štev. 40.
Pniteusi icUfiam r
Ljubljana, dne 9. septembra 1925.
Leto VII.
test, rfslJti! i« efcrtnBt kds nsrodu sodnik!
Ishaja vnako »red«.
Naročnli a: sa celo leto DS* S9 — aa pol leta , 1J"— a« inozemstvo za celo leto Dia Int«:- etl po tarifn. - Pl»-■tenlra rpraSenjem saj se priloit snamko sa od-f«Tor. — Nefrankiraaa pltMa s« na sprejemajo.
l/ssbdt HSvaj vw sadove svajega deta i« msrtiivostil
Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega lludstva".
RekofM sa n« vračaj*. — PM* ki toži m v IJMblfani. - Ured-nittv« ta uprava je v Ljafetjvai v Kolodvorski ■iiei »v. 7. - Telefon feicr. H 506. — Račun pri poA*. čekovnem za-vorfa ». «.548.
BssBSovjamafc*-. <
Tedenski koledar.
Bog z nami!
To jo najlepše dokazalo vreme sa- 1 »o. Prejšnje dneve je lilo kakor ia škafa. Še v pondeljek dopoldne je bilo nebo temno in čemerno, da bi mo- • rali obupati celo najvernejši. In vendar »o se zmotili vsi neverneži, kajti tudi letos je bilo 8. septembra najlepša vreme. Bog je z nami!
Ljudstvo prihaja.
* pondeljek so mnogi odšli na Gorenjsko, da ob enem opravijo po-božnost na Brezjah. V torek pa so vsi vlaki od vseh strani prevažali lfudi. Zastopana je bila cela Slovenija, a mnogo je bilo tudi izvenslo-veoskih gostov: Iz Hrvatske, Srbije, Češka in Poljske.
Kmetska mladina zboruje.
Dopoldne se je vršilo v prijazni dvorani »Zdraviliškega doma« letno ■borovanje »Zveze društev kmetskih fanta* in deklet«. Dvorana je bila polna mladine in odličnih gostov. Por •ebno pozornost je vzbujalo »Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Bohinjska Bistrice, ki je prišlo z zeleno zastavo, a fantje in dekleta so nosila divno narodno gorenjsko nošo.
Med gosti so bili: Inž. Stjepan Ra-lie, podpredsednik Slovanske zveze kmetske mladine; Piotr 01ewifiski, predsednik poljske Zveze kmetske mladine; Zykmund Zalenski, sekretar Slovanske zveze kmetske mladi-ae; Milan Djordjevič, predsednik jugoslovanskega Saveza zemljoradničke omladine; Križanič, kot zastopnik visokošolskega društva »Matija Gu-bec< * Zagrebu. Velikega župana zastopa g. Ivo Sancin, šef kmetijskega oddelka. Nadalje so navzoči narodni poslanci Drago Kovače vič, predsed-mik Hrvatskega seljačkega poslanskega kluba, Trnjar, Salamon, Gradnja, Fmeelj in Kelemina. Med zborovalci »mo opazili tudi g. dr. Ivana Sušter-šiča.
Zborovanje je otvoril predsednik >Evez9 društev kmetskih fantov in dekletc tov. Blaž, ki povdarja važnost kongresa in predlaga za predsednika kongresa tov. Marinka, za zapisnikarja pa tov. Štrajnarja, kar zbor odobri. Tov. Marinko pozdravi zborovalce in posebno goste, na kar se zahvalijo Zalenski, Djordjevič in Račic. Na to prečita predsednik sledeče pozdravno pismo č. g. J. Barle-ta, mestnega Sapnika v Ljubljani.
»Telecenjeni g. predsednik, dragi mi »borovalci!
Kako rad bi se odzval Vašemu lju-beznjivemu povabilu! Kako rad bi bil med Vami, a nujne stanovske dolžnosti me zadržujejo! — Moje misli in srce, a tudi moje želje in molitve k dobremu Bogu so bile in so: Bog čuvaj naš kmetijski rod in blagoslavljaj bogato njegovo delo! —
In Ti mladina, Vi fantje in dekleta, predvsem pa Vi akademiki, ste poklicani — oziroma ste si sami — čast Vam — izbrali za svojo življen-sko nalogo, da v službi kmetske misli — dvignete naš kmetijski narod k stanovski samozavesti in blagostanju.
Kako lepa, kako vzvišena naloga!
Zakaj? —
Naša nam nad vse ljuba Jugoslavija ima v svojih prebivalcih ogromno večino kmetskega stanu. Srečna domovina, ker imaš v zavednem kmet-skem stanu najtrdnejšo oporo! Zar veden kmet ljubi svojo zemljo in svoj dom, a ljubi tudi svojo državo, ki mu varuje zemljo in dom. Za državo, ki varuje kmeta, skrbi za njegov dobrobit, prinaša rad svoj davek in če treba tudi svojo kri. — Naša Jugoslavija, sloneča na ljubezni in zvestobi ju-goslovenskega kmeta, bo nepremagljiva; strah vsem njenim sovražni-
kom, visok ocenjena od prijateljev, uvaževana od pravičnih sosedov in vsega sveta. — In Ti mladina, ko hočeš dvigniti samozavest in blagostanje, si s tem v službi one lepe države, ki jo je s svojo pogumno, silno roko ustanovil jugoslovanski kmet in poškropil in blagoslovil s svojo dragoceno srčno krvjo. Zato pozdravljeni — Vi stvaritelji, Vi branite! ji mogočne, srečne Jugoslavije!
Dragi mi! Danes se večkrat sliši in bere: V Jugoslaviji ni edinosti, ni ljubezni, temveč sovraštvo, razdor vlada med plemeni — ali kakor pravijo eni — med narodi. Preljubi! To je laž! Kdo more trditi, da slovenski kmet sovraži srbskega ali hrvatskega kmeta ali obratno? Ali ne vidimo pri vsaki priliki, ko pride skupaj slovenski, srbski, hrvatski kmetski narod — kako si v bratski ljubavi stisne roke in se razume med seboj!
Ti krasni, za vzajemno spoznanje in delo tako pomenljivi, veliki kmetski tabori (shodi), kakor na Krškem polju ali na Bledu, nam jasno pričajo pred celim svetom, da med jugoslovanskimi narodi ni razdora, ni sovraštva.
In če se tu in tam prikaže kaka iskra razdora, ki nosi s seboj smrad sovraštva, ne prihaja to iz naroda, temveč od gotovih lažiprijateljev naroda, lažipolitikov. — Daleč od teh ljudi pa vodijo Vaša pota. Vaše delo je delo ljubezni, vzajemnosti med slovanskimi brati. Kako lepo — praktično ste pokazali to lansko leto na velikem zborovanju vseslovanske akademske omladine za vzajemno kmetsko kulturno delo v ljubezni in letos zopet na Bl^du.
Zato srčno pozdravljeni Vi pionirji vseslovanske vzajemnosti, moči in kulturne sile Slovanstva!
Pa, preljubi, veselje nad Vašim velikim delom me je zavelo nekoliko predaleč. Poglejmo pomen kmetskega stanu za vsakdanje, realno življenje. Dokazano je, da bi že v enem stoletju izumrla vsa naša mesta in prenehale vse tovarne, ako bi ne prihajal nov sveži dotok iz dežele v mesta in tovarne. Lahko rečem, da je 90% v stanovih in poklicih takih, katerih dedje ali babice so bile kmetskega stanu. Da! Zdrava kmetska korenina daje življenje vsem drugim stanovom! In če je korenina zdrava, močna, ne bodo li tudi izrastki močni, sposobni življenja?
Zato pozdravljeni Vi, ki ste zastavili svoje delo pri korenini — v blagor celokupnosti človeštva!
Zdrav, bogat kmetski stan — pa' ni le vir, iz katerega zajemajo vsi drugi stanovi novih mooij — temveč tudi hrani in preživlja vse druge stanove. Kadar se kmetu dobro godi — takrat v deželi stradanja ni. Bogastvo zemlje, ki je dviga pridna kmetova roka, pogrinja z božjimi darovi mizo vsem stanovom. Trden kmet daje tudi zaslužek trgovcu, obrtniku, delavcu. In Vi mladi rešujete najbolje socijalno vprašanje, ker stavite pred vsem svoje moči v službo onemu stanu, od katerega se razliva blagostanje na vse druge stanove. Zato, srčno pozdravljeni!
Še na nekaj Vas moram opomniti. Jasno je, da ima bodočnost le moralno zdrav narod. Vso moč in oporo sredi razbrzdanosti sveta pa zajema narod iz globin Kristovih naukov. Poglobiti v narodu vero in mu s tem nuditi silo morale za srečno življenje — to bo tudi Vaša skrb. Za krst častni in slobodo zlato, ki ima svoj temelj v krščanski etiki, to bo devi-za — v prihodnjih bojih svetovnih naziranj — Vas mladih borcev za srečo naroda.
Zato pozdravljeni Vi vitezi Gospoda nebes in zemlje! Čuvajte njegovo bogato dedščino našemu kmetskemu narodu!
Dragi, srčno ljubljeni bratje in se-	j stre! Srce mi prekipeva radosti, ko '
gledam v duhu Vas, pionirje kmetske	; misli. Te pisane besede so le slab
izraz o velikem pomenu Vašega dela.	j
— Zato naprej! Z Vami pa Bog in	j sreča junaška!
V Ljubljani, 7. septembra 1-925.
Vaš
Janko Barle mestni župnik.
Sledilo je predavanje g. vseučilišž-nega profesorja dr. Veberja o »Agra-rizmu kot svetovnem nazoru«. Izvajal je v bistvu sledeče: Svetovni nazor je poznanje splošnih zakonov sveta in življenja, predvsem pa življenja, brez katerega tudi ni nikakega razvoja. Mrtva priroda se razvija po zgolj mehanskih principih, splošna bilanca tega razvoja pa je vedno enaka. Samo življenje se razvija v pravem pomenu besede, od nižjih do višjih stopenj; za življenje ne veljajo mehanska načela fizike, temveč razvojna načela psihologije. Kakor nahajamo življenje na vsakem živem bitju, je vendar višek življenja — človeško življenje, to pa ne življenje poedinca, temveč življenje človeške družbe; saj se šele v družbi stekajo vse človeške življen-ske sile, dočim bi brez družabno-socialnih stikov ostal tudi človek malone enak — živali. Torej pa mora svetovni nazor, ki naj- objame najsplošnejše in najvažnejše strani ve-soljstva, objeti predvsem človeško družbo in njen razvoj. Ker je za človeško družbo značilno predvsem življenje, je tudi njen razvoj predvsem razvoj človeškega življenja samega. Ta razvoj pomenja neprestano dife-rencijo takozvanih slojev, ki kaže na splošno sledečo sliko: Historični začetek tvori nedvomno zemljedelski sloj v najširšem pomenu besede. Samo iz tega sloja so se mogli diferencirati ostali sloji, kot n. pr. takozvani kulturni, tehnični, komunikativni (n. pr. trgovski) in politični sloj. Historično so torej vsi ostali sloji zgrajeni na zemljedelskem sloju. Kar velja historično, velja tudi statično. Vsi ostali sloji so namreč v tem smislu odvisni sloji, da bi se brez nadaljnjega obstoja zemljedelskega sloja morali hipno razrušiti. Zemljedelski sloj je v tem smislu historični in statični fun-dament vsakega kulturnega človeškega razvoja. Iz tega slede samoobsebi sledeča načela agrarizma kot svetovnega naziranja: 1. Agrarizem vidi jedro svetovnega naziranja v socialnem vprašanju ljudstva. 2. Agrarizem priznava kulturni razvoj in zahteva etično enakopravnost vseh historično kot nujnih slojev. 3. Agrarizem vidi v zemljedelskem sloju fundament človeške družbe in zahteva, da dobi ta sloj oni stalež, ki ihu vsled tega po 2. točki gre. (Živahno odobravanje.)
»O kulturno-prosvetnem programu« je predaval tov. Šifrar, ki izvaja:
Sedanje kulturno-prosvetno stanje na deželi nikakor ni zadovoljivo. Napram stanju prednikov smo vsekakor napredovali, zaostajamo pa še mnogo za najkulturnejšimi evropskimi narodi. Govornik navaja za svoje trditve mnogo zanimivih primerov iz vaškega življenja in prehaja nato na razpravo o tem, s kakimi sredstvi in s kakim delom bi se moglo stanje po-deželana izboljšati, a osobito, kako morajo tu sodelovati Društva kmetskih fantov in deklet. Priporoča predavanja, poučne tečaje, poučne izlete, knjižnice, gospodinjstvo itd. (Veliko odobravanje.)
Tov. A. Prepeluh govori o »Našem gospodarsko-socijalnem programu« in prihaja do sledečih zaključkov, ki jih zbor soglasno odobri:
1. Duh ločuje človeka od živali. Človeški duh vodi tudi gospodarstvo s tem, da s pomočjo omike in razuma neprestano ustvarja nove vrednote,
spreminjujoč naravna stvari po njihovi zunanji obliki in notranji sestavi. Spoznavamo, da človek naravi sami na more dodati ničesar, a ji tudi ničesar odvzeti. Narava sama se ne more pokončevati, more se jo le izpre-minjati. To nam dokazuje zlasti kmečko delo in poljedelska produkcija. Kmečko delo je prvotno in je nosilec vsega narodnega gospodarstva. Brez njega bi človeštvo sploh biti ne moglo.
2.	Delo spreminja naravno bogastvo dežele v kapital. Obdelana zemlja donaša živež in druge vrednote, potrebne kulturi in civilizaciji. Domovi služijo človeku za stanovanja Živina daje človeku živež in mu pomaga pri delu. Ta kapital je potreben za vzdrževanje in napredovanje produkcije sploh, zato je tudi socijalno opravičen. Socijalno neopravičen, ker splošnosti škodljiv pa je takozvani finančni velekapital, ki raste in se množi brez lastnega produktivnega dela, izkoriščujoč produktivno delo ljudstva. On je, ki ustvarja velike socijalno - gospodarske razlike med ljudmi, kar nujno vodi v socijalne in gospodarske krize. Spoznavamo, da tiči v teh krizah in splošnih socijalno-gospodarskih katastrofah največja nevarnost za neodvisnost stalnih ali kmečkih domov, kateri so pri nas temeljni, na katerih se gradi ves soci-jalni napredek.
3.	Soeijaini pomen dela je v tem, da daje vrednost tudi takšnim stvarem, ki jo doslej za splošnost niso imele, odnosno tudi povišuje njihovo prejšnjo vrednost. Čim umnejše in vestnej-še je delo, tembolj je koristno. Delo povišuje tedaj socijalno blaginjo. Spoznavamo silno važnost gospodarske in tehnične izomike, zlasti za kmečko in delavsko mladino, kajti le z umnim izpopoljnjevanjem izomike in delovne spretnosti se bo povišal donos tudi poljedelske produkcije. Zato naj ima že osnovno šolstvo kraju primerno praktično-gospodarsko vzgojo. Toda tudi izven šole je potrebno imeti pripomočke za izpopolnitev gospodarske in tehnične izomike.
4.	Človek je socijalno bitje. Osnovna edinica družabne organizacije je družina, a danes najvišja narodna država, katere bistvena naloga je, da razvija in brani tista narodna svoj-stva, ki so ali morejo postati sestaven del občečloveške kulture. Zato je država poklicana pospeševati tudi tisto in takšno gospodarstvo, ki ji daje ekonomski značaj. Zlasti v gospodarski politiki napram inozemstvu mora braniti koristi produktivnega dela svojega prebivalstva. Ker je v naši narodni državi kmečko ljudstvo v pretežni večini, mora potom trgovinskih in drugih pogodb ekonomskega značaja z inozemstvom ščititi interese kmečkega narodnega gospodarstva in s tem pospeševati socijalno blaginjo ljudstva.
5.	Razvito rokodelstvo in potrebna obrtnija (industrija) mogočno vplivata na napredek poljedelske produkcije. Domače rokodelstvo je važnega socijalnega gospodarskega pomena, ker pospešuje in zboljšuje poljedelsko produkcijo s tem, da omogoča hitrejše razpečevanje poljedelskih produktov in dviga njihovo menjalno vrednost. Rokodelstvo in industrija ste važni gospodarski panogi zlasti za Slovence in njihovo ožjo domovino, kjer si mora precejšen del kmečkega prebivalstva iskati svojega vsakdanjega kruha izven domače strehe, pogosto celo v tujini. Poljedelec, ki ima dobrega rokodelca ali obrtnika (industrijca) za soseda, ima tudi kupca za svoje pridelke v bližini. Obratno pa kmečko gospodarstvo potrebuje rokodelčevih ali obrtniških izdelkov, ki bodo tem cenejši in boljši, čimveč jih bo. Rokodelstvo in obrtništvo sta pomembna tudi za duševni
13.	septembra:
14.	septembra: Križa.
15.	septembra:
16.	septembra:
17.	septembra:
18.	septembra:
19.	septembra:
Dnevi:
Nedelja: Maternij. Pondeljek: Zvišanje
Torek: Nikomed. Sreda: Ljudmila. Četrtek: Hildegarda. Petek: Tone. Sobota: Januarij.
Sejmi:
13.	septembra: Dobova.
14.	septembra: Črni vrh, Št. Vid pri Zatičini, Loški potok, Žužemberk, Mar. Dev. v Loki, Vinica,
Petrovče, Rogatec, Vitanje.
15.	septembra: Šmartno pri Litiji, Banjaloka, Osilnica, Zdole, Ljutomer.
16.	septembra: Rakek, Dobrniče.
17.	septembra: Št. Lambert, Podvelb, Škocijan, Kapela pri Brežicah.
19. septembra: Mokronog.
i razvitek vsega prebivalstva, zlasti po-
deželja, ker imajo ti delavci dostikrat
veliko prilike in vpliva za razmah du-
ševnega življenja v obče.
6.	Cilj človeka je imeti stalen ali kmečki dom. Človeštvo se množi le po družini. Zato se mora tudi zemlja obračati v prid družine. Družina pa potrebuje stalnega domovanja. Človek je zaradi teh naturnih zakonov obvezan skrbeti, da se zemlja ne skvari, ampak da se izboljšuje. Po istih zakonih pa je obvezan skrbeti tudi za srečo svoje družine in prihodnjega rodu. Neomejena svoboda lastnine je toraj škodljiva splošni soeijaini blaginji v toliko, v kolikor je nevarna stalnosti doma. Treba je torej, da najviš-
| ja socijalna organizacija, to je država, | poskrbi za zaščito kmečkih domačij ' potom času, duhu in kulturnim potre-| bam odgovarjajoče zakonodaje, ki je ' danes topogledno pomanjkljiva in zastarela.
7.	SamopomoČna zadružna organizacija je potrebna za malo kmečko gospodarstvo, ki je v naši dobi kreditnega gospodarjenja izpostavljeno
i marsikaterim napadom in nevarno-' stim. Spoznavamo, da je bil dosedanji ( način upravljanja zadružnih organi-i zacij v Sloveniji dostikrat pomanjkljiv, ker se je to vodstvo čestokrat prepuščalo ljudem, ki so ga izrabljali bodisi v razne zasebne ali pa spekula-tivne namene. Zato je postala nujna potreba, da se obstoječi zadružni zakoni unificirajo in zboljšajo v tem smislu, da bo takšno izrabljanje zadružnega imena onemogočeno. Ena poglavitnih nalog prosvetne vzgoje moške in ženske kmečke mladine bodi, da se teoretično in praktično izobrazi za samostojno vodstvo zadružnih poslov in zadružnih organizacij. Naloga državne uprave bodi, da k temu pripomore s primernimi zadružnimi šolami in tečaji, Poljedelstvo v Sloveniji more v današnji državi pro-spevati in napredovati le tedaj, ako se rodovitnost zemlje kar najbolj izkoristi in so pridelki tudi kvalitativno na višku. Do tega cilja pa vodi le pomnožena in poglobljena socijalna zavest, spoznanje enakih in skupnih interesov. V tem pogledu imamo pred seboj sijajne zglede, ne samo med velikimi in mogočnimi zapadnimi narodi, temveč zlasti v malih, nam podobnih malih narodih na severu, n. pr. v Dancih. Pozivamo kmečko mladino, da se začne resno zanimati za velike gospodarske probleme naše dobe, v kateri se svet gospodarsko nanovo organizira. Zlasti pa je važno, da kmečka mladina poskusi se praktično udejstvovati pri samopomočni gospodarski in zadružni organizaciji podeželskega prebivalstva. V ta na-| men naj dobe društva kmečkih fan-! tov in deklet v svojem okrilju poseb-i ne gospodarske odseke, ki na prirejajo poučna predavanja in tečaje iz praktičnega gospodarstva in zadružništva, »Zveza« pa se poziva, da še V letošnji zimi organizuje za poskušnjo
Razširjajte vselej In povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti l -^L
-—•"''■^»C^ I n 'I II11IIMMIMII ■—MMM—IM—A^—e—M—■	if >I IftKTTTnr^v [TI---FVl----. TUTr* ilBI mi
nekaj večdnevnih socijalno-gospodar-skih tečajev.
Kongres je brzojavno pozdravil voditelje agrarnega pokreta: Radiča, Švehlo in Vitoša, nadalje zvezo zem-ljedelcev v Sofiji, nakar je g. Sancin zaključil listo govornikov z navdušenim govorom, v katerem opozarja na neprijatelje pokreta kmetske mladine in spodbuja k vztrajnemu delu na korist naroda.
• Slovanska lipa.
Po kongresu so odšli zborovalci k »slovanski lipi«, ki je bila zasajena o priliki lanskega kongresa agrarne mladine. Tu sta zborovalce pozdravila tov. Blaž in Kalan. Slednji opozarja, da je kmetska misel skupna vsem Slovanom in da ta misel Slovane idejno tudi najbolj združuje. Poziva, da delujmo na poglabljanju kmetske misli, ker s tem tudi najbolje delujemo za zbliževanje in vzajemnost vseh slovanskih narodov. H koncu se spominja mučenikov kmetske misli, Matije Gubca in Stambolijskega.
živinska in sirarska razstava,
Kakor vsako leto, so gorenjski živinorejci tudi letošnji kmetski praznik porabili, da pokažejo plodove svoje živinorejske umetnosti. Poedin-ci so razstavili živino lepe bohinjske (pincgavske) pasme, a sirarske zadruge so razstavile ementalski (bohinjski) sir. Živine, v resnici najlepše, se je razstavilo nad 100 glav. Obiskovalci so občudovali krasno razstavo živine, a po siru so pridno segali.
Zborovanje.
Popoldne se je ljudstvo zbralo na Vestrovem vrtu, ki je za take prireditve kakor nalašč pripravljen. Na vhodu je pozdravljal sledeči napis: »Naj živi kmetijstvo in delavstvo v slogi!« Ob 2. uri popoldne se je vršil od Blejskega doma lep sprevod na zborovalni prostor. Pozornost so vzbujali konjeniki, skupine na vozovih, a posebno skupina Bohinjcev koscev in grabljic.
Zborovanje je otvoril in pozdravil g Ažmau. Prvo besedo poda tov. posl. Puclju, ki izvaja sledeče:
Šesti kmetski praznik na Bledu se vrši v znamenju mladinskega pokreta in v znamenju sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, a osobito med Hrvati in Slovenci. Po skoraj 7 letih smo prišli na stališče, ki zagotavlja, da bo država taka, kakoršna mora biti, da bomo lahko živeli. 6 let in pol je trpel boj, a sedaj je ustvarjen aparat, s katerim država more delati.
Bilo je ljudi, ki so oznanjali zmotna načela. Bili so ljudje, ki so trdili, da se da voditi našo državo tudi brez volje enega ali drugega plemena, da, bili so ljudje, ki so rekli, da se da državo voditi celo proti volji enega ali drugega plemena. Toda življenje je doslednejše, kakor želje poedincev in je pokazalo, da je tako vodstvo naše države nemogoče. In danes po 6 letih so prišli vsi do prepričanja, da naša država brez sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci ni mogoča. Potreben je sporazum in s tem je potrebno tudi popuščanje v gotovih stvareh. Prodrlo je spoznanje, da brez Hrvatov naše države ni in da se brez Hrvatov pri nas ne da vladati. Če pa je to spoznanje tu, potem iz tega tudi sledi, da mora sporazumu slediti tudi skupno delovanje vseh, ki so za obstoj države potrebni. Tako se je rodil sporazum med Srbi in Hrvati. Vse prejšnje je bilo samo poskušanje, a večletno poskušanje je končno rodilo sporazum, je rodilo današnje stanje.
Kako je s Slovenci vspričo sporazuma med Srbi in Hrvati? Pri zadnjih volitvah so Slovenci odločili tako, da so od 26 poslancev dali 20 poslancev g. Korošcu. To najmočnejšo stranko so Srbi povabili na razgovor radi sporazuma, toda stranka g. Korošca je odgovorila z ne. Tej stranki ni za koristi slovenskega ljudstva, nego za nekaj tretjega. Taka taktika je končno ubila politiko Koroščeve stranke in slovensko ljudstvo po zaslugi Koroš-. čeve stranke ni tako zastopano v državni politiki, kakor bi moralo biti.
Tudi politika SDS je pogrešna. G. Žerjav je šel z g. Pribičevičem, to je s tistim, ki je oznanjal, da s Hrvati ni treba sporazuma, nego da se jih naj upogne s silo. Toda tudi ta politika se je zlomila. Tako so danes vrata zaprta, skozi katera je g. Žerjav hotel peljati Slovence v Beograd,^ kakor so zaprta tudi vratca g. Korošca.
ZSKL se je odločila za politiko sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Pridružili smo se Hrvatom in se nam je tako posrečilo odpreti Slovencem nova vrata za trajno sodelovanje v državi. Sedaj je samo vprašanje, ali
se hočete Slovenci nove prilike po-služiti. Ako nočete, vas nihče ne bo silil. Toda ne pozabimo, da je nas lastni interes, da se vprašamo: Ali hočemo razbijati po zaprtih vratih gg. Korošca in Žerjava ali pa hočemo s priznavanjem politike sporazuma med Hrvati in Srbi iskati novih možnosti za zagotovitev svojih pravic. Srbi in Hrvati nam nudijo moznosi za sodelovanje. Ako hočete, tedaj sodelujte in s sodelovanjem dobite, kar vam gre. Diktirati svoje volje pa ne morete nikomur. Zato je potrebna pamet. Ako hočete, sedaj je prilika. V politiko se nobenega ne vleče za ušesa, kakor tudi ne v nebesa. Sedaj je prilika, da se popravi marsikateri greh, ki so ga zakrivile stranke gg. Korošca in Žerjava in pod katerim trpi naše ljudstvo.
Ljudje, ki so s pogrešilo politiko Slovencem zatvorili vrata do sodelovanja v državni politiki, govore seveda proti našemu stališču. Oni morajo tako govoriti, ker morejo le na ta način še nekaj časa držati ljudi na svoji strani. Vprašam vas: Ako so se Srbi in Hrvati v ogromni večini sporazumeli, aii more potem kdo biti proti njim močnejši? Ali morejo biti močnejši oni, ki so vsled svoje slabe politike ostali zunaj? Izključeno! Njihovo nastopanje proti politiki sporazuma in proti politiki ZSKL je samo varanje ljudstva! Čimprej pridemo do spoznanja, da je politika sporazuma pravilna, tempreje pride rešitev za Slovence.
Vprašal sem nekega odličnega klerikalca, kaj sedaj namerava njihova stranka. »Za enkrat moramo počakati!« je rekel. Vidite, to je zelo sumljivo. Tisti, ki mora čakati, ne ve, ne kod, ne kam. V politiki pa se mora vedno vedeti, kam se more in mora iti.
Slovenci smo bili vajeni, da se brzojavno mečejo veliki župani, drugi uradniki in učitelji iz služb ali iz enega kraja v drugega. Mi smo tako politiko opustili, ker je ljudstvu na škodo, uradništvu pa tudi. Kdor je brea greha, se ga ne sme preganjati. Toda Slovenci so takoj dejali: Saj ne bo nič,
brez moči so! To je napačno. Uradniki imajo priliko, da se poboljšajo. Če pa te prilike ne porabijo, tedaj lahko pride tudi nekaj drugega.
Ne smemo prezreti, da se je že v kratkem času sedanje državne politike marsikaj obrnilo na bolje. V vseh finančnih zakonih zadnjih 6 let so naraščali državni izdatki in s tem davki, pri zadnjih dvanajstinah pa se je to ze odpravilo. Pri novem proračunu bo še bolje. Razen tega pridejo razne druge koristi. Spominjam le na znižanje izvoznih carin, na znižanje železa niških voznin za ljudi in blago i. dr. Volja je tu, ki hoče delati in popravljati, kar je slabega. Mnogo je dela. Mi hočemo delati, zato nas napadajo. Posebno napadajo mene osebno. To me ne boli, boli me pa, ako bi katerega od vas premotili. Toda zaupam v vaš razum in zato zaupani tudi v našo zmago.
Burno odobravanje je sledilo izvajanjem tov. Puclja, na kar je g. župan Kenda pozdravil zborovalce v imenu Bleda. Za njim je govoril g. Drago Kovačevič, predsednik pčslanskega kluba HSŠ. Pozdravlja v imenu kluba, v imenu g. Radiča in v imenu hrvatskega seljačkega naroda. Hrvatje in Slovenci so že od nekdaj skupno nastopali. Že pod Matijem Gubcem so se skupno borili proti gospodskim krivicam. Danes, ko smo v skupni državi, moramo to slogo še podvojiti. Radikali predstavljajo večino Srbov, HSS večino Hrvatov. Slovenci, pridružite se ZSKL in s tem vam je dana možnost sodelovati v državni politiki. Lepa, nebeško lepa je slovenska zemlja! Borimo se složno, da na tej zemlji nihče ne bo tlačen.
V imenu kmetske mladine je navdušeno pozdravil zborovalce tov. inž. Debeljak. Za njim je govoril še nar. posl. g. Trnjar, ki je pozival na boj za Staro Pravdo in žel mnogo odobravanja.
S tem je bilo zborovanje končano in sledila je na lepem Vesterjevem vrtu ljudska veselica, a v »Zdraviliškem domu« se je zvečer vršila za goste skupna večerja, pri kateri je bilo še mnogo lepih zdravic in govorov.
Davčna praksa v Siovenij.
Poostreno izterjavanje davkov v Sloveniji. — Pretnja davčnim uradnikom. — Kako naj se izvrši rubež in prodaja premoženja. — žepni rubež v nedeljo — dovoljen? — Uradnik v Mariboru, molči! — Zapostavljene občine. — Ljudska sodba o slovenskih vodilnih uradnikih. — Socijalni križ in uradnikove okrožnice.
Zadnjič sem na tem mestu priobčil bistveni del okrožnice z dne 6. avgusta 1925, ki jo je razposlal g. finančni delegat v Ljubljani na svoje (!) podrejene urade. Tej okrožnici pa je priložil še posebna navodila, o katerih hočem govoriti danes.
1.	Najprej odreja, da morajo davčni uradi odslej vsak mesec poročati o davčnih vplačilih in zaostankih in pravi o tem sledeče:
»Izkazi, ki naj obsegajo vse direktne davke, vključno davek na poslovni promet in davek na vojne dobičke, naj se sestavijo tako pravočasno, da so najpozneje do 5. sledečega meseca pri obeh navedenih nadzornih organih. Prvi izkaz torej pričakujem za tekoči mesec do 5. septembra t. 1.
2.	Davčna oblastva naj na podlagi teh izkazov in drugih pripomočkov najstrožje kontrolirajo pobiranje davkov in eksekucijsko prakso. Čim opazijo nedostatke, naj v mejah svojega delokroga takoj ukrenejo, kar treba, v ostalem pa — zlasti v primerih malomarnosti ali celo renitence davčnega urada — pod lastno disciplinarno odgovornostjo poročajo delegaciji. Novi uradniški zakon daje, posebno sedaj še, možnosti dovolj, da se neposredno ustvari ali izposluje reme-dura. Kakor nerad, se bom te možnosti poslužil brez mnogo formalitet in na način, ki bo za dotičnika najobčut-nejši, ako sprevidim, da z lepa ničesar ne dosežem, vsi uslužbenci so lahko uverjeni, da imam v tem oziru zagotovljeno brezpogojno oporo na gospodu finančnem ministru.
Vse to pa velja v celi meri tudi za one organe davčnih oblastev, ki bi še v bodoče ne posvečali dovolj pozornosti eksekucijskim poslom. Izključeno je, da bi bil uspeh tak, kakoršen je, ako bi se bilo že dosedaj malo bolj pazilo. Videti je zlasti, da so se tukajšnje odredbe z dne 24. aprila 1924 štev. A. I. 653 in z dne 6. avgusta št. A. I. 1961 ponekodi popolnoma pozabile, ako so se sploh kdaj izvrševale, kar z obžalovanjem konstati-ram. Ako me davčna oblastva puste na cedilu, kaj naj potem pričakujem od drugih?
3.	Kakor veliko vrednost polagam na to, da eksekucijski organi najtoč-
nejše opravljajo službo, tako malo seveda priporočam slepo brezobzirnost. Nihče ne more zahtevati od nas, da bi uničevali eksistence. Kolikor bi od izvedbe eksekucije do kraja dolžniku pretila katastrofa, je torej vselej službenim potom izposlovati navodilo delegacije.
Ali, med tem ekstremom in kaz-njivo lastnostjo, ki je deloma zavladala, je še mnogo možnosti, da se državni interesi bolje ščitijo, nego v poslednji dobi. Predpogoj za to pa je, prvič, da se eksekucija izvede prej nego so zaostanki dosegli nebotično višino, ki jo sedaj tolikokrat opažam, drugič, da se z eksekucijami ne postopa mehanično in šaljolnski, marveč s prevdarkom in jasnim namenom, da se vedno v najkrajšem času in z najmanj komplikacijami doseže največji celokupni efekt.
Treba je z eno besedo predvsem nekoliko ekonomije. Kakor pri odmeri, tudi pri pobiranju ni nikaka nesreča, če se pri dveh, treh malih in najmanjših primerno počaka. Neod-pustno pa je, da se po cela četrtletja in več pardonirajo taki, ki zaležejo za kopo drugih in bi ob malem naporu tudi lahko plačali, pa iz malomarnosti ali ker jim ne diši, ne plačajo ali se v svoji oblastnosti celo upirajo plačilu, zanašajoč se na konvenienco in brezbrižnost uradov. Že pri površnem individualnem pregledu zastan-kov pri nekaterih uradih smo zasledili več slučajev te vrste, nego je za urade priporočljivo.
Razume se, da se diskretira vsa eksekucija, ako se ravno v teh primerih ne nastopa z vso promptnostjo, in eksekucija — ako se je uvedla — tudi do konca izvede, in sicer takoj in na najučinkovitejši način, ne pa da se dotični organ takorekoč sredi pota ustavi.
