirko, Prpič Vlado, Halemenik Josip, Kojič Milan, Gačiša Nedeljko, Momčilovič Milan, Orter Peter, Špes Marjan, Peleš Ismet, Podvratnik Franc, Barbulovič Siniša, Cmager Jože, Gabrovec Marjan, Horvat Stanko, Možanič Jože, Kristan Alojz, Horjak Ivan, Hohnjec Anton, Rančelj Irena, Krajnovič Bo-rivoj, Rejc Vincenc, Salekar Jože, Kocbek Slobodanka, Dolenc Jože, Plaskan Helena, Režojna Jože, Lokar Albin, Ošep Marjana, Tanšek Silvester, Pavlinec Milan, Guček Rajko, Ploskonka Andrija.
ODŠLI IZ PODJETJA:	Čander
Anton, Stegenšek Alojz, Simeuno-
vič Radoš, Rozman Boris, Artnak Mihael, Kovačevič Abdulah, Spa-sevski Božen, Korič Radžo, Saleto-vič Živojin, Bedenkovič Branko, Davidovič Živojin, Davidovič Jovan, Nesinovič Redžep, Šeško Ivan, Sinanovič Hasan, Vukovič Mile, Popovič Nikola, Andrelič Alojz, Gama-novič Žarko, Novina Milan, Pejič Nikola, Koštomaj Anton, Gudalovič Žarko, Sevšek Mihael, Pongračič Janez, Brkič Milan, Vogrinc Jože, Madjarevič Mato, Vršič Franjo, Mi-kulan Zlatko, Popovič Djuro, Liber AnicaI, Stfalnik Danica, Detiček Alojz, Strah Avgust, Dremelj Vilma, Verk Andrej, Zvegler Ivan, vlade-jevič Cvetko, Babič Nedeljko, Javornik Ivan, Vrhovec Slavko, dipl. ing. Tefekčič Tahir, Mešanovič Sa-
ban, Hodžec Šalih, Glojnarič Anton, Utrankar Marjan, Hren Stanislav, Skolnik Tomaž, Jelenc Ivan, Ibriši-movič Ivan, Štern Srečko, Kodrin Franc, Tramšek Stanislav, Čretnik Ana, Zavadlav Mihael, dipl. ing., Mohorko Ivan, Tajnšek Vincenc, Ki-rič Franc, Plavšič Jovan, Boševski Vlado.
POROČILA SE JE: Velenšek Elizabeta.
V	JLA JE ODŠEL: Beršnjak Janko.
V	POKOJ SO ODŠLI:	Jazbec
Anton, Šemrov Anton, Blazinšek Anton, Pergamož Franc, Tanšek Franc, Mikek Alojz.
Vrednost točke
v juniju — neto 1,35 din
Vrednost točke je enotna za vse sektorje; za celotno podjetje
Šahovski brzoturnir v počastitev 1. maja
V počastitev Praznika dela je šahovska sekcija steklarne »Boris Kidrič« organizirala dne 4. maja brzoturnir v Rogaški Slatini.
Turnirja se je udeležilo 14 članov in to iz Kemične tovarne Domžale, Trbovelj, Steklarne, Cinkarne in član CŠK Draksler.
Iz naše sekcije so se turnirja udeležili: ing. Iskren Pipuš, Jože šnajder, Franc Dečko in Mirko Mežnar.
Prvo mesto si delita tov. Draksler in Jazbec I iz Trbovelj z 11 točkami.
"Od naših članov se je najbolje uvrstil ing. Iskren Pipuš, ki se je s 5 točkami plasiral na 10. mesto.
Prijateljski šahovski dvoboj Cinkarna-Emo
Dne 22. maja 1969 je bil odigran brzoturnir po ševeni-škem sistemu med ekipama Cinkarna in EMO Celje.
Srečanje je bilo v prostorih Ljudske tehnike in to na 6 deskah.
Na brzoturnirju v Rogaški Slatini je igral tudi tov. MEŽNAR
Moštvo Cinkarne je nastopilo v naslednji postavi: ing. Iskren Pipuš, ing. Vojislav Ružič, Mirko Mežnar, Franc Dečko, Mio-drag Lazič in Stevo Jovanovič.
Za EMO so igrali: Pertinač, ing. Džordževič, ing. Zelenovič, Ahtik, Rojc in ing. Dežnak.
Dvoboj se je končal z rezultatom 19,5 : 16,5 v korist gostov.
Z ozirom na nekoliko okrnjeno našo postavo je bilo pričakovati, da bomo dvoboj izgubili. Posamezniki so igrali takole:
Najboljše je igral ing. Pipuš, ki je dosegel 3,5 točke od 6 možnih točki. Sledijo Dečko in Mežnar po 3 točke, ing. Ružič in Lazič po 2,5 točke in Jovanovič 2 točki.
V tem dvoboju se je zopet pokazalo, da so nekateri igralci vse premalo pripravljeni za takšna srečanja. Prav posebno se je to opazilo pri Jovanoviču.
MM
Tov. Snajdcr po odigrani partiji
Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje