NAŠ ČASOPIS Naslednja, 385., številka bo izšla v ponedeljek, 29. avgusta 2011. Prispevke sprejemamo do torka, 16. avgusta. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVIII, 384. številka 27. jun^' 2011 Vrhnika r Dan državnosti Argonavtski dnevi Izšla knjiga o Vrhniki Pomoč Tadeju stran od 2 do 17 stran od Dan borovnic 20 let vrtca Odlična predstava Drame Gasilci prevzeli vozilo 18 do 23 Občinski praznik H^^H Intervju z županom HUPH Kuhanje v Podolnici Zgoščenka Mladih godcev stran od 24 do 29 1 jM 1 »Trola« na Dobrovi 1 1 Aktivirani očki l^iS^ifíářl Tekmovanje harmonikarjev Slaba cesta stran od 30 do 34 ■HHIigil Občinski praznik ■hA« Dializni center 90 let gasilcev \ / Pse na povodce stran od 35 do 40 tradicionalno srečanje ob 20. obletnici vojne za Slovenijo ter zavzetja skladišča JA Podstrmec leta 1991 v Borovnici, ki bo ob 19. uri pred gasilskim domom v Brezovici pri Borovnici. Vabljeni vsi, ki želite obeležiti dogodek, še posebno pa pripadniki enot TO - borovniške čete CIVAVE, MORIS in drugih obrambnih struktur v vojni za samostojno Slovenijo. Po kratkem slavnostnem delu bo zabavno-družabni del prireditve z veteransko enolončnico ob glasbi domače skupine Slavčki s Kužnice. Vabljeni ! Prireditev bo ob vsakem vremenu! Občinski praznik v Občini Dobrova - Polhov Gradec Pred dnevi je tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec praznovala svoj občinski praznik, vendar bo reportaža zaradi zaključka redakcije morala počakati na naslednjo številko. Osrednji govornik je bil župan Franc Set-nikar. Priznanja občine so prejeli: Damjan Plestenjak, Klekljarsko društvo Polhov Gradec, Ivana Železnik, Anica Tomšič in Anton Kavčič. Amalja Božnar je prejela zlati grb občine. m Na Vrhniki junj že leta mineva v znamenju festivala Argonavtski dnevi. Trinajstd-nevna turistična prireditev, ki je potekala na različnih lokacjah na Vrhniki, je obiskovalcem ponudila več kot trideset prireditev. Vrhunca festivala sta bila vsekakor njegovo odprtje in Noč na Vrhniki, kjer je nastala tudi fotografija. Več o festivalu v notranjosti časopisa. V Horjulu je bilo v petek, 17. junja, zelo slovesno. Občina je namreč praznovala občinski praznik, v okviru katerega je župan podelil občinska priznanja, obenem pa so odprli tudi nov vaški trg in prenovljeno upravno stavbo. Kdo so dobitniki priznanj, ki jih lahko vidite tudi na fotografiji, boste več izvedeli na horjulskih straneh časopisa. Treba bo orati Po navadi sta za novinarje maj in junij zelo naporna meseca, sploh na lokalni ravni, ko večina zavodov, institucij, organizacij in društev načrtuje svoje prireditve ravno v teh mesecih. Kot bi želeli pustiti najboljše za na konec prvega polletja. Meseca, ki sta za nami, tudi letos v tem pogledu nista bila nobeni izjemi. Naši novinarji so obiskali zelo veliko dogodkov, o čemer se lahko prepričate na straneh Našega časopisa, nekateri dogodki pa so na žalost zaradi zaključka redakcije izpadli; to so reportaže s proslav ob dnevu državnosti. Vrzel smo poskušali zapolniti na skupnih straneh z obuditvjo spomina na osamosvojitveno vojno. Pobrskali smo po arhivu, knjigah in povprašali nekaj tedanjih akterjev uspešne zgodbe ter na podlagi tega pripravili serijo člankov. Temu je resda posvečenih nekaj več strani kot po navadi, a ker gre za okrogel jubilej naše države, smo v uredništvu menili, da je to upravičeno. Odstirali smo tančico preteklosfi in poskušali pozabi iztrgati nekaj drobcev zgodovine, kajti kdor ne pozna lastne zgodovine, je kot tujec v mestu. Nismo pa se spuščali v razprave, ali smo v dvajsetih letih Slovenci dosegli tisto, v kar smo tedaj verjeli in si želeli. Večina bo verjetno zmajala z glavo, saj je Slovenija v nezavidljivem gospodarskem in finančnem položaju, nekateri ji celo napovedujejo negotovo usodo Grčije in Portugalske. Temu ob bok se je v državi kot rakava bolezen razpasla še kriza moralnih vrednot, kjer ni nič svetega za dosego ciljev - za denar, moč in oblast. Zdi se, da se je Slovenja znašla na nekakšni prelomni točki, kjer bo tako kot pred dvajsetimi leti zopet treba začeti orati ledino, posejati seme in potrpežljivo čakati na pridelek. In potem upajmo, da bo kruh čez naslednjih dvajset let slajši, kot je tokrat. Čestitam vam ob minulem dnevu državnosti, obenem pa želim prijetne počitnice. Julija bomo na počitnicah, konec avgusta pa zopet v vašem nabiralniku. Gašper Tominc, v. d. urednika Ob občinskem prazniku so v Občini Log - Dragomer pripravili cikel kulturnih, športnih, zabavnih in družabnih prireditev, ki so potekale kar ves teden konec maja oziroma v začetku junija. Med drugim so podelili tudi občinsko priznanje, ki ga je prejela plesalka Ula Ana Leban (na fotografiji z županom Mladenom Sumino). Zaradi obilice prispevkov in ker so nekateri prispeli že zdavnaj po zaključku redakcje, nismo mogli za vse zagotoviti lektorskega pregleda. Avtorje prispevkov naprošamo, da se dogovorjenega roka držijo, sicer prispevki ne bodo objavljeni. Naš časopis tudi na facebooku. 2 NAŠ ČASOPIS Občina ^ Vrhnika 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si In memoriam občinski svetnici Silvi Bulc 1. junya je bila seja Občinskega sveta Občine Vrhnika. Kot že nekaj sej pred tem, naše svetnice gospe Silve Bulc tudi tokrat ni bilo med nami. Takrat smo že vedeli za njeno bolezen, čeprav o njej ni govorila. Skupaj z njo smo upali, da jo bo premagala in se kmalu vrnila k dolžnostim, ki so jo čakale. Niti slutili nismo, da se bomo tako kmalu poslovili, ko smo si na decembrski seji zadnjič segli v roke in si zaželeli zdravja in vse najboljše v prihajajočem letu. Silva Bulc je bila v občinski svet Občine Vrhnika izvoljena kot predstavnica DESUS-a. Bila je tudi predsednica Komisye za podeljevanje občinskih priznanj in nagrad. Žal se zadnjih sej ni mogla udeležiti. Dejavna je bila tudi na drugih področjih. Občudovali smo njeno vztrajnost in predanost delu. Nanjo smo se vedno lahko zanesli. Imela je izostren čut za sočloveka. Veliko svojega prostega časa je posvetila prostovoljnemu delu v okviru Društva invalidov. Nikdar ni odrekla pomoči. Znala je prisluhniti in s svojimi izkušnjami in dobro voljo marsikomu pomagala v njegovi stiski. Bila je ljubiteljica narave. V njej je našla uteho in pogum, da se je zmogla spopadati z ovirami, ki jih je prinašalo življenje. Rada je hodila v gore in ob premagovanju strmin preizkušala sebe in si utrjevala moč in voljo, ki nista nikdar usahnili. Bila je tudi članica Smučarskega kluba Vrhnika. Vsako leto je komaj čakala, da se je narava odela v belino in se je sprostila na zasneženih poljanah. Vse to je bila gospa Silva Bulc in še veliko veliko več. Bila je tudi mati dveh sinov, ki jima je znala dati vso svojo ljubezen, hkrati pa ju naučila, da je življenje trdo delo in odrekanje, zato pa je veselje ob uspehu toliko večje. Kot vse žene in matere tistega časa je bila zaposlena. Delala je v Metalki v Ljubljani. Po upokojitvi, ki pa jo je užila le kratek čas, se je še bolj posvetila humanitarnemu delu. V njem je našla svoj smisel in mu ostala zvesta do konca. 1. junya, ko smo na izredni seji občinskega sveta sprejemali sklepe, še nismo vedeli, da je Silva Bulc prav tisti dan za vedno zaprla svoje oči. Čeprav je bila rada med ljudmi, si je izbrala mirno, tiho slovo v družinskem krogu. Cenimo njeno odločitev in smo ponosni, da je bila naša sopotnica in da smo bili v njeni družbi. Žal se je naše sodelovanje prehitro končalo. Od nje bi se lahko še veliko naučili. Občinska uprava Občine Vrhnika V spomin Silvi Bulc! Silvo Bulc smo poznali kot žensko, ki se je pogumno ubadala z vsemi problemi, ki so se pojavljali v življenju. Znala je samostojno odločati o sebi in se vključevati v družabna dogajanja tam, kjer je bila prepričana, da je lahko koristna. Da lahko prispeva k boljšim odnosom med ljudmi. Ni je ustavila zahrbtna bolezen, ki jo je napadla. Pogumno se je spopadla z njo in ni pozabila živeti. Svojo dobro voljo in življenjsko moč je vključevala v dejavnosti, ki so služile vsem njenim prijateljem in znancem. Opazno je bilo njeno delo v Smučarskem društvu Vrhnika, v Društvu invalidov Vrhnika in v Občinski organizacyi DeSUS Vrhnika. Pogumno, z vero v boljši danes, se je odločila kandidirati v Svet Občine Vrhnika in bila izvoljena. Prevzela je vlogo predsednice Odbora za podelitev občinskih priznanj in nagrad. Kot vsako nalogo, je tudi to odgovorno opravljala. Žal je svojo bitko z boleznyo izgubila. Člani DeSUS smo izgubili prizadevno članico, ki jo bo težko nadomestiti. Spominjali se je bomo! Kot vzgled! Kako pogumno premagovati težave, ki se pojavljajo v življenjski zgodbi. Njena se je žal končala mnogo prezgodaj! Občinska organizacya DeSUS Vrhnika Dobro je vedeti Vrtače niso depon^e Vrhnika - Vrhnika je na svojem zahodnem delu prepredena z vrtačami, ki pa so v zadnjem času vse večkrat podvržene nedovoljenemu zasipavanju z gradbenim ali zemeljskim materialom. Na občini opozarjajo, da gre za nedovoljene posege, ki imajo lahko tudi trajne posledice na okolico. Pravne ali fizične osebe morajo posledic na okolje in posledično za primer odvoza zemljine iz izkopov na drugo lokac^o vedno pridobiti posebno okoljevarstveno dovoljenje. »Na žalost se na Vrhniki vedno pogosteje dogaja, da ljudje voz^o izkope ali pa podoben material, ki jim je ostal pri kakem projektu, kar v najbližjo vrtačo. To je nezakonito, saj je potrebno za tovrstni poseg pridobiti okoljevar-stveno dovoljenje, poleg tega pa lahko pride tudi do dolgotrajnih na varstvo ljudi,« je pojasnil župan Stojan Jakin in spomnil na lanske jesenske poplave. »Vrtače delujejo kot naravni zadrževalniki vode. Če jih zasipamo, jim odvzamemo to vlogo, zato lahko pričakujemo večje vode v nižinskem delu.« Na žalost se večkrat znajdejo v tovrstnih izkopih tudi razni gradbeni odpadki, ki predstavljajo še dodaten okoljski problem. Glede na njihovo sestavo pozna stroka dve vrsti vrtač. Prve imajo ilovnato dno, ki ne prepušča pronicanja, dno drugih pa je »porozno«. Za nasipavanje materiala so tako primerne samo prve, saj navoženi material naj ne bi imel vpliva na okolje. Kako vemo, katera je »dobra« in katera »slaba«? Arso ima natančen popis vrtač z njihovo zgradbo. On je torej tisti, ki lahko poda pozitivno soglasje k zasutju vrtače. Bilo bi vse lepo in prav, če ne bi tovrstna soglasja stala veliko denarja, pa tudi pridobitev je vse prej kot hitra. Na Vrhniki je tako trenutno zgolj ena sama vrtača, ki ima okoljevar-stveno dovoljenje za zasipavanje. Nahaja se na Gabrčah, okoljevar-stveno dovoljenje zanj pa je pridobil Rajko Mivšek s.p. Kot pravi slednji, ima prostora za okoli 40 tisoč kubičnih metrov materiala. Vsak ki bi v omenjeno vrtačo želel odložiti zemljino, se mora seveda predhodno obrniti na Mivška. Nedvomno bo postopek hitrejši in za povrh še cenejši, kot če bi sami iskali pri pristojnemu državnemu uradu primerno vrtačo. Sicer pa vrtače niso edini prostor, ki mam^o tiste, ki bi se radi na enostaven način znebili zemljine ali kakega drugega odpadnega materiala. Mikavne tarče so tudi osamele barjanske ceste, a to je že druga zgodba. »Na žalost je takšnega zasipavanje vedno več. Če smo pravna država, moramo spoštovati zakonodajo, zato je prav, da s takšnim početjem prekinemo. Nenazadnje tudi zato, ker lahko tako odložen material deluje kvarno na okolje in prebivalce, zato apeliram na občane, naj tega ne počnejo več,« pravi župan, ki še dodaja, da se je včasih res delalo drugače, a ti časi so na srečo ali žal že mimo.(gt) Občina Vrhnika oddaja v najem poslovno-stanovanjski objekt Predmet razpisa je stanovanje v mansardi po-slovno-stanovanjskega objekta Cankarjev trg 11, Vrhnika, v velikosti 78,30 m2. Stanovanje obsega kuhinjo in bivalni prostor v površini 36,40 m2, sobo v površini 16,12 m2 in kabinet v površini 10,19 m2. K stanovanju spada tudi kletni prostor v površini 1,45 m2. Stanovanje se oddaja v najem za določen čas, za obdobje petih let - z možnostjo podaljšanja in bo predvidoma vseljivo 1. 8. 2011. Najemnina za profitno stanovanje se določi z najemno pogodbo in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 5,74 EUR/m2. Več podrobnosti o razpisu najdete med uradnimi objavami. Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika vabi člane združenja in vse občane Občine Vrhnika, naj se udeležbo 26. spominske slovesnosti, ki bo v soboto, 9. jul^a, ob 13. uri na Rudnem polju na Pokljuki v spomin na partizanske patrulje, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava in razvile slovensko zastavo. Informac^e in prgave v pisarni združenja, Tržaška c. 12, vsako sredo od 10. do 11. ure dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne oz. po telefonu št. 750 20 01 ali 030 696 818! Vljudno vabljeni! Posodobili Kompostarno Roso Vrhnika, 2. juny - Potem ko je v začetku letu kompostarna na ravnici med Ligoj-no in Vrhniko dvignila kar nekaj prahu zaradi domnevnega smradu, je februarja začasno prekinila z obratovanjem. Po več mesecih prenove je v začetku junya javnosti odprla svoje prostore in predstavila tehniko s katero skrbi za obdelavo odpadkov. Kompostarna Rosa, s katero upravlja podjetje Roks recikliranje, njen lastnik pa je družba Rating, je zrasla na mestu nekdanjih skladišč lUV. Te je leta 2010 kupila družba Rating in začela s predelavo bioloških odpadkov. Kmalu po začetku obratovanja, so se ljudje začeli pritoževati nad smradom, ki naj bi prihajal iz kompostarne, zato se je njeno vodstvo odločilo, da jo zapre in posodobi. Uredili so okolico, posodobili in prenovili prezračevalni sistem, celotni posodobitveni vložek pa naj bi lastnika stal okoli tristo tisoč evrov. Glavna elementa prenove so hale s sistemom podtlaka, kar preprečuje izpust smrdljivih emis^ v okolico ter biološki filter. Kot nam je pojasnil Matjaž Rus iz Roks recikliranje, filter obremenjujejo postopoma, ker se mora v njem vzpostaviti ustrezna mikroflora. »Filter je še v poskusnem obratovanju. Do sedaj nismo imeli s strani občanov še nobene pritožbe glede smradu, kar pomeni, da očitno sistem deluje. Moram pa reči, da nobena zadeva ni nikoli stoodstotna.« Kompostarna danes predeluje biološke odpadke, pridobila pa si je tudi dovoljenje za predelavo lesnih odpadkov.(gt) Stroj za drobljenje lesa. Matjaž Rus kaže na številčnico, ki dokazuje, da je v objektu podtlak. Nepozabno Sarajevo Člani skupine MDB so v dneh od 10. 6. do 12. 6. obiskali Sarajevo ter si ogledali nekaj nostalgičnih znamenitosti Bosne. Že lani si je skupina ogledala Beograd in se dogovorila, da bodo vsako leto obiskali kraje nekdanje Ju-goslav^e. Tako je letos vožnja potekala mimo Zagreba v Banjo Luko, nato naprej do zgodo- vinskega Jajca, kjer je bilo zasedanje AVNOJ, ter do Travnika, kjer se je rodil nobelovec Ivo Andrić. Dva dni je sledil ogled Sarajeva: stadion Koševo, Begova džam^a, Principov muzej in most, Baščarš^a, izvir Bosne ter še posebno nepozaben ogled vojnega Sarajeva s podzemnim predorom izpod sarajevskega letališča. Pot proti domu pa je potekala odv^ala mimo Kaknja, Zenice, Doboja, Slavonskega Broda in Zagreba. Kot sem že omenil, se skupina imenuje MDB, kar pomeni Mladinske delovne brigade. To je pr^etna, družabna in vesela družba, ki obuja spomine na čase prostovoljnega mladinskega dela po takratni celotni Jugoslav^i, ki je imela šest republik. Takrat so večnacionalne brigade gradile ceste, železnice, mesta in drugo. Vendar to ni samo nostalgia, to je tudi ponovno spoznavati zgodovinske trenutke nekega časa oziroma obdobja do današnjih dni. S. S. Skupinska fotografija članov MDB tik pred odhodom iz Sarajeva Začetek predora "spasa" že na drugi strani letališča, ki je pomenil izhod v svobodo ali še v večje trpljenje. 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Prireditve na prostem se je udeležilo veliko ljudi. Nekateri so se kasneje podali tudi na Sv. Trojico. Kresovanje na Sveti Trojici. Dan državnosti Nekoč smo bili enotni Vrhnika, 23. junij - Tudi letos je prireditev ob dnevu državnosti potekala na dveh lokacijah: v Parku samostojnosti v središču mesta in pred cerkvijo na Sv. Trojici. Slavnostna govorca sta bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in župan Stojan Ja-kin. Dogodku je dala še dodaten pečat predstavitev knjige o vojni na Vrhniki. Najprej je pozno popoldne potekala slovesnost v Parku samostojnosti, kjer je bila slavnostna govornica ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. V svojem govoru je označila Vrhniko za posebno herojsko mesto, in sicer v tistem pomenu besede, ker je med osamosvojitveno vojno skupnost zelo veliko delala na temu, da bi se izognila nepotrebnemu prelivanju krvi. »Zahvaljujem se vam, ker ste čuvali življenja in iskali v nasprotniku človeka v pravem pomenu besede.«Jelušičeva je še dejala, da si lahko zasluge za zmago v vojni pripišejo vsi, ki so kakorkoli sodelovali v vojni, ne samo z nošenjem orožja. »To potrjuje tudi Župan Stojan Jakin je ministrici v znak hvaležnosti ob obisku Vrhnike izročil šopek in knjigo »Vrhnika se spominja«. zlati častni znak RS, ki ga je Vrhnika prejela za doprinos k osamosvojitveni vojni.« Obakrat (v Parku samostojnosti in na Sv. Trojici) je pred mikrofon stopil tudi župan Stojan Jakin, ki se je spomnil tistih usodnih dni pred dvajsetimi leti. Tedaj je bila S ovenča enotna, po dvajsetih letih pa to ni več mogoče trditi, je menil. »Izkušnje iz leta 1991 moramo upoštevati in na podlagi njih stremeti k skupnemu razvoju Vrhnike brez strankarskega rivalstva.« Župan je še dodal, da bo Vrhniki, ki ni v zavidljivem gospodarskem položaju, le s skupnimi močmi uspelo. Na slovesnosti v Parku samostojnosti pa so prvič javno predstavili tudi knjigo Vrhnika se spominja 1991 - 2011, ki sta jo izdala Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica. Njeno vsebino je predstavila direktorica knjižnice Suzana Potočnik, o čemer je več govora v posebnem prispevku. Njeni ekipi, ki je sodelovala pri nastanku knjige, so se s priznanjem in priložnostnim darilom zahvalili tudi veterani vojne za Slovenko. Ob osmih zvečer se je slovesnost nadaljevala na Sv. Trojici: najprej z mašo za domovino, kasneje pa še s kulturnim programom, slavnostnim govorom župana in kresovanjem. Odlično vzdušje pa ni trajalo dolgo, kajti dobro uro po koncu programa, ko je kres že gorel, ansambel pa skrbel za glasbeno kuliso, se je ulilo kot iz škafa in pregnalo obiskovalce.(gt) Knjiga ima 140 strani in številne barvne fotografije. Dobiti jo je mogoče v Cankarjevi knjižnici Vrhnika in v Turistično informac^skem centru Vrhnika. Izšla je knjiga o osamosvojitvi Vrhnika se spominja 1991-2011 Vrhnika - Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika sta sredi junya v čast 20. obletnici osamosvojitve naše države in peti obletnici podelitve zlatega častnega znaka RS vrhniški občini izdali posebno publikacyo »Vrhnika se spominja 1991-2011«. Gre za skupek člankov različnih avtorjev, ki so vsak po svoje doživljali osamosvojitveno vojno. Kot je pojasnila Suzana Potočnik, direktorica Cankarjeve knjižnice, je pu-blikac^a razdeljena v tri večje sklope. »Prvi vsebuje kratek zgodovinski pregled dogajanja v občini Vrhnika v času vojne za Slovenko - od plebiscita do odhoda zadnjega vojaka (Jugoslovanske ljudske armade) z Vrhnike, zaključimo pa ga s predstavitv^o Poveljstva sil in enot Slovenske vojske na Vrhniki. Drugi sklop vsebuje Spomine iz obdobja osamosvajanja. Pomemben del predstavlja poročilo poveljnika 53. Območnega štaba teritorialne obrambe Logatec, osebna pričevanja posameznikov, predstavnikov društev, javnih zavodov, ustanov, opisana je vloga krajevnih skupnosti, narodne zaščite, milice, komunalnega podjetja, zdravstva, civilne zaščite, prostovoljnih gasilskih društev, cerkve in šolstva v času vojne. Prikazali smo spominska obeležja Območnega združenja veteranov vojne za Slovenko Vrhnika - Borovnica ter izbrane spominske slovesnosti. Tretji sklop, ki tudi s svojo grafično podobo zaznamuje celotno publi-kac^o, je namenjen zlatemu častnemu znaku svobode Republike Slovence občini Vrhnika. Na slovesnosti leta 2006 je predsednik države dr. Janez Drnovšek svečano izročil občini prestižni znak. Tri leta kasneje je Vrhniko ob dnevu državnosti obiskala obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič, ki je na občinska prapora ter prapora Zveze veteranov vojne za Slovenko in Polic^skega veteranskega združenja Sever pripela spominski trak.« Kot je dejala sogovornica, je bila izdaja knjige velik zalogaj, saj je bilo v njen nastanek vključenih zelo veliko ljudi. »Posebna zahvala gre Vidu Draščku, ki nam je kot pobudnik ves čas nastajanja publikac^e pomagal pri našem delu. Prav tako Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenko Vrhnika - Borovnica in gospodu Jožefu Molku, ki sta nam nudila vso gradivo in strokovno pomoč, ki smo jo potrebovali za čim bolj objektiven prikaz dogodkov. Za to je poskrbel tudi Simon Seljak, ki je kot odgovorni urednik in novinar Našega časopisa poročal o dogodkih, predstavljenih v naši knjigi. Obsežen vir smo imeli v diplomski nalogi Sanje Remškar, sedaj Dolinar, ki je leta 2007 diplomirala na temo Občina Vrhnika v času vojne za Slovenko 1991. Prav tako se zahvaljujemo avtorjem delovnega gradiva »Krajevna skupnost Borovnica v vojni 1991«, ki so nam posredovali svoj izbor besedila.« Kot še dodaja Potočnikova, pa gre zahvala tudi občanom, ki so se odzvali povabilu s svojimi zgodbami, pričevanji, gradivom in spominom, ki so ostali na dogodke izpred 20 let.(gt) Knjigo v nakladi 1000 izvodov sta izdala Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Uredniški odbor so sestavljali: Spela Perko in Suzana Potočnik (obe iz knjižnice) in Anja Frković (Muzejsko društvo Vrhnika). Predavanje Jerneja Feferja »Razmišljajte s svojo glavo« Vrhnika, 9. juny - Temperatura ozračja se je v prejšnjih stoletjih dvignila za 1,3 stopinje Celzya, v tem stoletju pa naj bi se od dveh do šest stopinj. Posledica tega bodo skrajni vremenski pojavi, o katerih smo včasih govorili, da so »stoletni«, sedaj pa naj bi postali desetletni ali celo vsakoletni. To je zgolj eden od podatkov, s katerimi je potrkal na vest poslušalcev Jernej Fefer na predavanju v Cankarjevem domu. V dobri uri dolgem predavanju je spregovoril o šestih različnih področjih, ki so na tak ali drugačen način povezani s potrošništvom, ki do okolja^ in družbe deluje zelo agresivno. Če smo nekoč mislili, da se bomo srečevali s posledicami onesnaževanja šele čez deset ali dvajset let, sedaj ugotavljamo, da smo se motili, je dejal Fefer, saj se s posledicami že soočamo. Kot smo že omenili, je navrgel nekaj zaskrbljujočih podatkov o segrevanju ozračja in dodal, da bo verjetno v nekaj letih zaradi posledičnih orkanskih vetrov marsikaj »frčalo po zraku«. Spomnil je tudi na hrano, ki je za človeka nujna, a na način, kot jo trenutno proizvajamo, je škodljiva okolju. Mesna industr^a namreč proizvede 5 % več toplogrednih plinov kot promet. Poleg tega je potrebnih za zgolj en kilogram mesa v procesu - od rasti živali do končne obdelave - 10 tisoč litrov vode. Za primerjavo: za 1 kg pšenice je potrebnih 100 litrov vode. Fefer je govoril tudi o manipulac^i velikih koncernov, ki se v pehanju za čim večjim dobičkom poslužujejo zelo pretkanih manipulac^, predvsem v pomenu: lepa embalaža, slaba vsebina. Nekaj minut je namenil tudi embalaži, v kateri je ustekleničena voda, saj nekatere oddajajo motilce hormonov in kancerogene snovi. Predavanje, ki je potekalo v okviru Jernej Fefer je predavatelj na mnogih delavnicah, seminarjih in strokovnih srečanjih. Je tudi večkratni gost domačih in tujih rad^skih ter televizuskih oddaj na temo ozaveš-čanja občanov pri ločenem zbiranju odpadkov. tako imenovanega Zelenega tedna, je bilo pr^etno, saj ni bilo natrpano s kopico podatkov, ki bi poslušalca begali. Fefer je med drugim navedel tudi kopico povsem uporabnih nasvetov, na primer: kako bolj zdravo telefonirati z mobilniki, kako prihraniti pri dopolnitvi svoje garderobe, opozoril na kreme za sončenje in podobno. Predavanje je sklenil z mislio, da ne želi prepričevati poslušalcev. »Želim samo, da razmišljate s svojo glavo. Od vas samih pa je odvisno, ali boste kaj od povedanega tudi upoštevali.« (gt) 4 NAŠ ČASOPIS Občina 19« Argonavtskî dnevi Vrhnika TJ. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Noč na Yrhnîkî 2011 Festival presežkov Vrhnika, 10. - TT. junij - Devetnajsti Argonavtski dnevi pod okriljem glavnega organizatorja Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika so prekosili vse prejšnje tako po številu prireditev kvaliteti le-teh kot po množičnosti obiska. Na zavodu ocenjujejo, da je 13 dnevni festival obiskalo preko dvajset tisoč ljudi. »Ob zaključku lahko rečem, da so letošnji Argonavtski dnevi presegli vsa pričakovanja. Tako po vsebinsko programski plati, kot po obisku. Zato smo izjemno zadovoljni z letošnjim festivalom, ki je bil v vseh pogledih festivalpresežnikov, ki je pričaral nasmeh, zadovoljstvo in optimizem na lica številnih ljudi,« je največjo turistično prireditev v vrhniški občinipokomentiral direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Koprivec. V trinajstih dneh se je na različnih prizoriščih po VrhniJci odvilo preko trideset prireditev, kar je za zavod, ki razpolaga s tako maloštevilčno eidpo, zelo velik zalogaj. Ključ do uspeha je po Koprivčevih besedah izjemna povezanost, uigranosti in jasno zastavljeni cilji ter naloge. »Vsak posameznik na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika je dihal s to prireditvijo in prispeval k uspehu prireditve. Za kar se vsakemu posebej zahvaljujem. Ekipa - opravili ste odlično delo! Nenazadnje pa tako bogatega programa ne bi uspeli izpeljati, brez sodelovanja številnih posameznikov, organizacij in društev v občini. Hvala vsem in vsakemu posebej. Ravno sodelovanje, zaupanje in medsebojna pomoč tako znotraj ekipe organizatorja, tj. Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika kot tudi z vsemi ostalimi soorganizatorji, so tiste vrednote, ki so letošnje Argonavtske dneve naredile za nepozabne.«< Sicer pa je letošnji festival, za katerega organizator ne skriva ambicije, da bi postal eden večjih festivalov v Sloveniji, verjetno prvič minil tako rekoč brez kaplje dežja. Ta je organizatorjem nekoliko ponagajal le v nedeljo 19. junija, ko je bil na sporedu Argonavtski kolesarski maraton. Kljub dežju in nizkim temperaturam se je na pot podalo več deset kolesarjev.(gt) Odprtje 19. Argonavtskih dni Spektakel ponovno navdušil Vrhnika, 10. juny - Odprtje poletnega festivala na Vrhniki, 19. Argonavtskih dni, je zopet potekalo zelo slovesno - s svetlobnimi učinki, vrhunsko glasbo in odličnimi recitatorji. Prireditev na prostem si je ogledalo okoli sedemsto ljudi, med drugim tudi grški in italyanski gostje, ki so vsi v en glas hvalili, kar so videli. svetlobnih učinkov, ki so podvigu argonavtov dodali mistično kuliso. Posebno omembo si zagotovo zasluži žonglerska skupina Čupakabra z ognjeno predstavo, ki je jemala dih - podobno, kot ga je argonavtom zmaj na Ljubljanskem barju, kar naj bi omenjena skupina po zamisli režiserja tudi uprizorila. »Tukaj v športnem parku je po tehnični plati nedvomno lažje narediti predstavo, saj je vsa tehnika že zbrana na enem mestu. Dramaturško in konceptualno pa je v Močilniku veliko lepše. Tam je prostor, kjer naj bi argonavti zaključili svojo vodno pot, zato ima neke vibracje,« je po koncu predstave dejal Milčinski. »Naši načrti so bili sprva zelo ambiciozni, načrtovali smo zbor s stotimi člani in podobno, a na koncu smo morali program prilagoditi razpoložljivim finančnim sredstvom. Izpustili smo tudi potapljače, sveče na vodi in podobno, ker tukaj ni tovrstnega ambienta, kar pa smo poskušali nadoknaditi s projekcjami lanske prireditve in drugih kadrov na velikih platnih.« Med sedemsto obiskovalci je bilo mogoče videti več uglednih lokalnih, pa tudi tujih gostov, med drugim župana italjanske pobratene občine Gonars ter predstavnika grškega veleposlaništva Nikolaosa Fouyasa. Slednji je posebej za Naš časopis po prireditvi povedal, da ga je zelo očarala. »Štiri leta sem že v Slovenji. Ves ta čas zelo dobro sodelujemo z vrhniško občino, kar pomeni, da tudi Argonavtske dneve dobro poznam. In moram reči, da smo prav veseli, da smo del tega lepega projekta. Če samo pogledate, koliko ljudi pride na to prireditev, pa ne samo od tu, marveč tudi iz drugih krajev, potem je jasno, da gre za zelo kvaliteten izdelek.« Nad videnim je bil zadovoljen tudi vrhniški župan Stojan Jakin: »Prireditev je bila vrhunska. Zdi se mi, da prejšnja leta, ko je bila v Močilniku, ni imela takšnega učinka kot tu. Zlasti mi je všeč kvaliteten zvok, ki je neprimerno boljši od tistega v Močilniku. Sicer pa odlična režja, odlična predstava.« Verjetno pa najbolj zgovorno o kakovosti prireditve priča izjava župana Gonarsa Maria del Frata, ki je dejal, da si pri njih takšne predstave ne bi mogli privoščiti: »To lahko vidiš samo v Rimu!« (gt, foto: gt in aa) Ognjeni nastop skupine Čupakabra Dve leti zapored je prireditev, ki jo pripravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, potekala v Močilniku, kjer naj bi se po mitološkem izročilu končalo vodno popotovanje argonavtov. Letos so se odločili, da prireditev zavoljo omejenih finančnih sredstev, prenesejo v Športni park in že postavljeno infrastrukturo izkoristjo še za naslednji dan - za Noč na Vrhniki. Režiser otvoritvene slovesnosti je bil Matja Milčinski, ki je dobro uro dolg spektakel delal po literarni predlogi epa o argonavtih Apolo-nja Rodoškega, kjer je med drugim tudi opis potovanja argonavtov do Vrhnike. Za pristno občutje »dogodivščine« je poskrbelo več kot petdeset ljudi, med drugimi grško-slovenski pevec IoannisVagennas, pevke iz MePZ Mavrica, igralca Iztok Jereb in Mojca Funkl ter številni drugi. Milčinski je pripoved zavil še v tančico glasbe (Big Band Vrhnika) in Prireditev si je ogledalo okoli sedemsto ljudi. Zbor recitatorjev v izvedbi igralca Iztoka Jereba in pevk MePZ Mavrica. Big Band Vrhnika je za dobro vzdušje poskrbel ne samo med samo predstavo, ampak tudi po njej. I k \ S t ft Folklorna skupina Melisses iz Ljubljane v duhu slovensko-grškega pr^ateljstva pleše tradicionalne grške plese. Pesmi in plesi pobratenih mest Sodnjski trg, 11. junj - Še preden se je začela Noč na Vrhniki, je oživel Sodnj-ski trg, kjer je v organizacji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika prvič potekala prireditev Pesmi in plesi pobratenih mest. S prireditvjo so želeli predstaviti grško in italjansko kulturo, kajti kot vemo, je Vrhnika pobratena z grškim Iolkosom in italjanskim Gonarsom. Tako je nastopil Mladinski zbor iz glasbene šole CEDi.M., ki ga je predstavil kar sam župan Gonarsa, namesto »originalnih« Grkov, pa je nastopila folklorna skupina Melisses iz Ljubljane, ki v duhu slovensko-grškega prjateljstva pleše tradicionalne grške plese. V okviru medkulturnega srečanja so nastopili tudi domači pevci in plesalci: ljudske pevke Trlce in Folklorna skupina Cepci, oboji iz ligojnskega kulturnega društva.(gt) Bo delo Rimljanov še bolj povezalo občini? Letos zaradi gospodarske krize v Grčji ni bilo na obisku njenih predstavnikov, prišli pa so predstavniki italjanske pobratene občine - Gonarsa. Ekipa, ki jo je vodil župan Mario del Frate, si je v spremstvu vrhniškega župana in predstavnice Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika ogledala nekaj vrhniških znamenitosti, med drugim tudi rimski zid na Zaplani. »Naš cilj je, da se z njim seznanjo tudi italjanski gostje, nato pa bi poskušali v prihodnosti v okviru omenjenega projekta družno nastopati za pridobitev evropskih sredstev. Podoben zid je namreč tudi na italjanski strani,« je pojasnil vrhniški župan Stojan Jakin. Ital^anski gostje v družbi vrhniškega župana Stojana Jakina. 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina 19« Argonavtskî dnevi Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Noč na Vrhniki Več kot deset tisoč obiskovalcev Vrhnika, 11. junij - Tokratna Noč na Vrhniki seje z množičnim obiskom vrnila v tirnice stare slave. Po naših ocenah je glasbeno dogajanje v športnem parku na kraju samem spremljalo več kot deset tisoč obiskovalcev, več tisoč pa tudi zunaj, v neposredni okolici in na vrhniških ulicah. Ogromno zabave s priljubljenimi glasbenimi izvajalci je popestril še polnočni ognjemet. Po naših ocenah je Noč na Vrhniki obiskalo več kot 10 tisoč obiskovalcev, več tisoč pa se jih je za...... rhi......... drževalo še na vrhniških ulicah. Noč na Vrhniki se je tokrat začela že pozno popoldne z otroškim programom in trebušnimi plesalkami, v nadaljevanju pa so sledili glasbeni gostje: Jasmin Stavros, Pop Design, Tangels, April, Gino&band ter Rockomotiva. Prva večja prelomnica večera je bila skupina Pop Design, ki je okoli devete ure zvečer prva izmed dotlej nastopajočih skupin okoli odra strnila nepregledno množico obiskovalcev, ki so nato skupaj z njimi prepevali sedaj že skoraj ponarodele nekdanje pop uspešnice. Drugi mejnik večera je bil zagotovo Jasmin Stavros, osrednja zvezda večera, ki je prišel na Vrhniko naravnost s tople Korčule. Poskrbel je, da so na noge šli še zadnji ravnodušneži, obenem pa tudi sam ni mogel skriti navdušenja nad tako množico ljudi. Enajsto noč na Vrhniki je ponovno organizirala Prireditvena agenc^a Interplan (soorganiza-tor je bil tudi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika), kjer po prireditvi niso skrivali zadovoljstva, saj je vreme končno uslišalo prošnje. »Glede na to, da smo imeli pri organizac^i Noči na Vrhniki skoraj vedno težave z vremenom, sem danes naravnost navdušen,« je po prireditvi dejal Tomaž Šušteršič iz Interplana. Verjetno pa si tega večera ne bodo zapomnili le obiskovalci, marveč tudi okoliški gostinci, ki so tisti večer imeli polne roke dela. Brez slabe vesti lahko torej zapišemo, da Noč na Vrhniki dobiva razsežnosti širšega pomena. Sicer pa so bili nad samo prireditv^o, predvsem nad obiskom, zelo navdušeni tudi glasbeni izvajalci. Ko je prišel v zaodrje Jasmin Stavros, ki je že dvakrat nastopal na vrhniški noči, mu nekaj sekund ni bilo nič jasno, potem pa je dejal: »Oduševljen sam!« »Organizatorji smo zelo veseli, da je večer minil mirno in brez izgredov ali incidentov. Upam, da so se tudi obiskovalci imeli lepo in da nam bo prihodnje leto zopet služilo vreme,« je še dejal Šušteršič.(gt, foto aa, gt) Ko je svoj nastop začela skupina Pop Design, so se proti odru začele zgrinjate trume obiskovalcev. 17 L ■ I ■■ ■ Osrednja zvezda večera Jasmin Stavros s svojimi oboževalci. Ob polnoči je nebo razsvetlil piro-musical, ognjemet ob spremljavi glasbe. Hoi na Yrhnîkî 2011 Več kot dvesto starodobnikov v središču Vrhnike Vrhnika, 12. jun^ - Tretji dan Argonavtskih dni je bil nekoliko bolj ležeren, kot nekakšen odgovor na rajanje večer pred tem. V središču Cankarjevega mesta je namreč potekalo srečanje starodobnikov, program pa sta popestrila še živa glasba in humorist. Muzej na prostem je minil v znamenju zloščene pločevine in sproščenega obujanja spominov, kajti z nekaterimi od razstavljenih vozil se je marsikateri obiskovalce nekoč vozil celo vsak dan v službo. Seveda pa je bilo mogoče videti tudi nekaj starejših ali eksotičnih (ameriških) vozil, ki jih je mogoče zaslediti le še v muzejih ali filmih. (gt) Predstavili kraljico knjig Vrhnika, 13. jun^ - Letos je končno ugledal luč sveta prevod Slave vojvodine Kranjske, ki je v nemškem izvirniku izšla leta 1689 in je eden najpomembnejših simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine, najpomembnejše znanstveno in umetniško delo naše preteklosti. Kot je na predstavitvi knjige v Cankarjevem domu povedal Tomaž Čeč iz Zavoda Dežela Kranjska, je bilo doslej prevedenih le nekaj odlomkov celotne Slave, še nihče pa ni zmogel prevesti celotnega dela Janeza Vajkarda Valvasorja, ki obsega štiri debele knjige oziroma petnajst zvezkov. Pred desetletji seje prevajanja sicer lotil Janko Moder, a je na približno sredini prevoda zaradi okvare računalnika izgubil ves dotedanji prevod. Lotil se je znova, a ga je prehitela smrt. Primož Debenjak, prevajalec iz nemščine, je na predstavitvi obžaloval, da prevoda ni nastal že prej, kajti »verjetno bi si prihranili marsikateri manjvrednostni kompleks.« Zadnja leta se je zahtevnega projekta lotila ekipa slovenskih strokovnjakov, ki so prevedli vseh petnajst knjig v petih delih. Doslej sta že izšla dva dela, do jeseni 2013 pa naj bi izšli še preostali tr^e. Prevodi po vsebinski in oblikovni strani ohranjajo vse lastnosti izvirnika, zato njihova cena ni majhna: tri tisoč evrov za meščansko izdajo in sedem tisoč evrov za bibliofilsko. Valvasor je v svojem času izdal 800 knjig Slave, ki so večinoma našle mesto na nemško govorečih dvorih in drugih pomembnejših ustanovah srednje Evrope. Originalne Slave je tudi pri nas še veliko ohranjene, okoli tristo izvodov, je v Cankarjevem domu pojasnila Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. »Na žalost pa so številni izvodi nepopolni, ker so graščaki iz njih trgali grafike lastnih gradov, da so jih obesili na vidna mesta na dvoru.« (gt, foto: aa) Invalidi zapeljali s čutnostjo Vrhnika, 16. junij - Oder Cankarjevega doma ne gosti velikokrat dogodka, ki bi med občinstvom prebudil toliko navdušenja in nenazadnje tudi čustev. Tokrat so za to poskrbeli plesalci plesnega kluba Zebra in Društva študentov invalidov Slovence, ki so uprizorili plesno pravljico Zapelji me. Predstava je navzoče tako navdušila, da so nastopajočim naklonili stoječe ovac^e. Gre za tako imenovani »wheelchair dancing« ali ples na vozičku, kjer med seboj plešeta dva plesalca na invalidskih vozičkih ali pa plesalec na invalidskem vozičku s hodečim soplesalcem. Kot so dejali nastopajoči, s predstavo žel^o zabrisati mejo med iluz^o popolnosti in nesmislom stereotipa o invalidnosti. Da so njihovi gibi resnično dovršeni in čutni, nenazadnje dokazujejo tudi njihove vrhunske uvrstitve na evropskem tekmovanju v plesih na vozičku na Nizozemskem. (gt) 6 NAŠ ČASOPIS Občina 19« Argonavtskî dnevi Vrhnika TJ. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Komedianti navdušili V torek, 14. jun^a, je bil Sodniški trg zapolnjen do zadnjega kotička. Take množice ljudi še ni bilo na njem. Vsi so z nestrpnostjo pričakovali nastop štirih stand up komed^antov. Prvi je na oder stopil Ranko Babič, znani Jože (Gorenjec) iz Kursađ^, ki je navdušil vse prisotne. Bil je tudi moderator celotne stand up komedie. Nato sta se predstavila še hrvaški stand up komik Pedja Bajović in naša Ana Mar^a Mitič. Zadnji je na odru nastopil Vid Valič, voditelj oddaje Slovenca ima talent, ki je prav tiste dneve doživljala finalni nastop. Za zaključek je na oder še enkrat stopil Ranko alias Jože ter se množici zahvalil za nepozaben večer. Med gledalce je skupaj z Vidom podelil pet praktičnih nagrad ter tako še bolj popestril večer komedije, smeha in veselja. ..L m T 7M Pedja Bajović in Ranko Babič - Jože sta Ana Marija Mitič v svojem Vid Valič je tudi navdušil nastopila prva. elementu Množica je napolnila Sodnijski trg. Ob koncu moram poudariti, da Sodn^ski trg še ni bil tako nabito poln kot ob nastopu letošnjih stand up komed^antov. To dokazuje, da Vrhnika potrebuje take in podobne komedie, ki gledalce vsaj za nekaj ur odvrnejo od našega sedanjega težkega vsakdana. Štirje stand up komedianti, Ranko, Vid, Ana Mar^a in Pedja Bajović, so to storili za dobri dve uri. Bravo organizatorji in seveda vsi gledalci! Zato samo nasvidenje prihodnje leto. S. S. Dionizova noč Stara cesta, 1J. juni - Letos je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika prvič združil troje dogajanj na isti dan: kuhanje golaža, sejem obrti in podjetništva ter zabavo na ulici. Zato je bila Stara ulica v petek popoldne in zvečer prežeta z dogajanjem in glasbo. Vzdolž Stare ceste je že od popoldneva dalje stalo več stojnic z večinoma rokodelskimi izdelki (tri velike stojnice so postavili tudi iz pobratene občine Gonars), ves čas pa je dišalo po golažu. Za osvojitev lovorike najboljše golaž ekipe se je trudilo kar petnajst kuharskih ekip, več o dogodku pa v posebnem prispevku. Poseben pečat je dnevu dala tudi tako imenovana Dionizova noč, v okviru katere so gostinci postavili na ulico klopi in mize ter poskrbeli za živo glasbo. Pester nabor glasbenikov, odlična gostinska ponudba in toplo vreme so poskrbeli, da ulice niso bile prazne ter da se je veselo druženje nadaljevalo še pozno v noč.(gt) V okviru sejma so bile tudi modelarske delav- Ansambel Rockomotiva pred Mantovo. nice v izvedbi Modelarskega kluba Vrhnika. •iJ^ Zvečer se je na ulicah jedlo, pelo in plesalo. Stara cesta oživljena s sejmom. Noč na Yrhnîkî 2011 13. festival v mešanju barskih piač Vrhnika, 16. juni - V sklopu turistične prireditve Argonavtski dnevi 2011 je v Parku samostojnosti na Vrhniki potekal že 13. mednarodni festival v mešanju barskih piač. Pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Slovenske turistične organizacie in Fructala je tekmovanje organiziralo Društvo barmanov Slovenie. Tekmovanja se je udeležilo 22 profesionalnih barmanov in ljubiteljev mešanja barskih piač iz Italie in Slovenie. Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil 14-letni Joško Fartek, ki je pripravil brezalkoholno mešano barsko piačo. Tekmovalci so se pomerili v dveh kategoriah, in sicer v klasični pripravi koktajlov in v atraktivni pripravi koktajlov. Pripraviti so morali fantazisko piačo na osnovi Fructalovih proizvodov. V klasični pripravi fantaziske piače je po oceni občinstva najboljši napitek pripravil Jožef Far- Rok Logar iz Pizzerije Boter se je uvrstil v zlato sredino. Skupni zmagovalec je postal Tomaž Fartek, kateremu je pokal »Argonavtskih dni« izročil župan Stojan Jakin. Vsi udeleženci 13. festivala v mešanju barskih pijač so prejeli posebna priznanja. tek - Mešanje piač s.p., 2. mesto je osvojil Tomaž Fartek ml, 3. mesto pa je osvojil Rok Dobnikar - Gostilna Dobnikar, Topol. Po oceni strokovne ocenjevalne komisie je v klasični pripravi Fancy drinka 1. mesto osvojil Mladen Čoga - Bar Mediteraneo Lucia, 2. mesto je osvojil Mario Markovič - Mario Mix bar Catering, 3. mesto pa je osvojila Špela Triller - Jezeršek d.o.o. V atraktivni pripravi koktajlov je zmago slavil italianski barman Marco Corgnati, Firenze, 2. mesto je pripadalo Damjanu Brajku - Zmešaj.si, 3. mesto pa je osvojil Federico Pini, Firenze. Skupni zmagovalec je postal Tomaž Far-tek.(ss) Kuhanje argonavtskega golaža I Takole je golaž kuhala ekipa Raskovc, ki je zmagala po oceni strokovne žir^e. Štiričlanska nevtralna ocenjevalna komis^a Ekipa žensk Sonuno je zagotovo očarala moške preizkuševalce in zmagala po oceni občinstva. V petek, 1J. junia, je oživela Stara cesta, kjer je bilo v popoldanskem času tekmovanje v kuhanju argonavtskega golaža. Priavilo se je petnajst kuharskih ekip, ki so svoje golaže mojstrsko kuhale na različnih krajih Stare ceste. Golaž so lahko skupaj s pri- Vrhniške mlade rokometašice so bile deležne veliko pozornosti in zasedle peto mesto po oceni komisme. pravo kuhali največ štiri ure. Po štirih urah kuhanja je na kraju samem komisia ocenila kuhanje vseh petnajst izdelkov. Tako so ocenjevali pripravo, videz, aromo, higieno in okus. V komisii so sodelovali naslednji strokovnjaki iz gostinske stroke, ki pa niso bili domačini: Lojze Papič, Tomaž Fartek, Sabina Žonta in Martin Blejc. Tako so zagotovili nevtralnost ocenjevanja kuhanja golaža. Golažiado sta pripravila Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in TD Blagajana Vrhnika, katere predsednica Mirjam Suhadolnik je na koncu tudi poskrbela za razglasitev rezultatov. Po oceni komisie je bil vrstni red naslednji: Raskovc (81 točk), SONUNO (Vrhnika) (74 točk), Triglavke (73 točk), A-Enter (71 točk), Rokometašice (69 točk). Občinstvo pa je izglasovalo naslednji vrstni red: SONUNO (Vrhnika), PGD Verd in MŠKD Verd. Nagrade sta prispevala in obenem bila sponzorja: Avto Merlak in podjetje KOTANY z začimbami, priborom za žar ter ostalimi promociskimi izdelki. Naj vam predstavimo še petnajst priavienih ekip: Ta dobri, Utrujeni, Sonuno, A-Enter, Veterani, Raskovc, Najboiši, SD Povž, Lesna mont, Triglavke, Rokometašice (Vrhnika), PGD Verd, MŠKD Verd, Golaž mojstri in Medeja. Ob dogodku kuhanja golaža je kot gledalec in lani kot kuhar sodeloval tudi župan Vrhnike Stojan Jakin. Preizkusil je kar nekaj golažev in bil nad mojstri navdušen. Vendar pa tako dobrega lanskega »županovega« golaža ne more skuhati kar vsak. Zelo zanimivo idejo je izrazil ob golažiadi, ki jo podpiram tudi sam: »Tekmovanje v kuhanju golaža bi lahko prešli na revialno kuhanje različnih jedi kot so vampi, ričet, pasulj in podobno. S tem bi se lahko izognili ocenjevanju in prišli tudi do kakšnih izvirnih kuharskih vrhniških specialitet.« S. S. 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 19« Argonavtskî dnevi Noč na Yrhnîkî 2011 Pesem v cerkvi sv. Lenarta Vrhnika, 19. jun^ - V cerkvi sv. Lenarta pod Cankarjevo Trojico je bil koncert Mešanega pevskega zbora Ivan Cankar iz Vrhnike s solisti: Špelo Petkovšek, Jožetom Oblakom in Klemenom Šiberlom. Kot gosta pa sta nastopila oktet Kres iz Cerknice in Logaški oktet. V prelepem in akustičnem ambientu cerkvice Sv. Lenarta so prvi nastopili oktet Kres iz Cerknice. Predstavili so šest pesmi slovenskih skladateljev. Nato je prav tako šest pesmi zapel Logaški oktet. Tudi oni so izvedli pesmi domačih skladateljev. Za zaključek pa so nastopili gostitelji koncerta Mešani pevski zbor Ivana Cankarja. Poleg pesmi slovenskih avtorjev so zapeli tudi nekaj znanih ljudskih pesmi. Pri treh izvedbah pa so se jim pri- družili še solisti: sopranistka Špela Petkovšek, tenorist Jože Oblak in baritonist Klemen Šiberl. Poslušalci so bili nad izborom in izvedbami navdušeni ter vse nagradili z velikim aplavzom. Pevci MPZ Ivan Cankar z zborovodjo Lovrom Gromom pa so še enkrat dokazali vso pevsko kvaliteto. S.S. Mešani pevski zbor Ivan Cankar s pevci in pevkami iz Vrhnike in Logatca ter solistoma Špelo Pet- domovine, med svoj največji usp , , „ kovšek m Klemenom Šiberlom Obiskali so tamkajšnje Slovence v Hamiltonu in Torontu. Oktet Kres je lahni zaokrožil prvo desetle^e svojega pevskega delovanja. Pod vodstvom vznesenega Jožeta Oblaka zagnano prepevajo kamor koli jih povabijo. Poleg nastopanja po raznih krajih domovine, med svoj največji uspeh štejejo gostovanje pri slovenskih izseljencih v Kanadi in ZDA. 19« Argonavtskî dnevî Noč na Vrhnîkî 2011 Brez vas nam ne bi uspelo! >t OBČINA VRHNIKA ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika OBČINA VRHNIKA UPRAVNA ENOTA VRHNKA GRŠKO VELEPOSLANIŠTVO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRHNIKA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STARA VRHNIKA CITROEN KLUB SLOVENIJE MEPZ IVANA CANKARJA VRHNIKA LAS ZA PREPREČEVANJE ZASVOJENOSTI V OBČINI VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA CAFFEVIALLE MEDEJA GALERIJA - KAVA BAR DNEVNI BAR JERNEJEV KOT KAVA BAR URŠKA HOTEL MANTOVA PEVKE TRLCE IZ FOLKLORNE SKUPINE LIGOJNA CEPCI IZ FOLKLORNE SKUPINE LIGOJNA FOLKLORNA SKUPINA MELISSES MLADINSKI ZBOR CEDIM IZ GONARSA OBRTNO PODJETNIŠKA ZBORNICA VRHNIKA STUDIO ZENIT ŠPORTNO DRUŠTVO ŠPORTNA POT ŠPORTNO DRUŠTVO AGONIJA NOGOMETNI KLUB VRHNIKA ŠPORTNO DRUŠTVO ROKOMETNA ŠOLA VRHNIKA MODELARSKI KLUB VRHNIKA KLUB LETALCEV VRHNIKA TENIŠKI KLUB VRHNIKA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRHNIKA KRAJEVNA SKUPNOST STARA VRHNIKA oblak as AdriaticSlovenica ★★★★ f^'ihYij ZAVA& niwíeic ^telemach ^ Moj svet udobja. ■ ▼ E AVTOMERKUR d.d. Hotel Mantova , ri., tnaveL 4ograf Sli kia 7 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika TJ. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obrtniški mešani pevski zbor Notranjske druži tudi vrhniške obrtniške pevce. Slovesnost ob 35-letnici Podelili šest priznanj ob 35. letnici obstoja Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika je v petek, 3. junija, praznovala 35. obletnico svojega obstoja in zelo uspešnega delovanja. Slovesnost so pripravili v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška pred številnimi gosti in okoli tristo svojih članov. Visok jubilej so zaznamovali tudi: kulturni program, pozdravnimi nagovori ter podelitev priznanj najzaslužnejšim članom. rešiti, da ne bi zabredli še globlje ali se celo potopili. Naj izpostavim samo glavne zahteve: - ureditev plačne discipline, - ustavitev oz. zmanjšanje sive ekonomije v kateri se obrne okoli 30 % BDP, - ureditev trga dela, saj je prost pretko blaga, kapitala in delovne sile gonilna sila napredka in konkurenčnosti, - prilagoditi davčno okolje za izhod iz krize. Vsi se zavedamo, da moramo plačati davke in prispevke, če hočemo imeti zdravstvo, šolstvo... vendar morajo biti bremena porazdeljena enakomerno. Prav tako morajo biti davčna pravila za gospodarske subjekte enaka, ne glede na statusno obliko ali vrsto dejavnosti. Enostavna matematika je, da lahko potrošimo toliko, kot imamo in ustvarimo, naj se tako obnaša tudi država. Naj spregovorim še nekaj o članstvu, ki je v obrtno-podjetniški zbornici obvezno. Ponovno so se namreč začele razprave o uvedbi prostovoljnega članstva, vložen je bil celo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona. Predlagatelj zakona ni upošteval dejanskega stanja, ni naredil ocene stanja, primerjal je dve zbornici, ki imata različno ureditev, naloge in koncepte. Prav tako ni predvidel posledic, ki bi s sprejetjem sprememb zakona nastale. Poleg tega, da zbornica deluje in ščiti male podjetnike in obrtnike, je že Ustavno sodišče ugotovilo, da je zbornica oseba javnega prava, ki je ustanovljena v javnem interesu za izvrševanje določenih nalog. Na njo se lahko država obrne za strokovno mnenje in svetovanje v postopkih urejanja gospodarskega sistema. V tem ima zbornica pomembno funkcijo, zato jo država tudi upošteva, vendar bi mi kot člani vseeno radi, da bi bilo to upoštevanje v še večjem obsegu." Zbrane je nagovoril tudi predstavnik Obrtne zbornice Slovenije in poudaril pomemben vpliv vrhniških obrtnikov, predvsem v delovanju in aktivnostih med slovenskimi podjetniki in obrtniki, saj je prav vrhniška zbornica nosilec in akter dejavnosti na notranjskem območju. Ob visokem jubileju jim je zaželel še veliko aktivnih in delovnih dni in let ter jim podelil posebno priznanje Obrtni-ško-podjetniške zbornice Slovenije. Nato so bila podeljena še naslednja priznanja: - posebno priznanje Obrtno-podjet-niške zbornice Vrhnika so prejeli: Peter Molek, Matjaž Jereb, Roman Jesenko in Berto Menard, - zaslužni član OOZ Vrhnika je postal Marko Popit, - bronasti ključ Obrtno-podjetniške zbornice Slovence sta prejela Peter Molek in Danilo Kralj. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje z Ansamblom Yuhuban-da ter pogostitv^o osebja gostilne Pri Kranjc. S. S. Obrtniki in podjetniki na 35. obletnici delovanja svoje zbornice Celotno prireditev je vodil in povezoval Slavko Podboj. Za začetno razpoloženje je poskrbel Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, ki je zapel nekaj pesmi. Nastopila je tudi plesna skupina Žabice iz Loga - Dra-gomerja ter mlada plesalca, dobitnika številnih evropskih in svetovnih priznanj, Gutnik - Južnič. Za smeh je poskrbela Alenka Volk Penko, ki je nanizala nekaj zabavnih zgodb iz življenja in dela obrtnikov. Slavnostni nagovor je imel predsednik OOZ Vrhnika Marko Popit, ki je opisal nekaj zgodovinskih dejstev in osvetlil sedanje težke razmere poslovanja obrtnikov in podjetnikov. Vrhniška obrtno-podjetna zbornica združuje člane iz občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Tako ima okoli 680 članov, kar pomeni zelo veliko in močno gospodarsko dejavnost v našem okolju, ko ni več lUV in ISKRE ter skoraj ni več LIKA in KOVINARSKE. Zato prav obrtniki in podjetniki zaposlujejo delavce, ustvarjajo nova delovna mesta in nekako skrbjo za delno socialno varnost številnih občanov vseh treh OBMOČNA OBMWO-PODJEIWIŠKA ^JZBORNICA VRHNIKA občin. Poizkušajo kot malo gospodarstvo potegniti voz iz blata, čeprav jim tudi zdajšnja družba, politika in država ne stojmo vedno ob strani. Ne glede na vse težave pa optimistično gledajo v prihodnost in to je tudi nov izziv in motiv za nadaljnji razvoj malega gospodarstva, ki bi ga lahko imenovali tudi "veliko" gospodarstvo. Marko Popit je med drugim še posebno poudaril: "Gospodarska situac^a za naše člane ni rožnata, saj je kriza, ki traja že dve leti, pri marsikaterem članu povzročila pravo agon^o. Zaradi neugodnih razmer za normalno poslovanje smo na naši zbornici sodelovali pri nastajanju zahtev slovenske obrti. Nekatere the zahtev se pona-vlajajo že več let, kljub temu pa ne pride do njihove realizac^e. Morda zato, ker se komu te zahteve ne zdijo pomembne za reševanje ali pa jih ne vidi kot probleme, s katerimi bi se bilo potrebno soočiti čim prej in jih it ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Turistično informacijski center TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54;e-pošta:tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. Matjaž Jereb (prejel posebno priznanje) je kot samostojni podjetnik svojo dejavnost v gradbeništvu začel leta 1991 in nadaljuje družinsko tradicijo obrtništva. Sin ustanovnega člana Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika je samostojni podjetnik že 20 let. V organe zbomice je vključen vse od leta 1998; najprej dva mandata kot član nadzornega odbora, leta 2006 je bil izvoljen za člana upravnega odbora, v katerem deluje že drugi mandat. Je tudi poslanec v skupščini sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, aktivno sodeluje v povezavi gradbincev notranjskih in primorskih območnih obrtno-podjetniških zbornic. Roman Jesenko (posebno priznanje) je začel z dejavnostjo leta 1998. Kako deluje obrtnik in kako poteka obrtništvo, je videl doma pri očetu, ki je bil dolga leta prevoznik. Tudi Roman je začel kot prevoznik, vendar je kmalu ugotovil, da bi to dejavnost lahko nadgradil še z drugimi storitvami. Zdaj se ukvarja z urejanjem cest - asfaltiranjem, urejanjem dvorišč - tlakovanjem, prevozništvom. Pri svojem delu je vesten, natančen, svoje storitve opravlja v zadovoljstvo naročnikov. V delo organov zbomice je vključen od leta 2006, ko mu je bil zaupan mandat za delo v Nadzornem odboru. V njem je sedaj že drugi mandat. Berto Menard (posebno priznanje) ni član naše zbornice, pa tudi ni z območja, ki ga pokriva naša zbornica. Je pa vključen v obrt in podjetništvo že dolgo časa in vk jučen tudi v delo naše zbomice. Kot član Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je bil zadolžen za povezavo med krovno organizacijo in območnimi zbornicami notranjske regije. Tako kot Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ne more brez baze svojih članov in ne more brez povezav na območne zbornice, tako se tudi območne zbornice obračamo na OZS, da lahko vsi skupaj delujemo kot enoten obrtno-odjetniški zbornični sistem. Sicer pa je iz Logatca in je župan te občine. t Peter Molek (prejel posebno priznanje in bronasti ključ) je samostojni podjetnik od leta 1997. Dejavnost J I"'je prevzel po očetu, ki je kot samostojni podjetnik začel ■ jI že leta 1981. Peter je nadaljeval z dejavnostjo popravila L in vzdrževanja računskih strojev, računalnikov, pisar- P^^ niških strojev. Kar zadeva izobraževanja, je Peter prvi I . v Sloveniji, ki je pridobil naziv mojster biromehanik. f J^K^^n Da v obratovalnici lahko sledijo hitremu tempu v de-|F ■HT javnosti, skrbi za stalno lastno izobraževanje in uspo- IW sabljanje zaposlenih. Zdaj ima poleg servisne storitve ađL^^-1 za vso biro opremo v svojem poslovnem prostoru na Vrtnariji še trgovino. V organe zbornice je Peter vključen že od leta 2002, ko je bil izvoljen za člana skupščine, poslanec je že tretji mandat. Od lani je tudi član upravnega odbora. ^ Danijel Kralj (prejel bronasti ključ) v obrti vztraja ^^^^^^ že četrt stoletja oz. 25 let. Iz male steklarske delavnice ^H^H J" na Stari cesti se je preselil na Jelovškovo ulico in tam uspešno deloval, dokler ni svoje dejavnosti preselil v jI lastne sodobne poslovne prostore na Lošco na Vrhniki. JhU Poleg dela v obratovalnici, ki ga opravlja kakovostno ^H^ in strokovno, najde čas tudi za aktivnosti v zbornici. ^^H V organe Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika je vključen že od leta 1998; najprej kot poslanec v skupščini, v obdobju 2002-2006 kot član nadzornega Cj-odbora. Zdaj je že drugi mandat član upravnega odbora. Poleg delovanja na lokalnem nivoju si vzame čas tudi za delo v organih Obrtno-podjetniške zbomice Slovenije. I Marko Popit (zaslužni član) nadaljuje družinsko tradicijo obrtnika. Oče Pavel je z obrtništvom, natančneje s kovinarstvom, začel že daljnega leta 1967. Po končanem študiju je takoj začel delati doma, od očeta prevzemati pobudo za delo, stranke in vodenje delavnice, skrb za zaposlene delavce ter pokazal tudi velik interes za delo v zborničnem sistemu. Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Vrhnika je v organe zbornice vključen že od leta 1994; najprej kot poslanec v skupščini, od leta 1998 kot član upravnega odbora. S predčasnim zaključkom mandata prejšnjega predsednika je v letu 2009 prevzel funkcijo predsednika naše zbornice. S svojim delom, razmišljanjem in ravnanjem je lahko zgled marsikateremu obrtniku in podjetniku. Yuhubanda je poskrbela za veselo družabno srečanje vrhniških, borovniških in ložansko-dragomerških obrtnikov in podjetnikov 8 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Čistilna akcija Ljubljanice Bombe pustili pri miru Vrhnika, 4. junj - Ljubljanica je znana po svojih arheoloških znamenitostih, a se jih potapljači tokrat niso dotikali. Pač pa so na plan vlekli »znamenitosti« novejšega datuma, ki so jih brezvestni ljudje v želji, da bi se jih znebili na hitro in lahek način, pometali v strugo Ljubljanice. Pod drobnogled so vzeli odsek med Retovjem, Močilnikom in mostom »enajste šole«. Pravzaprav je to bila kombinac^a gasilske vaje in čistilne akc^e. »Želeli smo preveriti kako je z dostopi v vodo, kako je z njeno plovnostjo in podobno, kajti te stvari je dobro vedeti še preden pride do intervenc^e,« je pojasnil vodja vaje Edo Bradač iz PGD Verd. »Ker pa radi združimo pr^etno s koristnim, smo se odločili, da obenem še počistimo dno Ljubljanice in nje- Na rečnem dnu pa so tudi pasti, ki lahko stanejo življenje. Taka so eksplozivna sredstva iz druge svetovne vojne, ki jih ošabna Vrhničan-ka sploh nima malo. »Preden smo se potopili, smo imeli za potapljače kratko predstavitev, kako izgledajo ročne bombe druge svetovne vojne. Sam sem že imel to grenko izkušnjo, da sem jo pobral in premetaval, ne vedoč, za kaj \ »Plen« iz Močilnika: boksarji, vozniška dovolje- Potapljači v akciji njain naboji. Potapljači so smeti podajali ekipam na čolnih, od tam pa so jih vozili na obrežje. Zbrali so jih več kot dve toni. ne brežine. K sodelovanju smo povabili še vrhniške ribiče in nekatera druga društva, s katerimi smo nato celo sobotno dopoldne intenzivno čistili rečno dno.« V akc^i, na kateri je sodelovalo enainpetdeset udeležencev, od tega jih je bilo trinajst potapljačev, preostali pa so bodisi iskali smeti po obrežju bodisi so pomagali z odnašanjem smeti, so Ljubljanico olajšali za 2200 kilogramov smeti. »Novodobnih smeti je resda manj, vendar pa je rečno dno še vedno sestavljeno iz slojev smeti starejšega datuma. Lanskoletna jesenska ujma je odplaknila mulj, ki je prekrival starejše smeti, tako da je dno ponovno polno smeti. Toda vsega se enostavno ne da odnesti. Za to bi potrebovali več dni, pa še vedno bi bilo vprašanje kaj pa se skriva še bolj spodaj,« je pojasnil Bradač. Tajnik Ribiške družine Vrhnika, Marko Barišić, je pritrdil sogovornikovim besedam, da je smeti novejšega datuma res manj, a še vedno se najdejo cvetke. »Na enem koncu smo ven potegnili skoraj celo kopalnico. Ne vem, kaj je ljudem!« se je hudoval Barišić. Veliko je tudi vrečk, ki kot novoletni okraski vis^o s korenin in vejevja. Sploh je okoli Močilnika v vodi veliko steklenic, plastenk in pločevink, pa tudi nekaj klopi in miz. gre. Zato se morajo vsi potapljači seznaniti z njihovim videzom,« je pojasnil Bradač in dodal, da je na rečnem dnu mogoče videti ročne bombe obeh okupacijskih vojsk druge svetovne vojne ter šrapnele letalskih^ranat. »Vse bombe smo pustili nedotaknjene. Številne imamo tudi že od prej identificirane, katerih lokacijo smo sporočili pristojnim državnim službam, da bi jih deminirali, vendar niso storili ničesar.« Po izkušnjah potapljačev pa zanimive najdbe skriva tudi struga Ljubljanice pri Močilniku, kjer je zadnje čase odprt disko. Pred leti se tja hodil »praznit« tat, ki je v vodo zmetal na desetine bančnih kartic, ki so jih ob čistilni akc^i potegnili na plan potapljači. Letos pa so med pločevinkami na rečnem dnu našli boksarje, polne nabojnike z naboji in še nekaj druge nedovoljene drobnar^e, ki so jo verjetno gostje ob polic^-ski rac^i v disku v naglici zmetali v vodo. S propadom lUV-eja se je Ljubljanica znebila velikega onesnaževalca, a reka je še vedno daleč od tega, da bi bila čista. »Lahko rečem le, da ni več bela, tako kot je včasih bila, ko je še obratovala lUV. Zdaj je res bolj prozorna, a o čistoči še vedno težko govorimo. Največji problem predstavljajo kanalizac^ski izpusti, vprašljivo pa je tudi, kaj Ljubljanica prinese s seboj na površje pri izviru.« Po Bradačevih besedah je vaja, združena s čistilno akc^o, uspela. »Odkrili smo nekaj problematičnih točk, na primer podrta drevesa in oteženi dostopi do reke. Vse to je potrebno čim prej odpraviti za nemoten potek intervenc^e. Pri veterinarski postaji je, na primer, v strugi drevo, ki ne samo, da ovira plovbo, marveč lahko pride tudi do poplav.« Vse tovrstne težave, ki jih je mogoče s preprostimi posegi odpraviti, so sporočili pristojnim državnim službam, ki skrbjo za vodotoke, vprašanje pa je, kolikšen bo njihov odzivni čas. Sobotno dopoldne, ki se je ob koncu akcije prevesilo že v popoldne, so zaključili z go-ažem. »Bilo je krasno in koristno dopoldne. Tovrstne vaje so zelo pomembne, ne samo zavoljo urjenja, pač pa tudi zaradi druženja. Na ta način se spoznavamo z ostalimi društvi, še posebej s potapljači, kajti v primeru večje intervencije, ne bomo hiteli v vodo samo verdski potapljači, marveč tudi ostali. Zato je prav, da vsi dobro poznamo reko in nenazadnje tudi drug drugega, saj je zaupanje ključ do uspešne intervencije,« je še dejal Bradač, (gt) Udeleženci čistilne akc^e po okrepčilnem golažu PGD Verd se za uspešno izvedbo akcije zahvaljuje vsem svojim gasilcem, prijateljem iz PGD Stara Vrhnika in Gasilske brigade Ljubljana, članom MSKD Verd, Društvu podeželske mladine Bobri, potapljačem Nova sub Kamnik in potapljaški sekciji Jamarkega društva Logatec. Za finančno pomoč se zahvaljujejo tudi Ribiškemu društvu Vrhnika, Občini Vrhnika, baru Krnica in Krajevni skupnosti Verd. Za Tadeja zbrali dobrih 3500 evrov Vrhnika, 20. junj 2011 - Društvo invalidov Vrhnika in MePZ DI Vrhnika sta v Cankarjevem domu pripravila dobrodelni koncert, ki ga je zaznamovalo veliko število odličnih glasbenih gostov ter predvsem želja pomagati Tadeju Jerebu. Danes 30-letni Tadej je pred dvema letoma v nesreči z motorjem izgubil desno nogo. Njegovo življenje nikoli ne bo več takšno, kot je bilo, a da bi čim bolj polno zaživel, potrebuje novo protezo, ki pa stane kar 45 tisoč evrov. Z zbranimi 3510 evri so delček v mozaiku do nove nadkolenske proteze dodali s koncertom Za Tadeja, ki je bil organiziran v okviru Argonavtskih dni. Delček pa lahko dodate tudi vi z donacjami na tekoči račun Društva invalidov Vrhnika s pripisom za Tadeja. Kot pravi Jože Jesenovec, idejni vodja koncerta in zborovodja MePZ DI Vrhnika, dobiti idejo za pomoč Tadeju "res ni bilo težko", saj sta oba člana Društva invalidov: "Slišal sem, da so v društvu nekaj zbirali. Vendar to gre počasi in se ne nabere, sploh pa glede na vrtoglavo številko, ki jo za to aparaturo potrebuje. Jaz sem pa vodja zbora. Kaj je prva misel? Dobrodelni koncert bomo naredili!" Kot je še dodal Je-senovec so njegovo idejo vsi podprli "poez^a je bila kako preprosto dobiti ljudi dobre volje, h komerkoli sem prišel nikjer ni bil problem". Tako kot so glasbeni gostje Lado Leskovar, Modr^ani, Javor, Sirius, MePZ Društva invalidov Vrhnika, ŽePZ "Žene iz Dornberka", MePZ Pen- takord iz Zaloga, Margareta Gregorinčič, Lučka Štebal in Jože Gostiša, Lilijana, Milka in Jože ter plesalka Eva Pirnat z veseljem priskočili Tadeju na pomoč z umetniškim programom, so s prostovoljnimi prispevki na pomoč priskočili tudi obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki. Poslušalci več kot dvournega koncerta, ki so veliko dvorano napolnili do zadnjega kotička so Tadeju na pomoč priskočili s 3510 evri, ki so se nabrali v skrinjici na vhodu. Tadej Jereb iz Stare Vrhnike je tako korak bližje k novi nadkolenski protezi, ki bi mu omogočala lažjo hojo in morda celo tek. Zanj običajni aktivnosti pred nesrečo usodnega 12. jun^a 2009, ko se je skupaj s pr^ateljico nič hudega sluteč na motorju nizki hitrosti 60 km/h močno poškodoval nogo, ki so jo morali amputirati, njegovo življenje pa je nekaj časa viselo na nitki. Po številnih operacijah in zapletih je Tadej končal rehabilitacijo, sedaj pa s pomočjo družine, prijateljev ter tudi koncerta v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu zbira denar za nakup proteze, ki mu bo omogočila bolj aktivno in polno življenje. Tadeju manjka še precej denarja, zbirajo pa ga tudi na Društvu invalidov Vrhnika (št. računa: 0202-70258971-479, sklic: 00 30091980, namen: pomoč za Tadeja). Vesna Erjavec 30-letnemu Tadeju Jerebu iz Stare Vrhnike, ki je v prometni nesreči z motorjem izgubil nogo ste na dobrodelnem koncertu s 3510 evri pomagali na poti do nove nadkolenske proteze. vračal iz nedeljskega izleta v Portorožu, ko ju je na cesti Črni Kal - Rižana pri odcepu Buzet spregledal in jima izsilil prednost voznik osebnega vozila. Tadej si je v nesreči, kljub t Koncert Za Tadeja, ki sta ga organizirala Društvo invalidov Vrhnika in MePZ DI Vrhnika v o&'iru Argonavtskih dni je prišlo poslušat številno občinstvo. Z umetniškimi nastopi so Tadeju na pomoč priskočili tudi odlični glasbeniki in plesalka. 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pogled z leve -poslanski premislek Letos mineva dvajset let slovenske samostojnosti in državnosti. Najprej naj ob tem prazniku voščim vsem bralkam in bralcem Našega časopisa ob 25. juniju, dnevu državnosti. Dvajset let je malo za domovino, a veliko za ljudi. V tem času se je rodila in že odrasla generac^a Slovenk in Slovencev, ki jih osamosvojiteljsko prerivanje in zaslugarstvo večinsko prav nič ne zanimata. Nekateri so sicer na demonstra-c^ah z granitnimi kockami dodobra uničili pročelje Državnega zbora, a so pred nedavnim z vstopom v aktivno tranzic^sko demokratsko politiko pokazali, kdo so botri takega obnašanja in početja. Taki so med našo mladino na srečo v manjšini. V zadnjem času smo priča razpravam o propadu vrednot. Vrednot, ki so oblikovale svetovni red, družbene sisteme, podsisteme in tako naprej. Slovenca je krenila na pot osamosvajanja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je civilno družbeno gibanje zahtevalo več pravic in svobode, vse v skladu z idealiziranim pogledom na zahodni svet. Oblikovala se je kritična masa, ki je sprostila napetosti v politiki in omogočila relativno hiter in miren prehod iz enopart^skega socialističnega sistema v večstrankarsko demokratično in povrhu vsega tudi samostojno državo Republiko Sloven^o. Ko so se v letu 1983 slovenski pesniki in pisatelji aktivno uprli oblikovanju skupnih jeder v takratnem izobraževalnem sistemu SFRJ, ki je želela odpreti pot centralizac^i države oziroma srbski nadvladi, je bil to glasen klic Slovenkam in Slovencem po spoštovanju lastnega jezika, književnosti in zgodovine. V naši deželi so se okrepila združenja, ki so tako ali drugače zahtevala človekove pravice, pravice družbenih in socialnih manjšin, pluralizac^o politike, družbe in med^ev. Politično vodstvo jim je večkrat prisluhnilo. Pri nas so dobili zatočišče oporečniki iz vseh delov takratne Jugoslav^e, saj sta bila pri nas politični in sodni sistem bolj tolerantna kot drugod. Veljali smo za oazo miru in demokratizac^e v tako imenovanem socialističnem bloku. Ljudje so bili na splošno tolerantni do drugačnih od sebe, tujci so bili dobrodošli. Mladinska tiskana glasila so obveščala javnost in nas pripravljala in pozivala k spremembam. Sam sem takrat kot najstnik verjel, da bomo z lepšo prihodnostjo dobili tudi enakost vseh pred zakonom, da bo demokrac^a prinesla strpnost, bratstvo in rešila problematičnost elit in menjave oblasti. Dvajset let po osamosvojitvi je Slovenca zaplula v vode nestrpnosti in potenciranja različnosti oziroma oživljanja tudi svetovno zavržene ideologue. Ko Državni zbor sprejema nov družinski zakonik, se pojavno skupin, poimenovane civilna iniciativa, ki jih vod^o tako ali drugače že poprej izpostavljeni politični akterji. Vlada s spremembami omenjenega zakonika želi le zagotoviti enakost pred zakonom za vse otroke in partnerske zveze. In temu jiasprotujejo nekateri tudi z izjavami o povezanih butarah. Šokiran sem, da se take izjave pojavljajo v naši domovini po dvajsetih letih samostojnosti, po tridesetih letih buma civilno-družbenih gibanj! Povezana butara in grožnje z njeno močjo in neuničljivostjo so značilne za fašizem, povezana butara je bila pravzaprav simbol fašizma! Zgrožen sem nad načinom, kako nekateri s spodbujanjem sovraštva gradio le lastno politično kariero. Na valu enostransko usmerjene skupine ljudi je preprosto jezditi proti polarizac^i in zamegljevanju dejstev. Obenem pa obuja fašistoidna načela in čustva, ki jih je obsodil ves svet. Morda so take izjave le neposrečene ali narobe razumljene, a vseeno so neodgovorne. Taka dejanja niso ne človekoljubna ne domoljubna. Domoljubje naj bi bil razlog za pobudo za spremembo himne Republike Slovence. Opozic^ski tranzic^ski demokrati so ugotovili, da je sedanja različica, ki zajema le sedmo kitico Zdravljice, preveč internacionalistična in premalo poudarja slovenstvo. Seveda so našli izgovor. Tokrat v izjavah spoštovanega akademika in pokončnega Slovenca Borisa Pahorja, "pozabili" pa so za mne- nje povprašati širšo intelektualno srenjo. Prva vrstica sedme kitice z "Žive naj vsi narodi" naj bi preveč poveličevala le druge narode. Pa saj smo v tem verzu zajeti vsi narodi! S sedmo kitico na ustih so šli v boj naši partizani, ko so preganjali sovraga s slovenske zemlje, ta kitica se je pela ob ustavnih dopolnilih leta 1989, strumno smo stali ob razglasitvi naše samostojnosti leta 1991, teritorialci in policisti so jo zapeli ob dviganju slovenskih trobojnic po porazu JLA in vsi smo jo prepevali januarja 1992 ob proslavljanju svetovnega priznanja naše samostojnosti. Z isto himno smo vstopili v Evropsko un^o in NATO, naši športniki so jo imeli na ustnicah ob največjih uspehih. Nobenega poziva v koga naj trešči grom, nobenega poveličevanja mladen'čev in boga, celotno besedilo je popolnoma panslavistično. Bistvo slovenskega mehkega prehoda v demokrac^o so bili ravno vera v svobodo, enakost, bratstvo. Besede, ki jih povzema sedma kitica Zdravljice. Zdravljica je kot himna simbol naše državnosti in simbolov domovine in se ne menja z rokohitrskimi predlogi zakonov, ki niso niti najmanj usklajeni. Domoljubje je spoštovanje izvoljenih organov domovine, je spoštovanje zgodovine. Kdor ne priznava predsednika republike in se med drugim demonstrativno ne udeleži sprejema v čast samostojne Slovence pri predsedniku (kot so si dovolili vidni predstavniki opozic^e), ni pravi domoljub! Je le spretni politikant, ki želi svojo politično voljo vsiliti vsem drugim, zanima ga le oblast! Stalno podpihovanje afer in umetno ustvarjanje razdeljenosti slovenskega naroda ne pelje v lepšo prihodnost, vrača nas vsaj 75 let v preteklost. Ravno tisti, ki govorno o krivdi sedanje ko-alic^e za razkroj vrednot, tisti, ki govorič^o, da poznajo recept za izhod iz krize (in ga bodo razkrili, a kdo ve kdaj?), tisti, ki predsedniku republike s ponarejanjem dokumentov podtikajo sodelovanje v nečednih poslih nekdanjih tajnih služb (lastne dokazljive grehe pa kalimerovsko prikrivajo), tisti, ki zahtevajo predčasne volitve, so glavni akterji propada vrednot svobodoljubne in napredne Slovence. Temu moramo državljanke in državljani reči ne! Janez Kikelj, poslanec SD v Državnem zboru RS VSEM OBČANKAM IN OBČANOM, BRALKAM IN BRALCEM NASEGA ČASOPISA ČESTITAMO OB VELIKEM PRAZNIKU ZA SLOVENSKO DRŽAVO DVAJSETLETNICI SLOVENSKE DRŽAVNOSTI. Območna Organizacya SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika »Niso vsi glih« Skozi vso zgodovino se je slovenski narod boril za svojo samostojnost, svoj jezik, svojo domovino. A vedno znova je bil opeharjen za svobodo in ogoljufan za del svojega ozemlja. Vsaka vojna je bila zanj poraz, tudi če je svojo kri prelival na zmagoviti strani. Potem pa je tudi na Slovenskem vzcvetela pomlad. 8. maja 1989 je na največjih demonstrac^ah na Kongresnem trgu v Ljubljani pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklara-c^o, ki jo je podpisalo več kot sto tisoč Slovenk in Slovencev. Takole je bral: "Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: -1., da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda;- 2. kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; - 3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na: spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokracii, ki vključuje politični pluralizem, družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovence." In potem je bila zopet vojna. A tokrat je zmagala iskrena volja, izboriti svojo samostojnost. Tudi kri je prelival slovenski narod, a heroji te vojne si svojih rok niso umazali s krvjo. Čeprav je skoraj vsaka vojna, vsaka zmaga, obremenjena z vojnimi zločini, ta ni bila! Zato je bila zmaga osamosvojitvene vojne pred 20 leti toliko lepša, čistejša in toliko bolj osrečujoča. A potem so šle nekatere stvari narobe. Tretja točka Majniške deklarac^e se nam vedno znova izmika. Nikakor ne moremo vzpostaviti take družbene ureditve, "ki bi zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo", kot smo sanjali tistega 8. maja na Kongresnem trgu v Ljubljani. Lani mi je bilo kot podpredsedniku državnega zbora dano, da sem bil na dan državnosti slavnostni govornik. Vprašal sem se: "Je tranzicyska patologya že povozila naše sanje izpred dvajsetih let? Sanje o gospodarsko uspešni, pravični in socialni državi? Smo se že spryaznili z dejstvom, da imamo dve pravni državi? Eno za tiste, ki imajo dobre zveze, in eno za tiste, ki teh zvez nimajo? Smo že klonili pod pritiskom kapitala, ki se povezuje s politično elito ali neposredno vstopa v politiko z namenom pridobivanja zasebne koristi? Ali res postajamo primer "state capture", kot to ujetost in prevzem države s strani kapitala imenujejo ekonomisti, ki so že pred desetimi leti opozarjali na to nevarno bolezen tranzicyskih ekonomy?" Vladna koalic^a se nad mojim govorom ni navduševala. Kar nekaj nejevolje, kritike in posmeha sem doživel. To je bilo lani za dan državnosti. Letos, leto pozneje, pa je predsednik proti-korupc^ske komisme Goran Klemenčič priznal, da je analiza finančnih tokov med zasebnim in javnim sektorjem za obdobje od 2003 do 2010 potrdila "nekatere sporne prakse porabe proračunskih sredstev in več sistemskih korupcyskih tveganj z vidika state capture (ugrabitev države)". Na javnih državnih razpisih naj bi zmagovali le tisti, ki so pr^ateljsko povezani z vladajočo elito. Iz rezultatov analize 300 podjety lahko sklepamo, da se 65 podjety pr^avlja na javne razpise le takrat, ko so na oblasti "njihovi", 252 podjety pa ima možnost uspeti na razpisu le takrat, ko so na oblasti "oni drugi". Kar zadeva to žalostno podobo slovenske (ne)konkurenčnosti bi - ne vsake štiri leta, ampak - vsaki dve leti morali zamenjati oblast! Ali pa biti na volitvah previdnejši. Volitve pa imajo smisel le takrat, kadar imamo široko izbiro in pravo informac^o. Ne v pomenu insinuac^ in umazanih diskreditaci, pa tudi ne v pomenu prostaškega izenačevanja: vsi so enaki! Že v načelu moramo zavrniti posploševanja: Vsi, ki kandidirajo, se grebejo za oblast, da bi plenili državo. Pa ne le politiki in poslanci, tudi vsi odvetniki in vsi zdravniki so ene same pijavke, ki jim gre le za denar. Tudi zakonci se v družinah le pretepajo in pobyajo, zato neprestani boj proti nasilju v družini. Da o direktorjih in podjetnikih ne govorimo, vsi so tajkuni, vsi samo ropajo. Vsi so glih! In če so "vsi glih", je treba tudi v politiki zavrniti vse znane obraze. Ne le tiste, ki imajo moč in oblast, da bi državo vodili, pa so jo zavozili, ampak tudi tiste, ki so se nekoč že izkazali v dobrem in nesebičnem vodenju države. "Vsi so glih!" To je star preizkušen način, kako omiliti svojo nesposobnost ali svoj greh. To je tako, kot če Janezka zalot^o pri rabutanju sosedovih češenj, on pa se izgovarja z lažjo, da jih je rabutal tudi Mihec. "Vsi so glih!" Potem si tudi ti med njimi. Potem moraš reči: "Vsi smo glih!" "Ne, jaz pa nisem takšen!" "Potem pa niso vsi glih!" In res je tako. Nikoli ne bomo izbrali dobrih politikov, voditeljev, direktorjev ..., če bomo tako naivno nasedali propagandi, da "so vsi glih". In nikoli ne bomo v družbi vzpostavili minimalne pravičnosti in optimizma, če bomo zaradi posamezne negativne izkušnje obsodili celoten poklic, vse sosede ali celotno politiko. Ni vse tako črno, kot nam govori rumeni tisk. Še^so ljudje, ki vestno, pošteno in nesebično opravljajo svoje delo. Še so matere in še so očetje, ki storno vse, da svojim otrokom pričarajo največji čudež narave: družino. Še so učitelji, zdravniki in odvetniki, katerim je prva skrb, skrb za vse tiste, ki so jim zaupani in potrebujejo njihovo pomoč. Še so direktorji, župani in politiki, ki imajo pred očmi najprej potrebe in koristi tistih, za katere so odgovorni. Še so dobri ljudje! Dokler bo ta vera živa, bo živo tudi upanje na boljši jutri. Če ne bi bilo dobrih ljudi, ne bi bili narod. Bili bi le zlobna drhal sebičnih posameznikov. In še so ljudje, ki so dobri in obenem sposobni, da prevzamejo pomembne naloge! Zato so volitve še vedno smiselne. Zato je iskanje teh ljudi zelo pomembno. Zrel narod se zaveda pomena volitev in svoje moči pri izbiri tistih, ki jim bo zaupal svojo prihodnost. Le resni volivci imajo možnost, da si izberejo resne ljudi. Ob dvajsetletnici samostojnosti smo globoko v gospodarski krizi. Vlada ne uživa zaupanja, a predčasnih volitev očitno ne bo. Agon^a bo torej še kar trajala. Ob tem pa se vendarle prebuja narod. Postaja kritičen in glasen. Vse bolj se zaveda pomena prave izbire vodilnih ljudi. Da le ne bi izgubil vere, da je še mnogo dobrih in sposobnih ljudi in da nihče pod soncem ni nenadomestljiv. Da,torej na srečo "niso vsi glih!" France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Vrhniški komunalni cunami Vse se je začelo z zadnjimi lokalnimi volitvami. Izvoljena sta bila novi župan Stojan Jakin in občinski svet. Na komunalnem podjetju (JP KPV d.o.o.) pa je ostala praznina, saj je postal ravno bivši direktor novi župan. Kot vsak spreten politik si je nastavil naslednico mag. Brigito Šen Kreže, v občinskem svetu pa je poskušal narediti koalic^o vseh (24) svetnikov. Seveda je občinski svet podprl njegovo naslednico za vršilko dolžnosti, nadzornemu svetu komunalnega podjetja pa naložil, da izpelje razpis za izbiro novega direktorja. Ko-mis^a je pregledala prispele vloge, jih skupno ocenila in ugotovila, da največ točk dosega drugi kandidat. Župan je bil zgrožen, del svetnikov pa je začel z diskreditiranjem nadzornega sveta. Celo predsednik nadzornega sveta je potem, ko je ugotovil, da je »narobe« presodil, spremenil svoje mnenje. Zgodba se nadaljuje: sledi diskreditiranje in podtikanje na račun članov nadzornega sveta, svetniki se začnejo javno izrekati za kandidatko, ki je naslednica župana, začnejo se grožnje, da bo komunalno podjetje s katerim koli drugim kandidatom najmanj propadlo, da bodo propadla in-house naročila ipd. Župan je sklical prvo izredno sejo občinskega sveta 19. maja na kateri je poskušal spremeniti odlok tako, da bi lahko imenoval direktorja kar sam (na »priporočilo« občinskega sveta). Nekateri svetniki so mu ploskali, spet drugi smo bili zgroženi, ker bi taka ureditev povzročila absolutizem. Po dolgem prepričevanju s strani svetniške skupine SDS, ki se s takim odlokom ni strinjala, se je vključil usklajeni glasovalni stroj. Svetniška skupina SDS je bila preglasovana. Ni se spoštovalo norm in lastnih aktov, kršil se je poslovnik, po katerem ni možno sprejeti sprememb aktov po hitrem postopku, če jim nasprotuje šestina svetnikov. Kljub neveljavno sprejetemu sklepu se je seja nadaljevala. Na sejo so imenovali predstavnika, ki bo v imenu župana zastopal interese občanov Vrhnike v skupščini komunalnega podjetja. Zato smo svetniki SDS vstali in protestno odšli s seje. Na koncu se je vse izjalovilo. Zakaj? Svetniki iz Log-Dragomerja in Borovnice so soglasno zavrnili ta odlok, spremembe pa lahko nastopijo le, če jih podprejo vsi občinski sveti. Župan je zato sklical drugo izredno sejo 1. jun^a. Tokrat se je na skupnem ustanoviteljskem organu z županoma Borovnice in Log-Dragomerja dogovoril, da bodo vsi tr^e dali imenovanje novega direktorja občinskim sve- tom. Tako jim je tudi narekoval stari, z zakonodajo neusklajeni odlok. Borovnica soglasno imenuje novega direktorja, imenuje ga tudi Log-Dragomer. Na Vrhniki pa skupina svetnikov prične z blokado in brez argumentov doseže, da je točka umaknjena z dnevnega reda seje in s tem blokira izvajanje imenovanja. Vse samo zato, da ne bi bil imenovan »napačen, škodljiv in neprimeren« kandidat. Svetniki SDS smo zopet zgroženi odšli s seje, saj je igra postala preveč umazana. Medtem je nadzorni svet vzel v roke zakon, se posvetoval s pravnimi strokovnjaki in ugotovil, da odlok dejansko ni usklajen z zakonodajo in da morajo po zakonu oni imenovati novega direktorja. Seveda so člani nadzornega sveta s strani zaposlenih v komunalnem podjetju zmedeni. Svet delavcev jim jasno naroča, kako morajo glasovati (vas to spominja na kakšen drug sistem?), čeprav oni vid^o boljšega kandidata. Glasovanje steče in izglasovan je nov direktor. Predsednik nadzornega sveta sklep podpiše, vendar zopet župan in nekateri svetniki niso zadovoljni. Izid je za njih dvomljiv, saj »3 glasovi od 6 za njih še ne pomen^o večine«. Bolj ko se jim dopoveduje, da so bile glasovnice neveljavne (le 4 glasovnice so bile veljavne in tako oddane), bolj vztrajajo pri svojem. Ko se občinski svet že resno sprašuje, kaj je prav: ali moramo upoštevati odlok in sami imenovati direktorja, ali pa upoštevati zakonodajo in imenovanje prepustiti nadzornemu svetu, se naredi spretna politična poteza. Bodimo neodločeni! Saj ne rabimo direktorja, saj lahko vršilki dolžnosti kar eno leto podaljšujemo mandat! Napišimo nov odlok (ki nam bo bolj pisan na kožo), medtem pa zavlačujmo. Svetniška skupina SDS je zato zahtevala tretjo izredno sejo 16. jun^a na kateri naj bi se občinski svet Vrhnike imenoval ali pa zavrnil na razpisu izbranega direktorja. Na prejšnji izredni seji je bila namreč točka o imenovanju direktorja umaknjena z dnevnega reda. Na politični koordinac^i se ostale svetniške skupine izrečejo, da so ta sklep že zavrnile in da ga bodo znova. Svetniki se sprenevedajo, da ne vedo, ali so pristojni za imenovanje direktorja komunalnega podjetja. Nekaj dni pred tretjo sejo pa zgodbo preseka Okrožno sodišče v Ljubljani. Novega direktorja je na podlagi sklepa Nadzornega sveta vpisalo v register. S tem je jasno povedalo, da je edina merodajna zakonodaja in ne lokalni odlok, kot so hiteli razlagati pravni svetovalci občine. Tako je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., dobilo novega direktorja, ki bo s svojim delom začel takoj. Nadaljevanje pa sledi ... Svetniška skupina SDS Vrhnika Tabor Nove Sloven^'e v Loški dolini M- SI í!fnl!l^m!a!SXIř"IÍÍíl, V nedeljo, 12. jun^a, je bil pri gradu Snežnik, v občini Loška dolina tabor NSi in praznovanje 20. obletnice osamosvojitve Slovence. Tabora in praznovanja se je udeležilo približno 3 500 ljudi, članic in članov ter simpatizerjev Nove Slovence. Tema tabora je bila trenutna politična situac^a v Slovenci. Predsednica NSi Ljudmila Novak je v svojem nagovoru poudarila, da Nova Slovenca hoče takoj predčasne volitve in je nanje tudi pripravljena. Na taboru so govorili tudi o 20. obletnici osamosvojitve Slovence. Udeleženci so se strinjali, da je tako kot leta 1990 prišel čas, ko moramo biti bolj odločni in pogumni, da bomo uspeli potegniti Slovenko iz situa-c^e, kamor nas je pahnila sedanja politika. Nova Slovenca lahko ponudi rešitve in ljudi, ki bi državi pomagale iz težavne situac^e. Tabor NSi je eden izmed večjih letnih dogodkov stranke, ki se ga udeleži več tisoč ljudi. To je priložnost, da se člani NSi iz vseh koncev Slovence lahko srečajo, sklepajo poznanstva in pr^ateljstva ter se povesel^o. Množičen odziv članic in članov ter simpati- zerjev potrjuje, da je Nova Slovenca na pravi poti. Predsednica je prepričana, da Nova Slo-ven^a za novo vlado lahko ponudi politike z vestjo, ki jih v tej vladi zagotovo primanjkuje. V govoru je predsednica poudarila, da je Nova Slovenca stranka, ki pojmuje politiko kot priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer za vse ljudi. Za tako politiko se bo NSi zavzemala tudi v prihodnje. Raziskave Epicentra trenutno kažejo, da se bo NSi brez težav vrnila v parlament. Že dvajset mesecev nam lestvica kaže, da nas bi volilo okrog 6 % volivcev. Vodstvo si je sicer postavilo cilj 10 %. Uresničiti ga želi že na predčasnih volitvah, ki so edino upanje za boljšo prihodnost vseh ljudi v Slovenci. Prepričati želi predvsem krščanske ljudi, ki mislijo, da njihov glas nič ne pomeni in se zato ne udelež^o volitev. Demagog^a vladnih strank naj ne bi smela vplivati na posameznika, ki si želi pravičnejše družbe. Predsednica pozdravlja ak-c^o povezovanja krščanske civilne družbe, ki jo vodi Jože Strgar. Pozdravlja tudi akc^o posta in molitve za domovino, ki jo vodi župnik Bogdan Vidmar iz Podrage, in družinsko pobudo Aleša Primca za družine, s katero si skupaj prizadevamo za ohranitev družine. Poziva vse člane in članice ter simpatizerje, naj se akc^ udeležbo. V nadaljevanju je predsednica predstavila največje probleme, ki zavirajo napredek Sloven^e, in člane seznanila o pripravi programa Gospodarskega kluba NSi v podporo gospodarstvu. Na koncu govora je predsednica poudarila, kako pomembno je, da se krščanski demokrati z Novo Slovenko vrnejo v parlament. Predvsem želi pozvati ljudi k odgovornemu odnosu do domovine v trenutku, ko jih ta najbolj potrebuje. Že zato, pravi, da damo naši mladini vsaj malo upanja za boljšo prihodnost. V Loški dolini sta za popolno vzdušje poskrbela Ansambel Roka Žlindre in pevka Ti-ana. Za športno vzdušje sta poskrbeli nogometni ekipi NSi in ekipa PAX. OONSi Vrhnika 20 let Župnyskega vrtca Od majhnih stopinj do velikih korakov Dvajset let je v zgodovini človeštva malo, v življenju posameznika veliko. Kakor koli že gledamo na ta jubilej, za nami je dvajset let dejavnosti vrhniškega Župn^skega vrtca. Iz pogumnih začetkov nekaterih zanesenjakov, ki so verjeli, da je dozorel čas za nekaj novega in so za rojstvo tega zastavili precej svoje energie, je zrasel velik vrtec in dobil še mlajšo sestro Kaplanko. Za nas je obletnica priložnost za zahvalo in veselje in za pregled prehojene poti in za iskanje novega, saj je treba imeti pogled obrnjen vedno naprej, kajti otroke vzgajamo za čas, ki prihaja. Kako praznovati rojstni dan ljubljene osebe? Če jo poznamo, vemo, kaj jo bo razveselilo, kaj ji bo polepšalo dan. Kako praznovati rojstni dan ustanove, kamor zahajamo skoraj vsak dan? Praznično smo pogrnili mize, prižgali svečke na torti in zapeli tisto znano: »Vse najboljše, dra- gi vrtec, vse najboljše za te!« Svečke smo upihnili v želji, da bi nam bilo vedno tako lepo kot sedaj ali še lepše. Veselje pa je vedno večje, če ga deliš z drugimi. Tudi mi smo ga, in to kar tri dni. V petek, 27. maja, je bil v Cankarjevem domu koncert z naslovom Od majhnih stopinj do velikih korakov.V naslovu je povzeto odraščanje otrok, ki so hodili v vrtec, in njihovo odhajanje naprej v življenje, kjer stopajo z velikimi koraki, kot tudi prehod iz majhne hiše v veliko stavbo, kjer sta se zelo povečala število otrok in obseg naše dejavnosti. Program sta povezovala nekdanja vrtičkarja Ida Treven in Filip Koprivec. Obiskovalce sta nagovorila direktor Blaž Gregorc in pedagoška vodja Martina Trpin. Navzočim je spregovoril še župan Stojan Jakin. Med govorniki so se vrsti- le recitac^e in pesmi otrok in zaposlenih vzgojiteljic. Prvikrat se je predstavil pevski zbor, ki vključuje večino zaposlenih in še nima imena. Zaplesali so otroci iz skupine Peter Pan, za zaključek pa je zapel še Otroški župn^ski pevski zbor, v katerem poje kar nekaj naših nekdanjih otrok pod vodstvom Špele Avšič ob spremljavi glasbenikov. No, čisto za konec smo slišali našo himno. Kako da gre, vas zanima? Na koncu vam povem. V soboto, 28., sta vzgojiteljici Maja in Meta zaigrali igro Kako sta Gusti in Bibi poravnala prepir, ki je spregovorila o pr^ateljstvu (med pujskoma), o težavah, ki lahko nastanejo med pr^atelji, in kaj se zgodi, če v jezi in užaljenosti stresamo grde, boleče besede. Zaključek je pokazal, da lepa beseda med iskrenimi pr^atelji vedno najde lepo mesto. N« Sledile so delavnice, v katerih so otroci sami ali s pomočjo staršev in vzgojiteljic izdelovali pujske na različne načine. Telovadnica pa je bila prostor za gibalne aktivnosti, kjer so bili udeleženci nagrajeni z mnogimi štampiljkami. Ne le otroci, tudi starši so lotili različnih dejavnosti. V nedeljo, 29. maja, smo ob 10.30 sodelovali pri zahvalni sveti maši, ki je bila najpomembnejši del praznovanja. Zbrali smo se ob Njem, ki nam daje življenje, nas hrani in uči biti kruh za druge. Praznovanje smo zaključili z delavnicami v vrtcu med tem, ko so starši, dedki, babice ^ prisluhnili predavanjem, ki so bila bogata in namenjena različnim starostim in zanimanju ljudi. Praznovanje je za nami, pred nami pa nepopisan list nove zgodovine, kamor želimo z Božjo pomočjo napisati veliko lepega. Prosimo, da nam pri tem pomagate, da skupaj naredimo, kot je rekla Mati Tereza, nekaj lepega za Boga. To pa naredimo le z ljudmi in prek ljudi. Anica Košir Kropivšek 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 2J. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na Pokojišču gorelo Pokojišče, 21. maj - Ob 9.30 je na Pokojišču zagorelo gospodarsko poslopje. Po klicu na center za obveščanje 112, je ta sprožil PGD Verd in gasilsko enoto na Pokojišču. Na srečo je šlo le za gasilsko vajo, ki sta jo pripravila častnik PGD Verd Marko Preglej in vodja gasilske enote Padež, Po-kojišče, Zavrh Martin Bizjak. Na požarno vajo so prvi prispeli gasilci enote Padež - Pokojišče - Zavrh (PPZ), ki so začeli z gašenjem stavbe, pregledali okolico in se priključili na dodatni vir za napajanje vozila. Scenar^ je predvideval, da je med gašenjem z lestve padel gasilec ter se poškodoval, obenem pa naj bi požar preskočil na bližnji stanovanjski objekt, v katerem je bila oseba. Zaradi ogroženosti še preostalih objektov v bližnji okolici smo prosili center 112, naj pokliče na pomoč še okoliška društva (PGD Borovnica, PDG Brezovica pri Borovnici, PDG Trnovo, PDG Begunje pri Cerknici in PDG Stara Vrhnika za pomoč in oskrbo ponesrečencev). Ponesrečenega gasilca so z nosili odnesli na varno in mu nudili prvo pomoč, medtem pa so se prihajajoči gasilci z Verda pripravili za vstop v goreči objekt (z dihalnimi aparati) že kar med samo vožnjo. Ko so prispeli do požarišča, so izvedli tako imenovani notranji napad, obenem pa so gasili tudi zunanjost stavbe. Reševalci, usposobljeni za nujno medicinsko pomoč, so skupaj z reševalci iz PGD Stara Vrhnika oskrbeli ponesrečenca in ju pripravili za prevoz v bolnišnico. Preostala društva so medtem prevzela varovanje drugih objektov in oskrbo z vodo iz različnih možnih virov v okolici (hidranti in zasebni vodnjaki). Vajo in njen potek so spremljali predstavniki Gasilske zveze, Civilne zaščite in zastopniki gasilskih društev, ki so po končani vaji tudi posredovali njihove pohvale in pripombe na sam potek izvajanja vaje. »To je tudi prav, kajti ravno zato so vaje, da se čim več naučimo. Na sami intervenc^i namreč ni časa za napake, ki so lahko tudi usodnega značaja,« je po koncu vaje dejal vodja gasilske enote PPZ Martin Bizjak. Po končani vaji je predsednik Krajevne skupnosti Bojan Pelko povabil vse navzoče na prostor društva Medved, kjer je skupaj s pomočniki pripravil okusen golaž, pa tudi grla niso ostala suha. (nč) PGD Podlipa - Smrečje Bogatejši za novo gasilsko avtocisterno V petek, 3. junya, so podlipski gasilci po dvajsetih letih imeli svoj dan. Na njihovo gasilsko dvorišče se je nekaj pred sedmo uro zvečer pripeljala nova in najsodobnejša gasilska avtocisterna, vredna 187.000 evrov. štva porabili pet let, da so speljali vse potrebne postopke od na- Naslednje leto bodo v PDG Podlipa - Smrečje obeležili 90 let svojega delovanja. Zdaj društvo šteje dobrih 1J0 članov, od katerih jih je operativnih oziroma v stalni pripravljenosti dvajset. O nakupu novega vozila je ideja zorela kar nekaj let, saj je bila stara cisterna že dotrajana, stara dvajset let in za nujne interven-c^e ni bila več najprimernejša. Zato so najbolj vztrajni člani dru- črtovanja do vodenja projekta o nakupu novega vozila, Zdaj so presrečni, da jim je uspelo. Imajo najnovejšo in odlično opremljeno cisterno, da s seboj pripeljejo do 5.000 litrov vode, zanjo pa so odšteli 18J.000 evrov. Največ denarja je skupaj z občino prispevala Gasilska zveza Vrhnika, saj si s takimi dejanji žel^o zagotoviti, Po dvajsetih letih se je v vas pripeljala nova avtocisterna. Sodobno opremljeno vozilo za pomoč in reševanje ob požarih Ekipa najbolj zaslužnih za nakup novega vozila. kar najboljšo požarno in reševalno varnost v celotni svoji reg^i. Preostalih 30 odstotkov so člani društva zbrali sami in seveda tudi s podporo domačih obrtnikov in drugih darovalcev. Aleš Bradeško, predsednik PGD Podlipa - Smrečje, je ob slavnostnem prevzemu dejal: »Novo vozilo nam bo na intervencijah močno olajšalo delo, ki jih imamo vsako leto okoli deset. Vozilo ima vgrajen tudi pomični drog z močnimi reflektorji za posredovanje ponoči. Naše delo bo tako bolj učinkovito in uspešno.« Aleš se je na koncu tudi vsem tistim, ki so kakor koli pomagali in finančno prispevali, javno zahvalil. Mlajše generac^e so se tako lahko naučile, kako mora društvo delovati in se tudi vedno znova dopolnjevati in posodabljati. Naj jim novo vozilo dobro služi - v upanju, da bodo čim manj-krat izvozili iz gasilske garaže na nujno vožnjo!! Podlipski gasilci bodo uradni prevzem vozila pripravili v začetku avgusta na veliki vrtni veselici. Jure Žitko Spomini 50. obletnica maturantov Domžale 27. maja smo v Domžalah opraviH na takratni Srednji maturantov je bilo štipen-praznovali 50-letnico ma- tehniški usnjarsko galan- distov lUV, in sicer: Peter ture (1957-1961), ki smo jo terijski šoli. Pet tedanjih Petkovšek, Miro Hadalin, Andrej Zupančič, Andrej Lutman in Boris Gregi. Od petindvajsetih maturantov se nas je srečanja udeležilo sedemnajst (dve sošolki in dva sošolca so žal že pokojni, trije so v tujini, za enim pa smo izgubili sled). Srečanja sta se udeležila tudi dva profesorja, in sicer profesor Stane Vrhovec (matematika), star 89 let, in profesorica Vera Dernulc (nemščina), stara 91 let, ki pa je na žalost ni na fotografiji. Še pred propadom največjih podjetij usnjarstva v Sloveniji je šola prenehala delovati. V neposredni soseščini šole je nova šola - Srednja šola Domžale, (pp) Srečanje sošolcev Solo smo končali leta 1956 Petinpetdeset let je dolga doba, a spomin je neuničljiv. To smo spoznali nekdanji sošolci razredov A in B, ki smo vrhniško šolo končali leta 1956. Šestdeset nas je bilo, ko smo spomladi šolskega leta 1955/56 rajali na valeti v stari "Koreji". Enaindvajset osivelih in malce betežnih se nas je 20. maja letos zbralo v Gostilni Kranjc. Osem se jih je zaradi bolezni in drugih razlogov opravičilo. Osemnajst je, žal, pokojnih. Preostali pa so se porazgubili in se ne javlja- jo. Letos nas večina slavi tudi J0. rojstni dan, kar smo prav tako vključili v proslavljanje. Ob okusni večerji in p^ači smo obujali spomine, tiste zabavnejše, na leta našega šolanja na Vrhniki, učitelje, ki so nam vtepali znanje v naše glave, naša dva razrednika Stanko Šušteršič in Antona Pirnata, in na pokojne in odsotne sošolce. Posebno presenečenje so nam pripravile Trli-ce, oktet ljudskih pevk iz Ligojne, ki so nenapovedano prišle na naš večer in priredile kratek koncert s pesmimi iz svojega repertoarja, ki smo jim tudi mi pritegnili. Na koncu so nas obdarile z nageljčki. Koncert je "zakrivila" pevka okteta, soproga enega naših sošolcev. Pr^eten večer smo zaključili z obljubo, da se bomo spet sešli čez pet let. Rada Pišler Srečanje sošolcev, ki smo končali šolanje leta 1956. 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Naš glas naj seže do vas - Dom upokojencev Vrhnika Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Sveti Vid je češenj sit. Letos bomo res siti češenj - v dobrem pomenu besede, saj so menda obilno obrodile in se z njimi posladkamo tudi v domu. Življenje pa si skušamo, razen s češnjami, posladkati še s čim ^ Tombola v Domu upokojencev Vrhnika 29. april je evropski dan medgenera-c^ske solidarnosti, zato smo sklenili mesec maj nameniti druženju različnih generac^. Eno je bilo v torek, 10. maja, v prireditvenem prostoru našega doma. Na obisk so prišli otroci iz veroučne skupine Ligojna - Drenov Grič in njihova katehistinja, sestra Felicitas. Sestra Felicitas je redovnica domini-kanka, ki prihaja iz Niger^e. Je zelo dobro in bistroumno dekle. Takoj je mogoče opaziti, da je vez med njo in učenci zelo trdna. Ubogajo jo in spoštujejo, srečni so ob njej. Tudi ona kar žari ob delu z njimi. Načrtovali smo igranje tombole. Otroci in stanovalci smo se v parih razvrstili za mizami. Vsak par je dobil en tombolski listek s številkami in listke za pokrivanje izžrebanih številk. Delovna terapevtka Nataša je nosila škatlo z oštevilčenimi kroglicami od mize do mize, da je vsak lahko sodeloval pri žrebanju. Socialna delavka Simona je po mikrofonu izklicevala izžrebane številke ter opogumljala gledalce. Med igranjem smo dobili na mizo tudi sok in prigrizek. Kar nekaj časa je trajalo, da je bila pokrita prva vrstica, pa potem druga in tretja, ko smo dobili prvi zmagovalni par, ki je prejel prvo nagrado. Sledile so druga, tretja nagrad. Ploskali smo in si čestitali, veselje je bilo nepopisno. Uživali smo vsi, mladi in stari. Pred nami je od veselja poskakovala sestra Felicitas, kot da bi vsako nagrado dobila ona sama. Da ne bi nihče prišel razočaran domov, smo podelili tudi tolažilne nagrade. Deklica ob meni je srečna povedala, kako vesela bo mamica, ker bo domov prinesla nagrado. Na koncu so vsi skupaj zapeli nekaj lepih pesmi, ki so se jih naučili pri verouku, sestra Felicitas pa nam je zapela še pesem v svojem jeziku. Nagradili smo jih s ploskanjem. Vsi, otroci in stanovalci smo bili dobre volje in razšli smo se z željo, da se še kdaj vidimo in preživimo skupaj kakšno veselo urico. Antonia Baloh Borovničani Leto je naokrog in zakorakali smo v mesec jun^, ko vse cveti in dehti. Temu primerno je tudi naše razpoloženje, saj se že vsi veselimo toplih večerov in dopustniških dni. Naša skupina Borovničani se sestaja že od februarja 2006. V tem času se je malo spremenila struktura naše skupine. Nekateri so si vzeli malo odmora, spet drugi pa so se nam z veseljem pridružili. Trenutno se nas redno sestaja enajst članov in članic (Zofi, Rezka, Ivanka, Mar^a, Mar^a, Kristina, Marica, Ciril, Janez, Alojz ter voditeljici Mar^a in Joži). Pred nedavnim je od nas odšla naša redna članica gospa Angela. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Naša druženja vedno potekajo v sredo ob 13.45 v pritličju. Redno praznujemo rojstne dneve, veliko prepevamo, ob večjih praznikih izdelujemo različne motive. Šli smo na sprehod do pekarne in nabrali spomladanske šopke. Posladkali smo se s sladoledom, s katerim nas je pogostila gospa Milena. V tem času se dišeče bohoti bezeg, iz katerega smo naredili bezgov sirup, ki nas bo osve- žil v vročih poletnih dneh. Ker se bližajo meseci, ko se začnejo dopustniški dnevi, se bliža tudi končni izlet naše skupine. Naša želja je obiskati kraj Rakitna, kjer je mladinsko klimatsko zdravilišče. Joži e z Maričko Skupina Upanj Andro in Marií Po kratkem odmoru je po 1. maju začela delovati skupina z gospo Andro in gospo Maričko. Prvi torek, ko je skupina začela delovati, smo v skupini obravnavale takrat zelo aktualno temo, razglasitev papeža Janeza Pavla II za blaženega. Druga tema je bila tudi za skoraj ves svet zanimiva poroka britanskega princa Williama. Gospa Andra nam je iz neke publi-kac^e prebrala kratek življenjepis , sedaj že blaženega papeža Janeza Pavla II. Druga tema pa je bila podrobneje in zanimivo o lepi poroki britanskega princa Williama in o njegovi izvo-ljenki Kate. Drugi teden smo se v skupini seznanili o vedi homeopatie in z ravno sprejetim zakonom o ho-meopatskih zdravilih. Gospa Andra nam je prebrala vseh petnajst registriranih zdravil, njihov namen in delovanje na razne bolezni. Ta zdravila so pri nas na voljo že v nekaterih lekarnah. To pa samo v tistih, kjer so se farmacevti izobrazili, kaj je homeopat^a, katera so homeo-patska zdravila in njihovo delovanje. Sedaj pa že komaj čakamo naslednjo sredo, ko nas bo gospa Andra seznanila s kakšno novo in zanimivo temo. Saj ona dobro ve, kaj nas zanima. Njene zveste poslušalke smo ji hvaležne. Dokaz je to, da smo vedno skoraj stoodstotno udeležene v skupini. Iva Pečar Ročna dela z delovnima terapevtkama Natašo in Marjano Pri ročnih delih imajo domske delovne terapevtke vse polno idej. Vedno se nekaj novega ustvarja. Trenutno se ukvarjamo z garderobnimi obešalniki. Ročno jih krasimo z rožicami in ornamenti. Na vsakega napišemo še »Pozdravljeni«. Ti obešalniki so darila za rojstni dan domskih stanovalcev. Vsak dobi še ročno izdelan emblem z motivom »svojega« meseca ter imenom in priimkom. Vse to je ročno izdelano po zamislih delovnih terapevtk. Kakšen mesec v letu ima tudi trideset stanovalcev rojstni dan. Treba se je kar potruditi, da je do zadnjega četrtka v mesecu vse dokončano. Takrat imajo vsi stanovalci, ki so v tistem mesecu rojeni, skupno praznovanje v veliki domski jedilnici. Lepo jih pogostno, vsak prejme nageljček in pripravljena darila tistega meseca. Seveda tudi čestitko samega direktorja, socialne delavke in katere od diplomiranih sester, največkrat sestre Vere - to je glavne sestre doma. Hvala, gospa Nataša, gospa Marjana! Posebna zahvala pa zelo pr^azni in iznajdljivi Katarini, ki je po končanem pripravništvu odšla na drugo delovno mesto. Še enkrat hvala za sodelovanje! Iva Pečar Piknik je po kar nekaj »deževnih letinah« končno minil brez dežja. Splošen vtis pri stanovalcih, svojcih in zaposlenih je, da smo se imeli vsi skupaj zelo lepo, več utrinkov pa bomo z vami podelili v naslednjem Našem časopisu. Stanovalci in zaposleni DU Vrhnika vam želimo lepo poletje! Zbrala: Simona Medic Krvodajalska akc^a Krvodajalstvo je odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljate in omogočate nemoteno delovanje zdravstva. V Slovenci vsak dan potrebujemo 400 krvodajalk in krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam po krvi. Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akc^i, ki bo v Občini Vrhnika: - V PONEDELJEK, 25. 7.2011, OD 7. DO 13.30, - V TOREK, 26. 7. 2011, OD 7. DO 13. URE v Cankarjevem domu na Vrhniki. Skupaj rešujmo življenja! Krvodajalci na izletu v Moslavini na Hrvaškem V soboto, 11. jun^a, smo se krvodajalci zbrali na Trgu Karla Grabeljška že ob 6. uri zjutraj in se odpeljali prek mejnega prehoda Obrežje po avtocesti mimo Zagreba do Lonjskega polja. Območje je znano po številnih gnezdih belih štorkelj. V čudoviti neokrnjeni naravi, kjer je bogato rastlinstvo in živalstvo ter kulturna in spomeniška dediščina, smo preživeli nepozaben dan. V vasi Osekovo so nas pričakali prijazni domačini in nam postregli z izdatno, krepčilno domačo malico in pijačo. Po dopoldanskem okrepčilu smo se z vozovi odpeljali na ogled arheološkega najdišča iz rimske dobe, cerkve sv. Ane, tradicionalne moslavske kmetije in Zorka Drašček, Alojz Pezdir, Ivan Kuralt, Jan Hočevar, Fatima Muratagič, Blaž Srnec in rezerva Nina Podles-nik. ža Vrhnika. Ekipa je sestavljena iz šestih članov. Člani ekipe so opravili obvezen 70-urni tečaj prve pomoči za bolničarje in pridobili naziv bolničar. Nadaljevali so z dopolnilnim usposabljanjem dvakrat na mesec. Z eno ekipo smo se 28. maja udeležili XVI. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK, ki je bilo v Logatcu v organizaciji URSZR Ljubljana, Občine Logatec in OZ RK Logatec. Ekipe prve pomoči so svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizade- li gnezdišč štorkelj ter se po Lonjskem polju, polni vtisov, z vozovi vrnili na posestvo, kjer nas je čakalo slastno kosilo s sladico, kavo, sokom in vinom, kolikor smo želeli pojesti in popiti. Pr^etno vzdušje po kosilu je popestrila živa glasba in prav vsi smo se veselo zavrteli. Pokušali smo vino bližnjega vinarja in imeli možnost kupiti domače pridelke, kot so vino, sir, klobase, med, žganje. V zgodnjih večernih urah smo se kar težko poslovili od pr^aznih in gostoljubnih domačinov in se z avtobusom odpeljali proti domovini, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Reg^sko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK Sprejem Uredbe o ustanovitvi, opremljanju in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč je pred nas postavil nove naloge. Gre za organiziranje, opremljanje in usposabljanje lastnih ekip prve pomoči, ki so usposobljene za nudenje prve pomoči v izrednih razmerah. V letu 2009 smo na Rdečem križu Vrhnika ustanovili in usposobili dve lastni ekipi prve pomoči Rdečega kri- nejo. Ekipe, ki so sodelovale na preverjanju, so morale ustrezno oskrbeti poškodovance in jih pripraviti za transport do zdravstvene ustanove. Soočili so se s poškodovanci v naslednjih nesrečah: nesreča pri žganje-kuhi, trčenje kolesarke v otroški voziček, nesreča pri delu na žagi in nesreča na igrišču pri vrtcu. Naša ekipa je dobro opravila svoje delo in dosegla 7. mesto od dvanajst sodelujočih. Obiskovanje starejših, bolnih in osamljenih Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika bi želeli polepšati dneve starejšim, bolnim in osamljenim nad 90 let tudi z obiskom. Zaradi nedosegljivosti rojstnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov) prosimo svojce, če želite, da take starostnike obiščemo, da sporočite datum rojstva in dovoljenje za obisk. Podatke posredujte na OZ RK Vrhnika, telefon 01-7502447, vsak dan od 8. do 12. ure. OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt Pa še to Naša bralka Dragica nam je posredovala fotografijo, kako je sobotno jutro 21. maja dočakal spomenik Ivana Cankarja. Nič hudega sluteči Cankar se je baje z novim pokrivalom kitil vse do nedelje, ko se je le našel junak, ki je splezal na podstavek kipa in mu odstranil cestni stožec.(gt) 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. juni 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 'Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček Spoštovani upokojenci in drage upokojenke Razen kratkih vtisov z naših aktivnosti naj to pot zapišem le nekaj obvestil o dejavnostih v juliu in avgustu. Torej kaj napovedujemo? Vseslovensko srečanje upokojencev bo letos na Pokljuki, in sicer 30. junia. Naših članov je priavljenih 97. Odhod obeh avtobusov bo ob 8.00 izpred OŠ Ivana Cankarja. Že 7. julia bo družabno srečanje na vrtu Pri Kranjcu. Pripravljamo krajši program, kosilo in živo glasbo. Pravočasno se prijavite v društveni pisarni!. Socialna komisqa pri DU Vrhnika pripravlja srečanje naših članic in članov, starejših od 75 let Pri Kranjcu v četrtek, 25. 8. 2011, z začetkom ob 15.00. Potrudili se bomo, da vam bo prqetno in zabavno. Tudi zavrteli se boste ob zvokih žive glasbe. Prgave v društveni pisarni! Sicer si bomo vzeli malo časa za predah, da bomo lahko z velikim zamahom nadaljevali po programu v septembru. Vesele počitnice in čim manj nevšečnosti vam želimo! Če pa vam bo dolgčas, nas obiščite v pisarni, ki bo normalno odprta. Elica Brelih V maju tudi zeliščarska delavnica DU Vrhnika je organiziralo zeliščarsko delavnico v okolici Malega placa. Udeleženke je v sončnem popoldnevu pričakala gospa Romana Tihelj, ki nas je v živo seznanila z zelišči, ki v tem času rastejo na Barju. Tako smo spoznavali vse od njivske preslice, baldriana,divjega hmelja, trpotca, plešca, rmana, pa vse do drobnih majhnih marjetic. Seznanila nas je, kdaj in zelišča nabiramo, kako jih pravilno sušimo, kako pripravimo mešanice za čaje in delamo kreme in tinkture. Pri svoji razlagi je pozornost namenila posameznim rastlinam, ki so zdravilne, vendar v večjih količinah škodio našemu organizmu. Take so recimo bela omela, šentjanževka ^ Gospe Romani Tihelj se za prietno delavnico lepo zahvaljujemo. Zapis: Vesna Stare Majsko družabno srečanje Maj je mesec prireditev in druženj. Za vsakogar nekaj. Družabno srečanje je bilo namenjeno veselemu druženju, kulturnim užitkom in veselim plesnim ritmom. Tako je na letnem vrtu najprej nastopila naša glasbena skupina, ki je nekaj pesmi namenila ljubezni, nekaj ljudskim običajem, nato pa domovini. Skoraj osemdeset udeležencev je navdušeno zaploskalo ubranim melodijam ob spremljavi harmonike. nika se vodstvu Doma in vsem, ki so v priprave in izvedbo veselega popoldneva vložili mnogo truda in časa, se iskreno zahvaljujemo. Hvala za priazno povabilo in še mnogo uspehov pri vašem trudu za lepši vsakdanjik starejših občanov. Marqa Alič Balinali smo! 9. 6. smo se udeležile balinarske tekme na Brdu pri Ljubljani. V mračnem in vlažnem dopoldnevu smo odigrale tri uspešne tekme, pri četrti pa je začelo deževati, zato smo tekmo predale za točko razlike in pristale na nehvaležnem četrtem mestu od osmih. Kljub temu smo prejele lep pokalček. Naslednji dan, 10. jun^a, smo se odpravili - ženska in moška ekipa - v Cerknico na tekmo za Švelcev pokal, kamor smo^odnesli lani prisvojene - ženski in moški - prehodne pokale. Žal obema ekipama ni uspelo ponovno osvojiti pokala - pa drugo leto. 12. junija smo se udeležile vsakoletnega Dneva ženskega balinanja v Miljah pri Kranju, ki je z raznimi igrami potekalo v druženju. Bilo je res nepozabno doživetje in ker je organizator Četrto mesto na Brdu. Po poznem kosilu so se množično prepustili glasbi v živo in plesnim korakom. Naši udeleženci zelo radi zavalovio dunajski in angleški valček, seveda pa jim niso neznani sodobnejši ritmi. Pozno zvečer smo se poslavljali z mislio na naslednje srečanje in druženje na Pokljuki. Zapis: E. Brelih, Foto: T. Sluga Na pikniku v Domu upokojencev Vrhnika Konec maja smo se sodelavke DU Vrhnika (članice socialne komisie Milena Svenšek, Malči Jurišič, Nada Šestan, Tatjana Kobe in prostovoljki Lenčka Bogovič, Mar^a Alič) odzvale povabilu vodstva Doma upokojencev Vrhnika in se udeležile piknika. Že ob prihodu smo bile prietno presenečene, saj nas je pričakala socialna delavka, gospa Simona, in nas pospremila na njihov vrt, kjer je bilo že kar veliko oskrbovancev, njihovih svojcev in priateljev. Vse zbrane je najprej pozdravil direktor Doma in še nekateri drugi sodelavci. Prisoten je bil tudi župan Občine Vrhnika, gospod Stojan Jakin, ki je navzoče tudi nagovoril. Manjkal ni niti narodno-zabavni ansambel, ki je prietno popestril dogajanje na pikniku. Potem so nas njihovi kuharji presenetili z okusno porcio mesnih dobrot. Tudi za žejne je bilo zelo dobro poskrbljeno. Na koncu so nam postregli še zares odlično prekmursko gibanico in sladoled. Zapisati moram, da sem se piknika udeležila zato, da bi videla, kako to doživljajo njihovi varovanci ter da bi pozdravila nekaj znancev, ki so že nekaj let v Domu. Ugotovila sem, da jim taka prireditev veliko pomeni; meni pa so največ povedali njihovi zadovoljni obrazi. Vse udeleženke, prav tako pa tudi Društvo upokojencev Vrh- Pravio, da se tam uresničujejo najbolj skrite želje, seveda, če pravilno stopiš v stopinjo, ki je na apnenčasti skali. Tod pa se svet odpre in pred nami je bila Šaleška dolina na eni strani, Mežiška na drugi, pa Pohorje ^Človek ne ve, kam bi gledal: ali pod noge, da ne bi pohodil čudovitih pogačic, ki zlatio tra-višče, pa prvih kamniških murk, morda marjetičastolistnih nebin, ali tja doli v dolino, od koder se viejo sivi oblaki civili-zacie ^ Vsakega nekaj! Iskali smo tudi kotanjo jezera, kjer naj bi po legendi živel povodni mož v miru in neokrnjeni naravi. Ko so začeli rudarji rovariti okoli gore in iskati svinčevo rudo, so ga zelo vznemirjali. Tudi Uršula, ki je gledala s Pohorja lepoto gore, se je odločila, da se bo naselila prav na njej. Povodni mož ni več imel svojega miru, zato je vsako noč z volmi prevažal vodo na Pohorje, kjer so zdaj Lovrenška jezera. Tam je našel svoj mir, mi pa kotanje niti slučajno ne! Blizu cerkve stoji planinski dom s priaznimi Korošci in dobro ograjen oddajnik. Tam smo se okrepčali, spočili in se po isti poti vrnili proti Naravskim ledinam, od koder je že dišalo po okusni obari. E. Brelih Foto: J. Miklavčič, V. Nikolić v Sončki na Golakih in v Škocjanskih jamah Letošnja Zo&a je opravičila svoj sloves. V nižinah je deževalo, v gorah snežilo. V upanju, da so Golaki v Trnovskem gozdu dovolj nizki in jih ni zasnežilo, smo se odločili zanje. Pa smo se ušteli. Doživeli smo majski sneg v pomladansko zelenem gozdu. Jutranja oblačnost se je kmalu razgubila in na grebenu Golakov nas je že grelo sonce. Povzpeli smo se na Mali Golak, kjer smo uživali razgled od zasneženih Julicev do morja, nato pa nadaljevali pot po grebenu na Srednji Golak. Južen sneg je narekoval počasnejši in varnejši korak, zato smo Veliki Golak zaobšli po severni strani in se spustili na Škrbino. Od tam smo nadaljevali po gozdni cesti proti Paradani. Spotoma smo si ogledali naravne znamenitosti: Smrekovo drago s temperaturnim in vegetaciskim obratom, skalovje s fosilnimi školjkami na slovenski geološki poti in rastišče cvetočega kranjskega jegliča. Pri gozdarski Anini koči nas je pričakal avtobus in nas odpeljal na Predmejo k turistični kmetii Pr'Žipani na joto. Čez štirinajst dni nam vremenska napoved ni bila naklonjena, zato smo obiskali Škocjanske jame. Zanje smo se odločili, ker so letošnjega aprila ponovno odprli del jamskega sistema, kjer je leta 1965 povodenj uničila poti in ga desetletja ni bilo mogoče videti. Kratkotrajne plohe nas niso odvrnile od obiska učne poti Škocjan, ki nas je popeljala okrog dneh velikih udornic, Velike in Male doline. Spotoma smo se s pomočjo informativnih tabel seznanili z značilnostmi žive in nežive narave, ki je Dan ženskega balinanja v Miljah pri Kranju poklonil vsem udeleženkam spominske majice, je bil pogled na vso pisano množico več kot stotih žensk res enkraten. Ko vidiš, kakšen ambient in čudovita igrišča imajo, se ti kar milo stori, kajti na Vrhniki ni posluha niti volje za kaj takega. Pozno popoldan smo kar malo urtujene, vendar vesele z pozdravom »Se vidimo drugo leto« odšle proti domu, kamor nas je odpeljal naš voznik Konrad. V tem mesecu imamo še kar nekaj tekmovanj, o čemer bom poročala drugič. Lep balinarski pozdrav! Marinka Zimzelenčki na koroško čaščenko, Uršljo goro Samotna, plešasta in daleč naokoli opazna gora na Koroškem, Uršlja gora, s 1699 m višine vabljivo opozarja nase skozi vse letne čase. Sončki na Malem Golaku zaradi izrednih kraških pojavov^edinstvena pri nas in v svetu. Potem smo se odpravili v svet Škocjanskih jam, ki slovio po podzemnem kanjonu izjemnih dimenzi reke Reke. Turistična pot nas je popeljala skozi Tiho in Šumečo jamo. Pri izhodu v Veliki dolini pa smo samostojno nadaljevali ogled nedavno odprtega dela Škocjanskih jam. Drzno speljane poti nad slapom in skozi Mariničevo in Mahorčičevo jamo so nam omogočile edinstvene poglede na divjo podzemno strugo Reke. Po vsem, kar smo videli, so Škocjanske jame upravičeno vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Fotografija: Viktor Repnik Zaradi svoje plešavosti je bila do 17. stoletja Plešivec, ki označuje travnati vrh nad prostranimi gozdnatimi pobočji. Uršlja gora pa je postala, ko so na njenem vršnem delu postavili cerkev sv. Uršule, ki je najviše ležeča cerkev na Slovenskem poleg kapelice na Kredarici. Tudi za Zimzelenčke je bila izziv, že zaradi odmaknjenosti, pa tudi častitljive višine. Izbrali smo primeren majski dan, krenili zarana in osvojili Urško iz Naravskih ledin po čisto pravi planinski poti. V priet-nem pričakovanju, kakšen je vrh v resnici, smo smelo krenili navkreber. Pot se strmo dviga mimo studenčka, kjer naj bi povodni mož pustil nekaj kapljic vode za najbolj žejne, do vršnega, travnatega dela, mimo skale, kjer je stopinja sv. Uršule. Junya 2011 so praznovali naši člani: Antonia Novak, Marinčev grič, Vrhnika (1920) Vida Garafolj, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1926) Pavla Podgornik, Stara Vrhnika, (1931) Maria Leskovec, Gradišče, Vrhnika, (1931) Janez Vintar, Kolesarska pot, Vrhnika (1931) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali junija 2011 rojstni dan. 2J. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 SVIZCI se odpravljamo na počitnice Tako kot naši aktivni kolegi učitelji si bomo tudi upokojeni SVIZCI privoščili počitnice. To pa seveda ne pomeni, da bomo lenarili, le čez poletje ne bomo organizirano hodili na pohode in izlete. V spomladanskem delu leta smo bili pridni, saj smo - skoraj - izpolnili načrt, ki nam ga je predstavila naša prizadevna glavna šefica Elica na marčnem srečanju. Januarja smo namesto na Sabotin zaradi slabega vremena obiskali podzemlje. Ogledali smo si namreč jamo Vilenico, ki jo med drugimi dobro poznajo tudi evropski literati, saj v jami Društvo slovenskih pisateljev vsako leto podeljuje mednarodno nagrado vilenica. Februarja smo spet imeli smolo z vremenom, zato smo ostali lepo doma. Marca pa smo se podali v podzemno jamo Dimnice pri Slivju, seveda spet zaradi napovedi slabega vremena. Aprila smo hodili gori, doli, naokoli po dolini Glinščice. Ker ste opis o kanjonu gotovo brali v prejšnjih številkah Našega časopisa, vam bom prihranila ponovno branje istega opisa. Raje vam bom predstavila majski pohod na Pokojišče, ki je bil nekaj posebnega. Pripravili so ga naši borovniški kolegi. Tokrat je bil naš vodnik Roman, ki se je dobro opremil s podatki in jih tudi zanimivo predstavil, čeprav je imel precejšno tremo pred našo glavno vodičko Elico. Sam pohod je potekal od Borovnice po pr^etno zložni gozdni poti proti vrhu Poko-jišča. Pri novozgrajeni koči smo posedli za počitek. Tampa so nas presenetile borovniške kolegice, ki so postregle s šilcem krepkega in okusnim domačim pecivom. Drage kolegice, še enkrat hvala! Pot s Pokojišča je bilo dvakrat lažje hoditi: ker smo se okrepčali z dobrotami iz "borovniške malhe" in ker je šla navzdol. Tudi Roman je dobil zasluženo pohvalo, ne samo od Elice, temveč od vse pohodniške skupine. Aprila smo se podali na prvi letošnji izlet v Slovensko Istro. Začeli smo v Kopru, kjer smo si najprej privoščili kavico v pra-žarni Emonec, nato pa smo se zapeljali na ogled Luke Koper. Upokojeni delavec Luke, ki nas je vodil, je natresel prenekate-ro zanimivost, o kateri nikoli ne izvemo pri poročanju med^ev o razmerah v njej. Nato smo se odpeljali v naše drugo obmorsko mesto, Piran, po katerem smo se sprehodili od Tartin^evega trga do cerkve sv. Jur^a in okrog punte. Sledila je vožnja mimo Sečoveljskih solin do Sv. Petra in Tonine hiše, ki je preurejena v muzej in hrani etnološko zbirko predmetov, ki so jih prebivalci hiše še ne tako daleč nazaj uporabljali v vsakdanjem življenju. Nas je zanimala predvsem oljarna, potek mletja oljke in stiskanja zmlete mase v olje. Nabrali smo si tudi dragocenih informac^ o nakupu, shranjevanju in uporabi oljčnega olja. Preden pa se je izlet končal s potjo proti domu, smo zavili še proti Hrastovljam in spet obiskali biser umetniških stvaritev srednjega veka na naših tleh, freske slikarja Janeza iz Kastva v cerkvi sv. Trojice, ki prikazujejo ikonografske motive, med drugim mrtvaški ples. To je bil dostojen zaključek našega potepanja po Slovenski Istri. Majski izlet nas je vodil na Hrvaško: na Reko, Trsat, Opat^o in Grožnjan. Ker pa so bili pred tem tudi vrhniški upokojenci na enakem izletu in ga tudi opisali v NČ, bom opis našega potepa izpustila. V jun^u nas čakata še izlet na Madžarsko in pohod na Možica s Soriške planine, potem pa bomo do konca avgusta mirovali in si nabirali moči za nove podvige. Besedilo: Rada Pišler Foto: Ivan Kalič Delo Društva invalidov Vrhnika v maju Izlet v neznano v soboto, 14. maja, smo se odpeljali na izlet v neznano. Prijavilo se je kar sedemdeset članov, ki so radovedno čakali, na katero stran bosta avtobusa zavila. Tokrat smo se napotili proti severu. Odločili smo se, da si ogledamo mesto Celje. Seveda brez jutranje kavice ni šlo. Popili smo jo v Žalcu, kjer smo dobili tudi malico, da smo laže vzdržali do kosila. Nekateri so izkoristili tudi možnost in si nabavili kavo po ugodnejši ceni. V Celju nas je vodnik najprej odpeljal na ogled starega mestnega jedra. Šli smo do Narodnega doma, opat^ske cerkve in spodnjega gradu, ki je bil nekakšna depandansa gradu na hribu. Med obnavljanjem spodnjega gradu so našli ostanke iz rimske dobe. Kot vemo, je naselbina obstajala že v 1. stolejtju n. š. Rimljani so jo imenovali Celeja. Žal je bila hoja po mestu za nekatere naše člane utrujajoča, zato si niso mogli ogledati vseh zanimivosti, ki jih mesto ponuja. Po ogledu mesta sta nas avtobusa odpeljala na ogled starega gradu, ki kraljuje na hribu nad mestom. Tam so domovali gro^e Celjski, ki so bili približno sto let, od leta 1341 do leta 1456, najmočnejša plemiška rodbina na Kranjskem, dokler niso izumrli. Grad je bil pred nekaj desetletji razvalina, zdaj pa je lepo obnovljen. Tod se dogajajo različne prireditve, kot so viteške igre in poroke. Žal nas avtobusa nista mogla pripeljati prav do gradu, ker je pot zaprta, in smo morali do vrha kakih 15 minut hoditi peš, kar pa je bilo za nekatere od naših članov nemogoče in so ostali brez obiska te zanimivosti. Vsi ogledi so nam vzeli kar precej časa, zato smo zamujali na kosilo, ki nas je čakalo pri naših starih znancih v Moravčah, v Gostilni Peterka. Tam smo si dobro privezali dušo in se v pr^etnem vzdušju in ob veseli glasbi tudi zavrteli. Vmes so nas obdarovali še s priložnostnimi darilci, ki so jih izdelale pridne roke naših članic. Šport V prejšni številki Našega časopisa smo se pohvalili, da sta se območnega tekmovanja v balinanju 14. maja udeležili moška in ženska ekipa. Vendar se je izkazalo, da sta obe ekipi zaradi bolezni nekaj članov ostali doma. Pevski zbor Pevskih srečanj, ki se ga vsako leto pevci še posebno radi udeležimo, je Republiška rev^a zborov društev invalidov. Posebnost srečanj je, da so vsako leto v drugem kraju, tako da so nas gostili že v mnogih krajih širom Slovence. Letos je bilo srečanje v Lenartu. Ta dan pevci in vsi drugi, ki napoln^o avtobus, izkorist^o tudi za ogled kraja in okolice. Zanimivo si je bilo ogledati Sveto Trojico, s katero smo Vrh-ničani nekako povezani, saj je v tem kraju nekaj časa preživel tudi naš Ivan Cankar. Sama prireditev je potekala v športni dvorani, saj bi triindvajset zborov, kolikor se jih je zvrstilo na odru, težko našlo prostor drugje. Trajalo je kar tri ure, kajti vsak zbor se je predstavil z dvema pesmima. Poslušalce sta navdušili še dve pesmi, ki sta ju zapeli vsi združeni zbori. Po mnenju mnogih je bil prispevek vrhniških pevcev zelo opazen. Pevovodja Jože Jesenovec Silva nas je zapustila V sredo, 1. jun^a, je izgubila boj z dolgotrajno hudo bolezn^o naša marljiva članica in predsednica socialne komisme Silva Bulc. Njeni družini izrekamo iskreno so-žalje! Popravek V prejšni številki smo bralce obvestili o Dobrodelnem koncertu z naslovom Za Tadeja. V opisu namena pa smo se zmotili pri Tadejevem priimku. Torej, Tadej se piše Jereb in nič drugače. Za neljubo napako se mu opravičujemo! Društvo invalidov Vrhnika OŠ Ivana Cankarja Mladi so razmišljali podjetno V četrtek, 9. 6. 2011, so na Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika pripravili zaključno predstavitev mini poslovnih načrtov, ki so jih učenci izdelali v okviru interesne dejavnosti, imenovane podjetniška delavnica, ki jo je vodila magistra Patricia Halilo-vić. Podjetniško delavnico - kot interesno dejavnost za učence - so na Osnovni šoli Ivana Cankarja prvič ponudili v šolskem letu 2010/2011. Podjetniška delavnica je namenjena učencem tretje triade. Magistra Halilovičeva je poudarila, da žel^o s podjetniško delavnico spodbujati ustvarjalno mišljenje in inovativnost ter razvrati podjetniški duh in podjetne zmožnosti učencev. Učence spodbujajo k iskanju poslovnih idej in razv^anju le-teh ter jih tako vod^o skozi podjetniški proces. Učenci, ki so obiskovali podjetniško delavnico, so izdelali mini poslovne načrte, ki so jih ob zaključku delavnice predstavili vodstvu šole, učiteljem, staršem in županu Občine Vrhnika Stojanu Jakinu, ki se je predstavitve z veseljem udeležil in poudaril, da podpira takšno interesno dejavnost. V okviru priprav na zaključno prireditev so učenci z mentorico sami spekli piškote, ki so jih ob koncu predstavitve skupaj s p^ačo ponudili udeležencem. Predstavljenih je bilo pet poslovnih načrtov. Prvo skupino so sestavljale učenke Mevla Sagrković, Kaja Žižmond, Manca Šega in Ajla Muratagić, ki so pripravile in predstavile kar dva poslovna načrta, Unikaten nakit »M« in Vodni park Aquawave. Darja Marolt je pripravila poslovni načrt Hiša sprostitve. Tretjo skupino so tvorili Nejc Nagelj, Jakob Kužnik, Anže Mrak in Gaber Hlebec, ki so predstavili Eco koš. Zadnji sta svoj poslovni načrt Aquabar predstavili Nikolina Jagodić in Katja Gabrovšek. Učenci bodo ob zaključku šolskega leta prejeli posebno pohvalo za odlično pripravljene poslovne načrte. (nč) »Mladi podjetniki« skupaj z mentorico magistro Patricio Hali-lović Piškoti za goste OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Prostovoljstvo S prostovoljstvom sem se prvič srečala že v prvih razredih osnovne šole, ne da bi se tega sploh zavedala. V šoli so organizirali prostovoljne čistilne akc^e, ki smo se jih udeleževali skoraj vsi učenci. Na Drenovem Griču in v bližnji okolici smo pobirali smeti in tako čistili naravo. Mentorji so nam razdelili plastične rokavice, rumene živobarvne brezrokavnike in plastične vreče, ki smo jih napolnili prav do vrha. Če bi mi doma starši ukazali, naj čistim okolico hiše, ne bi bila prav nič navdušena. Ker pa sem bila v akcyi s sošolkami in pr^ateljicami in ker je bila z menoj tudi moja sestra, sploh nisem imela občutka, da opravljam umazano in dolgočasno delo, ampak mi je bila čistilna akc^a v zabavo. Pravzaprav mi je bila tako všeč, da me dež, ki je tisti dan lil kot iz škafa, sploh ni motil. Šele popzneje sem ugotovila, da sem umazana od glave do pet. Tisto soboto je imela eno veliko prostovoljno čistilno akc^o še moja mamica v pralnici Na koncu pa smo vedno dobili pico, ki je za lačne in utrujene otroke največja nagrada, če seveda niso preveč razvajeni. Čeprav mnogi ljudje tega ne verjamejo, se mi zdi, da bi lahko prav vsak malo pripomogel k temu, da bi bil svet lepši in boljši. S tem sem mislila na primer na sodelovanje pri kakšni akc^i, posaditev drevesa, pobiranje odpadkov v bližnji okolici ali pa vsaj pomoč sosedu in skrb za soljudi. Podatki, ki govorno o lakoti in pomanjkanju pitne vode, so naravnost zastrašujoči. Lakota je eden najhujših in največjih problemov našega planeta. Pred kratkim, ko sem pisala ravno o tej temi, sem izvedela, da problem ni v tem, da je hrane premalo, ravno nasprotno, dovolj jo je, da bi bila večino prebivalcev predebelih. Problem je v tem, da ni pravično razdeljena. Prav tako je z denarjem. Nekaj ljudi postaja iz leta v leto boga- tejših, večina ljudi pa se z minimalno plačo komaj preb^a iz dneva v dan. Hm . Velik problem je tudi pitna voda, ki ne bo vsakokrat pritekla iz pipe, ko bomo le-to odprli. Že zdaj je veliko ljudi žejnih, številka pa bo, če ne bomo kaj ukrenili, le še večja. Nekateri celo napovedujejo vojno zaradi pitne vode. Za konec bi rada napisala le še to misel, ki sem jo sicer našla v učbeniku za verouk, ampak se mi vseeno zdi pomembna in bi rada, da jo slišite: »Če je v vašem hladilniku hrana, nad glavo streha in se imate s čim pokriti, ko ležete v posteljo, ste bogatejši od treh četrtin ljudi tega sveta.« Evita Podobnikar, 8. c 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Župnyski vrtec Mesec doživet^' Za nami je pester mesec maj, poln zanimivih doživetji. V jutranjem krogu smo vsak dan prebirali šmarnične zgodbe, ki so opisovale Frančiškovo življenje. Zgodbe smo popestrili z nalogami, z Martinimi molitvami ter pesmimi. Frančiškove zgodbe so pripomogle k ideji, da zgradimo kapelico. Otroci in starši so nam priskočili na pomoč in v vrtec zavzeto prinašali kamenje. V začetku meseca smo se z avtobusom odpeljali v ZOO park Rožmanc na Vrzdencu. Vožnja z avtobusom je bila za nas veliko doživetje. Ogledali smo si domače živali ter nekaj živali, ki so pripotovale k nam iz drugih dežel. Največ pozornosti je pritegnil pav, ki se je šopiril pred svojo izbranko. Otroci iz skupine Mavrice in Plameni pa se niso odpeljali le v Zoo park, ampak so si privoščili tedensko letovanje na De- belem Rtiču. Kljub napovedanemu slabemu vremenu je vsak dan s^alo sonce. Otroci so uživali ob nabiranju školjk, izdelovanju bazenčkov, opazovanju meduz in namakanju nog v morju. V bazenu so pokazali svoje plavalne sposobnosti. Kapitan Volkec, ki je bil z njimi ves teden, pa jih je povabil na vožnjo z ladjico v Koper in na sladoled. Medtem, ko so nekateri čofotali v vodi, so se drugi pogovarjali o pomladi, živalih in cvetlicah na travniku, krasili igralnice in hodnike. Otroci iz skupine Iskre pa so spoznavali različne športe. Pripravili so teden športa in zabave - vozili so se s kolesi, igrali različne igre z žogo, šli na sprehod, obiskali pa so tudi stadion, kjer smo si zadali cilj, da bodo tekli dva kroga, kar jim jetudi je uspelo. Mesec smo vsi zaključili s praznovanjem 20-letnice vrtca. Maja Trček /-Ti • • V« • »Skupaj se igramo, učimo in življenja veselimo« Na Vrhniko v Cankarjev dom je 25. maja prišel cirkus Žona-mecokl (ŽOgice, NAvihančki, MEdvedki, COpatki, KLobučki). Najprej so se predstavili majhni smešni klovni in v cirkuški areni pozabili majhnega klovna, ki je skrbno pospravljal balone. Zaskrbljeno je klical in iskal mamo. Srečal je akrobate s padalom, žonglerje z obroči, tam so bili še sloni v koloni z obroči in baloni, pa še nagajive opice s penastimi črvi. Mamice ni našel, zato je od utrujenosti zaspal. Mama klovnesa je bila od skrbi že vsa objokana in obupana. Ko je zagledala svojega malčka, je od veselja poskočila, malega klovna zbudila in ga nežno objela. Skupaj smo jima zapeli pesmico Hip hura in se od cirkusa in vseh cirkusantov poslovili. »Skupaj se igramo, učimo in življenja veselimo.« To je letos prednostna naloga B-vhoda v vrtcu Barjanček. Zato nas že vse leto gibanje povezuje med seboj. Ob igralnih dopoldne-vih, ob predstavah, v telovadnici, na igriščih in na izletih. Da nam je gibanje še v večje veselje, ga skušamo popestriti z različnimi gibalnimi pripomočki ter glasbo. Kako pa^v gibanju uživajo naši otroci, so pokazali v našem cirkusu Zonamecokl. (mž) Praznovanje dneva družine 15. maja obeležujemo poseben dan - dan družine. Vemo, da so družine različnih vrst, skupno pa jim je, da so otroci sestavni del vsake take celice. In otroci obiskujejo vrtec in ustvari se neka nevidna nit, ki je vedno močnejša in povezuje dom - družino z vrtcem - družbenim okoljem. In to zaupanje, sodelovanje je zelo pomembno za nas, zaposlene v vrtcu, pa tudi za starše, saj hočemo le najboljše za otroke, za njihov skladen razvoj na vseh področjih, pa tudi za dobro počutje. Otroci preb^ejo kar lep del dneva v vrtcu, v naši družbi, zato v Vrtcu Vrhnika dajemo družini velik pomen. Tako je ena od posebnosti našega vrtca tudi sodelovanje s starši ob najrazličnejših priložnostih. Tudi 15. maj je tak poseben dan, ki ga že nekaj let zapored preživimo z otroki in njihovimi družinami. Vsaka skupina na svoj način. Mi, Gumbki, v skupini so otroci stari 1 do 2 leti, smo se v popoldanskem času odpravili na Trojico. Zbrali smo se pred Vrtcem Žabica, od tam pa nas je vodila pot proti cilju. Starši so bili dobre volje, otroci so pridno hodili, čeprav je bil prvi vzpon precej naporen in vroč. Potem pa smo hodili po senci vse do vrha. Našli smo si pr^eten, senčen kotiček, se malo posladkali in odžejali s šabeso, ki smo jo skupaj z otroki naredili prejšnji dan. Zaplesali smo nekaj rajalnih iger, zapeli pesmice, ki smo jih osvojili med letom, poklepetali, opazovali črička in na koncu podelili medalje za naše male junake, ki so tako pridno hodili. Potem smo se dobre volje vrnili pred vrtec. Preživeli smo pr^etno, sproščeno popoldne, ki nam bo ostalo v lepem spominu. Jolanda Artač Poročilo o kakovosti pitne vode iz vodovoda Podlipa Odvzem vzorcev in notranji nadzor v letu 2010 je zagotavljala KS Podlipa - Smrečje, preiskavo vzorcev pa je bila opravljena na Inštitutu za varovanje zdravja RS, na Oddelku za sanitarno mikrobiolog^o in kem^o. Upravljavec vodovodnega sistema Pod-lipa (KS Podlipa - Smrečje) v skladu z zakonodajo opravlja notranji nadzor na osnovah sistema HaCCP, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih ter fizikalnih tveganj, ki so potencialna nevarnost za zdravje ljudi. Zaradi prisotnosti bakter^ fekalnega izvora v letih 2008 in 2009 je bilo v letu 2010 preventivno odvzetih več vzorcev pitne vode, kot je bilo predvideno v načrtu HACCP. Na vodovodu Podlipa je bilo tako v letu 2010 odvzetih sedem vzorcev pitne vode, in sicer na zajetju, v vodo-hranu in pri porabnikih v stanovanjskih hišah na pipi z namenom ugotavljanja skladnosti po Pravilniku o pitni vodi. veškem in/ali živalskem blatu) in kažejo na fekalno onesnaženost. Skupne koli-formne bakterie (lahko so znak fekalne onesnaženosti iz okolja): v štirih vzorcih Podlipa in treh vzorcih Sam^a so bile zaznane koliformne bakterie, ki kažejo na morebitno onesnaženje iz okolja, lahko kaže na zastajanje vode, poškodbe ali napake v omrežju. Vrednosti so bile glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi prekoračene. Uporabniki vode iz vodovoda Podlipa so bili po vzorčenju in dokazani mikrobiološki neustreznosti pitne vode v jun^u 2010 zaradi prisotnosti E. coli obveščeni o obveznem prekuhavanju vode za pitje, pripravo hrane ali druge gospodinjske namene ter vso vodo, ki se uporablja v proizvodnji in prometu z živili. Vsi uporabniki so prejeli navodila o preku-havanju vode. V začetku avgusta 2010 je ponovno vzorčenje pokazalo skladnost s pravilnikom, zato so bili uporabniki ob- c^ske naprave za zagotovitev zdrave pitne vode. Na podlagi rezultatov vzorčenja ugotavljamo, da je delovanje doseglo pričakovane rezultate. Pokazalo pa se je, da lahko izpad elektrike in velika kalnost vode povzročita prisotnost bakter^. To se je zgodilo v začetku jul^a (izpad el. - vzorec 29. 6. 10) in konec septembra (kalnost vode - vzorec 14. 10. 10), ko so se pojavile koliformne bakterie. V novembru je zdravstvena inšpektorica med rednim pregledom delovanja sistema oskrbe s pitno vodo med drugim zahtevala sledlji-vost delovanja UV-žarnic z rednimi mesečnimi kontrolami števila delovnih ur in povezavo alarma ob izpadu napajanja ali okvare. To je bilo v marcu urejeno z vgraditv^o elektromagnetnega ventila, ki ob napaki zapre dotok vode in pošlje GSM-signal na dogovorjene mobilne telefone. Veliko kalnost vode ob nalivih pa bo treba zaenkrat spremljati in ročno zapreti dotok Priloga 1 : Tabelarični prikaz minimalnega nabora podatkov iz internega nadzora: rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij V Sloveniji OSNOVNI PODATKI INTERNI NADZOR kemijska preskušanja Upravljavec Ime sistema Ime osk. obmoqa Stpreb. Distribucija m'/leto Dezinfekcija Dez. sredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzorcev Št.iieskladnih vzorcev k. vz. z E.coli St. vz. Stnesklad-nih vzorcev Neskl po pril.B št. preb. na osk. območju. količina distribuirane vode v m'/Ieto. l-da vključno z občasno) /2-ne) vrsta dez. sredstva (5- 6-drugo) priprave vode (koagulacija, sedimentadja, filtriranje...) 2 nepovr-šinska / 3 -mešana ë u i 1 u 1 u a a C C i B Ï i p. 1 >o 1 .1 K» ■§ 1 1 1 u J U .1 .1 KS Podlipa-Smrečje Podlipa Podlipa 413 22.830 1 5,6 / 2 7 3 EC KB SK22 SK37 3 1 / / / / / / / KS PodUpa-Smrečje Samija Samija 98 6.400 1 5,6 / 3 6 4 EC KB SK22 SK37 1 1 / / / / / / / ♦Legenda: EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - St kolonij pri 22°C, SK37 - St kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa Kem^ska kakovost pitne vode Glede na obseg opravljenih fizikalno-ke-mrskih analiz je bil odvzet vzorec skladen z določili Pravilnika o pitni vodi. Mikrobiološka kakovost pitne vode Vzorci so bili neskladni zaradi povečanega števila bakter^. V skupno štirih vzorcih (3 x Podlipa, 1 x Sam^a) so bile sicer v manjših količinah prisotne bakterie Escherichia coli (bakterie prisotne v člo- veščeni o preklicu prekuhavanja vode. Zaradi oporečnosti pitne vode na vodovodu Podlipa, ki se je konstantno pojavljala v zadnjih dveh letih, je bilo na seji sveta KS soglasno odločeno, da se v letu 2010 zagotovi zdravo pitno vodo. Po posvetovanjih je bil izbran način čiščenja vode z UV-žarki v kombinac^i z doziranjem sredstev za kemično dezinfekc^o. Minilo je prvo leto od montaže dezinfek- v rezervoar. Tudi v prihodnje se bo ustreznost pitne vode redno preverjala, izvajalec storitve je ZZV Ljubljana. Letos je bilo v februarju že opravljeno eno vzorčenje na obeh vodohranih in na pipah v stanovanjskih hišah in v obeh primerih so bili vzorci ustrezni. Katarina Železnik Logar, dipl. san. inž. Na podlagi drugega odstavka 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010) ter 28. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365 z dne 26.10.2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 2. korespondenčni seji dne 16.6.2011 sprejel naslednji U G O T O V I T V E N I S K L E P Občinski svet Občine Vrhnika ugotavlja, da so v skladu s 37. a členom Zakona o lokalni samoupravi nastali razlogi za prenehanje mandata članici Občinskega sveta Občine Vrhnika Silvi Bulc zaradi smrti. Ta sklep velja takoj in se objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka:900-21/2011(1-02) Datum: 16.6.2011 Župan Stojan Jakin, univ.dipl.inž.gr. l.r. Pisani grafiti namesto packar^' Vrhnika, 23. ju-n^ - Cankarjevo knjižnico so neznanci zopet popisali z grdimi grafiti, na kar je knjižnica odgovorila »z istim jezikom«. Najela je Vasjo Stojanov-skega, grafičnega in industr^skega oblikovalca, da je packar^e prekril z ličnim grafitom. Knjižnica je tako dobila bolj pisano in slikovitejšo zunanjo podobo. Vasja se je dokazal že z organizac^o »grafiti eventa« pri vrhniškem bazenu, kjer so grafitarji organizirano polepšali njegove zunanje stene.(gt) 27. juni 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08), Pravilnika o oddajanju profitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94) in Sklepa župana št. 352-13/2011 z dne 4.3.2011, objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je stanovanje v mansar-di poslovno stanovanjskega objekta Cankarjev trg 11, Vrhnika v velikosti 78.30 m2. Stanovanje obsega kuhinjo in bivalni prostor v površini 36.40 m2, sobo v površini 16.12 m2 in kabinet v površini 10.19 m2. K stanovanju spada tudi kletni prostor v površini 1.45 m2. Stanovanje se oddaja v najem za določen čas, za obdobje petih let - z možnostjo podaljšanja in bo predvidoma vseljivo 1.8.2011. Najemnina za profitno stanovanje se določi z najemno pogodbo in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 5,74 EUR/m2. 2. Razpisni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve profitnega stanovanja, so naslednji: -da ima stalno bivališče v občini Vrhnika, -da je prosilec plačilno sposoben poravnati profitno najemnino in ostale obveznosti za uporabo stanovanja. Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo državljani Republike Slovence ter najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb, se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo v javnem razpisu ponudil višjo najemnino in bo iz predloženih dokazil razvidno, da jo je sposoben poravnati. 3. Vsebina pisne ponudbe za dodelitev jrofitnega stanovanja Ponudba mora vsebovati: - podatke o ponudniku in družinskih članih (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, - število oseb, ki bodo z njim prebivali, - ponujeno višino najemnine, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne najemnine, - zahtevane priloge. Vlogi za dodelitev profitnega stanovanja mora prosilec priložiti: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o stalnem prebivališču in številu družinskih članov, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in drugih bodočih uporabnikov stanovanja, - najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo prosilec ima sklenjeno, - potrdilo o prejetih dohodkih in prejemkih prosilca in ostalih članov družine, ki bodo živeli s prosilcem v skupnem gospodinjstvu v zadnjih šestih mesecih (potrdilo o izplačanih dohodkih, fotokopie izpiskov bančnega računa). 4. Postopek izbire najugodnejšega ponudnika Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do 29.07.2011. Za pravočasno se šteje ponudba, ki bo prispela najpozneje do 29.07.2011 do 12. ure. Nepopolne vloge ter vloge, ki ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo obravnavale. Ponudniki morajo oddati pisno ponudbo priporočeno ali osebno v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - razpis za oddajo profitnega stanovanja« na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo sodelovali na razpisu, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o dodelitvi profitnega stanovanja. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. 5. Informac^e: Vse informacie in pojasnila v zvezi z oddajo lahko zainteresirani v času razpisa dobio po telefonu št. 755-54-21. Ogled stanovanja, ki je predmet oddaje, je možen po predhodnem dogovoru. Številka: 352-13/2011 Datum: 14.06.2011 OBČINA VRHNIKA Župan: Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad. Na podlagi sprejetega proračuna Občine Vrhnika za leto 2011 (Naš časopis št., 381/2011), 19. člena Pravilnika o dodelje- vanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis št. 304/2004 in 338/2007) ter Mnenja Ministrstva za finance (št. priglasitve: M001-5883407-2011), objavlja Občina Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJA RAZVOJA OBRTI IN PODJETNIŠTVA ZA LETO 2011 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnika, za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2011. II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Skupna višina razpisanih sredstev je 15.000,00 EUR. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 4003 14029001 14018 - Razpis gospodarstvo. III. UPRAVIČENCI Upravičenci do sredstev iz tega razpisa so mala podjetja in samostojni podjetniki oziroma upravičenci določeni pri posameznem ukrepu. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za mala podjetja. Sedež fizične oz. pravne osebe ter kraj in-vesticie morata biti na območju Občine Vrhnika. Ne glede na določila prejšnjih odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom. Sredstva se ne dodeljujejo: • podjetjem, ki delujejo na področju ribištva in ribogojstva, • podjetjem, ki delujejo na področju sektorja premogovništva, • podjetjem, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetiskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, • podjetjem v težavah, • za nabavo vozil za cestni prevoz tovora podjetjem, ki delujejo v cestnopromet-nem sektorju. IV. UKREPI IN POGOJI 1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA SPODBUJANJE INVESTIC^ a.Namen in pogoji financiranja Sredstva za subvencio obrestne mere se namenio za dolgoročne kredite, ki so bili ali bodo pridobljeni za naslednje upravičene stroške investici: • stroške nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne do-kumentacie za gradnjo poslovnih prostorov, • stroške nakupa, graditev ali preureditev poslovnih prostorov, • stroške nakupa in posodobitve opreme, • stroške posodobitve obstoječe proizvodnje in storitev in • stroške nematerialnih investici (nakup patentov, licenc, know-how, nepatent-nega tehničnega znanja). Med upravičene stroške investici ne spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in transportne opreme, v kolikor gre za prejemnike subvenci, ki so registrirani za opravljanje transportne dejavnosti. Subvencio je dovoljeno dodeliti za kreditiranje tistih investici v stalna sredstva, ki so potrebna za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, za spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (racionalizacia, diver-zifikacia ali modernizacia). Subvencio je dovoljeno dodeliti le v primerih, če predstavlja spodbudo za izvedbo predvidenih investici oziroma je za njihovo izvedbo nujno potrebna. b.Upravičenci Za subvencio dela obrestne mere kredita lahko zaprosio samostojni podjetniki posamezniki, mala podjetja in občani, ki nameravajo odpreti obrtno ali podjetniško dejavnost in so pri pristojnem organu vložili zahtevo za pridobitev statusa samostojnega podjetnika in podjetja, ki so pri pristojnem organu vložila zahtevo za vpis v sodni register. c.Pr^ava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati: • kreditno pogodbo ali predpogodbo za dolgoročni kredit, za katerega se prosi subvencia, • amortizaciski načrt kredita, • dokumentacio, iz katere mora biti razvidno, za kakšne namene je bil ali bo odobren kredit (predračun, računi, pogodbe, izjava banke^), • predstavitev prosilca in njegovih dejavnosti z referencami v pisni obliki, • potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenie oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), • pisno izjavo, da prosilec subvencie za namen, za katerega je oz. bo dobil odobren kredit, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov. Skupna višina sredstev ne sme preseči 15 % upravičenih stroškov investicie. • dokazila o poravnanih davkih in prispevkih: - za gospodarske družbe: BON-1, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejši od 14 dni, - za samostojne podjetnike: potrdilo pristojne davčne izpostave o plačanih davčnih obveznostih in prispevkih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejše od 14 dni. Po potrebi lahko komisia naknadno zahteva še dodatno dokumentacio. d.Pogoji za dodelitev sredstev Subvencia se podeljuje za kreditne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene v obdobju od 1.11.2010 do 31.10.2011. Subvencia se dodeli za kredite z najdaljšo dobo vračanja do 10 let. Subvencionira se do višine 1,5 odstotne točke do višine kredita 42.000,00 EUR. Delež subvencie ne sme presegati 50 % obresti kredita. 2. SPODBUJANJE UDELEŽBE NA SEJMIH IN RAZSTAVAH a. Namen in pogoji financiranja Sredstva za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah se namenio za udeležbo na določenem sejmu ali predstavitev na določeni razstavi. Sredstva se dodelio za naslednje upravičene stroške: • stroške najetja sejemskega prostora/ stojnice, • stroške postavitve sejemskega prostora/ stojnice, • stroške delovanja sejemskega prostora /stojnice. b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosio samostojni podjetniki, mala podjetja, ki so ali bodo nastopili na določenem sejmu in razstavi kot aktivni udeleženec. c.Priava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati: • predstavitev prosilca z navedbo namena udeležbe na sejmu/razstavi ter kratkim opisom posameznega sejma/razstave, • pogodbo ali predpogodbo o najemu sejemskega oz. razstavnega prostora/stojnice, • potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenie oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), • pisno izjavo, da prosilec za sredstva za namen, za katerega prosi, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov, • račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V. • dokazila o poravnanih davkih in prispevkih: - za gospodarske družbe: BON-1, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejši od 14 dni, - za samostojne podjetnike: potrdilo pristojne davčne izpostave o plačanih davčnih obveznostih in prispevkih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejše od 14 dni. Po potrebi lahko komisia naknadno zahteva še dodatno dokumentacio. d. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelio za nastop na določenem sejmu ali razstavi, ki je bil ali bo v obdobju 1.11.2010 do 31.10.2011. Občina dodeli posameznemu prosilcu do 20% upravičenih sredstev. 3. POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV a. Namen in pogoji financiranja Sredstva pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov se namenio za izobraževanje in pridobivanje dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebna pri delu zaposlenih in samostojnih podjetnikov in se namenio za naslednje stroške: • stroške kotizacie seminarjev, • stroške inštruktorja, • potne stroške inštruktorja in drugih, ki se usposabljajo, • ostale tekoče stroške, • stroške udeležencev usposabljanja b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosio samostojni podjetniki, mala podjetja, ki so se ali se bodo usposabljali sebe (gre za samostojne podjetnike) ali zaposlene, za pridobitev dodatnih znanj za potrebe dela. c. Prhava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati: • podatke o prosilcu (naziv podjetja ali samostojnega podjetnika), • podatke o udeležencu (ime in priimek, status - zaposlen, samostojni podjetnik), • dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se bodo usposabljanja šele udeležili, • račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V, • izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje namenjeno za potrebe pri delu, • potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenie oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), • pisno izjavo, da prosilec za te namene, za katere vlaga prošnjo, ni dobil nikakršne pomoči oz. če jo je, kakšen delež in iz katerih virov, • obvestilo o identifikacii in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt s strani AJPES-a oz Statističnega urada RS, • dokazila o poravnanih davkih in prispevkih: - za gospodarske družbe: BON-1, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejši od 14 dni, - za samostojne podjetnike: potrdilo pristojne davčne izpostave o plačanih davčnih obveznostih in prispevkih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejše od 14 dni. Po potrebi lahko komisia naknadno zahteva še dodatno dokumentacio. d. Pogoji za dodelitev sredstev Pomoč za pridobitev katere koli izobrazbe po veljavnih pravilih osnovnega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja se dodeli za usposabljanje v šolskem letu 2011/2012, za ostala usposabljanja pa za tista, ki so se ali se bodo izvajala v obdobju od 1.10.2010 do 31.10.2011. Pomoč se dodeli samostojnim podjetnikom ali pravnim osebam s sedežem na območju občine Vrhnika. Pomoč se dodeljuje tudi za zaposlene delavce. Posameznemu prosilcu se dodeli 17,5 % upravičenih stroškov. 4. ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV a. Namen in pogoji financiranja Sredstva za nove zaposlitve se namenio za zaposlovanje ljudi, ki še niso bili zaposleni, so ostali brez zaposlitve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlitve zaradi poslovnih razlogov na strani delodajalca. Sredstva se nameni za naslednje upravičene stroške: • strošek bruto plače (neto plača, davek iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ in ZZ, prispevek za zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo) Med stroške plače ne spadajo davek na izplačane plače, nadomestila za prehrano in prevoz na delo, regres za letni dopust in drugi dodatki ter bonitete zaposlenega. b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosio samostojni podjetniki ali podjetja, ki so ali bodo na novo zaposlovala. Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se dodatno pridobi celo ali več zaposlitev glede na povprečje preteklih dvanajst mesecev. Nova zaposlitev mora biti ohranjena vsaj dve (2) leti po prejeti pomoči, sicer je potrebno sredstva vrniti Do sredstev so upravičeni delodajalci za delavce s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem na območju Občine Vrhnika. c. Prhava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati: • pogodbo oz. vzorec pogodbe o zaposlitvi, • obrazec M - 1 o priavi delavca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, razen za tiste, ki šele bodo zaposlovali, • fotokopio prve plačilne liste, V kolikor le - te na dan priave na razpis ni mogoče predložiti, bo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V. • dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem mestu, • dokazilo o številu zaposlenih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejše od 14 dni: - potrdilo iz uradne evidence ZZZS ali - izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, ki mora vsebovati seznam vseh zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlitve: določen ali nedoločen čas, • izjava o povprečnem številu zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih, • dokazila o poravnanih davkih in prispevkih: - za gospodarske družbe: BON-1, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejši od 14 dni - za samostojne podjetnike : potrdilo pristojne davčne izpostave o plačanih davčnih obveznostih in prispevkih, ki na zadnji dan za oddajo vloge ne sme biti starejše od 14 dni. d. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelio delodajalcem za zaposlitve, sklenjene v obdobju 1.10.2010 do 31.10.2011. Sredstva se dodelio za stroške bruto plač za obdobje dveh let v višini do 7,5 % upravičenih stroškov. Sredstva se dodeli v letu 2010 v enkratnem znesku, in sicer v skupni višini 24 plač, ki so enake prvi izplačani plači. Če prva izplačana plača ni izplačana za obdobje enega meseca, se le-ta preračuna za obdobje enega meseca (preračunana plača). V primeru, da se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih zniža, mora prejemnik sredstev razliko med prvo izplačano plačo oz. preračunano plačo in vsemi nižjimi plačami vrniti dajalcu sredstev - Občini Vrhnika. V primeru, da se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih poviša, prejemnik sredstev ni upravičen do izplačila razlike med prvo oz. preračunano plačo in povišanimi plačami, ker dobi sredstva v naprej. V. RAZPISNI ROK TER POSTOPEK PRIJAVE 1. PRHAVA NA RAZPIS Priava na javni razpis se prične 1.7.2011 in zaključi 30.9.2011. Vloge za pridobitev finančnih sredstev iz tega razpisa s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko na naslov: OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika ali osebno na sedežu Območne obrtne zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Vloga mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA JAVNI RAZPIS - PODJETNIŠTVO 2011« na prednji strani in polnim nazivom pošiljatelja na zadnji strani. 2. KOMISUA Komisia, ki bo vodila celoten postopek javnega razpisa bo nepravilno označene ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju. Vse pravilno označene ovojnice bo odprla in ugotovila njihovo popolnost. Vloga je popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog, predloži vse dokumente, ki jih je potrebno predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno do-kumentacio. Odpiranje prispelih vlog ne bo javno. V roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Izločene bodo tiste vloge, v katerih bo prosilec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet javnega razpisa. Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z določbami javnega razpisa in razpisne do-kumentacie, bo komisia izločila. Komisia bo v 5 dneh od odpiranja vlog telefonsko pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih najkasneje v roku 8 dni dopolnio. Komisia za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sklep o dodelitvi sredstev najpozneje v roku 8 dni od prejema dopolnjenih vlog. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 7 dni po sprejemu sklepa. Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Po pravnomočnosti sklepa se sklene pogodba, v kateri se opredelio medsebojne obveznosti. VI. KONČNE DOLOČBE V primeru, da do zaključka javnega razpisa prispe več vlog, kot je na razpolago sredstev, se razpis zaključi, ko so porabljena vsa proračunska sredstva Občine Vrhnika za namene javnega razpisa. Vse dodatne informacie so na voljo na sedežu Območne zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/7557-740 ali po e-pošti adela.cankar@ozs.si. Številka: 430-11/2011 (3-04) Datum: 22.6.2011 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. OOZ VRHNIKA PREDSEDNIK Marko POPIT 18 NAŠ ČASOPIS Občina Dan borovnic Borovnica 27. jun^2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si siejm * hiJDura * inçxxtj * povofiia * zabava Dan boravnic 2011 v OÓIM lOfV^Tricii! DfVaiAïipJv pifrritY* NF^tV li I Ï* tot« Dan bmsf^. Li ft^àrta I« 1 OH^ l^vv^ffl - ^ I BlKITVf«! M a. M M. w u bwMfl H IV hM ob idfaûpw^ i^ů^WKi fťijnii rm fťi p w iHiii^i mt n« puncib aiHtaM mao« Mote grtdvn »m -n ■r 11 I SEb îiSS'i A- oglasno sporočilo ni lektorirano ele: jun^ 201 ktronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Pohod po poti dr. J. C. Oblaka Borovnica (305m) - Pekel (350m) - Pokojišče (732m) - Borovnica »To so - nebesa turistova, to je - pekel coklarski!