Tako se mi poroča o nekem baje brezuspešnem slučaju eksekucije pri znanem in dobro situiranem gostilničarju v ljubljanski okolici, ki dolguje za 1924 okroglo 10.000 Din in v letu 1925 še ni plačal ničesar. Eksekutiv-na prodaja ni imela uspeha. Ne vidim razloga, zakaj bi se v takem slučaju očitne rezistence prihranila sramota žepnega rubeža in ne izvršila baš ta-
ko lepo nedeljo ob navzočnosti mnogoštevilne publike. Nič več obzirnosti rte zaslužijo izvestni oblastniki z dežele, ki imajo predrznosti dovolj, da izjavijo davčnemu uradu — tudi taki slučaji so znani — da bodo plačali, kolikor se jim zdi, a se kljub temu vsak teden po večkrat nemoteno vozijo v Ljubljano! (!)
V drugih primerih zopet bi utegnil prenos zarubljeniti predmetov (trans-ieraeija) privesti do cilja. Priporočati je le, da se transferirajo predvsem lahko prenesljivi predmeti, ki niso podvrženi pokvari. Pričakovati je, da bo že moralni vpliv takih mer, ako se dosledno izvrše, zadostoval, da jih ne bo treba prevečkrat ponavljati. Ako se je bati resnega odpora, naj se pravočasno skrbi za asistenco drž. varnostnih organov. Delegacija posreduje sočasno na merodajnih mestih, da se zaprosilom v polni mefi ustreže in bo po drugi strani skušala prevzeti vsaj del odvzetih (transferiranih) predmetov v lastno shrambo, (!) ako bi bila sicer prodaja nemogoča ali bi se predolgo zavle*kla. Davčni uradi naj v takih slučajih predhodno poročajo delegaciji, opišejo predmete in naznanijo približno stroške prevoza.
Predpostavljam pa kot sainoobse-biumevno, da je posebno žepni rubež ultima ratio, ki jo je treba uporabljati z največjo previdnostjo le takrat, kadar dolžnik po svojih osebnih razmerah ne nudi nikake druge zadostne varnosti ali kadar je treba zlomiti očitno upornost, ki kvarno vpliva na vso okolico. Pozor torej, da ne bo opravičenih pritožb in da s tem dale-kosežnim sredstvom ne zadene te takih pri katerih ni na mestu!
Istotako je asistenca varnostnih organov na mestu le v najskrajnejšem slučaju, to je takrat, kadar je ali iz ozirov na varnost eksekucijskega organa ali v interesu ugleda drž. uprave absolutno neizbežna. Davčni organi se morajo zavedati političnih posledic, ki so na dlani, in notornega dejstva, da take po svoji naravi izjemne mere učinkujejo le toliko, kolikor res ostanejo izjeme, takrat se pa z vso doslednostjo izvedejo.
4. Že v naredbi sem omenil, da smo v dovoljevanju olajšav deloma zašli preko meje, ki se še da zagovarjati s stališča državnih potreb in gospodarske moči dotičnih cenzitov. Naročam davčnim uradom, da naj mi do 20. t. m. službenim potom predlagajo, v katerih primerih bi se olajšave brez občutnejše škode za stranko smele ukiniti ali primerno reducirati. Mislim pri tem seveda samo na slučaje, v katerih bi bila taka odredba ne samo dopustna, ampak bi se tudi spla- i čala. Davčna oblastva naj te predlo- i ge ocenijo in pristavijo svoje mnenje, i Omeje naj pa svojo izjavo na kon- i kretne slučaje in opuste principijelna razmotrivanja, kakor jih je svoj čas smatralo za potrebno davčno okrajno oblastvo v Mariboru. Delegaciji je sami dobro znano, da je preklic ali omejitev skrajno nepopularno in v toliko tudi neoportuno sredstvo. Smatram pa v danih razmerah še vedno za manjše zlo, da se vsakdo po svoji resnični financijski zmogljivosti pritegne k javnim bremenom, nego da se morajo zapostavljati nujne drž. j potrebe in da na težko škodo držav- . nega kredita moramo po mesce za- j vlačevati izpolnitev državnih obvez- i nosti, ker nimamo denarja.
V zvezi s tem ponovno odrejam, da naj se nove prošnje za odlog in obro- j ke presojajo tako, kakor zahteva tre- : nutna situacija od poklicnih in pokli- ; canih zastopnikov državnega intere- ; sa. Nimam samo jaz vtisa, da se te > prošnje ne vlagajo samo takrat in od tam, kedar in kjer je resnična potre- i ba, marveč da se ne redko zlorablja j dosedanja obzirnost finančne uprave, j
Priporočam ta izvajanja v resno ' razmišljanje zlasti gospodom davčnim j referentom in jim naročam, da naj vse '
akte te vrste, o katerih so po veljavnih predpisih pooblaščeni odločevati v lastnem delokrogu, pred rešitvijo predlože delegaciji, ako namevajo prošnjam ugoditi v večjem obseg«, kakor pa to predlaga davčni urad.
5.	Po obstoječih predpisih je plačila naprej zaračunati razun na strošk« in zamudne obresti na personalao davke, pred vsein torej na zaostanke davka na vojne dobičke (!) in na dohodnino. Samoupravne doklade je t«-rej ined letom izplačevati le toliko, kolikor so z plačili krite te postavk« in drugi dospeli državni davki. Nikakor pa ne gre, da se vplačila poraa-dele na avtonomne doklade, če dospeli državni davki niso kriti. (!) Naročam davčnim uradom, da postopaj« strogo v tem smislu, ker bo le blagodejno vplivalo, ako zlasti občine Judi same enkrat občutijo posledice sosednega plačevanja. K odredbi TI. št. 2. lit. c) tukajšnjega odloka * dn« 30. julija 1920 št. A. IV. 703/5 gleda sestave provizorne bilance, si pridržujem nadaljna navodila.
6.	Glede zaostankov, ki jih davtai organi po svoji najboljši vednosti i« vesti smatrajo za neiztirjive, naj s« takoj stavijo konkretni in po predpisih utemeljeni predlogi, da se odpišejo, tako da se vsaj tega balasta r najkrajšem času kolikor mogoče nebimo. Ta odredba se tiče vseh direktnih davkov izvzemši davka m vojne dobičke, (!) glede katerega si iz ^ kompetenčnih ozirov žal morast
pridržati nadaljne odredbe.« *
Tako poučuje g. finančni delegat svoje (!) organe, kako se najboljše ht najhitreje iztirjajo vsi davčni predpisi v Sloveniji. Dovoljujem si pripombo, da bi moral gospod na tako »i»o-kem položaju imeti pred očmi celokupno naše kmečko narodno gospodarstvo in možnost vplačil v današnji dobi! Gotovo je, da sem Slovene« i« se takšnega tudi čutim. Prav laradi tega pa mi je zelo žal, da slovensk« vodilno uradništvo dnevno dokaznje, da noče biti vporabljivo za vodilM in samostojna službena mesta. Pripomnim pa takoj, da to ni moje mil-ljenje, temveč mišljenje ljudstva^ ki ga podčrtuje s tem, da želi videti m tem mestu kakšnega Srba ali pa Hrvata! To je značilno, toda resnične!
Pripomnim, da g. finančni delegat v Ljubljani po mojih informacijah m dobil nikakega poziva iz Beograda, ki bi mu dal povod za predmetn« okrožnico z navodili vred. Bila je njegova lastna inicijativa. Mislim, dS T5T bilo prav, ako bi g. finančni delegat izdelal predvsem navodila svojim podrejenim odmernim ali predpisnim organom, da mu pozneje ne bi bil« treba reševati predlogov za odpis predpisanih davkov, da se reši >saj tega balasta«. Tudi se 1. 1925 v Sloveniji po vseh dosedanjih naporih finančne uprave! — čudno sliši iz «ja-govih okrožnic krilatica o »vojnih dobičkih«, o katerih si »pridržuje še na-naljne odredbe«. Mislim, da je že «as, da se o tem neha govoriti, zakaj naš« kmetije in naše obrtnije se ne vidij« več iz morja splošne slovenske siro-mačije. Tudi naš socijalni brat, delavec, je na koncu vseh svojih nad; njo-gova bre*zposelnost je socijalni krii, ki molče opominja vse, tudi vodilnega uradnika, naj premišlja noi 1» dan, kako se bo odločal, kadar j« kakšna odločitev pridržana njegovi prosti oceni!
Vse prizadevanje ljudskih zastopnikov iz Slovenije v Beogradu mor* ostati brezplodno, brezvspešno vs« dotlej, dokler naša domača javna uprava in njeni predstavniki sproti izpodbijajo vse naredbe in argumea-te socijalno-gospodarskega značaja tam (to je v Beogradu), kjer se odloča potek dogodkov in usoda naše 1«-pe, toda že osiromačene domovino — Slovenije 1
A. Kelemina, poslane«.
V svrho pojasnila.
Dne 23. avgusta sem se udeležil iz radovednosti »Tabora« Kmečke zveze v Dravljah. Govori, ki sem jih tam slišal, me silijo, da stavim nekaj vprašanj.
Nastopila sta dva govornika: Bro-dar in Smodej. Prvi je napadel posamezne osebe. So ljudje, ki to delajo, ker boljega sposobni niso. Smodej se je vsaj skliceval na verska načela. Vera je res vstvariteljica moralnih zakonov, zato mora biti vsakemu moralno čutečemu človeku prva skrb, da se ohrani vera, saj jo je oznanjal oni, ki je res ljubil svojega bližnjega, kakor samega sebe in nikdar ni sejal med ljudi sovraštva. Patentirani bra-nitelji vere pa mislijo, da Kristusov nauk najbolje branijo z osebnimi napadi na tov. poslanca Puclja
i Vi g. Brodar ste povdarjali, da > ! treba voditi borbo za gospodarske ia nacijonalne pravice Slovence«. Nai največji škodljivec pa je centralizem in so pred narodom za trpljenje odgovorni oni, ki so ga povzročili- G. Brodar, Vi veste, da je podpisal ženevski pakt dr. Korošec in sklicujoč se na to, piše g. dr. šušteršic v svojem »Ljudskem tedniku« s svojim podpisom dne 10. marca 1923 to-le: »Važen državnopravni akt je proglas krone z dne 7. januarja 1919. In kaj nam pravi ta proklamacija, ki jo beremo v »Slovencu« z dne 7. Januarja 1919? Ta velevažni dokument ugotavlja v vznešenih besedah dejstvo ujedinjenja SHS in podaja smernice za bodočo ureditev državnega življenja. Te smernice pa, ki so bil«
Razširjajmo vedno in povsod misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta
8
izdelane v ministrskem svetu koncen-tradicijskega ministrstva, v katerem so bile zastopane vse stranice, odgovarjajo po duhu in besedilu, duhu in temelju smernicam — vidovdanske ustave. Ta proklamacija govori le o enem samem narodu, enem samem parlamentu, eni sami državi in govori le o upravni avtonomiji, tedaj o manje, kakor smo imeli v Avstriji, kjer je imel deželni zbor svojo široko zakonodajno pravico. 0 kaki avtonomni zakonodaji ni niti besedice v tej proklamaciji. K^r je prav posebno zanimivo in daje proklamaciji vsaj za nas posebno obi-ležje, to je, da je takoj na drugem mestu za današnjim kraljem podpisan podpredsednik ministrskega sveta dr. Anton Korošec.«
Tako je SLS po svojem načelniku dr. Korošcu dejansko soustvarila Vi-dovdansko ustavo, katero danes preklinja pred narodom, ako prav dobro ve, da je sama pokopala avtonomijo in z mrzlično gorečnostjo ustvarila današnji centralizem. Tako dr. Šu-šteršič v svojem listu. Toda vkljub temu, da se je podpisal s svojim polnim imenom in Vam vrgel ta goro-. stasni očitek, katerega Vi mečeie na druge, ga do danes še niste tožili, četudi ga ne krije poslanska imuniteta. S svojim molkom potrjujete, da je g. dr. šušteršič govoril resnico. G. Bro-dar, Vi ste izjavili, da je SLS stranka, ki stoji strogo na socijalnem stališču in kot taki protestirate proti 2% davku na ročno delo. Jaz Vas spominjam sam® na Zaloško cesto, na kateri so se ročni delavci borili za svojo eksistenco, toda takratna deželna vlada, katera je sestojala iz sedanjih voditeljev SLS, je dala streljati na delavce. Z ozirom na ta dogodek Vas prcsim, povejte, kako pojmujete Vi socijalno pravičnost. Jezili ste se nadalje na Radiča, ki je šel v Moskvo k komunistom. Toda isto ste učinili tudi gospodje pri SLS, storili ste kompromis z ljubljanskimi komunisti, predno je šel Radie v Moskvo. Povejte nam, iz kakšnih ozirov ste s komunisti stopili v zvezo; ali v zaščito revolucionarnega gibanja ali v obrambo verskih resnic? Nadalje ste povdarjali, da se je treba vsakemu Slovencu boriti za pravice slovenstva in to mu je možno le v taboru SLS, ker edino ona je vedno ostala zvesta slovenstvu. Toda spomnil bi Vas na izrek rajnega škofa dr. Mahniča, ki je dejal, da je nacijonalizem poganstvo. Kako SLS v praksi čuva slovenstvo, dokazuje koroški plebiscit, kajti za časa plebiscita je bila na deželni vladi SLS ter je ona tudi odgovorna za izid plebiscita in za izgubo slovenskega Korotana. Vprašam Vas, ali je SLS vodila plebiscit po nazorih škofa dr. Mahniča ali po nazorih Vašega nedeljskega izvajanja. Trdili ste, da Vaš klub vedno vodi politiko v korist slovenskega naroda pošteno in složno, pri katerem delu zvesto podpirate drug drugega. Jaz Vas bi opomnil na interpelacije, ki sta jih Vi in Vaš klubov tovariš dr. Gosar poslala na ministre, namreč Vi, da se mora izvoz živine pospešiti, dr. Gosar pa, da se mora izvoz živine prepovedati. Prosil bi Vas, katera interpelacija je bila v korist naroda, ali prva, ali druga? Obe menda vendar ne, ko sta si tako nasprotni! Nadalje sta de-
jali, da se kmetu mora pomagati, ker je njegov obstoj ogrožen in kmet propada. Kako se mora kmetu pomagati, bi Vas spomnil na članek Vašega klubovega tovariša posl. Kremžarja, ki je kot glavni urednik glasila SLS »Novega časa:: v uvodnem članku »Težave delovnega ljudstva« v 60. štev. z dne 14. marca 1922 dobesedno tudi to-le pisal: »Poprej je občina imela vsaj to pravico, da je cene živilom držala nazaj z določanjem maksimalnih cen. Tedaj je bilo polno ugovorov proti maksimalnim cenam. Dokazovalo se je, da naj se maksimalne cene odpravijo, pa bo začela konkurenca in cene bodo padale. Prišla je nato osrednja vlada, ki je odpravila občinsko sodišče za pobijanje draginje ter njih delokrog prenesla na sodišče. To bi ne bila še nobena nesreča. Toda vlada je sploh odpravila staro protidraginsko odredbo ter uveljavila novo, ki je odprla na stežaj vrata izkoriščanju. Cene so rastle in so morale rasti, ker je vlada istočasno — kar prakticira še vedno — podpirala naravnost divji izvoz živil iz naših krajev v tujino. Prekupci so dobili proste roke, občina pa je sedaj popolnoma brez moči. Istočasno pa hodijo agentje tistih .strank, ki so vse to povzročile, okrog in govore: Glejte, ljubljanski občinski svet ne stori nič proti draginji! Ne stori, ker ne more, ker je centralna vlada popolnoma izločila kompetenco občin Občinski svet — n. pr. ljubljanski je danes v položaju, da ne more storiti drugega, ko pošiljati v Beograd svoje proteste ali prošnje. Teh je poslala že dosti ali doslej še vslej brez uspeha. Brez dvoma bodo prizadete občine mogle in morale poslati še več protestnih izjav na osrednjo vlado, ki se bo morda končno le zganiti. Seveda bo tedaj krava že iz hleva, živina izvožena v Italijo, doma bodo pa ostali le redki repovi.«
Tako je skrbel g. Kremžar v svojem listu za našega kmeta, da ga osreči z maksimalnimi cenami in z zaprtjem živine. Vi tarnate nad slabimi časi. Tako mi je sedaj uganjka, kedo bolj skrbi za naš kmetski narod, ki ga po Vašem izžema centralizem s pretira nimi davki. Zopet pa Vas moram spomniti na kompromis, ki ste ga storili za komisijo^ za odmero osebne dohodnine z dr. Žrjavovimi centrali-sti, da so morali Vaši kmetski volilci voliti najhujšega dr. Žrjavovega cen-tralista. S tem ste tudi nas vrgli iz komisije in ste soodgovorni za pretirano osebno dohodnino. Jaz bi vas prosil za odgovor, ali ste storili ta kompromis v zaščito slovenskega na roda ali v zaščito centralizma.
Vi ste izjavili, da je položaj danes tak, da četudi se združi vseh 26 slo venskih poslancev, ne morejo nič doseči, ker 26 je proti 290 v velikanski manjšini. Torej sami priznate, da smo Slovenci primorani radi svoje male številnosti, da vodimo pametno politi ko, ne pa z vstrajanjem pri samoslo-venskih zahtevah. Mi iz Zveze slovenskega kmetskega ljudstva vodimo tako politiko in Vi priznavate, da je to prav. Delate pa drugače. Zakaj to? Pojasnite mi, prosim Vas, ker s tem ne bom imel samo prilike, da Vas cenim kot politika, ampak da Vas tudi spoštujem kot moža.
J. Blaž.
Razne politične vesti.
»Sijajni« klerikalni shodi v Mariboru. t oliko razbobnani shod dr. Korošca za danes, dne 8. septembra je sedaj, ko to pišem, t. j. točuo ob 9. uri že končan. Začel se je nekoliko po 8. uri v dvorani gostilne Anderle. Kljub temu, da bosta »Straža« in »Gospodar« pisala o »sijajni« udeležbi in »nabito« polni dvorani ter še o drugih nabitostih, bodi resnici na ljubo povedano, da je vaš poročevalec štel vse pristaše in udeležence. Bilo jih je 138 vseh, od teh 46 takih, ki jin vas poročevalec pozna, da so pristaši drugih strank in deloma »kibici«, ki pridejo na vsak shod. In toliko reklame! ; Sam dr. Korošec pride« itd.« in prišel je in govoril. Cel govor, ki je bil očividno radi pičlega števila udeležencev nenavadno kratek — je bil v celoti en napad na Radica. — Ko je dr. Korošec odhajal, so mu nekateri ploskali, — predvsem v to svrho najeti študenti in ženske. Med posameznimi vskliki »Zivio dr. Korošec!« se je čulo kaj glasno mnogo dovtipov. — Zatem je povzel besedo Žebot. — Če povemo, da so gospoda okoli 10. ure že bili na Aleksandrovi cesti, potem si naj vsak sam sestavi sliko »sijajnega« shoda dr. Korošca. Končam to poročilo z besedo dodanašnjega zagrizenega klerikalca, ki mi je po shodu rekel: »Vsake demagogije je enkrat konec. Te igre smo siti! Naj gre farbat Turke! Nas ne bo več vlekel«
Zmešnjava nad zmešnjavo. G. poslanec dr. Kulovec je v nedeljskem /Slovencu« ^objavil političen članek »Preorientacija«, ki napoveduje z zavitimi besedami kapitulacijo SLS na vsej črti. G. dr. Kulovec piše namreč sledeče: »S tem, ko so dali volilci Slovenski ljudski stranki ta mandat in ji poverili svoje zaupanje, so ji tudi poverili svobodo, da ubira v izvrševanju svojega mandata po svojem najboljšem prepričanju in uvidevnosti svojo taktiko. Kako taktiko bo SLS v tem oziru izbirala, zavisi edino — poudarjamo še enkrat — edino od SLS in njenih svobodno izvoljenih instanc. Nihče drugi nima tu ničesar predpisovati in nam ne bo ničesar predpisoval. Tudi glede taktike smo soglasni. Eno je pa izključeno, da bi se glede taktike razšli. Različne taktike so mogoče, tudi to je povsem interna stvar Slovenske ljudske stranke.« To je čisto jasno povedano! To pa je tudi v popolnem skladu z referatom, ki ga je imel g. dr. Kulovec nedavno na neki sodalijski konferenci pod imenom: »Duhovnik in politika.« V tem poročilu je bil ta g. poslanec še veliko bolj jasen. Zbranim duhovnikom je namreč povedal, da je sklenjena stvar, da vstopi SLS še to jesen v vlado. Utemeljeval je to z neko novo »teorijo«, ki je v veljavi n. pr. pri »centrumu< v Nemčiji, ki svojega programa ni zapustil, pa
vendar vedno sodeluje v vladi. Tudi SLS bo vzdržala svoj državnopravni program, toda stvar nove taktike naj bo, kako se bo isti izvajal. G. dr. Kulovec je tudi priznal, da so bila pretekla leta »nerodna«, in da bo sedaj tega konec. — Mi se že danes veselimo, kako naslado bomo imeli jeseni. — Da pa je zmešnjava še večja, priobčuje nedeljski »Slovenec« še naslednjo politično vest: »»Samouprava« proti koncentracijski vladi. Na razne glasove o koncentracijski vladi, ki bi se imela sestaviti na jesen, odgovarja »Samouprava« v uvodniku med drugim: »Predlagati koncentracijsko vlado danes, ko čaka toliko resnih in važnih problemov no-tranje-političnega značaja na pametno in premišljeno rešitev, pomeni predlagati nespamet; to pomeni zahtevati položaj, v katerem morajo že principijelna nesoglasja med onimi, ki to predlagajo, preprečiti vsako delo; to pomeni napraviti zmešnjavo, v kateri se morajo polomiti vse konstruktivne sile države.«« Iz vsega tega se vidi, da je v SLS nastala prvovrstna politična zmešnjava in da tam nihče več ne ve, kako in kaj bi. Vsak dan prinaša nove dokaze, da je polom Koroščeve politike popoln, njegova armada pa tako zmešana, da ne ve več, kam beži. »Ko brez miiru okrog divjam« . . . Naše sožalje!
Pavovo perje. »Slovenec« je priobčil dne 3. t. m. sledeče poročilo iz Beograda: »Narodni poslanec gospod Smodej je pri nimistru prosvete posredoval v zadevi samostanskih učiteljišč v Ljubljani in Mariboru, za katere se je poročalo, da se bosta zaprli. G. nar. poslanec Smodej je dosegel pri ministru prosvete g. Velji Vukičeviču, da se bo na omenjenih šolah pouk nadaljeval v dosedanjem obsegu ter s pravico javnosti.« Resnici na ljubo ugotavljamo, da je »Jutro« ravno en dan prej, predno je izšel v »Slovencu« slavospev na g. poslanca Smodeja in na njegove zasluge za ohranitev omenjenih samostanskih šol, priobčil jpogovor z ministrom za prosveto g. Vukičevičem, ki je zatrdil, da se je za ohranitev samostanskih šol v Ljubljani in v Mariboru že potegnil ljubljanski škof, vsled česar g. minister tudi ni sprejel mariborskega škofa Karlina, čim je zvedel, da bi se tudi ta rad potegnil za samostanske šole. Iz izjave ministra sledi, da se je g. poslanec Smodej oglasil nekoliko prepozno s svojim posredovanjem, ker je takrat, ko se je on blagovolil v ministrstvu oglasiti, zadeva bila že ugodno rešena. To vedo tudi častite sestre uršulinke v Škofji Loki, ki so imele tozadevni ministrski odlok že zdavnaj prej v rokah, kakor je g. poslanec Smodej v Beogradu interveniral. Kakor nam pripovedujejo, bodo častite sestre uršulinke v Škofji Loki poslale g. poslancu Smodeju lepo zahvalno pismo za njegov prepozni trud in bodo pismu priložile lep šop pravega pavovega perja, da se g. posl. Smodeju ne bo treba krasiti s tujim perjem.
Za drobtine in proti drobtinam.
»Slovencu« poroča njegov beograjski poročevalec dne 3. t. m.: »Danes so prišli v Beograd narodni poslanci gg. Vesenjtik, Smodej in Štiftar. G. Vesenjak je iskal nekatera pojasnila v raznih resorjih, tako n. pr. v ministrstvu za trgovino in industrijo ter za prosveto. Ravno tako sta gg. Smodej in Štiftar izvršila nekatere intervencije v ministrstvu za vojno in mornarico ter za promet in za poljedelstvo.« — »Iskati pojasnila« se pravi po domače intervenirati ali posredovati. Intervenirati v kakem ministrstvu se zopet pravi prositi za kakšno več. Za kakšno reč prositi pa se pravi loviti drobtine in »Slovenec« s svojim poročilom javno priznava, da tudi klerikalni poslanci prav pridno love drobtine po Beogradu in najbolj jih love baš tisti, ki doma rjovejo kot levi in tigri proti drobtinam in se samozavestno trkajo na shodih pred ljudmi na prsa, z zatrjevanjem, da ne marajo »drobtin«, ampak da hočejo vse! Tako klerikalna gospoda slovenske kmete vedno slepari. Doma imajo gospodje polna usta, v Beogradu pa polne hlače. Doma so ošabni in oblastni in grme na shodih, kakor bi bil ves svet njim podložen, v Beogradu pa letajo za drobtinami in jih potem očitajo drugim, namesto da bi skesano priznali, da je ravno njihova politika kriva, da smo Slovenci obsojeni danes na politiko drobtin, kakor je »Kmetski list« to odkrito povedal.
Zabaven prepir. Med »Slovencem« in »Jutrom« se bije zelo zabaven boj. »Jutro« je namreč poročalo, da je odšel dr. Korošec v francosko letovišče Evians-les-Bains (Evian le Ben), kamor je prišel tudi Pašič iz Karlovih varov. »Jutro« je sklepalo iz bivanja dr. Korošca v tem letoviščur-da je šel tja čakat g. Pašiča, da mu ponudi svoj vstop v vlado in je poročalo, da so se
tozadevni poskusi dr. Korošca ponesrečili. »Jutrova« poročila so bila nekaterim klerikalcem očividno silno neprijetna in zato poskušajo v »Slovencu« gladko vse vtajiti. »Slovenec«_ sicer prizna, da je bil dr. Korošec res v Evians-les-Bains, da pa tam ni ponujal svojega vstopa v vlado in da se s Pašičem tam sploh videla nista. In o tem, ali je dr. Korošec bil pri Pašiču ali ne, ali se mu je ponujal ali ne, ali ga je Pašič lepo spremljal do vrat ali ne, o tem se bije sedaj ljut boj med »Slovencem« in »Jutrome. Kaže pa vse, da ima »Jutro« bolj prav kot »Slovenec«, kajti da bi hodil dr. Korošec ravno v Evians-les-Bains samo na uro gledat in to takrat, ko je Pašič tam, ni prav verjetno. Ravno tako je res, da velik del pristašev SLS silno pritiska, naj bi SLS za vsako ceno vstopila v vlado, da reši za sebe v Sloveniji, kar se še rešiti da. Drugo vprašanje je seveda, kaj bo Pašič na ponudbe SLS odgovoril.
Ugotovitev. Danes je ravno 14 dni, odkar je objavil posl. Kelemina v našem listu vsebino znane okrožnice ljubljanske finančne delegacije, ki daje davčnim uradom stroga navodila za iztirjevanje davkov. Vsebino okrožnice so priobčili vsi slovenski listi takoj po objavi v našem listu. Priobčilo je vsebino okrožnice »Jutro«, potem »Slov. Narod« in »Narodni Dnevnik«. Izmed imenovanih listov je bil samo »Narodni Dnevnik« toliko pošten, da je povedal vir, da je namreč okrožnico objavil posl. Kelemina v »Kmetskem listu«, »Jutro« in »Narod« pa v svoji oblastnosti nista smatrala za vredno tega povedati, češ kaj bo nam Kelemina ali pa celo »kmetski list« — nam, ki nosimo moderna z zlatom obrobljena očala in ki stojimo tristo kilometrov visoko nad vsem drugim slovenskim svetom! Druga ugotovitev, ki je tudi ne maramo zamolčati slovenski javnosti, je ta, da so klerikalni listi molčali o okrožnici cel teden kot grob! Šele dne 3. t.m. se je spomnil dr. Kulovec, da je napisal glede okrožnice članek za »Slovenca«, ko so že vsi ljudje zmajevali z glavami in se začudeno vpraševali, zakaj »Slovenec« v tej za vse slovenske davkoplačevalce brez razlike strank tako važni zadevi molči, dočim imajo klerikalni agitatorji vedno silno široka usta, kadar govore pred ljudmi, da se posl. Pucelj za davčne zadeve v Sloveniji nič ne briga.
Tudi Žebot lovi drobtine. Za »Slovenca« je napisal posl. Zebot obširno poročilo o svojem uspehu, ki ga je dosegel pri ministru za pošte. V svojem poročilu opisuje na dolgo in široko, kako zelo se je trudil, da izpo-sluje premestitev štirih poštnih uslužbencev v domovino, ki so jih demokrati pod prejšnjo vlado pregnali iz Slovenije daleč na jug. Svoje poročilo o uspešnem posredovanju je g. Žebot tudi podpisal s svojim polnim imenom. — S svojim lastnoročnim podpisom pa g. posl. Žebot ni le potrdil svojega uspeha, ampak je tudi potrdil, da današnja vlada le ni tako slaba, kakor jo on slika na raznih shodih, temveč da od prejšnje vlade storjene krivice popravlja. Dalje je potrdil s svojim lastnoročnim podpisom, da tudi on, g. posl. Zebot, po Beogradu lovi drobtine, ki jih tako rad očita drugim.
Hrvatje so Puclja in Prepelula po-hrustali! Iz »Jutra« smo izvedeli, da so Hrvatje posl. Puclja in Prepeluha kar »pohrustalk! Ker je stara reč, da »Jutro« vse najbolje ve, smo skušali dognati, kaj je na stvari, in smo izvedeli, da so Hrvatje na shodu na Krškem polju res zakurili velik ogenj, nataknili Puclja in Prepeluha na debel brajdni kol, ju spekli in ju pohru-stali s kostmi vred. Kosti obeh gospodov so tako hreščale pod krepkimi zobmi zdravih hrvaških kmetov, da so slišali hreščanje in hrustanje celo v Ljubljani prav do »Jutrovega« uredništva. Ko pa sta bila tovariša Pucelj in Prepeluh pohrustana, sta se zopet srečna in zdrava vrnila v Ljubljano, kjer še danes hodita okrog in iščeta, koga izmed samostojnih demokratov bi pojedla.
Prepiri v klerikalnih vrstah. Hrvaški listi pišejo, da se borita med klerikalci dve struji za premoč v SLS. Ena struja si prizadeva za vsako ceno priti v vlado. To strujo vodijo dr. Korošec in poslanci Sušnik, Vesenjak itd. Druga struja pa je za najstrožjo opozicijo. Drugo strujo vodijo baje dr. Kulovec, dr. Hohnjec in Smodej, ki od svoje nepopustljivosti nočejo odnehati niti za las, ker upajo na ta način pri volitvah še rešiti svoje mandate. V vrstah SLS obstoja še tretja struja, ki se imenuje krščansko-soci-jalna, in na katero so hrvaški listi pozabili. To strujo vodi dr. Gosar, ki se opira zlasti na delavske glasove. Raznih struj torej ne manjka. Cisto napačno pa bi bilo iz teh struj skle-
pati na kakšen razdor ali razkol med klerikalci, kajti pozabiti ne smemo, da je pri klerikalcih glavna in edino odločilna struja koncem koncev le ljubljanski škof. Kar bo ta rekel in odločil, tako bo. Za nas je glavno, da ljudem na deželi ne nehamo pojasnjevati zlasti za slovenske kmete pogubne politike voditeljev SLS, pa naj pripadajo katerikoli struji. Korošec, Kidovec, Smodej in drugi lahko govore in lahko uganjajo opozicijo do skrajnosti, ker plačujejo prav malo davka ali pa nič in imajo kot duhovniki zasigurano svoje življenje, za kmete, delavce, trgovce in obrtnike je pa drugače. Če bi bil dr. Korošec kmečki posestnik ali pa obrtnik, ki mora prenašati in na svojem telesu okušati vso davčno težo, bi že drugače govoril in bi bil svoje brezplodne opozicije kmalu naveličan in zato se čudimo kmečkim poslancem SLS, da ne nastopajo med svojimi ljudmi tako, kakor zahtevajo koristi njihovih kmečkih volilcev. To morajo naši ljudje na deželi kmetom razložiti in jim povedati, da so kmečki poslanci za to tukaj, da delajo kmečko politiko, ne pa politiko, ki jo lahko vzdrži dobro preskrbljena gospoda kmet, delavec in obrtnik pa ne!
Volilna gesla. V Beograd so prišli poslanci SLS Smodej, Vesenjak, in Šiftar. V svojih pogovorih so rekli, da radičevci v Sloveniji ne bodo nič opravili, ker nimajo volilnih gesel, namreč »vojaki v Macedonijk in »davki«. S tem so povedali, kako bodo agitirali med ljudstvom: govorili bodo, da je davek previsok in pa, da morajo naši fantje služiti v Macedo-niji. Toda s temi gesli bodo agitirali lahko tudi drugi ljudje in ne samo klerikalci. Z enim geslom pa klerikalci prav gotovo ne bodo agitirali, ia bi namreč povedali, kako strahovito je zafurana politika SLS. S tem geslom bomo poskusili agitirati mi, in trdno smo prepričani, da bo držalo, ker je resnično.
Klerikalci in Radič. Klerikalni listi nam najlepše dokazujejo, kako zelo se boje Radiča oziroma Zveze, slov. kmetskega ljudstva. Psujejo, lažejo, zavijajo, obrekujejo in s tem ne odkrivajo nič drugega, kakor svoj<? onemoglo jezo in strah. Nas od srqa veseli, ker nam dokazuje, da smo na pravi poti!
»Pismo iz Francije«. Po vzoru g. Pašiča je odšel tudi g. dr. Korošec na Francosko. V svojem »pismu iz Francije«, objavljenem v mariborskem »Slovenskem Gospodarju«, pravi: »Da si poiščem zdravja, odpotoval sem v francoske alpe.« Nismo nevošljivi, zato g. Korošcu od srca privoščimo oddih, toda nam se zdi, da ni šel toliko iskati zdravja, sebi, nego bolje je hotel poiskati zdravilnega leka za propadajočo valuto SLS. Saj se je na Francoskem »slučajno« videl z g. Pašičem. Zelo zanimiva je tudi Koro-ščeva potrditev, da so na Francoskem »cerkve izredno dobro obiskane«. Torej v državi, kjer klerikalci že mnogo desetletij nimajo nobenega vpliva več na državne posle, so cerkve po izjavi samega Korošca izredno dobro obiskane. Z drugimi besedami: Vse klerikalne trditve, da je vera v nevarnosti, ako bi klerikalna stranka pri volitvah propadla, so navaden lari-fari, navadna laž. Naš Prlek — Korošec je rodom iz Prlekije — bi rekel: »Pje, Korošec, pa si se ali opet nešta navuča na Francoskem!«
Porazna kritika, tako nam pišejo, je o državniški sposobnosti in gospodarski zmožnosti mož iz vrst SDS, napisana v predzadnjem »Kmetskem listu«. Osnutek drž. proračuna za leto 1925/26, tako poroča »Kmetski list« določa za ministrstvo poljedelstva trikrat tolikšno vsoto, kot lanski, a vseeno bo skupni proračun manjši kot je bil lani. Gospodje poprej so bili državno stavbo zidati začeli pač pri strehi in tovarniških dimnikih (veleidustrija), a pozabili so, da se mora najprej graditi temelj kmetijstva, ki je bilo, je in bo prva podlaga še vsaki državi. Državnikom, kojih te prve skrbi vsakega državnika ni bila briga, je zdaj menda za vselej odklenkalo. — A druga »drobtina«, kakor pravi »Kmetski list«, da se na železnici prevoznine za blago in ljudi skoro za eno tretjino znižajo, pa železnice bodo še vseeno vozile, bržkone celo z mnogo večjim narodnogospodarskim uspehom, kakor doslej. Vedite, da narod take »drobtine« ve zelo dobro ceniti in bo to o pravem času tudi pokazal. Tiha politika »drobtin« naj se le kar nadaljuje!