« je daljnega leta 1903, očaran nad mogočnimi Pekelskimi slapovi, vzkliknil velikan slovenskega planinstva dr. Josip Ciril Oblak. Prav tisti, ki je s svojimi znamenitimi spisi v začetku 20. stoletja tako na Slovenskem kot v svetu proslavil to divjo in romantično sotesko. Po njegovih stopinjah so šli v nadaljnjih desetletjih mnogi - domačini in tujci. Uredili so poti, zgradili mostove, postavili stopnice, napenjali jekleni-ce in grizli v živo skalo, da so naredili Pekel dostopen za vse obiskovalce. V soboto, 23. julija, ob 7.30 dopoldne, bomo v sklopu občinske prireditve Dan borovnic počastili spomin na »odkritelja« Pekla, dr. Oblaka, s pohodom po poti, ki jo je sam tolikokrat prehodil in o njej z vzhičenjem pisal v časopisje svojega časa in ki jo je za njim leta 1930 v svojem vodniku natančno popisal drugi velikan slovenskega planinstva, Rudolf Badjura. Pot nas bo vodila mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti, začenši s farno cerkv^o sv. Marjete na Paplerjevi ulici v Borovnici, kjer bomo začeli s pohodom. Zdajšnja cerkev je bila zgrajena leta 1830, prvotna, omenjena že leta 1351, pa naj bi stala na območju, ki ga vsak na svojem koncu zamejujejo stavba knjižnice, spomenik padlim v 1. sv. v. iz leta 1927, spomenik zamolčanim žrtvam iz leta 1994 in na jugovzhodnem koncu kapelica sv. Marjete s podstavkom iz leta 1756, mimo katere bomo usmerili korak na Rimsko cesto. Še pred ponovnim križanjem cest bomo šli mimo temeljev nemške obvozne železniške proge iz leta 1945, zatem prečkali cesto proti Kotom in jo mahnili v Ohonico. Na naši levi se bo že kmalu odprl pogled na vas Dražico ter impozantno kapelo Mar^e Pomočnice iz leta 1909, ki pa ga bo po prečkanju železniškega podhoda nadomestil prizor idiličnega konca borovniške doline in nekje v sadnem drevju skrite tihe vasice Ohonice. Od ohoniške kapelice Matere Božje iz leta 1880 naprej nas bo pot vodila v pr^etnem hladu notranjskih gozdov. Borovniščica oz. Otavščica nam bo od velikega vodnega zadrževalnika nad Ohonico, zgrajenega kmalu po drugi svetovni vojni, reden sopotnik. Ob vhodu v sotesko Pekel bodimo pozorni na v zdajšnjih časih pravcato redkost, Brancelj-Koširjev mlin, ki ga je leta 1993 obnovilo borovniško Turistično društvo. Od tam naprej se začenja tisti »pekel coklarski«, o katerem je dr. J. C. Oblak pisal že daljnega leta 1897, za širšo javnost pa je poti skozi sotesko uredil in slavnostno odprl borovniški odsek Slovenskega planinskega društva 29. jun^a 1904. Po prečkanju prvega mostu nas pričaka v lesu ovekovečeni osorni peklenščkov pogled iz leta 1997, ki straži odtlej vedno bolj vzpenjajočo se stezo skozi ozko in mračno sotesko. Kar precej mostov in strmih stopnic bo treba prehoditi, da se bomo znašli pred prvim slapom (5 m). Malce višje se ob vznožju škrbine Hudičevega zoba pogledom skriva drugi slap (16 m), pred nami pa je najzahtevnejši del poti. Premagati bo treba še nekaj vrst strmih stopnic, se popr^emati za kline in jeklenice, da bomo znova na udobni stezici. Na polovici vzpona nas čaka tretji slap (18 m), pogled proti dolini pa nam na sosednjem skalnem robu razkr^e železno gamsovo silhueto. Lepo nadelana pot nas zatem popelje nad brzicami in tolmuni mimo čudovitega četrtega slapa (17 m) do zadnjega, petega slapa (20 m), nad katerim še vedno opazimo ruševine številnih mlinov in žag ter velik kamnit jez. Od tam se bomo po gozdni poti odpravili mimo Padeža proti Pokojišču, kjer bo pred vaško brunarico naš zadnji postanek pred spustom v dolino po lokalni cesti. Z grička nad vasjo nas tam pozdravlja cerkev sv. Štefana, zgrajena okrog leta 1600, popotnik pa naj bo pozoren tudi na bližnjo Čolnarjevo hišo, ki jo še dandanes krasi grb bistriške kartuz^e iz leta 1659. Tik pod vasjo so tudi težko opazni ostanki rimskega zapornega zidu - »Claustra Al-pium luliarum« iz 4. stoletja. Med spustom v dolino bomo ob cesti videli spomenik v spomin na partizansko-ital^ansko bitko leta 1942, tik pred prihodom na prireditveni prostor Dneva borovnic na Paplerjevi ulici, ob 11.30, pa nas bo pozdravila kapelica sv. Florjana iz leta 1904. Pohod bodo vodili izkušeni planinski vodniki. Pred vhodom v Pekel bodo pohodniki prejeli priložnostno razglednico, v vasi Pokojišče pa žig pohoda. Težavnost pohoda: zahtevna označena pot (obvezna primerna pohodniška oprema). V primeru dežja bo organiziran pohod okoli Borovnice z ogledom znamenitosti. PD Borovnica Obvestilo Obveščamo društva in organizac^e, da bo javni razpis za sofinanciranje programov na področju kulture, športa, humanitarnih in drugih organizaci objavljen na spletni strani Občine Borovnica borovnica.si, v rubriki Razpisi, od 28. jun^a naprej. Rok za zbiranje pr^av je do 22. jul^a 2011 do 12. ure. Borovnica, 16. 6. 2011 OBČINA BOROVNICA Vabilo Vabimo vas na proslavo 70. obletnice ustanovitve Borovniške čete. Proslava bo v nedeljo, 3. jul^a 2011, ob 10. uri na kraju ustanovitve - na Malem Jesenovcu. Zborno mesto bo pri Lovskem domu v Borovnici ob 9. uri, po možnosti z lastnim prevozom. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Vrtec praznuje 20-letnico Letos borovniški vrtec obeležuje 20-letnico, odkar se je vselil v svoje nove prostore. S sklopom prireditev, ki se bodo nadaljevale jeseni, so začeli konec maja s prireditvyo Vrtec praznuje. Letos vrtec sicer praznuje šele 20. obletnico selitve v nove prostore, a zgodovino ima dosti bogatejšo. Na pobudo Društva pr^ateljev mladine je namreč občinski ljudski odbor že decembra 1953 odobril vselitev vrtca v prostore krajevnega čevljarstva. Od aprila 1954 pa je vrtec, kot sekc^a DPM, že bival v nekdanji kolodvorski restavrac^i na Stari postaji. Prva upraviteljica je bila Roza Debevec. V vrtcu je sprva našlo prostor 23 otrok v osamosvojitveno vojno, saj se je morala skupina otrok predčasno vrniti z letovanja v Va-lovinah in še jul^a so se smeli zadrževati le v bližnji okolici vrtca. Leta 1996 je vrtec stopil na pot samostojnega zavoda, kar je trajalo do leta 2004, ko je bil znova priključen osnovni šoli. Poleg vedno večje prostorske stiske, ki so jo reševali z nadgradnjami v letih 1997 in 1999, je ta čas zaznamovalo še zaprtje vrtca na Bregu, leta 2003. Ti leti sta bili prelomni Horvat Petrovčič, so otroci začeli kar z vrtčevsko himno, ki jo je odpel njihov zborček Miš-Maš. S pesm^o, plesom, in celo domovinskim recitalom so se predstavili živahni malčki iz vseh vrtčevskih oddelkov: Mucki, Bibe, Palčki, Sončnice, Zvezdice, Sončki, Sovice, Žogice in Želvice. Dobrodošlico obiskovalcem je izrekla tudi ravnateljica Nataša Lipovšek Hrga, ki je spotoma omenila, da se vrtec sedaj že tako širi, »da odpira- za to pripravljeni mnogo narediti. Starši in strokovni delavci se vzajemno podpiramo in dopolnjujemo, skušamo pri uresničevanju vzgoje in izobraževanja razumeti in sprejemati drug drugega. S skupnimi močmi zmoremo vse. Vsi zaposleni odgovorno opravljamo svoje delo in si prizadevamo za izboljšanje vseh pogojev za zdravo, varno in pr^etno bivanje otrok v vrtcu. Gradili bomo zdrave medsebojne odnose in zaupanje. Le Žogice: »Slovenija je naša draga mati!« starosti od 3 do 7 let, dve leti pozneje pa so mu dodali še en oddelek. A število otrok je nihalo, saj je bilo odvisno od razpoložljive opreme, višine vzdrževalnih stroškov, zainteresiranosti staršev in seveda tedanjih skromnih razmer. Leta 1965 so vrtec preselili v prostore ukinjene borovniške občine (zdaj knjižnica). Zaradi finančne stiske so bili leta 1970 priključeni osnovni šoli, že leta 1977 pa so se priključili VVZ Vrhnika. Vedno večjo prostorsko stisko je leta 1980 z izgradnjo vrtca na Bregu delno omilil Fenolit v sodelovanju z občino. Neustavljive želje in potrebe pa so v letu 1988 s pomočjo samoprispevka pripeljale do začetka gradnje novega, sodobnega vrtca v Borovnici, ki so ga odprli 9. marca 1991. Tistega dne je tra-kec prerezala deklica Petra Ti-hel, program pa je tako kot 20 let pozneje povezovala Ksenija Horvat Petrovčič. Otroci in vzgojiteljice so občutili tudi tudi zaradi uvedbe devetlet-ke, zaradi katere so »izgubili« kar dve generac^i, in pa menjave hišnikov - odšel je Janez Ofentavšek, prišel pa Vili Mevec. Leta 2004 se je vrtec pridružil FIT-u Slovenca, vrtčevsko kroniko po začeli voditi v elektronski obliki. Vrtec praznuje s predstavitvami oddelkov Praznično ozračje ob 20. obletnici vselitve v nove prostore so otroci nesebično delili tudi z Borovničani, saj so povsem praznično okrasili okolico vrtca in tako vdihnili prav poseben žar veselja staremu trškemu jedru. V popoldanskih urah 31. maja pa so v šoli pripravili še pestro in prav dobro obiskano predstavitev vrtčev-skih oddelkov, ki je obenem veljala tudi za uradno odprtje desetega oddelka vrtca v nekdanjem hišniškem stanovanju v osnovni šoli. Prireditev, ki jo je, kot že omenjeno, povezovala tele-viz^ska voditeljica Ksen^a mo iz leta v leto nove oddelke, tako ne bo mogoče daleč čas, ko se bodo hoteli spet osamosvojiti.« Župan Andrej Ocepek pa se je v spominih vrnil v čase, ko je spremljal svojo sestro v vrtec na Stari postaji. Od tedaj je minilo že precej let, v katerih smo po njegovem mnenju naredili »ogromno, vsi skupaj. Predvsem starši za svoje otroke zelo zelo veliko. Če vam danes razlagam, da je področje otroškega varstva krepka četrtina vseh stroškov, ki jih občina pokriva, je to za marsikoga kar tako mimogrede vzeto. Je pa to dokaz, da se zavedamo svojih dolžnosti in da skušamo skrbeti za naše najmlajše. Prostorska stiska, ki nas bo kmalu kmalu začela dajati - nas že rahlo daje - tiste mamice in očke tule, ki vas skrbi 1. september, ne me preveč kruto držati za besedo, napel bom vse sile, da problem ne bo tako hud, kot danes izgleda.« Prav tako pa je zatrdil, da bo poskrbljeno tudi za vse nove najmlajše občane v prihajajočem obdobjju, ko se bo Borovnica širila: »Še enkrat dajem obvezo, da bo ta stvar urejena na zadovoljstvo skoraj vseh. Tisti, ki govori, da bo vsem vse ugodil, ne ve, kaj govori ali se pa laže. Veliki večini pa se da ugoditi in to bomo poskušali.« Spodbudne besede množici zbranih staršev pa je kot glavna govornica namenila tudi Mar^a Ocepek, pomočnica ravnateljice: »Sodelovanje s starši je zelo pomembno, saj si vsak izmed vas želi svojemu otroku le najboljše in ste Mar^a Ocepek, pomočnica ravnateljice, vestno vodi vrtec in vrtčevsko kroniko. tako bomo prišli do uspešnih rezultatov. Varnost, ljubezen, posebna pozornost, znanje, odgovornost, spoštovanje, zadovoljstvo z možnostjo bogate izbire dejavnosti. Otroku omogočajmo izbiro, da bo lahko razv^al tisto, kar je v njem, v njegovi naravi. Prav tu mu je treba ponuditi različne možnosti. Od otroka za-htevajmo toliko, kolikor zmore. Priznajmo mu uspeh in ga pohvalimo za njegov trud. Pohvala je največja spodbuda za vse nas. Tako smo otrokom ponudili različne možnosti za igro, ustvarjanje, petje, ples, spoznavanje okolja, preizkušanje lastnih sposobnosti s katerimi vas popeljemo v današnje praznovanje.« Z majskim dogajanjem pa se vrtčevsko praznovanje okroglega jubileja še ne bo sklenilo, nadaljevalo naj bi se že jeseni. DD 20 ^^^^^^^^^ ObčinaH Borovnica 27. junn2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Borovnica v slikah - jun^ 2011 • Borovnica v slikah - jun^ 2011 • Borovnica v slikah - jun^ 2011 • Borovnica v slikah - - jun^ 2011 • Borovnica v slikah - jun^ 2011 Borovniška raziskovalka v državni konkurenci V organizační Zveze z^ tehnično kulturo Slovence je 7. aprila v OŠ Notranjski odred Cerknica potekalo srečanje mladih raziskovalcev Notranjske reg^e. Udeležili so se ga učenci iz osmih šol s kar 19 raziskovalnimi nalogami, med njimi tudi borovniški. Prav izmed slednjih se je na državno raven v konkurenci uvrstila Ida Brancelj z nalogo s področja biologie - »Opazovanje rasti mikroorganizmov na različnih površinah«, ki je bila izvedena pod mentorstvom prof. Simona Lukana. Brancljeva je med raziskavo vzela brise s štirih šolskih površin: kljuke, tal, mize in iz zraka, vsakega po trikrat ob treh različnih urah. Rezultate je preverila po sedmih dneh, nato pa še po štirinajstih in prišla do naslednjih ugotovitev: V šoli je mogoče s preprostimi pripomočki pripraviti sterilna gojišča za mikroorganizme; Največ mikroorganizmov je na tistih površinah, ki se jih dotakne veliko ljudi; Mikroorganizmi najdejo na različnih površinah dovolj hrane, da lahko preživao in se razmnožujejo. Za podrobnejše analize dobljenih rezultatov pa bi, kot je zapisala, potrebovala naprednejšo opremo, kot je osnovnošolska. Borovničani pri zgodovinskem ustanavljanju zveze V sredo, 8. jun^a 2011, so na zgodovinskem sestanku na Ministrstvu za šolstvo in šport predstavniki enajstih aktivov svetov staršev ustanovili Zvezo aktivov svetov staršev Slo-ven^e. Nova nacionalna starševska organi-zac^a bo tako formalno zastopala interese in stališča staršev, ki jih bodo usklajevali znotraj zveze. Za predsednika zveze so si izvolili dr. Antona Medena, sicer predsednika domžal-sko-kamniškega aktiva. Med ustanovitelji zveze je bila tudi Borovničanka Andreja So-dja, predsednica notranjskega aktiva svetov staršev, ki je bil ustanovljen 3. marca letos v Borovnici. Slovenski starši so po mnenju strokovnjakov s tem dogodkom stopili ob bok evropskim, ki poznajo starševske orga-nizac^e že desetletja. 300 let Zupn^e Preserje Župn^a Preserje je 15. jun^a, v obeležitev svoje 300-letnice, izdala dolgo napovedovan zbornik z naslovom »Župn^a Preserje skozi čas«. Na 440 straneh teksta, tabel in slikovnega gradiva skupina avtorjev strokovno obdela Preserje z okolico s posebnim poudarkom na 300-letni župnijski zgodovini, ki pa se v marsičem dotika tudi Borovnice. Nenazadnje je naša občina vsaj polovico tega časa spadala pod presersko faro, še pred tem pa skupaj s presersko pod cerkniško župnijo oz. bistriško kartuz^o. Tudi v poglavju o drugi svetovni vojni se usodi preserskega konca in borovniške doline nenehno prepletata. Tu je še skupna božjepotna cerkev Žalostne Matere Božje nad Prevaljem pod Krimom in še kaj bi se našlo. Knjiga vsekakor sodi na police vsakega pristnega borovniškega domoznan-ca, za kar pa bo treba pohiteti, saj je bila natisnjena v zgolj 500 izvodih. Domen Debevec prejel priznanje JSKD V okviru organizac^e Javnega sklada Republike Slovence za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana okolica ter Območna izpostava Cerknica, je v Medvodah in Pirničah 21. in 22. maja 2011 potekalo 50. reg^sko Linhartovo srečanje gledaliških skupin osrednje Slovence. Srečanje je prineslo veselje v vrste Kulturnega društva Borovnica - gledališke skupine Šota, saj je njihov član Domen Debevec prejel priznanje reg^skega selektorja za stransko moško vlogo sina Roberta v predstavi Ministrov sin, katero je na oder postavila režiserka Slavica Marta Ošaben. Vesel pa je tudi Debevec, saj, kot pravi, je to »dokaz da sem sposoben igralec in da sem svojo vlogo odigral res dovršeno.« Pot do priznanja pa ni bila lahka, saj je moral vlogo vaditi več mesecev vsak teden po štiri ure, da je nato štirikrat nastopil pred občinstvom. Domneva, da je komis^o prepričal prizor, ko v igri drugič stopi na oder in ogovori očeta in mater, nato pa pokliče še sestro in ji vse razloži. »Meni osebno se je zdel ta prizor najboljši, saj ga je bilo težko odigrati in mi je bil v izziv. Odigrati razburjenje in ustvariti napetost med gledalci je zelo težko, zato sem se potrudil po najboljših močeh,« še dodaja Debevec, ki je v teh vodah že dobro desetletje, razmišlja pa celo o štud^u igralstva na AGRFT. v Cez Pekel v Brezovico Borovniški konec še naprej ostaja priljubljena točka organiziranega pohodništva, kar se je ponovno pokazalo 5. jun^a letos, ko se je skozi sotesko Pekel odpravila kar 38-glava skupina gorniškega kluba Limberk. Po poti mimo slapov so jih spremljali tudi člani borovniškega PD in jih seznanjali z zgodovino in znamenitostmi soteske, omeniti pa niso pozabili niti lastnega pohoda, ki se bo tod odvil 23. jul^a. Skupina je nato svoj korak usmerila skozi Kožlješki log mimo Krimske jame in po stari »mulatjeri« nazaj v dolino. Hitrih nog so Brezovico pri Borovnici dosegli še pred popoldanskim neurjem. Navdušeni nad lepotami borovniške doline so prehojeno turo poimenovali kar »od pekla do raja«. Kapelica sv. Miklavža bliskovito raste Osrednji vaški vodnjak na Pakem v drugi polovici jun^a že dobiva svoje končne obrise, odkar pa so »v roke pljunili« še delavci Gradenj Petelin, pa se proti nebu prav bliskovito poganja tudi kapelica sv. Miklavža. Ureditev vaškega jedra vasi Pako, ki ga je v največji meri omogočilo podjetje Helios preko svojega programa družbene odgovornosti, se tako počasi bliža koncu. Datum odprtja prenov-jenih objektov ostaja 22. jul^, z vsemi slavnostmi, ki pritičejo občinskemu prazniku. Gradbeni odbor se ob tem še vedno obrača na vse občane in podjetja s prošnjo za podporo prizadevanjem številnih vaščanov pri obnovi vodnjaka in kapelice sv. Nikolaja na Pakem, z nakazilom na tekoči račun Občine Borovnica: 1.) za fizične osebe: Občina Borovnica, račun št. 01205-0100001112, sklic na številko 28 75043-7301006-99999909 2.) za pravne osebe: Občina Borovnica, račun št. 01205-0100001112, sklic na številko 28 75043-7300000-9 Jazbec bi bil kravji pastir Menda imajo Angleži prav posebnega pujska, ki žene ovce na pašo in se pri tem vede kot čistokrvni ovčar. A to ni prav nič v primerjavi z Borovnico, kjer se celo medvedje udinjajo za čebelarje in sadjarje. No, na prav posebnem koncu borovniške občine, ki ji nekateri pravdo Mavčeva, drugi pa Jelenova dolina, se je pred leti smukal nek rjavi kosmatinec, ki je po bližnjih sadovnjakih izvajal strokovna sadjarska dela, menda ga je mikala tudi živinoreja, a so mu tukajšnji tr-dosrčni kmetje z zapiranjem hlevov preprečevali uspešen uk. V zadnjih tednih pa pod bližnjim bregom, izpod katerega naj bi nekoč davno skozi razpoko silna povodenj naplavila celo postrv, hlača prav čudno nasršen gozdni stvor, ki tam proti večeru žene krave po paši. Medtem, ko so nekateri že ugibali, da gre morda za kako redko sorto plemenskega goniča, pa je strokovna lovska zasedba odločila, da gre za čisto navadnega jazbeca. TVD Partizan dobiva novo preobleko Telovadnica TVD Partizan Borovnica te dni dobiva novo preobleko. V sklepni fazi najobsežnejših prenovitvenih del od izgradnje telovadnice leta 1923, ki tečejo že vrsto leto in v okviru katerih je društvo nadgradilo prvotno stavbo s še eno telovadnico, fitnessom, parkiriščem, zamenjalo streho ter opravilo še številna druga potrebna dela, sedaj sledi še nameščanje izolac^e in nove fasade. Približno 58.000 EUR vredna dela, ki so se začela nemudoma po pozitivni odločitvi borovniškega občinskega sveta pri vključevanju projekta v proračun 2011, naj bi bila zaključena do 15. jul^a letos. Društveno vodstvo sicer ocenjuje, da bo treba za končno celostno podobo stavbe sočasno opraviti še celo vrsto drugih del (nova vhodna vrata, vetrolov, stopniščna ograja, spominska soba, arhiv,^), ki zaenkrat nimajo kritja v občinskem proračunu, zato tu računa na prostovoljno delo članstva ter pomoč donatorjev. Odprtje prenovljenega objekta se načrtuje ob proslavi 100-letnice društva jul^a letos. «'k Po ohoniških pragozdovih Ohonico so nekoč popotniki opisovali kot tiho vasico na koncu doline, skrito med sadnim drevjem. No, dandanes ti lepi nasadi pri vhodu v vas spominjajo že na pravcato eksotično goščavo iz katere vsak trenutek pričakuješ naskok kakšne divje, človeškega mesa željne zveri. Ko bo lepega dne asfaltni prevleki podobni kolovoz vendarle dostojno urejen, bi morda kazalo tod urediti še kakšno krožno pot za safari. Pravzaprav so na nekakšen konjeniški turizem domačini očitno že mislili, saj ob vhodu v vas poleg kolovoza že nekaj časa leži nekaj manjših kopic sena, ki so bržkone namenjene našim plemenitim štirinožnikom za prvo pomoč proti lakotnim krčem. Uredil: Damjan Debevec Kolesarski krožek S koncem šolskega leta so učenci in učenke 5. razredov borovniške osnovne šole bolj ali manj uspešno zaključili tudi s kolesarskim krožkom. Od 42-ih otrok le dva nista opravila teoretičnega dela, dva zaradi poškodb nista mogla opravljati praktične vožnje, ostalih 38 pa je izpit opravilo, v prvo ali v drugo. Učiteljica Dajana Jovanović je z uspehom tokratnega izpita dokaj zadovoljna, a resno dodaja, da zadnja tri, štiri leta pri otrocih opaža vse več problemov: »Polovica otrok nima dobro razvitega ravnotežja.« Po njenem mnenju se otroci premalo gibljejo, kar nenazadnje privede tudi do prekomerne debelosti, ki je druga velika ovira pri vožnji s kolesom. »Velik problem je tudi, ker otrok pri desetih letih še nima dovolj razvite sposobnosti za sočasno vožnjo s kolesom in pozorno spremljanje ostalega prometa. Šele pri enajstem, dvanajstem letu se začne vzpostavljati to ravnotežje. Ministrstvo pa niža meje kolesarske sposobnosti... Ne da se prehitevat razvoja,« meni Jovanovićeva. Vsekakor pa upa, da bodo otroci »varni v prometu in bodo pri vožnji uporabljali glavo.« '. jun^ 2 ektrons elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 21 Trikrat »PROTI« vladi Tako imenovana »super referendumska« nedelja, 5. jun^a 2011, se je končala precej klavrno za slovensko vlado in zmagoslavno za predlagatelje naknadnih zakonodajnih referendumov o treh vladnih zakonih: Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Čeprav na borovniškem koncu ni bilo, razen nekaj plakatov, zaslediti kakšne posebne kampanje zagovornikov ali nasprotnikov obravnavanih zakonov, je bila po neuradnih po- datkih udeležba v primerjavi z državno znova nadpovprečna - kar 44,2-odstotna. Rekordno, kar 55,5-% udeležbo je zabeležilo volišče št. 3 (Občina Borovnica). Z najvišjim deležem, 78,5 % je bil zavrnjen zakon o delu na črno. Najbolj so mu nasprotovali na volišču v Brezovici (88,9 %), največ podpore pa je dobil na volišču št. 1 v Borovnici (33,8 %). Zakon o pokojninski reformi je bil zavrnjen s 74,2 %. Največ nasprotnikov je imel na volišču št. 4 v Borovnici (83,7 %), največ podpornikov pa zopet na volišču št. 1 (37,5 %). Še najmanj nasprotovanja je požel zakon o arhivih, proti je glasovalo »le« 71,2 % Borovničanov. Najbolj so mu bili naklonjeni na volišču št. 1 (41,9 %), najmanj pa na Dolu in Lazih (19,5 %). DD Trojni referendum, 5.6.2011 - Borovnica Zakon o delu na črno Zakon o arhivih Zakon o pokojninski reformi Št. Volišče Imenik Glasovalo ZA PROTI Nev. ZA PROTI Nev. ZA PROTI Nev. 1 GASILSKI DOM BOROVNICA 353 136 46 90 0 57 79 0 51 85 0 2 OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA 780 304 96 206 2 120 180 3 103 199 2 3 OBČINA BOROVNICA 245 136 30 106 0 47 88 1 45 91 0 4 OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA 375 190 25 165 0 39 149 2 31 160 0 5 GASILSKI DOM BREG-PAKO 351 153 26 126 1 39 111 3 31 121 1 6 DOM KRAJANOV DOL-LAZE 608 274 54 218 2 53 219 2 59 214 1 7 GASILSKI DOM BREZOVICA 460 209 23 185 1 45 162 2 40 168 1 BOROVNICA 3172 1402 300 1096 6 400 988 13 360 1038 5 TVD PARTIZAN BOROVNICA Vas vabi na slovesno praznovanje 100-letnice Telovadnega društva Sokol, ki bo potekalo v nedeljo, 24. jul^a 2011, ob 16. uri, pred telovadnico TVD Partizan Borovnica. Program prireditve: - 100-letnica ustanovitve telovadnega društva Sokol v Borovnici, - svečano odprtje prenovljenega Sokolskega doma - telovadnice TVD Partizan, - zgodovinska razstava o razvoju društva in gradnji telovadnice, - družabni del. Lepo povabljeni ! Trikrat nagrajena komed^a ljubljanske Drame je navdušila tudi Borovnico Med člani Humanistično-umetniškega društva Karel Barjanski je že dobro leto tlela želja, da Borovnico obišče s tremi priznanji nagrajena gledališka predstava Ko sem bil mrtev. Po več gostovanjih ansambla ljubljanske Drame doma in v tujini je 10. junya zvečer žlahtna komedya obiskala tudi naš kraj. Odlična igralska zasedba, ki so jo sestavljali Alojz Svete, Jernej Šugman, Janez Škof in Boris Mihalj, nas je navdušila, nenadomestljivo vlogo pa sta odigrala tudi pianist Jože Šalej ter režiser in scenograf Diego de Brea. Prijeten večer, o katerem so pričali predvsem nasmejani obrazi obiskovalcev, društvu Hud Karel Barjanski pomeni dodatno vzpodbudo za kakovostno delo tudi vnaprej. Nemo predstavo Ko sem bil mrtev odlikujeta priznanji žlahtna komed^a in žlahtni režiser, ki ju je dobila na Dnevih komedie 2011, za igro Tašče pa je Borštnikovo nagrado lani že prejel Jernej Šugman. Dodatno privlačnost ji daje še zanimivo zgodovinsko ozadje samega nastanka. Štiričlanska moška zasedba, ki se predstavlja tudi v podvojenih in ženskih vlogah, je pred Borovnico navduševala že občinstvo doma in na tujem. Med drugim je gostovala na 35. Dnevih satire v Zagrebu, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, na Borštnikovem srečanju, v Beogradu in Novem Sadu, na prestižnem mednarodnem gledališkem festivalu v romunskem mestu Sibiu, kjer sodelujejo predstave, ki v svetovnem merilu trenutno veljajo za najboljše uprizoritvene dosežke. Tako kot drugje smo tudi v Borovnici prepoznali kakovost in si komed^o množično ogledali. Nemogoče je bilo ostati ravnodušen in spregledati dovršeno mimiko igralcev, gestikuliranje, predvsem črno-belo odrsko dogajanje, simpatične komične domislice ter usklajenost med glasbo in igranjem. Posebna pozornost in dodaten bučen aplavz sta bila ob koncu namenjena tudi našemu Alojzu Svetetu. HUD Karel Barjanski, ki je omogočil in uresničil gostovanje Drame v našem kraju, je mlado, še ne dve leti staro društvo. Sko- zi različne umetniške strani dejavnosti (videoprojekc^e, avtorske glasbene projekte, likovne in fotografske delavnice želi razširjati zavest o naravi in našem Barju, o njegovem uničevanju in tudi ohranjanju. Nastalo je iz želje po drugačnem kulturnem in humanističnem izražanju in ob zavedanju, da so manjši kraji vse prevečkrat zapostavljeni in jih kakovostno kulturno dogajanje ne doseže. Delovanje društva zato ni strogo omejeno le na Barje, ampak tudi na nivo prireditev in zadovoljstvo ljudi. Zelja po nadaljevanju kakovostnih kulturnih ter humanističnih dogodkih je po prvih uspešnih projektih le še večja. Fotografska razstava Barje 2011, gostovanje na Vrhniki, sodelovanje ob odprtju razstave naše članice Natalie Ambrožič v Narodni in univerzitetni knjižnici ter uspešno gostovanje Drame v Borovnici nam pomen^o veliko vzpodbudo za izpeljavo že postavljenih novih ciljev. Prvi bo na vrsti sredi poletja, ko bomo ponovno počastili modre sadeže, katerih največji slovenski nasadi se razprostirajo ravno na našem Barju. Vabimo vas, da se nam 22., 23. in 24. julija pridružite na Zalarjevem vrtu ob Paplerjevi ulici, kjer vam bomo predstavili delo društva in vam pokazali izbor naših, že nastalih ustvarjalnih del z različnih področ^. Spregovorile bodo razstave, glasba, videoprojekc^e, govorjena beseda in še marsikaj drugega. Izkušenj, znanja in volje nam ne manjka, vodi pa nas tudi idejna misel društva: »Pravdo, da so vse dobre stvari ves čas okoli nas, le pogledati jih moramo s pravimi očmi in le tistim brez hudega v srcu jim jih je dovoljeno dotakniti se. Pravi namen ima pravo pot, ta pa vodi do tega, da nas napravi srečne in zadovoljne.