Slovenska zgodba. Nekdo se pusti izvoliti za predsednika krajevne organizacije neke stranke. Svojo izvoli' tev javi takoj vsem bankam, a najuglednejši še dostavi, naj to ima na umu, ko bo na prihodnjem občnem zboru volila — nov odbor! Ali ima Radič prav ali nima, ko govori o pokvarjeni gospodi?
Kmetje In kmetice, pri nakupu svojih potrebščin podpirajte temo tvrdke, katere nas podpirajo I
4
JUT Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le z nJim se širi najuspešnejše naša ideja Ž
Dopisi.
ŠTAJERSKO.
Kozje. Kozje je postalo zadnji čas precej živahno. Bije se boj med klerikalci samimi. Nismo hoteli tega boja obelodaniti v časopisju, češ naj ostane to samo v Kozjem, oziroma kozjanskem okraju ker je pa g. dekan lomažič zadnjo nedeljo posvetil drugo pridigo svoji osebni stvari, kakor je sam izjavil, da se mora oprati, nas ne veže dolžnost, da molčimo, ampak da listi, ki so bili v cerkvi, silijo dva zvona, razložimo ob kratkem: Ko je še župni-koval na Piljštajnu g. Tomažič, je postal načelnik kozjanskega okrajnega zastopa. Lahko )e bilo takrat. Bih so v Kozjem dr. kran Jankovič, državni poslanec, notar dr. J. Barle in drugi. Glavno vlogo so igrali ti trije. Vodili so gospodarstvo in po-*" liliko našega trga. Pokorili se je moralo vse; kdor 5 eni pokoril, je moral oditi. Ostajal je samo kmet, kateri ne zapušča zlahka svoje zemlje. Prišla je vojna. Takrat se je šele začelo ono gorje, o katerem bodo še potomci vedeli povedati o onih, kateri so gonili ljudi v strelske jarke, ako niso bili povsem pokorni. Podkadil je tudi meni, da sem pomagal, kjer sem mogel. Vidi se lahko iz sledečih vrst, kakšno pomaga-nje je bilo. Večina faranov je podpisala vojno posojilo. Oznanjevalo se je: »Dajte denar za vojno posojilo, kaj ga boste skrivali, dajte ga, posodite ga državi za visoke obre^ sti, saj ne bo izgubljen « V zahvalo za te enake stvari jim je avstrijska oblast podelila zlate križce. In pa aprovizacijsko delo. Okoliški kmetje so morali podnevi živež skupaj nositi, a gospoda si ga je ponoči delila. Niso pa trpeli samo okoličani, temveč tudi ruski ujetniki, kateri so gradili cesto iz l.esične na Gfobelno. Tem se je prihgovalo različne sivari. Med tem časom je izjavil nekdo: »Jaz sem demokrat, samo radi tega talarja sem klerikalec!« Prišel je konec vojne. Vrnilo se jih je s fronte polno, kateri niso bili več zbog prestalega trpljenja istih nazorov, kol poprej pred vojno, takoj po ustanovitvi Samostojne kmetijske stranke so se pridružili njej. jankovič in Barle sta svoje imetje poprodala in se preselila v Maribor, ostal je samo g. dekan. Vodstvo SLS, uvidevši, da je po volitvah nemogoče brez drugega vodstva spravili v red volilee v prej tako zagrizenem klerikalnem kraju, je nastavilo tajnika, da on vse io preorganizira. Lansko leto pa, ko je hotela prohgrupa iztrgati demokratom tukajšnjo posojilnico 111 jo dobiti v svoje roke, se )im je načrt izjalovil. S tem je nastal ogenj v strehi. Od tega časa se bije oster boj za vsako organizacijo. Okoličani mirno gledajo ta boj, in dolžnost vseh je, da se organizirajo, da v do-glednem kratkem času prevzamejo omenjene organizacije, da se v društvih, ki pripadajo vsej javnosti, odstrani politika. Kmetje. Z lastnimi očmi vidite, kako se bije boj med klerikalci samimi, doižnost je, da se pridružite k »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva«, da bo narod sam zagospodaril, kajii ne klerikalizem, ne bankokratizem, le kmetsko ljudstvo bo naredilo red in mir po deželi.
Jarenina. Podpisani izjavljam, da dopis v »Kmetskem listu« z dne 26. avg. 1.1. ni od mene, kakor je bilo tudi mnogo drugih dopisov z Jarenine v »Kmetskem listu« brez moje vednosti. Zato bom postopal brezobzirno proti vsakomur, kdor me bo še zanaprej dolžil, da sem jaz pisec »Kmetskega lista« z Jarenine. Pač pa je resnica in to tudi lahko dokažem, da vsak, kdor čita »Kmetski list« ali agitira zanj, pade v nemilost pri g. kanoniku in pri klerikalcih, v veliki milosti pa so vsi, če imajo še toliko masla na glavi, ako le trobijo v klerikalni rog.
Josip Gungl.
Pišece pri Brežicah. Izgubili smo zvestega tovariša organizatorja Josipa Kostanjeka, ki je umrl 15. a\^>usta v težkih mukah na operaciji v skladni bolnici v Zagrebu. Od tam je bil prepeljan v Pišeee v svoj rojstni kraj, kjer ga je pričakovalo mnogo ljud.'. Lep je bil nastop »Gasilnega društva«, ki je svojega 17 letnega 'iana spremilo do groba. Njego*: ZVesti tovariš in župan Karel	mu je izpregovoril
lep na^,r(iv;ni £OVor. Pokojnik je bil 19 \4t pr* Kmetski posojilnici v Piše-cah kot'tajnik. Bil je tudi šolski predsednik 5 let. Ostal bo vedno vsem občanom v najlepšem spominu. Bodi mu čT-mljica lahka! — Franc UrŠič.
Iz Sv. Miklavža pri Mariboru nam poročajo: V naši občini, katera je oblagodarjena z velikim številom ag-
rarnih interesentov, imamo del vele-posestva Scherbauma, katero je deloma že razdeljeno, a ostali del, na katerem smo imeli vsaj še nekaj dela in zaslužka, je pa razlastilo ministrstvo pravde v kaznilnične svrhe. Delali bodo na tem posestvu kaznjenci, s čimur odpade domačim kmetijskim delavcem vsakoletni zaslužek. Nastaja še nevarnost, da bodo kaznjenci, na-?,tanjeni na veleposestvu, delali tudi pri drugih posestnikih ter s tem odjedali kruh mnogoštevilnim delavskim družinam, ki se ne bodo zamogle preživljati, če.iuli bi se med nje razdelilo celo Sc.: <rbaumovo posestvo. Prosimo naše poslance, da se zavzamejo za to, da ministrstvo pravde odstopi od svoje zahteve ter da ostane posestvo nam domačinom, da nam ostane vsaj dosedanji borni kruh in zaslužek, ki smo ga imeli pri posestvu in kmetih. Saj je že dovolj revščine in bede v naši občini. Država bi morala v naprošene svrhe vtakniti mnogo kapitala, ki ne pride niti v najmanjši meri v korist naši občini in njenim bednim prebivalcem. Veliko ceneje in pripravnejše bi bilo velepo-sestvo Post, katero z obsežnimi gozdovi veliko bolj prija za kaznilnico, ker tudi prebivalstvo ni v tako slabem gmotnem položaju, kakor v naši občini, in je tudi veliko več drugih posestnikov, kateri bodo vzlic delu kaznjencev še morali delati z delavci. Sv. Miklavž naj ostane nam bednim delavcem, bodisi da se razdeli, bodisi da ostane kot vzorno urejeno posestvo kmetijskim slojem v vzgled in pouk ter nam tako nudi še nadalje zaslužka, kruha. Prosimo in zaupamo našim poslancem, da nam pripomorejo (io pravične, za naše življenje tako važne rešitve tega vprašanja.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. G. ured nik, malo čudno se Vam vidi, da dobite dopis iz naše županije, ker ste mislili, da vsi trobimo v zarjavelo klerikalno trobento. A to ni tako, mnogo nas je, ki presojamo svoj stanovski položaj ter obsojamo tiste, ki so nas privedli na rob propada. Ni denarja, ni blaga za prodati, ako bi bilo, se v sramotno ceno prodaja, kupuje pa pretirano visoko. Kupčija z /ivmo se je nekoliko oživela, sicer ni draga, vendar je vprašanje za njo, od kar so meje brez carine odprte. Vinska trta obeta dober in obilen vinski pridelek, vabijo se kupci v našo vinorodno županijo, ki je itak na glasu zaradi dobre vinske kapljice. Dobro bi bilo pri primernem vremenu, kar mogoče pozno trgati (brati). — Dne 20. avgusta, ko je bila molitvena ura, smo imeli v cerkvi političen govor. G. pridigar je mladini zabijal v glave klerikalno politiko ter prištel vse klerikalce v nebesa, republikance in samostojne kmete oziroma Samostojno Kmetijsko Stranico pa obsodil na dnu v pekel. Klerikalci bodo po njegovem mnenju sami kriiatci, samostojni pa kerubini, ker njih je manj. Domači gg. duhovniki bi pač lahko dali govorniku druga bolj nujna navodila za pridigo, n. pr. naj bi se opustilo pri mladini bogokletje, slabo vedenje v cerkvi in okrog nje, razni napadi in ponosno ruvanje. G. govornik bi si lahko politični govor prihranil za zimski čas, ne pa v najlepšem času otavne košnje. Klerikalna politika njim stanovsko nese; vzemimo si za zgled ter storimo tudi mi tako. — Preganja so g. organist od strani duhovnikov ter se s svetega mesta zmerja pevski zbor. Ako je kaj slabega v njem, naj se popravi brez zmerjanja in sovraštva do organista. Prej se je izgovarjalo, da je samec, kar je pohujšljivo, sedaj pa je menda sovraštvo, ker je izbral to-varišico po sreu in ne po povelju. — V avgustu se je namenil v Pesnici vtopiti nek fant. Zameril je starejšemu bratu, da mu je dal par zaušnic* Rešili so ga kosci, katerim baje ni hvaležen. Fant ima tudi z okrožnim sodiščem opraviti. Govori se, da mu je že roka ušla na očetovo glavo, čeravno je Marijin otrok.
Jarenina. V Polički vasi pri Jare-nini se je um omračil posestniku Fr. Donko zaradi prevelikih dolgov. Da-siravno je bil skrben gospodar, so ga vendarle dolgovi ubili. Spravili so ga v ljubljansko umobolnico. Tako bomo po klerikalni zaslugi kmalu vsi šli s trebuhom za kruhom ali pa v umobolnico. Avtonomijo nam oblju-bujejo, a niti vsakdanjega kruha nam ne morejo spraviti!
Iz dravske doline. Kako pride mariborski dr. Orosel do pravice, imeti na falski postaji separaten prehod čez železnico, dasiravno je v neposredni bližini okrajna cesta, ki pelje čez progo? Zakaj naše oblasti ščitijo narodnega nasprotnika in mu dovoljujejo več, nego se dovoli domačinom? Istotako moramo opozoriti na grofa Za-beo. Znano je, da mladi grof našim ljudem ni naklonjen, vkljub temu uživa vse mogoče prednosti raznih
oblasti. Zelo značilen je slučaj z gro-| fovo gostilno. Ako ima kmet gostilno, mora plačevati trošarino in davek od vsega, kar proda in od onega kar sam doma porabi. Grof pa napravi gostilno lepo na ime svojega "oskrbnika in tako je pijača, ki jo z svojo družino sam zavžije, davka prosta. Kmet naj bi napravil gostilno na ime svojega hlapca, pa bi oblasti takoj nastopile. Pri grofu to seveda ni treba! Grof je lastnik gostilne, točenje gre na ime oskrbnika, a izvršuje obrt pa tretja eseba!!
Ormož. Dne 5. t. m. se je vršil pri nas shod zaupnikov iz območja okrajne organizacije Zveze slov. kmetskega ljudstva. Kljub izredni agilnesti iiiane kleti, kljub lažem, da je shod preklican itd., se je nabralo toliko zaupnikov, da je bila obširna škoršiče-va dvorana že ob 9. uri docela zasedena. Shod je otvoril tov. I. R o j s , ki je v zelo stvarnem govoru očrtal obupen gospodarski položaj; v katerega je dovedla vso državo politika 7 prošlih suhih let ter zlasti živo pred-učil vladajočo davčno moro, radi katere trosijo klerikalni in demokratski demagogi ostudne laži, hoteč sadove svojega nedela sedmih let naprtiti Radiču in njegovim tovarišem. — Za njim je povzel besedo tov. A. K e 1 e -ači n a , ki je razložil politični položaj ter delovni program sedanje kmečke vlade. Po raznih vprašanjih, na katere je naš tovariš poslanec odgovarjal, je dobil besedo tajnik zveze tov. B e n -d e , ki je razložil pomen gospodarske in politične organizacije za bodočnost naroda ter je osvetlil klerikalno demagogijo in gosposki lažidemokrati-zem. Koncem njegovega govora so vsi zborovalci vzklikali voditelju hrvat-sko-slovenskega ljudstva S t j e p a -nuRadičuv znak zaupanja. — Vsi govorniki so želi priznanje cd strani zbranih zaupnikov, ki so neupogljivi, značajni vzor-možje. Enodušno se je izrazila želja po velikem javnem shodu, ki se bo priredil po dokončanem jesenskem delu. — Na shodu se je sklenila zaupnica polftjki Stjepana Radiča ter njegovih tovarišev. Obsodila se je davčna praksa v Sloveniji ter ošabno postopanje še ntizmenjanega uradništva, ki je steber razpadajoče SDS. — Shod pa je pokazal tudi ogabno taktiko zbeganih klerikalcev, ki jim je vsako, tudi najogab-nejše sredstvo dobrodošlo, da šuntajo proti svojemu bližnjemu. Shcda zaupnikov so se udeležili tudi bratje Hrvatje od onostran Drave. Slovenski tovariši so jih iskreno pozdravili. — Udeleženci so se razšli v zavesti, da so na pravi poti, ki pelje h končni popolni zmagi kmečke misli.
Maribor. Skrahirani klerikalizem se poslužuje cerkvenih romarskih praznikov, da privabi vsaj par poslušalcev za svoje mokre »dneve«, ki so se te dni vršili v Mariboru. Ker je papir predragocen, ne bomo prinesli podrobnega poročila o »dnevih« in •nočeh' naših klerikalcev. Pa tudi romarski dnevi ne bodo več dolgo vaba na političnih limanicah skrahira-nega klerikalizma, ker narod že dokaj jasno razlikuje vero od klerikalizma; kajti vero spoštuje in jo smatra za visoko vzvišeno nad politiko, a klerikalizem zaničuje z vsem zaničevanjem, ker je gr obok op vesti, politične in zasebne poštenosti in potila, bogokletna skrunitev verskih svetinj. Roke proč od naših praznikov! — Romar
KRANJSKO.
Iz Trebnjega. Zadnji čas se je iz iz-vestne strani razširjala zlonamerna govorica, da izgubi Trebnje sodnijo. Županstvo se je takoj obrnilo na me-rodajno mesto v tej zadevi in je dobilo povsem drug odgovor. Dejstvo je, da 60 nastale trenutno težkoče radi obnovitve nove pogodbe za lokale, ker zahteva lastnik gradu povišanje najemnine. Uvidevnost in dobra volja na obeh straneh bo nastale težkoče odstranila in pride v nekaj dneh do nove pogodbe. Vsakemu, ki pozna lego Trebnjega in sijajno železniško zvezo na tri strani, se bode zdelo nemogoče odstraniti iz Trebnjega sodišče. Za sodnijo se mora brigati cela okolica in sosednje občine, ker kmetu in drugim stanovom gotovo ni vseeno, če lahko opravijo svoj posel pri sod-niji v eni uri in brez stroškov ali pa če bi morali se z železnico daleč vstran voziti in trpeti veliko izgubo na zamudi časa in denarnih izdatkih. Te važne okolnosti se bodo tudi od strani merodajnih oblasti uvaževale.
Predoslje. Roženov ata so bili zelo hudi, ker se je njihovo delovanje pri zadrugi naslikalo v precej čudni luči. Njihova pobožna sestra je govorila, da sta jih g. Čiinžar in Žibert malala po časopisih, kar pa se je izkazalo kot neresnica- Ali kazen za njen dolgi jeziček je znašala kar 100 Din! Čeravno ste precej zviti, pa vseeno ne
morete dobili tistega ptička, ki gleda z budnim očesom na vsako Vaše delo. Ptiček je med Vami! Preglejte natančno volilniMmenik, mogcee ga dobite, vsaj kazni ne bo treba plačevati.
Franc Jereb.
Št. Jošt pri Vrhniki. Dne 3. t. m. je začelo pri nas močno deževati. Deževalo je potem celo noč. Voda je močno narastla. Dne 4. t. m. so šli šolski otroci v dopoldansko šolo iz Bu-tajnove v Št. Jošt. V Grabnu pri Po-dolgarju je že zadnja povodenj odnesla most. Na mesto mostu je bila za silo položena deska čez vodo. Prišli sta dve šolski deklici iz Butajnove in šli po tej deski in sta obedve v vodo padli. Eno so rešili še živo, druga je utonila. Čez vodo v Podolgarju je bila nedavno zmeraj občinska brv. Pred nekaj leti pa je posestnik Matevž To-minc sprožil misel, da bi se naredil most, kar se je tudi zgodilo. Nekaj je prispeval Tominc, nekaj občina, nekaj ljudje s tlako. Ta most je letos voda odnesla. Tominc se je tudi letos obrnil in pozval županstvo, da bi se most zopet napravil. Toda občina ni dovolila nobene podpore iz občinske blagajne, čeprav je Tominc zahteval le 500 kg cementa za napravo škarp in da bi ljudje, ki most rabijo, nekoliko pomagali z delom. Drugo je Tominc obljubil, da preskrbi sam. m tako je ostalo brez mostu in brez brvi. Kdo je kriv nesreče? Županstvo je odgovorno skrbeti za varnost in red občine, ono je odgovorno tudi za nesrečo! Brez odgovornosti tudi ni oskrbnik občinskih potov v Butajnovi, ki po tej poti hodi, pa ponavadi kadar se gre za popravo občinske poti v Butajnovo, večji del nasprotuje. Tudi občinski tajnik bi boljše napravil, ko bi porabil za napravo mostu tisti čas, ki ga porabi za klerikalno agitacijo. Tako vidimo, da je klerikalcem korist in varnost ljudstva deveta briga.
Bučka. Od nas se je kmečkega praznika udeležilo mno^o ljudi. Župniku to ni bilo po volji in prihodnjo nedeljo je pridigoval približno to-le: .»Danes Vas je pa že več v cerkvi, kakor zadnjo nedeljo. Ravno tako so se vozili v Krško, kakor maškare. Godba je po mrtvaško špilala, pa če bi bila vedela, kaj jih čaka čez par dni (bila je toča. Op. ur.), bi bila še bolj žalostna. Par prešestiiikov in par tro-telnov je šlo po fari, pa so vse ljudi zmešali. Obetali so, da bo maša tam doli, pa ni bilo nobene. Pucelju so se šli klanjat zato, ker jim je takšne davke napravil. Govorili so, da pride tudi kralj in kraljica, pa morebiti je bil kateri, ako se je tako pisal. Bili so samo kralji in kraljice, pa biki in te-lice.« Opomba uredništva: Tako govori župnik v Sloveniji v cerkvi svojim faranom. Ali je to politika v cerkvi ali ni, naj nam na to odgovori »Slovenec«. Svojim somišljenikom svetujemo, naj župnika spravijo pred sodišče. Neverjetno bi bilo, ako bi se smelo ljudi nekaznovano žaliti v cerkvi.
Kranj. Dne 31. avgusta smo imeli priliko slišati klerikalnega poslanca g. Brodarja, kako se je lepotičil s pa-vovim perjem. Govoril je namreč, da je samo njegova in njegove stranke zasluga prost izvoz živine. G. Brodar, zakaj tako govorite, ko ravno Vi tako dobro veste, kakor mi, da so prost izvoz živine dosegli edino le poslanci Zveze slovenskega kmetskega ljudstva. Povejte raje dobrote, katere ste dosegli, ko so bili štirje ministri Vaše stranke na vladi? Prostega izvoza živine že ni bilo, odkar je bil tov. Pucelj minister, pa do sedaj. Zakaj pa o Vaših dobrotah molčite? Ali so bile prevelike, da niso za javnost? Sraka je bila zaničevana, ker se je lepotičila s pavovim perjem! Ali se spominjate, kako je nekoč nek poslanec zabavljal čez orožništvo na shodu na Jezerskem in ga je nato komandant orož-niške postaje Kranj iskal po Kranju s pasjim bičem, da bi mu povrnil agitacijo za orožništvo? Poslanec pa je iskal zavetja pri sreskem glavarstvu. Ali je mogoče imel slabo vest?
šefu prosvetnega oddelka v Ljubljani g. Pestotnlku in brežiškim SBS-arjem.
V sušcu 1923 sem z proviz. ravnateljem meščanske šole v Brežicah g. Pilgramom mojo zadevo, po njem povzročeno, likvidiral na ta način, da je moral g. Pilgram priobčiti v »Jutruc preklic, katerega sem mu na prošnjo g. dr. Stikerja, da ne miniram eksistenco g. ravnatelja, dovolil v najmilej-ši obliki. Po tem dnevu sem g. Pilgrama srečavši na ulici, kot vsakega poznatega človeka, nekajkrat pozdravil. Ker pa mi ta kot menda pristen inteligent ni odzdravljal, sem logično to opustil. Nadalje se za tega človeka najmanje nisem zanimal tem manje o njem ali proti njemu kjerkoli bodisi pri merodajnih oblastih ali funkcionarjih deloval ali ga le omenjal. V poletju 1924 me je g. Merhar v svojem sodnem procesu kon-tra Pilgram na priporočilo znanega Pilgra-movega prijatelja, ki jo prišel k Merharju na dom in ga vzpodbujal, da vztraja v doka-
zilih, da bo že enkrat red na meščanski šoli in mu priporočal podpisanega in še enega, ki naj jih Merhar predlaga za priči, češ, da nama je znano mnugo obtežilnega o Pilgra-mu, zares predlagal sodišču, kamor sem mori^n tudi na vprašanja vestno in točno pojavi znano mi zadevo.
Jeseni 1924 mi pove g. nadučitelj Tominc, da se je proti njemu g. Pilgram zelo razburjeno hudoval nad menoj, trdivši, da sem mu jaz z intervencijo v Beogradu preprečil imenovanje ravnateljem meščanske šole. Doznal sem opetovano še mnogo sličnih izpadov gospoda. Letos dne 22. aprila pa prej-mem s pošto odprto sramotilno karto s pol-nopodpisanim imenom Pilgrama, ravnatelja meščanske šola, intetigenta, pedagoga —!!
Ker .sem bil skromnega mnenja, da se in-teligentu-pedagogu ne spodobi delati takih eksperimentov, sem prepis te karte ter zgodovino. delovanja Pitgramovega v. izvlečku poslal priporočeno tudi oddelku za prosveto v Ljubljani. Do danes pa ni sledu o kakem rešenju ali postopku. Bo treba pač posebne mašine iz Beograda, da ga »privuee« na svetlo.
Priznam, težak je posel za Vas, g. šef! G. Pilgram je med tem avanziral v sianje aktivnega odbornika SDS organizacije v Brežicah, od koder se vsak čas pritura SiDo-deputacija >zastopnikov prebivalstva« v Ljubljano pritiskat z zagotovilom, »da se je g. Pilgram že silno poboljšal« itd.! Zelo sitna reč to! Odbornik SDS! Ni vrag, da bi ne bil kvalificiran! Bo pač najbolje, da nekdo naredi okrožnico, jo da podpisati (dobri so tudi falzifikati ali pa podpisi iz Albanije) in bi se to vse kot zahteva celokupnega naroda brežiškega poslalo v Beograd.
Slišim, da je bil menda junija t. 1. poslan nek »revizor« v Brežice. Da je bil isii pri znancu g. Pilgrama, se mi je pravilo. Ce pa je zadevo tudi kaj preiskal, Če je koga prizadetih zaslišal, bil v okolici, si ogledal sodne spise, našel radiranje v glavnem katalogu itd., o tem nam bo vedel povedati g. revizor sam.
■G. šef bi bil menda lahko vprašal gg. de-putante, zakaj se niso >maknilk ves tisti dolgi čas, ko je bil na vladi Narodni biok in SDS-ar minister prosvete. Morda bi bil zvedel čudno brihtnost brežiških SDb-arjev, da vladna SDS ni mogla prevzeti pred ljudstvom nase odgovornosti imenovanja Pitgramovega. Sedaj pa, ko je ta »sovražna« vlada, bi kazalo ga utihotapiti na njeno odgovornost. In en SDS-ar bi zlezel na toplo. Tako bi ubili dve muhi na en udarec'
G. šefa prosim najuljudneje, če bi bilo mogoče pogledati v kak »ladelc«, če je že moj spis iz pretekle pomladi blagovolil tam dospeti!
Našim SDS-arjem, ki pošiljajo deputacije, in onemu g. doktorju, ki vodi deputacije, pa to-le na znanje:
Ko boste še »peljali« svojega partnerja v Ljubljano, da »markirate« »zastopnike Bre-žičanov«, prosim lepo, da opustite vmešavati moje ime "v Vaše deputacijske namene, opustite fraze o osebnem maščevanju itd. Ce bi se vzela ta baza, bi ne bil nikdar uo- ' ben tat kaznovan, ker ga ovadi vedno prizadeti, nikdar pa ne n. pr. oni, ki bi se event. fotografiral s storilcem ramo ob rami. Torej enkrat za vselej: roke proč od moje osebe, ki se za Vaša dejanja in početja niti najmanj ne briga. Če pa to ne opustite, bom storil le to, kar zahteva logika.
Zapomnite si, da brez mojega po*»l. dela, truda, borbe in če hočete tudi — terorja, ne bi bilo danes meščanske šole v Brežicah. Ne samo, da je bilo treba nebroj osetmfTT frr= tervencij v Ljubljani v izvedbo vseh predpisov in formalnosti, na prosvetnem ministrstvu v Beogradu za ustavitev budžetne postavke, na finančnem ministrstvu za dovolilo budžeta, moral sem izvojevati najhujšo bitko z Brežičani samimi, ki so se skupno in vsak zase postavili v krčevito borbo proti meščanski šoli in proti meni kot njenemu propagatorju. V tem so se odlikovali zlasti nekateri JDS pristaši. Edina dva Bre-žičana, in sicer gg. Anton Umek in Mrhar sta bila vstrajna sobojevnika za ustanovitev šole, katero je zahtevala kmečka okolica. Za vsak korak, za vsak prostor in obvezo je bilo treba posebne borbe. Kljub temu pa smo — mi, trojica — izvojevali otvoritev šole v par mesecih. Pilgram in oprode, vedite, da brez onih, ki jih danes hočete osmešiti, jim pošiljate sramotilne karte, ne bi bilo ravna-teljskega kruha na meščanski šoli v Brežicah! G. doktor deputant pa se bo menda Je spominjal, kdo je bil oni, ki se je najljuieje boril proti tej šoli in me n. pr. enkrat, ko sem se po končani borbi vračal iz Beograda z zagotovilom budžeta in torej otvoritve šole in izstopivši v Brežicah, tam mudečim zaklical: »No, sedaj pa že imamo meščansko šolo«, besno nahrulil rekoč: »Permejduš, da ne bo meščanske šole v Brežicah, dokler sem jaz tu. Dajte nam brezplačno železniško vožnjo v Krško, kamor naj se vozijo otroci v meščansko šolo. V Brežicah pa je ne maramo in je ne bo?!« Nasmehnil sem se in odšel. Šola pa se je za dober mesec otvorila.
Morda bi nam g. doktor vedel povedati, zakaj se slavna brežiška SDS iz svojega dremanja ni zbudila, ko se je za mesto upravitelja na osnovni šoli v Brežicah potegoval njen zvesti in delavni pristaš, splošno priljubljen učitelj in narodni delavec, pa je pod vlado Narodnega bloka propadel?
Cela tri leta, od časa moje težke bolezni, sem brez reakcije dopuščal, da so gotovi gospodje izza SDS-plota streljali proti meni. Vsaka mera pa je enkrat polna. Zato mi boste gg. SDS-deputanti, že dovolili, da bom v bodoče Vaše izpade energično odbijal.
Globoko, dne 30. avgusta -4«25.
Ivo Urek.
Sreča Vas išče!
EFEKTNA LOTERIJA NARODNO - KULTURNEGA DRUŠTVA MALA NEDELJA. 300 dobitkov ? vrednosti 15.550 dinarjev. — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1S25. Srečka stane samo 5 dinarjev. Kupujte in naročujte srečke takoj skupno pri Narodno-kulturnem društvu Mala Nedelja, Pošljite znamke v pismu 1
Najugodnejši nakup
OBLEKE 2
10$. ROJIM, LJUBLJANA



Vsak pristaš kmažke misli mara biti član »Kmetijske tiskovne zadrufle* i
Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MAT IGO«! ^m.
Shodi m mm prireditve
Seja okrajnega odbora Kamnik je
pri polnoštevilni udeležbi sklenila več važnih sklepov, tikajočih se vseh vrst vprašanj kamniškega okraja. Poročala sta tov. posl. Pucelj in Prepeluh.
V Kranju je bila seja okrajnega odbora v ponedeljek dne 7. septembra. Poročal je tov. posl. Pucelj o politiki sporazuma.
Na sliodu v Komendi je bila preteklo nedeljo sprejeta sledeča resolucija, ki jo je predlagal tov. Anton Cerar: Zborovanje slov. kmetskega ljudstva v Komendi dne 6. septembra soglasno in enodušno odobrava politiko sporazuma in izraža neomajano zaupanje tov. Puclju in Prepeluhu. Poživlja vse slov., kmetsko ljudstvo, da v tem važnem zgodovinskem trenutku krene na edino pravo pot sporazuma, da čim preje dosežemo v naši kmečki državi tudi suverenost kmetskega naroda.
»Društvo slovenskih kmetijskih strokovnjakov« je zborovalo zadnjo soboto cel dan do 9. ure zvečer v dvo-
rani kmetijske družbe v Ljubljani. Udeležba okrog 60. Predsedoval je g. ravnatelj Žmavc iz Maribora. Poročila odbora so bila z velikim odobravanjem sprejeta. Na dnevnem redu je bilo razun vrste čisto stanovskih zadev še mnogo strokovnih vprašanj kakor o kmetijsko-nadaljevalnem pouku, o spremembi srednje kmetijske in nižje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, o kmetijskih službah strokovnjakom, o enotnem kmetijskem strokovnem glasilu itd. Bilo je sprejetih mnogo lepih in dobrih predlogov, tako da bo društveni odbor imel zopet za celo leto dovolj dela, predno bo mogel izvršiti vsa naročila občnega zbora, ki je potekel zelo lepo. Udeleženci so si naslednji dan ogledali na velesejmu živinsko razstavo.
»Kmetijska tiskovna zadruga« v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor za ponedeljek 28. septembra zvečer ob 8. uri v pisarno »Ekonoma«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7, s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev načelstva; 2. sprememba pravil. — Načelstvo.
AZELAMI
Novice in razno.
Ponovno opozarjamo! Vsi pristaši »Zveze slov. kmet. ljudstva«, kakor tudi oba okrožna odbora in vse okrajne in krajevne organizacije, se morajo obračati absolutno v vseh slučajih, katerih koli intervencij samo na Predsedstvo »Zveze slov. kmetskega ljudstva«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. Prošnje za intervencijo naših poslancev, katere koli naravi, ki bi bile naslovljene drugam, se nikakor ne bodo vpoštevale.
Umrla je v Koritih pri Dobrniču 4ne 30. avgusta Anica Perpar, poštna odpravnica v Dobrniču, stara komaj 28 let. N. v m. p.! Ostalim naše iskreno sožalje! Na Vel. Slevnici pri Vel. Laščah se
Ker je list pri tamkajšnjem slovenskem ljudstvu zelo priljubljen, ga po-lentarji preganjajo kar le morejo. Sedaj je bilo sedem številk zaporedoma zaplenjenih. Ni izključeno, da polentarje podpihujejo tudi klerikalci, kajti »Novice« so napredne, a klerikalci so vsega sposobni. Saj se spominjamo, kako so začetkom vojne izdajali avstrijskim oblastem zavedne Slovence. In to niso delali le poedinci, nego samo tajništvo SLS! Polentarji in klerikalci so si bratje, kadar treba preganjati zavedne Slovence.
Skrajna klerikalna podivjanost. Ko se je tov. Stoklas vračal z nekim tovarišem s kmetskega praznika na Krškem polju, je bil na potu s postaje
vrši dne 28. septembra 1925 živinski Ptuj čez Turnišče napaden od nahuj-in kramarski sejem. Ker je kraj blizu skanega klerikalca. Napadalec je kot
kolodvora in v okolici mnogo lepe ži vine, se vabijo posebno živinski trgovci. Radi nastopajoče jeseni bodo tudi kramarji prišli na svoj račun. Zato se vabijo eni in drugi, kar ne bo nobenemu žal.
So že zaželi! Pred 14 dnevi smo objavili okrožnico finančne delegacije v Ljubljani, ki nalaga podrejenim organom, naj davčnim zamudnikom dolžne zneske zaplenijo magari s telesno eksekucijo. Prva taka ekseku-cija se je izvršila v Grosupljem, kjer so davčni organi mesarju Javorniku na sejmu zaplenili 24 tisoč dinarjev. V poslopju finančne delegacije pa so izpraznili kleti, ki jih bodo priredili za shrambe za zarubljene predmete, ki jih ni mogoče na licu mesta prodati. To so hude stvari, ki pa ne bodo večno trpele.
Našim vinogradnikom sporočamo, da ima hrvatsko akademsko društvo >Matija Gubec« svoje prostore v palači »Hrvatski seljački dom«, Akademski trg 12 v Zagrebu, kjer se dobivajo vsa potrebna navodila in informacije.
Polentarska kultura. V Trstu izhaja dobro urejevan tednik »Novice«.
tiger prežeč v obcestnem jarku napadel zahrbtno od zadaj, oborožen z ročico od voza, najprej Stoklasovega spremljevalca Cazuto in^ga je pobil z dvema udarcema na tla? Nato je zadel še tov. Stoklasa istotako z dvema udarcema tik glave, k sreči samo po rami. Napadeni se je naglo okrenil ter je zasledoval v nočni temi neznanega napadalca, ga ujel in izročil roki pravice. Baje so na Štajerskem izdana klerikalcem neka navodila. Ako se nanašajo na zahrbtno pobijanje političnih nasprotnikov, potem bi ne mogli drugače reči, kakor: skrajno žalostno in ostudno! Nadejamo se, da bo spravilo sodišče več luči v to za-gonetko!
V Severni Ameriki je v silnem viharju ponesrečil veliki vojaški zrakoplov »Šenandouh«. 15 oseb je mrtvih, 19 ranjenih. Vihar je zračno ladjo raztrgal na tri dele in vse je zletelo na tla iz višine 2500 metrov.
VSE VRLINE, ki jih gospodinja zahteva od mila, vsebuje naše milo znamke »GAZELA«. Zato pri Vašem trgovcu zahtevajte samo tega.
3o§podar§tvo<
Kmetijska dela v septembru.
V splošnem in pri živini. V septembru nastopi čas za vegetarijance in prijatelje različnega sadja. Ne pustimo zategadelj te sadne sezone korakati mimo nas, ne da bi jo izkoristili z uživanjem svežih zrelih češpelj, sliv, jabolk itd. in našim želodcem ne privoščili okrepčil v sveži naravni obliki v najobilnejši meri. — Pokrivajmo stare slamnate strehe, ako so začele prepuščati deževnico. Po stanju strehe spoznamo vrednost hišnega gospodarja. Streha, ki kaže rebra, je to-žiteljica svojega gospodarja. Žito, katero mislimo posejati, očistimo gra-
horja, stoklase, ljuljke in drugega plevela. — Umni poljedelci sortirajo žito tudi po kakovosti, da dobe lepše blago za seme. Oni se drže pravila, kakršna setev, takšna žetev. Iz težkega zrnja izhajajo močne rastline, ki dado večji pridelek. En mernik semenske pšenice naj tehta najmanj 47 kg. Za čiščenje žitnega semena nam je treba trijerjev, še boljši pa so takoimeno-vani čistilni in sortimi stroji patenta »Heid«, ki jih ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. Kakor moramo z odbiranjem plemenskih živali skrbeti za izboljšanje naše živinoreje, prav tako je treba tudi v rastlinstvu, zlasti v žitogojstvu, z odbiranjem semena dvigniti produkcijo do višje
stopnje. — Ob nastopu hladnega jesenskega vremena začne pojemati rast kmetijskih in drugih rastlin, dokler naposled popolnoma ne preneha, četudi notranji fiziologični procesi trajajo še naprej. Poslednji sadeži padajo na tla in drevje začne zgubivati listje, ki je porumenelo in porjavelo. Nekatero drevje obdrži svoj sad še v času, ko je že popolnoma golo (skorš, nešpla, trnjolica). Ako listje zelo pozno odpada, je znamenje, da rastna doba vsled toplega jesenskega vremena še ni zaključena in zima zato v naslednjih mesecih tem hujše pritisne, kajti: Sveti Mihalj, če želoda ne strese, Božič obilo snega prinese; In gorka jesen nam oznanjuje, Da zima se pozno odmakuje. Živino spuščajmo na pašo, dokler vreme pripušča. Jesenska paša je najizdatnejša. Odpadajoči hrastov sad izkoristimo najbolje na ta način, da gonimo v hrastove gozde svinje, ki ob želodu brzo odebele.
V vinogradu. V septembru, ko je začelo grozdje dozorevati, imamo najlepšo priliko, da zaznamujemo rodovitno in nerodovitno trsje. Ta izbira ali selekcija trt je za razmnoževanje največje važnosti. Rodovitnost vinske trte je lastnost, ki se prenaša potom eepičev od starega trsja na mlado. Če-•tokrat imamo opraviti s trsjem, ki kljub pametni rezi, izdatnemu gnoje- \ nju in drugim opravilom noče povolj-no roditi. Takšno trsje je za razplod-bo nerabno. Z ozirom na različna svojstva poedinih trt je torej jemati cepiče, bodisi za suho, ali pa zeleno j cepljenje, vedno le od najrodovitnej- j šega in bujno rastočega trsja. Rodo- j vitno trsje zaznamujemo s tablicami ali na ta način, da pomažemo stari ! del trsa z oljnato barvo na vidnem i mestu. To storimo tri leta zaporedoma in zvedeli bomo natančno, katero \ trsje je rodovitno in katero nerodo-| vitno. S selekcijo trt naj bi se pečali \ vsi umni vinogradniki, osobito tisti, ki se pečajo obenem tudi s trtničar-stvom. Teoretično pomeni selekcija vsoto opazovanj, ki utemeljujejo sa-motvoren, mehaničen razvoj živih bitij. Jedro teh opazovanj postavlja tezo, da se samo najmočnejše bitje more vzdržati v boju za obstoj, dočim sla-botnež mora propasti. — Grozdje, ki visi do tal, je treba obvarovati pred oblatenjem s tem, da privežemo do-tične ločne nekoliko višje, ali pa, da potegnemo z motiko nekoliko zemlje izpod trsa. O trgatvi v septembru ▼ naših krajih, osobito letos, ko je vsled hladnega vremena, pogostih nalivov vegetacija zakasnela, ne more biti govora, ker je grozdje, razen nekaterih zgodnjih vrst, še. prekislo in nezrelo.
V sadonosniku. Razen nekaterih zimskih sort dozori sadje pri nas po-največ v mesecu septembru. S sadjem obloženo drevje se priklanja tu in tam do tal ter prosi, da spravimo dozorel sad. Jesensko sadje se da hraniti dalje časa, nego poletno, ako ga spravimo ob pravem času. Jesenske hruške in jabolka moramo potrgati, preden popolnoma dozore na drevesu. — Češplje in slive za razpošiljanje potrgamo, ko imajo še napeto kožo. Ako pa jih hočemo sušiti ali predelati v mezgo (pekmez), tedaj je tem bolje, čimdalje jih pustimo na drevju. Skrbimo, da bomo čim več sadja posušili, ker ga na ta način z največjim pridom izkoristimo. Le najslabše ko-ščičasto sadje porabimo za žganjeku-ho, najslabše pečkasto pa za naprav-ljanje sadjevca. — Za spravljanje sadja potrebujemo poleg primernih lestvic, obiračev in posode tudi od znotraj obšite košare, ki imajo močan locenj za pritrjevanje vrvic. Nikdar ne hodimo po drevju s čevlji, ki so okovani z žeblji ali podkovani, ampak bosonogi, ali pa v nogavicah. Pri trganju namiznega sadja moramo paziti, da ne izderemo peclja, brez katerega je najlepši sad malovreden. Enako pazimo tudi, da sadju ne zadamo odtiskov, ki zmanjšajo njegovo vrednost. — V drevesnici dovoršujmo okulacijo. Okulirane divjake pregle-dajmo za kakih 10—14 dni ter okuli-rajmo vnovič, ako se niso prijeli pri prvi okulaciji. Za 2—3 tedne po oku-laciji prerežimo vezi, zlasti pri divjakih, ki imajo bujno rast in se na jesen odebele. Dobro je tudi, ako drevesnico še enkrat temeljito okopamo in očistimo plevela ob suhem vremenu.
Na polju in travnikih. Kdor še ni zoral strnišča, naj to stori, dokler je manj dela z vprežno živino in lepše vreme. Kopajmo pozni krompir, ko se je zel jela sušiti. Ako smo sadili krompir v vrste ali rede, tedaj ga lahko izoravamo s posebnim izkopal-nikom. Okopavajmo repo, mrkev in peso, kar znatno pripomore, da postanejo sadeži debelejši. Spravljajmo razno sočivje ob pravem času, da ga ne napade plesen in trhnoba. V drugi polovici meseca septembra dozori na-
vadno koruza. Koncem septembra je začeti s setvijo ozimine. Ako sejemo s sejalnikom, prihranimo obilo semena in dosežemo večji in lepši pridelek, ker pride seme v enakomerno razdaljo in globočino v zemljo. — Se-jalni stroj od znane češke tvrdke Me-lichar-Umrath-Bacher stane 4850 do 5800 Din. Naroči se lahko pri Generalnem zastopstvu poljedelskih strojev, F. Smola v Št. Juriju ob juž. žel., ali pa pri kateri njegovih podružnic v Ptuju, Žalcu itd. — Da preprečimo snetljivost, namakamo rž in pšenico po eno uro v enoodstotni raztopini bakrene galice. Tako namočeno rž razgrnimo pred setvijo po tleh, da se posuši in postane dobra za sejanje. Pri rži se imamo boriti tudi proti snežni plesni, ki povzroča, da mlada strn pod snegom splesni in segnije. Kmetje pravijo v takšnih slučajih, da je rž pozebla. Zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je »uspulun«, ki se z enako dobrim uspehom obnese tudi proti snetljivosti žita in drugim glivičnim boleznim. Za 100 kg semena vzamemo 40 litrov vode, v kateri raztopimo 100 g uspuluna. Namakanje traja eno uro. — Toplo jesensko vreme vpliva^ na kalitev semena in razvoj mladih rastlinic zelo ugodno ter pripomore, da se rastlinice pred zimo bolje razrastejo. Iz enega semena vzraste namreč po več bilk in žito postane gostejše. Upravičeno je zategadelj naziranje kmetovalcev, da je pri pozni setvi v oktobru na vsak korak za drugim sledeči, — treba po eno pest več vreči. Neka druga prislovica pa se glasi: Sadja, pšenice, prav mnogo rži, Prvih dni kimovca grom nam deli. Na travnikih dovršujmo otavno in ponekod tudi otavično košnjo pred nastopom hladnega jesenskega vremena.
Na vrtu. Presajajmo zimsko solato, zimski ohrovt in zimsko zelje. Kdor še ni posejal špinače, motovilca, mrkve in peteršilja za prihodnjo pomlad, naj to stori nemudoma, dokler je vreme toplejše. Endivijo presajati v septembru je že nekoliko pozno, ker rast v tem času navadno že ponehava. Sadimo šalotke, proti koncu meseca tudi čebulo in češenj. Zrele semenske rastline pobirajmo ter jih obešajmo pod streho, kjer naj pozo-revajo. Ob suhem vremenu povezujmo endivijo, okopavajmo šparglje in drugo trajno zelenjavo. Skrbimo za zadostno zalogo gnoja (najbolši za vrt je konjski gnoj) ter napravljajmo kompost. — Mladenke, ki ljubijo cvetlice, sade čebulice tulipano.v, hi-jacint in drugih čebulnic. Lončnice je spraviti na varno pred mrazovi, v lončke pa presejati pelargonije, be-gonije, nageljčke itd.
V	kleti. Pregledajmo vse sode, ki pridejo v času trgatve v poštev. Nove sode ovinjajmo z vrelo vodo, kateri smo pridejali 2 odstotka sode. Na po-lovnjak zadostuje 15—20 litrov vrele vode. Ta voda se ne sme ohladiti v sodu, temveč jo je iztočiti še toplo. Zaparjenje ponovimo 2—3 krat, dokler ne teče zapara čista iz soda. Nato napolnimo sod do vrha s studenčnico, ki naj ostane 3 dni v sodu. Čista, sveža voda izluži ves preostali duh in okus po hrastovem lesu iz soda. V večjih vinskih kleteh imajo za to posebne izparjevalnike, s pomočjo katerih se dovaja vroča para pod zračnim pritiskom polovične atmosfere v sode. — Popravljene sode ovinjamo enako, kakor nove. Tako izparjene sode rabimo najprej za vrenje mošta. Za vino so uporabni šele tedaj, ko smo jih izparili povrh še z vrelimi vinskimi drožami, ali pa, ko je povrel v njih vinski mošt. Sode, v katerih se je tekom časa nabralo mnogo vinskega kamna in žvepla, je odpreti in omenjene snovi odstraniti. Pred trgatvijo /očedimo klet temeljito in posujmo tla, ako niso iz cementa, s svežim peskom. Dobro je tudi pobeliti stene vsako leto z apnenim beležem.
V	čebelnjaku. Tekoče leto dosedaj za čebelarje ni bilo nič kaj ugodno. Mila pomlad je povzročila, da so neki panji rojili že v drugi polovici aprila. V času rojenja, t. j. v maju in prvi polovici junija, pa so bili roji redki vsled hladnega vremena, vetra in dežja. Zategadelj niti najmočnejši pa-
i nji niso mogli izkoristiti pomladan-[ ske paše v zadostni meri. Šele v dru-| gi polovici junija in v juliju so izle-I tavale čebele na pašo v obilnejšem številu. Takrat pa je bil lipov in kostanjev cvet že pri kraju. Kjer pridelujejo ajdo, obstoja še upanje, da si panji opomorejo z ajdovo pašo. Tu in tam tudi že opažamo nove zaloge ajdovega medu, katerega so čebelice nabrale ob solnčnih dneh avgusta. Spoznamo ga že od daleč po njegovem prijetnem vonju. V krajih brez ajdove paše pa je treba čebele prestaviti s prevažanjem na mesta z obilno pašo v pozni jeseni, najmanj 4 km daleč. Kjer se obeta dobra jesenska paša, moremo skoro ves med izvejati,
drugače pa je pustiti 4—5 satnikov z medom, ki naj služi čebelam v prehrano pozimi. Strd je hraniti na hladnem in suhem mestu. Stare in brea-matične panje združimo, da ne poginejo v zimskem času. Stare matice moremo zamenjati z mladimi in oplojenimi. Pobijmo trote, ako jih niso pobile čebele same ob priliki trotove vojske v avgustu. V času, ko ne marajo več rojiti, gonijo namreč čebele-delavke trote iz panja ter jih ne pustijo več nazaj. Ti izgnanci se zbirajo potem navadno spredaj na deščici, kjer jih moremo poloviti.
September, oj zoritve čas krasan! Ovočje pač najbolje obrodi, kjer oko gospodarja dan in dan nad sadnim drevjem čuje in bdi.
Pšenico sejajte sejalniki in težke brane branajte zemljo! V tem vsi se strinjajo državniki, da žito več je vredno ko zlato.
Vekoslav Štampar. * * *
Izvoz vina iz Jugoslavije v Avstrijo.
Vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je na izrednem občnem zboru dne 22. avgusta 1925 sklenil odposlati višjega kletarskega nadzornika J. Zabavnika v Avstrijo, da prouči položaj glede izvoza naših vin na temelju trgovinske pogodbe, ki je sklenjena med našo državo in republiko Avstrijo. Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru pa je v isti namen, istega dne sklenila odposlati g. R. Košara.
Zabavnik in Košar sta se podala na pot dne 26. avgusta 1925. Ustavila sta se najprej v Špilju in sta stopila v stik s tamošnjimi carinskimi organi glede modalitet pri uvozu vina v Avstrijo. Pogoji za uvoz vina v Avstrijo so danes sledeči:
Plača se za 100 kg teže bruto aa neto pri vinih do 13% alkohola 60 zlatih kron uvozne carine (1 zlata krona = 14.400 avstr. papirnatih kron), potem 2.200 kron vinskega davka aa vsaki liter, 40 kron od litra kontrolne takse, 2.000 kron manipulacijske pristojbine od 1 komada vinske posode ter 1% prometnega davka, ki »e ga izračuna po fakturni vrednosti vina plus vinski davek. Pri uvozu vin a nad 13% alkohola se uvozna carina zniža na 30 zlatih kron za 100 kg teže bruto za neto, vse ostale pristojbine pa se morajo plačati v polnem obsegu že pri uvozu. Umljivo je, da pod temi težkimi pogoji vina pod 13% alkohola do sedaj izvažati nismo mogli.
Nova trgovinska pogodba predvideva baje maksimalno uvozno carino 45 zlatih kron za 100 kg vina bruto za neto ter za kontingent 80.000 hI vina znižano uvozno carino 30 zlatih kron za vina iz pod 13% alkohola. Druge pristojbine ostanejo neizpre-menjene. Od 80.000 hI odpade polovica na črno vino.
Nižje-Avstrijci uvozu naših vin »i-so naklonjeni. Za naš izvoz pride v poštev sedaj edino le Štajerska.
Imenovana sta se podala tedaj naprej v Gradec. Konsultirala sta naj-poprej prezidenta deželne centralne zveze zadrug gostilničarjev in kavar-narjev Štajerske. Centralna zveza šteje 50 članic gostilničarskih zadrug, raztrošenih po celi Štajerski. Kakih 30 gostilničarskih zadrug, ki ne leže v vinogradnih krajih, bi lahko naku-pavalo in uvažalo naša vina. Prezi-dent Withalm je izrecno naglašal, da Štajerci žele zopet stopiti v kupčijske stike z našimi vinogradniki, ker vina, ki jih danes uvažajo zbog ugodnejših cen iz Italije in Ogrske, kvalitativno naših vin iz bivše Spodnje Štajerske ne dosegajo. Kot drugi veliki odjemalec naših vin pride v poštev Zveza gospodarskih zadrug za Štajersko, ki ima v Eggenbergu pri Gradcu svoje založne kleti. Ta zveza ima posode za 12.000 hI, ki pa je danes napolnjena z vinom le do tretjine. Imenovana sta konsultirala vodjo Zveze gospodarskih zadrug, ki je istotako obljubil, da bo zveza nakupavala in uvažala naša vina, čim bo podana za to realna možnost. V prvi vrsti se bo pri nakupu vin posluževala Kletarske zadruge v Mariboru. Želi pa tudi ponudbe od drugih.
Imenovana delegata sta iskala stike tudi z drugimi osebami in vinarskimi strokovnjaki, bila sta povsod ljubeznjivo sprejeta in sta našla pri vseh pravo razumevanje za stvar, za kar jim gre hvala. Niti v enem slučaju se ni pokazalo, da naših vin ne bi marali. Na nas je torej ležeče, da pridemo do uspeha in to na način, da jih zadovoljimo z dobro kvaliteto in ne pretiranimi cenami. Smo tik pred trgatvijo. Odlagajmo trgatev vsaj do druge polovice oktobra, grozdje sor-tirajmo, postopajmo pravilno pri izvedbi vseh tehničnih del, da bo kvaliteta vina čim boljša. Edino s kvalite-
Krnet, vedno brani ugled In čast svoje S. K. S.!
to «mo t stanu konkurirati na tujih vinskik trgih.
Ceno vina iz bivše Spodnje Štajerske ao v Gradcu danes pri prodaji na drobno sledeče: odprto vino liter po 3 šilinge 60 grošev, vino v steklenicah 7/10 4 do 5 šilingov, ogrsko vino liter po 3 šilinge 20 grošev, italijansko vino liter po 2 šilinga 30 grošev. 1 šiling = 7.88 Din.	—k. ♦ * *
Uporaba gob v gospodinjstvu in gospodarstvu.
V št. 38. našega lista smo obljubili, da v eni prihodnjih številk razložimo, kako ee vlagajo gobe v kis, kako se kuha gobji ekstrakt, kako se dela gobji prašek in kako se sploh gobe z uspehom uporabljajo v gospodarstvu-
Vlaganje v kis. Napačno je mnenje, da ao za vlaganje sposobni samo prav mladi užitni gobani (jurček, globanja, vrganj), tem več so za to uporabne vse vrste užitnih gob. Drobne, mlade gobo se lahko vložijo kar cele, odrasle, a še trdne in zdrave, pa se raz-režejo na lističe kakor za sušenje ali pa na večje kose. Razume se, da se morajo gobe pred vlaganjem posebno natančno osnažiti. Kis moramo vzeti precej hud, kakor za vlaganje kumar ali stročnega fižola. Tako osnažene in razrezane gobe se v slani vodi 5 do 10 minut zavrejo, nato se voda odlije (a ao lahko porabi za juho ali omako), gobe pa se spravijo v steklene posode s širokim vratom. Nato se v dobrem (najbolje vinskem) kisu kuha kakih 10 minut nekaj poprovih zrn, cimeta, nageljnih žbic (klinčkov), lorberjevih listov in čebule ter se nekoliko razhlajeni kis z dišavami vred (ali pa brez njih) vlije čez gobe v posodo. Kis mora stati nad gobami. Na vrhu zalijemo z oljem ali raztopljenim lojem, da nima zrak pristopa, nato se steklenice dobro zavežejo s perga-mentnim papirjem. Na ta način pravilno vložene gobe se drže celo leto ter nam služijo za zelo okusne juhe ali omake pozimi. Za vlaganje so rasen vseh užitnih gobanov pripravni tudi kukmaki (šampinjoni), sirovke, vse užitne golobice, kolobarnice, što-rovke, lisičke, žemljevke, trobente, ježevke, grive itd. Za vlaganje vzemimo le manjše steklenice, da se enkrat načete kmalu porabijo.
Gobji ekstrakt je zelo okusen do-
datek za juhe in omake. Porablja 6e v manjših množinah, kakor druge začimbe (Maggi, »Juhan« itd.). Ekstrakt se napravlja na sledeči način: osnažene gobe se drobno zrežejo ali sesekljajo ter dolgo kuhajo brez vode. Od časa do časa se odlije in precedi sok, ki ga izločujejo gobe med kuhanjem. Končno se prilije gobam nekoliko vode ter se še enkrat kuhajo. Tudi ta sok se prilije k prej dobljenemu, se osoli in toliko časa kuha, da se zgosti liki sirup. Prekuhane gobe se seve zavržejo. Ekstrakt spravimo v steklenice, ki se morajo dobro zamašiti. Pravilno kuhani in hranjeni ekstrakt se drži leta. Majhna žličica ekstrakta, zbrodljenega v vroči vodi, zadostuje za zabelitev juhe ali omake. Za kuhanje ekstrakta so sposobne vse užitne gobe, tudi take, ki so za drugo uporabo manjvredne ter rastejo jeseni v velikih množinah, kakor peščenke, ovčarke, maslenke. Posebno dober okus pa ima ekstrakt iz šampijonov, gobanov, sirovk, dež-nic, golobic, štorovk, griv, trobent itd.
Gobji prašek. Priporočati je, da se posebno tiste vrste gob, ki so posušene precej trde, zmeljejo v prašek. To velja posebno za lisičke, trobente, bete, grive (parkeljci), ježevke itd. Suhe gobe se pred mletjem še enkrat trdo presuše na peči ali tudi v peči, da se drobe. Zmeljejo se v navadnem mlinčku za kavo ali jedrca ter se hrani prašek dobro zaprt v posodah na suhem. Žlica praška na osebo da okusno gobjo juho ali omako.
Gobe v gospodarstvu. Vse užitne gobe, kakor tudi njih odrezki so izvrstna piča za svinje. Kuhane gobe se zmečkajo in zmešajo med drugo svinjsko hrano, oziroma se potrosijo z otrobi in premešajo.
Posušene in nato zdrobljene užitne gobe pomešamo z zrnjem in dobimo prav dobro hrano za perutnino. Kokoši neso po taki hrani dosti jajc.
Užitne gobe sesekljamo, stlačimo v kolačke ter jih posušimo na solncu ali v peči. Na ta način dobimo izborno hrano za ribe.
Vse gobe, tudi strupene, so prav dobro gnojilo za vrtove. Na kmetih se s takim gnojilom pač ne bodo ukvarjali, pač pa v mestih, kjer primanjkuje živinskega gnoja. Gobe kot gnoj prekašajo celo nekatera umetna gnojila, ker vsebujejo mnogo fosforja.
Za spoznavanje užitnih gob je seve potrebno, da si nabavimo knjigo >Na-še gobec, ki ima 75 naravnih barvastih slik in natančne opise užitnih in strupenih gob. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah ter velja 100 Din (v platno vezana).	A. B.
Razstava goveje živine I na Bledu,
ki se je vršila o priliki kmečkega praznika dne 8. septembra t. 1., je , uspela v vseh ozirih dobro. Razstava ie bila združena s premovanjem. Živino sta ocenjevali dve presojevalni komisiji s sodelovanjem državnih strokovnjakov. Prignanih je bilo 105 govedi gorenjsko-pincgavske pasme in sicer 18 plemenskih bikov, 29 hlevskih krav, 26 planinskih krav in 32 telic. Prvo nagrado za bike sta dobila Marija Košir iz Poljščice in Blaž Lu-kan iz Zasipa, II. nagrado Anton Cvenkel iz Ljubnega, Franc Jane iz Begunj, Alojz Prešeren iz Hraš, Peter Sitar iz Mišač, Severin Rozman iz Zg. Otoka, Ivan Kenda z Bleda, Franc Jan iz Gorij in Janez Koselj iz Smokuča. Prvo premijo za hlevske krave se je prisodilo Matevžu Ulčar iz Grada, a II. nagrado Jakobu Slivnik iz Podho-ma, Antonu Korošec iz Sp. Otoka, Iva-\ nu Piber iz Želeč, Janezu Rihteršič iz Zagoric, Ivanu Brejc iz Nove vasi in Marjani Mule j iz Bodešč. I. nagrado za plemenske krave je dobil Jakob Jan iz Podhoma, II. nagrado pa Anton Janša iz Podhoma, Janez Ko-kalj iz Ljubnega, Josip Vogelnik iz Podhoma, Vinko Jan st. iz Gorij, Anton Mrak iz Predtrga, Jakob Jan iz Podhoma in Marija Koželj iz Gorij. Od telic se je priznalo I. premijo Simonu Tonejc iz Sp. Gorij, II. nagrado pa Jakobu Slivnik iz Podhoma, Francu Avsenek iz Studenčic in Francu Sodja iz Ribnega. V celoti je bilo pre-movanih 15 bikov, 43 krav in 21 telic, skupaj 79 goved.
Životnost razstavljenih govedi je bila z malenkostnimi izjemami zelo povoljna, v nekaterih slučajih celo prvovrstna, osobito pri bikih. V biko-reji se opaža zelo znaten napredek: dvema bikoma se je prisodilo 29 enot, dvema 28 in 6 bikom 27 enot. Pri vseh živalih se je z malimi izjemami opazilo najizrazitejše znake mlečnosti. Mlečnost prignanih krav se v splošnem lahko ocenjuje za prvovrst-
no in le v nekaterih slučajih za srednjo. Vsakdo, kdor je posetil razstavo, je priznaval enotnost in pravilnost oblik pri razstavljenih živalih, posebno pa vse znake vžitnosti. Uspeh razstave je bil nad vse pričakovanje zadovoljiv ter dokazuje znaten napredek gorenjske živinoreje. — I. S.
Sirarska razstava na Bledu
dne 8. t. m. je pokazala, da se vzbuja v naših sirarskih zadrugah in družbah prepotreben nagib k tekmovanju v izdelavi čim boljšega sira. To tekmovanje mora končno dovesti do izenačenja kakovosti gorenjskega pol-nomastnega (ementalskega) sira. Le s prvovrstnim, enotnim blagom si pribori gorenjski sirar stalen trg in premaga nevarno tujezemsko konkurenco. Razstava je bila združena s strogo strokovno oceno sira. Udeležilo se je 7 sirarskih zadrug, ozirom družb iz Bohinja in 2 iz blejske okolice. Ocenjevalna komisija je obstojala iz 5 članov: državni mlekarski inštruktor Anton Pevc, državni ekonom Jos. Su-stič, Alfonz Mencinger iz Boh. Bistrice, Jakob Kunstelj iz Zg. Gorij in Martin Langus iz Boh. Češnjice.
Razstavljeni sir se je ocenjevalo s klasifikacijskimi tabelami od 25 maksimalnih točk, pri čemer se je posebej ocenilo okus in aroma, finost testa, očesnatost in zunanjost sira. Komisija je priznala I. nagrado za 14 mesecev star sir sirarski družbi v Bit-njah v Bohinju. I. nagrado za mlad sir je dobila sirarska družba na Savici, II. nagrado za mlad sir sirarska družba v Bitnjah in Nemškem Rovtu, III. nagrado pa sirarska družba Boh. Bistrica in Nomenj ter sirarska zadruga v Stari Fužini. Ostalim razstavljalcem se je darovala primerna odškodnina za zelo oddaljen dovoz sira na razstavo. Povprečna kakovost razstavljenega sira je bila prav dobra, kakovost in medsebojna primera sirov pa velevata gorenjskim sirarjem, da se po-primejo v celoti modernih načel si-rarstva, da čimbolj zboljšajo in poenotijo kakovost blaga. Sirarska razstava je dobro uspela in je želeti enakih prireditev vsako leto. — I. S.
HMELJ.
XXIV. Žatec, ČSR, 28. avg. 1925. — Čvrsto in živahno — cene od 3750 do 4050 do 4100 ČK za 50 kg.
i Niirnberg, 28. avgusta 1925. — Eelo : čvrsto — cene 430—500 mark. [ Žatec, 29. avgusta 1925. Cene do 4200 ČK — čvrsto.
XXV.	Niirnberg, 31. avg. 1925. — Živahna kupčija — prodanih 300 bal — tržno blago od 400—480, Holcdavsko od 475—520 mark za 50 kg.
XXVI.	Žatec, ČSR, 1. sept. 1925. — Živahno nakupovanje na kmetih po 4000—4350 ČK za 50 kg. Razpoloženje in cene čvrste.
Niirnberg, 1. septembra. — Dovo-ženih 500, prodanih 350 bal — prima čvrsto — cene do 550 mark za 50 kg — slabe vrste zanemarjene.
Ker je hmelj v Sav. dolini skoro razprodan, pošiljala se bodo ra. naprej poročila le onim hmeljarjem, ki se zanj zglasijo.
, XXVII. Niirnberg, 2. sept. 1925. — Dovoženih in prodanih 150 bal. — Cene čvrste — prima do 560 mark za 50 kg.
XXVIII.	Niirnberg, 3. sept. 1925. -Dovoženih 500, predanih 350 bal — prima čvrsta — za srednje blago mirna kupčija — v splošnem nekoliko mirneje.
XXIX.	Niirnberg, 4. sept. 1925. — Dovoženih 550, prodanih 300 bal — po boljšem hmelju se povprašuje — cene čvrste do 565 mark — malo povpraševanje po srednie dobrem blagu.
XXX.	Žatec, CSR, 4. septembra 1925. — Tendenca čvrsta — cene od 4600 do 4800 ČK za 50 kg.
Niirnberg, 4. septembra 1925. — Mirnejše — cene od 480 do 580 mark za 50 kg.
XXXI.	Niirnberg, 7. sept. 1925. — Dovoženih 400 bal — zelo malo razpoloženje — pri malem prometu eo cene 20 mark nižje.
Hmeljarsko društvo je razposlalo inozemskim časopisom sledeče poročilo:
Žalec v Savinjski dolini, dne 7. septembra 1925. Obiranje hmelja je končano in je množina pridelka nekoliko manjša, kot se je cenila. Hmelj je večinoma lepe zelene barve in je najboljše kakovosti — le morda 10% je rjavkaste barve, ker ga je peron odpora napadla. Kupčija je bila zelo živahna in hmeljarji so radi oddajali svoj pridelek. Vsega pridelka je skoro 90% že prodanega po cenah do 130 Din za 1 kg. Danes je nekoliko • mirnejše. Društveno vodstvo.
VRT!?
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
Džamonja in drugovi, z o. Zev, Maribor.
Hajvežji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih drevei (čepov) ▼ najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike!
SPAGO
dreto in rae rote vrverskih iadelkov ter v to itroko »padajoče blago dobite ▼ skladi Ku
„K0N0PJUTA" v Ljubljani,
Goiposvetska S.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
uuuumefflttus Marijin trg $tev. S mtmmmm
sprejema hranilne vloge ta vloge na tekočI rafaa ter ffli obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje pe dogovoru. — Podeljuje proti dobremn poroštva osebna trgovske In obrtne, posebno kratkoročne kredite.
Edino
šivalni strop hi kolesa .d,
J ©SEP PETELINC-a
LJubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
cnamke Gritzner, Phon;x in Ad!er
za rodbinsko, obrtno ln industrijsko rabo. Pouk v vezenju In krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
lllllllllllllllll
Otroške majce, kd-ptlne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razne mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
poleg Prešernovega spomenika ob vodi
Ljubljana Telefon 913.
Najcenejše
strešno kritje!
Združene opekarne d. d.
LJubljana, Miklošičev« cesta 13.
prej«
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
audijo v poljubni množini — takoj dobavno — aajboljše preizkuSene modele »trešnikov s eno ali dvema zarezama kakor tudi bobroveev (bi-ber) in lidno opeko. — Na željo ie pošlje takoj popis in ponudba!
SVOJI K SVOJIM! KT«
mena, čevlje od priprostih do najfinejših, žoge in čevlje za nogomet, torbe za orožnike, gamaše itd. Dalje veliko izbiro kopit, čevljarskega orodja in vseh v čevljarsko stroko spadajočih predmetov nudi na drobno in debelo
ANTON HARKUN, Ljibljarta, Kolodvorska ulca 41 ( ik glavnega kolodvora).
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Vefjelg stolne vloge oliesli pa iesem j
■
Posoj'ila daje proti popolni var- j nosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.

Agrarni biro
Di pl agr. A Jamnik, Liljia
Selenburgova ulica 7, I. nadstropje (v hiši Jadransko-Podunavske banke). Strokovni nasveti, preskrbovanje vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. —-Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadevah, strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-ja, priloži pismu za odgovor 2 dinarja.
11111...................................
iiiMiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiHiiiii
Y najem vzamem manjši kmečki ali
valjčni
vzamem pa tudi tak mlin na spolovino.
Ponudbe poslati na
Ivan Ivanuša,
Hebenštreit 24. pošta Slov. Konjice, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
Tiska Knjige, pravila, cenilce, račune, letake, Časopise, lepake, brošure, posetnlce fn razglednice. IzvrSuje vsakovrstne trgovske kakor iudi vse drugo uradne tiskovine. —— v Lastna knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON GSEGOKČIČ1SVA UL. 13. - TELEFON 332
Bukova drva
po najvišjih cenah = kupuje "
LJUBLJANA
Kralja Petra trg 8.
m..................................
Dekliška glavni: Din
fie^ervni acakSaclI ca OSEI 10,000.000
Centrala: E.JUBI.JAMA, Dunajska cesta
PODRUŽNICE:	AGENCIJA:
»reSIce	Gorica	M^ovlf	Sarajevo	toffaSeC
Celje	Krasni	Kovl &ad	Split
Črnomelj	Maribor	Ptuj
Trs«
___________„	Maribor
SE PRIPOROČA ZA VSE V »ASČNO 8THOKOSPADA, OČEMSH
Braoja /ni nas*ov: BANKA LJUBLJANA * Tele ton št. 2">S,	»
302, S -J3 IE? 504 |
3
a
Sr lir jf*.	J? **	------
*****
Odgovorni urednik: IVAN MRAVLJE. - Za Konzorcij »Kmetskega lista«: IVAN PUCELJ, narodni poslane«.
Za tiskarno »Merkur«: ANDREJ SEVER. - Natisnila tiskarna »Merkur,, trg.-ind. d. d. v Ljubljani.