« Morda vas bo poletno druženje z nami zamikalo in prepričalo, da postanete naš član tudi vi. Veseli vas bomo. HUD Karel Barjanski Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Nadležne fotografije Kdo pravi, da v Borovnici ni košev za pasje iztrebke? Fotografija prikazuje, da so, postavlja pa se vprašanje, kdo jih prazni, pa tudi vsebina v njih je vse prej kot pobrani iztrebki naših ljubljenčkov. Krajinski park Ljubljansko barje, Natura 2000, kaj je že to? Ja, ja seveda, že vem, skladišče odpadnega gradbenega materiala v naravi. Če ne verjamete, pa si oglejte fotografiji. Delo za inšpektorje! Franc Klančar Odprto pismo uredniku Našega časopisa Sem Andrej Ocepek, župan iz Borovnice, in se vam predstavljam kot jezni funkcionar ene od občin, ki sodeluje pri Našem časopisu. K uredniku Našega časopisa sem, skupaj s predsed- nikom odbora, prišel opozorit na nepravilnosti in na nespoštovanje novinarskega kodeksa in ne na napake v člankih in poročilih. Na iste nepravilnosti sem uredništvo Našega časopisa opozoril večkrat telefonsko in pisno v januarski številki Našega časopisa. Ker se stvari niso popravile, sem se odločil za zgoraj navedeni korak. Kodeks novinarjev Republike Slovence je enak za vse, če ga ne pozna dopisnik, ga mora urednik. O kompromisu z dopisnikom ne vem nič, ker ga tudi ne more biti, če ni usklajen s kodeksom. Kompromis z urednikom pa bo mogoč le, ko mu Borovnica ne bo predaleč in ne bo prezaposlen z delom na Vrhniki (njegova izjava). Pričakujem in tudi zahtevam, da bo poročanje v Našem časopisu vsaj na borovniških straneh v skladu s kodeksom in spoštljivimi medsebojnimi odnosi. Andrej Ocepek Odgovor uredništva Kodeks novinarjev Slovence nikjer izrecno ne prepoveduje novinarjem, da bi bili člani političnih strank, je pa za verodostojnost med^a bolje, da novinarji niso člani strank. Kodeks govori zgolj o konfliktu interesov, za katere pa menim, da niso bili kršeni, saj dopisnik, ki je tudi občinskih svetnik, od vaše intervenc^e dalje, ni pisal o občinskih sejah. Uredništvo sicer lahko naredi korak naprej in pri podpisu dopisnika pripiše »svetnik občinske SDS«, da si bo lahko javnost sama ustvarila mnenje o morebitnem konfliktu interesov. Toda ali je to smiselno pisati pri člankih o jubileju gasilcev, o srečanju na Zupenci, o popravilu borovniške cokle^? Vsekakor pa spada v konflikt interesov vaša namera, da kot občina ne boste več plačevali Našega časopisa, v kolikor se ne ugodi vaši želji. Novinarsko častno razsodišče, na katerega se radi sklicujete, je v tem primeru zelo dosledno: župan, ki pogojuje financiranje z možnostjo vplivanja na kadrovsko in posledično uredniško politiko, je v konfliktu interesov. Sicer pa bo primer na svoji prvi seji obravnavala tudi Komis^a za izdajanje glasila Naš časopis. Gašper Tominc, v.d. urednika 22 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 27. jun^2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si V tretje gre rado V tretjem poskusu je borovniškim gasilcem vendarle uspelo izvesti uradni prevzem gasilskega vozila GVC 16/25 oz. borovniškega »Varuha«. Slavnostni prevzem so gasilci popestrili z odmevno vrtno veselico. Gasilci PGD Borovnica, ki v letos obeležujejo že 126. rojstni dan svojega društva, so 3. jun^a že tretjič prevzemali svoje novo gasilsko vozilo. Prvič, na lanskem prazniku borovnic, jim je načrte prekrižalo neurje, drugič, septembra, pa se je na njihovo prireditev zgrnil sam sodni dan v obliki najhujših poplav, kar jih pomni Slovenca. Jim je pa ob praznovanju 125-letnice uspelo izpeljati blagoslov vozila. Podvozje našega »Varuha« je sicer v Borovnico prišlo že jeseni 2009, nekaj pozneje pa so ga nadgradili v enega najsodobnejših in najbolj udarnih ga- I ~ ' 'A silskih vozil daleč naokoli. O večletnih načrtih, željah ter poznejših prizadevanjih pri nakupu in opremljanju vozila, ki je po mnenju gasilcev »pravi Varuh doline«, sta na prireditvi izčrpno poročala Saša Mevec in Peter Žitko. Povezo-valka Simona Stražišar, ki je spregovorila tudi o zgodovini gasilstva v naši dolini, pa ni poza- Župan je prerezal slavnostni trak ^ bila povedati, da je nakup »Varuha« logično nadaljevanje opremljanja društva, ki je svoje prvo vozilo pridobilo že daljnega leta 1934. Vreme se je z našimi gasilci poigravalo tudi tokrat, a slavnostnega postroja poleg vozila, ki se ga je udeležilo veliko uniformiranih gasilcev iz društev gasilskih zvez Vrhnika in Brezovica, pa tudi pobratenega društva Preddvor, to ni splašilo. Slavnostni program z nagovori pa je zatem tako ali tako potekal pod velikim šotorom, kjer je številne prisotne pozdravil predsednik PGD Borovnica Ciril Kos. Spomnil je, da je bil »Varuh« tisti dan star natanko eno leto, pri tem pa se zahvalil vsem, ki so pripomogli pri njegovem pridobivanju. Pomembnost dogodka je poudaril tudi predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk: »Današnji dan se bo zapisal v zgodovino vašega društva kot pomemben datum, ko ste prevzeli to težko pričakovano vozilo, ki bo v pomoč vam in vsakomur, ki mu bo vaša pomoč potrebna. Pri požarih, naravnih in drugih nesrečah. Vozilo nam je lahko v ponos, saj tako pomembno gasilsko vozilo veliko pomeni pri nadaljnjem delu. Predvsem naj nam pa služi za usposabljanje in čim manj za intervenc^e, saj čim pride Številčne gasilske vrste ^ in gasilci so tudi uradno prevzeli borovniškega »Varuha«. do intervenc^e, nastane tudi gmotna škoda.« Ob tem je še odločno pribil, da se »Borovničani nimajo kaj bati, saj imajo strokovno usposobljene gasilce, pripravljene vsakomur priskočiti na pomoč.« Zbrane je vzneseno nagovoril tudi borovniški župan Andrej Ocepek: »Kot Borovničanu, kot gasilcu, predvsem pa kot vašemu županu - moram povedati - da je danes zame eden ta lepih dni in dogodkov. V tem domu, med vami gasilci, sem preživel kar nekaj lepih trenutkov, lepih stvari, in mislim, da bomo danes kronali to naše dolgoletno sodelovanje, ki se s tem, jasno, ne bo zaključilo. Danes smo in tudi moramo biti ponosni sami nase. Na našo smelost, kot tudi pogum, saj je nakup še v začetku leta 2009 izgledal skoraj nemogoč, ko smo obračali številke in ogledovali kako zadeva teče. Pa se je vse dobro izteklo. Več kot dobro. Tako kot se bo moralo letos dobro izteči pri nabavi vozila za PGD Breg-Pako in kot se bo morala prihodnje leto dobro izteči nabava novega vozila za PGD Brezovica pri Borovnici. Gasilstvo je danes kljub prostovoljnosti velika obveza. Tako za posameznike v gasilski desetini, za društvo, občino, pa tudi za župana. Naloge, ki jih danes pričakujemo, pa tudi zahtevamo od gasilcev, so vse večje, zahtevnejše na vseh področjih, ne samo pri gašenju. Da smo lahko temu kos, pa potrebujemo dobro opremo, strokovno usposobljenost, dobro vodstvo, predvsem pa pripravljenost vseh gasilk in gasilcev. Mi to imamo. Še naprej pa se moramo truditi za izboljšave, za nove naloge in nove obveznosti. Ob takih aktivih, kot so naša gasilska društva se lahko počutimo bolj varne, bolj sigurne zase, za domove, za premoženje in obstoj. Naj novo vozilo služi vsem nam v dobro na naši skupni poti.« Ob številnih čestitkah niso pozabili na podelitev priznanj izjemnim posameznikom, ki so sodelovali pri izvedbi projekta nakupa novega vozila. Prejeli so jih Miro Zaman iz MAN Ljubljana za izdelavo podvozja, Miran Brezovnik iz Mettis International za nadgradnjo vozila, GZ Vrhnika za pomoč pri nabavi agregata, župan Andrej Ocepek za izredno pomoč pri zbiranju finančnih sredstev ter četica gasilcev, ki je operativno izpeljala projekt: Gregor Kržič, Jaka Mihevc, Saša Mevec, Peter Žitko, Blaž Palčič, Damjan Kržič. Ob zvokih harmonike borovniškega »talenta« Karmen Razbornik je župan prerezal trak na ozaljšanem vozilu ter slovesno izročil ključe poveljniku PGD Borovnica Viljemu Mevcu, ta pa šoferju Gregorju Kržiču. Borovniški »Varuh« je bil s tem tudi uradno predan v uporabo gasilskemu društvu. Slavnostnemu delu je sledila velika vrtna veselica z Ansambloma Toneta Rusa ter Fantov z vseh vetrov, ki je kljub slabemu vremenu pritegnila od 800 do 900 obiskovalcev in še dodatno okronala slovesen dogodek borovniških gasilcev. DD '^r^ -If H S J 3-1 * * t i f^ ' I ^ir^ - i Ji Prizadevna četica borovniških gasilcev Prišli, videli, zmagali Najmlajši gasilci in gasilke iz PGD Brezovica pri Borovnici so že šestič osvojili pokal Rudolfa Maistra na Uncu. Z 10., jubilejnega mladinskega tekmovanja so prinesli še druga visoka odlikovanja. Na tekmovanje, ki je potekalo 4. jun^a 2011 na Uncu, je predsednik Jože Drašler v boj za odličja popeljal svoje najmlajše gasilke in gasilce, ki so v hudi konkurenci kar 25-ih ekip z Notranjske in Primorske zasedli visoka mesta. Pionirji so zasedli dve 1. mesti v polni in zmanjšani zasedbi, pionirke I 2. mesto, pionirke II pa 3. mesto. Za povrh so tokrat že šestič osvojili veliki prehodni pokal Rudolfa Maistra, ki bo tako še naprej bivakiral na »kačanskem« koncu. Odkar se Drašlerjeva četica udeležuje omenjenega tekmovanja, je namreč pokal zgolj enkrat menjal svoje začasno bivališče in še to le zaradi za 0,3 sekunde hitrejše ekipe iz Starega trga pri Ložu. Da bi tokratno ponovitev tega odličnega dosežka kakor koli pripisali pomanjkanju prave konkurence ali slabše pripravljenosti nasprotnih ekip, predsednik Drašler gladko odklanja in dodaja, da so bile druge ekipe, še posebno Cerk-ničani, huda konkurenca. Podkupljenih pa ni imel niti sodnikov, prej nasprotno, saj, kot pravi, »če ne bi sodniki proti nam sodili, bi bili pri pionirkah še eno mesto višje. A jaz se s sodniki nikoli ne pregovarjam. Kar dosod^o, dosod^o.« Je pa po njegovih besedah v izraziti prednosti pri sestavljanju ekip: »Ekipo moraš znat sestavit, da je konkurenčna. To pa le, če imaš veliko otrok. Tu pa sem jaz v Brezovici v največji prednosti pred vsemi. Jaz lahko ekipo sestavim tako, da je hitra in dovolj stara.« Seveda se je bilo ob tej priložnosti težko izogniti vprašanju, ali je Drašler prirediteljem morda že namignil, da bi izvedbo tekmovanja preselili kar v Brezovico pri Borovnici, da vsaj pokala ne bi bilo treba več nositi tako daleč. »Veš, meni je že malo nerodno, ko nihče ne more zraven priti. Parkrat sem šel prav načrtno gor z izjemno mlado postavo ad hoc, a se ra- Pokal Rudolfa Maistra je že šestič romal v Brezovico pri Borovnici. zume, dovolj natrenirano,« mi je skromno pojasnil. Kot kaže, to izida ni spremenilo. Sicer pa to tekmovanje ni edino, kjer njegovi pionirke in pionirji blest^o: »Če gledam zadnja državna pionirska prvenstva, smo mi stalno v vrhu, od 10., 12. do 14. mesta. Se pravi, da ne haramo samo tukaj, ampak smo tudi visoko v državni špici,« je ponosno zaključil pred- sednik Drašler. Že jeseni se »Kačani« odpravljajo po nova odličja, menda zbrani v kar devet tekmovalnih desetin. DD 27. jun^2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 23 IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE LikovičJoža: Proces^'a Na tistem parobku nad Mrkunovim mlinom, kjer se pod večer tako lepo vid^o »božje gnade« za polhograjskimi grebeni, sem nekega prazničnega jutra slonel in od daleč prisostvoval procesni Presv. Rešnjega Telesa. Zaželel sem si samote, da nemoteno doživim čar tega praznika _ Megle so se zgodaj odmaknile za Vihr-co in Kočen^o. Sonce je bilo tako nedolžno in belo, bolj podobno nedolžnemu otročičku kakor pa orjaškemu bratu svemira, ki daje luč in zdravje. Pred menoj se je upiral s svojimi kamenitimi boki borovniški most, ki se je zagvozdil med strma pobočja Srobotnika in Trebevnika. Njegova gola pleča so rdela kakor ramena nagega sužnja, ki je omahnil pod težo bremena. Barje se je pritajilo, le daleč nad Ljubljanico je trepetala rahla koprena in se ni mogla razpustiti. Praznično razpoloženje je objelo stvarstvo in vas. Vse se je pripravljalo na veličastni trenutek, ko bo stopil Jezus med nas. Ničesar žgočega ni bilo v ozračju, veter je ostal za morjem. Mr-kunove žage počivajo, tudi mlini v Niževcu in Šumniku molč^o, škrjančki so odleteli v nedogledne višave, kjer se srečujejo oblaki. Neprestano se kličejo, njihova pesem je jasna in srebrna, Bog jim je ustvaril grla. Tako čemim in čakam sredi pestre narave. Kmalu bodo udarili zvonovi; pri podružnici že pozvanjajo! Nekje so se splašile jere-bičke, nekaj lastovk se je spustilo preko žitja in se skrilo v razorih. Klasje se je odelo z zlatim leskom, panji diš^o v prisojnih zatišjih, najneznatnejše bitje skuša razodeti nekaj lepega in milega, človeku se zdi, da se bodo zganile tudi sive skale in zapele hvalnico^ Turobne jelše ob jaških mirujejo. Srebrnčaste pajčevine se lesketajo v žarki svetlobi kakor tanko tkivo, ki so ga vrgle pred jutranjo zoro nevidne roke preko vej in listja, da bo slavil Jezus svoj odhod pod čudovitim baldahinom. Sredi trav se blešč^o Martini lasci, zlatice, krhki mlečki, maščobne kalužnice. Kraj ščavja rd^o kislice, v kostanjevi senci se ponuja regrat. Ob stezicah so se razsule drobne marjetice, bele in nežne; ponižno čakajo, kdaj bo stopil tudi med nje Jezus. Ob Borovniščici se pod^o libele in bliskajo z dolgimi, modrimi krili. Družine pisanih metuljev se sel^o po poljih, od ravnine na košenine, od cvetja v senco in roso. V češmilju se napajajo kosi z medenim vinčkom, vsak cvet je dolgo skrival sladko kapljico, ki jo je ustvarila v njegovi čudoviti čaši pomladna noč s svojim hladnim dihom. S travnatih jas pod svetlimi bukovimi gozdovi vrh Pokojišča se še utrinjajo zvonci čred. Kmalu tudi ti zamro. Pastirji so danes bolj zgodaj zavrnili živino, jo napojili in spravili v hleve. Hlapci so jenjali s težkim delom. Samo kaka revna bajtarica se je še smukala s svojo kravico pod Majerjevo mejico in iskala sočne šope za molzno živalico. Danes sosed ne bo godrnjal, tudi za reveže se še najde kakšna drobtinica! Za bogatimi senožeti se vrstno vrtovi, kozolci s tremi križi, ostareli skednji z nagnjenimi čeli. Na pristavi hrzajo konji, nemirni psi se trgajo z verige. Golobi se voz^o nad ostrešji, redki dimčki se svalkajo sredi vasi, sence vrh Pokojišča se daljšajo. Po bližnicah hit^o zapozneli kmetje z družinami, line so že odprte, zvon je nagnil svoje ustnice _ Čez vse to pa je položil to jutro Jezus svojo dobrotljivo dlan. Zdelo se mi je, da se je skrivnostno dotaknil slednje duše, slednje bilke, najneznatnejšega, najnevrednejšega drobca stvarstva, ki leži pozabljen med robidovjem in skalnatimi bregovi. Morda je ta pozabljeni drobček zlati krešič, ki se trudi s smrekovo iglico, da jo znese do svoje luknjice, morda je to v^olica, ki diši in vabi dekliško dlan, morda je pa moje srce, ki išče milost božjo. Gospod kliče! Vsak murnček se mu odziva s skromnim napevom, brez bojazni in ljubosumnosti. Soseske žužkov gostol^o brezimne pesmice, ki jih človeški jezik ne more posnemati in zadeti. Svečani glasovi prihajajo prav iz osrčja zemlje, se ubrano prelivajo in družbo s pohlevnim šumljanjem potoka. To je hvaležen smehljaj naše zemlje, ki se odziva Jezusu! Potem so se razmajali farni zvonovi; veliki je odprl bronaste ustnice, manjši so poslušno in pridno drobili za njim. Slavnostni zvoki orgel so pripluli iz svetišča, procesna se je spustila od cerkve na vas, med vrtove, v polje _ Škrlatna bandera so zažarela v predpoldanskem solncu, po zlatih ramenih se je prelivala ognjena belina, zlata jabolka so se zaiskrila, čar in svetost sta se združila. Vrsta belih otrok se je strnila, za njimi gospodarji, pobožne žene, veljaki, ognjegasci z bakrenimi šlemi, farni križ, zopet otroci, pevci, četvorica ministrantov v živordečih haljah in belih srajcah, podobni pestrim metuljem, ki utripajo sredi cvetne ruše. Nato so nesli nebo, zlati okovi so bili polni žarkih spreminkov. Oblaki kadila so valovili izpod neba, ki je bolj plavalo sredi sprevoda, kakor da je nošeno od revnih rok. Blagoslov se je širil preko ponižnih slemen, na dišeče sadovnjake, čez cvetoče livade, še čez mrki zid, ki varuje pokopališče, je segel in se dotaknil mrtvih v gluhi jami. Nekaj blažilnega se je zalesketalo nad počivajočo božjo njivo: ali bi bila solza, ki jo je potočil ob spominu na umrle veren vaščan, ko se je uvrstil v procesno, ali je kanila milost božja na človekov prah_ Zapustil sem pr^etno zatišje v rebri in počakal procesno za poljem. Vsa zemlja je pela slavo, trikrat slavo! Vsi spevi so se zlivali v skupni poziv: Pridite, molimo! Srebrnčastosive mejice, topli bregovi, vsi zlati in otkani z belimi pasovi marjetic, leščevje ob Borov-niščici, tihi bori, od neurja strgane drče na Trebevniku, oblaček s sneženimi lici sredi neba, neizmerna modrina _ Še na železnici so nehali butati in biti železni odb^ači voz, lokomotive niso vreščale, vpitje premikačev se je zgubilo, vas je zamrla. Samo murni so se neprestano skušali v krikanju: žgi, žgi, žgi! Včasih so tudi ti prisluhnili zvonenju, ki se je približevalo pa zopet pr^etno oddaljevalo. Za hip je vse potihnilo, čul sem le lahen drget, morda so odprle rože zlate venčne liste, morda so pripravljali angeli pot Jezusu in njegovim. Ze se je približevala procesna. Drobno cingljanje je naznanjalo radost in molitev. Veliko bandero je zmagoslavno plavalo v ozračju, zlate rese so negibno visele ob škrlatu. Prihajali so otroci z velikimi očmi, mladeniči z vedrimi obrazi, dekleta z rožmari- nom v rokah, starke z malce nagubanimi lici, ki so podobna kožici uležanega jabolka. Zdravje in veselje, upanje in zahvala! Vsa čela so odkrita, v nobenem srcu ne tli jeza. Jezus v beli hostii rad odpušča, duhovnik povzdiguje monštranco za vse, za nedolžne in velike, za hlapce in bogatine, za zdrave in nevredne. Gledam znane obraze, ki so polni radosti, iz njihovih oči s^e pr^ateljstvo in bratstvo. Kdo je ostal doma? Morda privandran krčmar ali orožnik na obhodu ali bolna reva. Toda tudi teh se je usmilil Jezus, saj je skromen in majhen, njegova ljubezen se ne prodaja za zlate, posvetne reči. Morda je izostal še kdo, katerega je zaman vabil jutranji zvon. Kdo bi mogel ostati še zakrknjen, ko slavimo najlepši praznik cvetja, luči in ljubeznih Priključil sem se vrstam vernih, se priklonil in šel za Jezusom med cvetjem in petjem. Kdaj se bo zvrstila preko slovenske zemlje tista procesna, ko poj-demo vsi na kraj, kjer bo z nebeškim kruhom odkupljeno sovraštvo, jeza in krivica, ko ne bo več nevrednih izdajalcev in Judežev med brati, ko bomo vsi eno, ponižni in dobri kakor mili Jezus, ki se je skril v belo host^o, v kateri slavi danes svoj veliki praznik ljubezni in odpuščanja. Vir: Slovenec, 26. maj 1932 (let. 60, št. 119), str. 3, zbral DD. Srečanje predvojnih vozil V soboto, 4. jun^a, je bil v Ljubljani že sedmič festival predvojnih vozil. Zbralo se je kar veliko resničnih lepotcev med starodobnimi vozili. Letnice nastanka teh vozil so bile tam nekje med letoma 1900 in 1935. Med vozila se pomešajo tudi lastniki zelo starih - izvirno ohranjenih koles, ki pa se za popestritev oblečejo v oblačila iz tistega časa. Zanimiva in pisana druščina. Letos so se med udeležence pomešali tudi bralci Našega časopisa, kar prikazuje priložena fotografija. (ftk) KNJIZNICAIDR.IMARJEIBORSNIKIBOROVNIO\ Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 0 Splošno Leigh, David: Wikileaks 3 Družbene vede Pirh - pisanica - remenka 5 Naravoslovne vede Foger, Helga: Moč Lune 6 Uporabne vede Beiser, Rudi: Čaji iz zelišč in sadežev Fric, Andrej A.: Figa Grosser, Wolfgang: Zeliščni vrt Himmelhuber, Peter: Sadovnjak Hirneise, Lothar: Kemoterap^a zdravi raka in Zemlja je ravna plošča KirsÁner, Max: Vrt na balkonu in terasi Sundance, Kyra: 101 način za več aktivnosti z vašim psom! Voit, Helga: Zelenjavni vrt 82 Književnost Albom, Mitch: Vsaj malo vere Ažman, Renata: Itaq Benčič, Zoran: Psi brezčasja Carter, Chris: Krvnik Cast, P. C.: Zasledovana Christie, Agatha: Velika četverica Condie, Ally: Popoln par Costello, Jane: Nesojena nevesta Dowham, Jenny: Preden umrem Eagleman, David: Vsota Gibbins, David J. L.: Trojanska maska Gruen, Sara: Opičja hiša Gruen, Sara: Voda za slone Howard, Linda: Mackenziejeva mis^a Jewell, Lisa: Nepozabna zabava Kinsella, Sophie: Španske počitnice Laurens, Stephanie: Vse o ljubezni London, Julia: Škandal na Višavju Martel, Yann: Beatrice in Vergil Merljak, Sonja: Njeni tujci Niland, D'Arcy: Shiralee Olyslaegers, Jeroen: Mi Paasilinna, Arto: Srečni človek Patterson, James: 10. obletnica Patterson, James: V navzkrižnem ognju Safier, David: Slaba karma Stepančič, Luc^a: V četrtek ob šestih Wilson, Robert: Nepomembna smrt v Lizboni 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina Jackson, Michael: Moonwalk Knjige za otroke in mladino 0 Splošno Bailey, Linda: Avanture med Vikingi Bailey, Linda: Avanture v ledeni dobi Bailey, Linda: Avanture v srednjem veku Bailey, Linda: Avanture v starem Egiptu Bailey, Linda: Avanture v stari Grč^i Bailey, Linda: Avanture v stari Kitajski Kratkočasnica Muster, Miki: Miki 3 Družbene vede Lecreux, Michele: Knjiga za punce 5 Naravoslovne vede. Dingle, Adrian: Kako iz 92 sestavin ustvariti vesolje 6 Uporabne vede Boshouwers, Suzan: Kavboji Jeong, Soyoung: Naše čisto telo Winters, Pierre: Na pot z letalom 7 Umetnost, arhitektura Ban, Tatjana: Ustvarjalna zbirka živali Glasba 82 Književnost Stanton, Andy: Gospod Gnilc in petični piškot Suhodolčan, Primož: Peter Nos - letni časi Ban, Tatjana: Moj mali bratec Benedictus, David: Poletje v stoletni hosti Chen, Zhiyuan: Guji Guji Čehovin, Aleksandra: Strašna Martinova prigoda Deary, Terry: Mum^a in čarovn^a Deary, Terry: O fantu, ki je zganjal hrup zaradi konja Deary, Terry: Upor na piramidi Deary, Terry: Zlato mrtvega kralja Franko, Matej: Pujsek Rudi išče blato Havukainen, Aino: Tine in Bine. Nori izumi Kerrin, Jessica Scott: Martin Bridge. Naprej in navzgor Kinney, Jeff: Dnevnik nabritega mulca Klenovšek Musil, Manica: Mala arhitekta Kolbič, Gabriela: Ljubo doma Lozej, Doris: Govoreči bumerang Majhen, Zvezdana: Majhne modre pravljice 1 McCaffrey, Kate: Uničimo jo! McKain, Kelly: Zvezda sem! Meadows, Daisy: Iza, vila hrčkov Mokrin-Pauer, Vida: Ziv, živ, živalice! Mongredien, Sue: Preden gremo spat Ness, Patrick: Hrup in kaos. Knj. 1, Na begu Oud, Pauline: V posteljo z Beti in Miho Oud, Pauline: Za mizo z Beti in Miho Owen, Laura: Winnie reče sir Pennypacker, Sara: Klementina ima talent Petrlik-Huseinović, Andrea: Noetova barka Smallman, Steve: Kdo se boji velikega zlobnega zajčka? Smith, Lisa Jane: Vampirkin dnevnik. [Knj. 3], Bes Staman, Jasna Branka: Razbojniška hči Stanton, Andy: Gravžar^e gospoda Gnilca Stiefvater, Maggie: Nemir Valentine, Jenny: Razbita juha Vidmar, Janja: Brez : mladinski roman Vidmar, Janja: Kekec iz 2. B Volk, Sabina: Rado-vednice Weston, Carrie: Bravo, Boris! Weston, Carrie: Ojoj, Boris! Widmark, Martin: Skrivnostni dogodki v hotelu Zupan, Dim: Zgodba nekega Hektorja. Hektor in zrela hruška Neknjižno gradivo Pogumni vojak Račje zgodbe. Prva zbirka, Draga, počakaj, sem na poti Dekle, ki se je igralo z ognjem Florjan, gasilski avto. Tovornjak pirat Mulan Ljubezenski prekršek Legenda sovjega kraljestva Zivljenje, kot ga poznaš Zivljenje med vojno Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo Dekle z zmajskim tatujem Ramona in Beezus : sestrica se vedno potrudi Zlatolaska Jaz bi tudi liriill/IMtIMilIlMMillIriill/li/MilIMilUlIlM 24 NAŠ ČASOPIS Občina B Horjul TJ. jun^ 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občinski praznik Odprli nov trg in podelili občinska priznanja Horjul, 17. juny - Horjulska občina uradno sicer praznuje svoj občinski praznik 21. junya, letos pa je zaradi rahlo nerodnega sovpadanja vikenda z državnim praznikom nekoliko pohitela. Slovesna prireditev je potekala na prostem na novem vaškem trgu pri starem vrtcu. Slavnostni govornik je bil župan Janko Jazbec, ki je podelil tudi občinska priznanja, po slovesnosti pa je sledilo druženje na prostem ob živi glasbi. Horjul je po novem bogatejši za tako imenovani »vaški trg«. Gre za novo urbano površino v strogem vaškem jedru, ki naj bi postala osrednja zunanja prireditvena površina za občinske in druge lokalne prireditve. Odlikuje jo lična ureditev, delna pokritost s streho in zaključena celota. Vzporedno z gradnjo trga se je občina lotila še obnove sosednjega objekta - nekdanjega vrtca. »Čez sto let stara stavba je bila prvotno namenjena osnovni šoli, kasneje na voljo najmlajšim za potrebe vrtca, od leta 2006 pa so prostori prazni. Vse od takrat so bile naše misli usmerjene v prihodnost zgradbe in njene okolice. Veliko dela in časa je bilo vloženega v obnovo stavbe, katero je že načel zob časa. Z občinskimi sredstvi smo uredili prostore za občinsko upravo in krajevni urad. Na voljo bodo prostori za društva ter računalniška Iz grl MPZ Horjul sta zadoneli slovenska in evropska himna. Na levi strani povezovalec programa dramski igralec Pavle Ravno-hib. enega najlepših vaških trgov v Slovenci. »Zato upam, da bo postal mesto druženja vseh generac^, kar je v današnjem tempu življenja nasploh zelo pomembno.« Novo pridobitev sta s slavnostnim rezom traku predala svojemu namenu župan Jazbec in podžupan Franci Pišek, domači župnik vendar pa moram poudariti, da gre za timsko delo. Zato priznanje jemljem tudi kot priznanje vsem bivšim in sedanjim delavcem, ki se trudno za podjetje.« Metrel Mehanika sodi met tiska redka podjetja, ki so se uspešno spopadla z gospodarsko krizo. Kot pravi Janša, gre zasluga predvsem način bomo bolj odzivni, hitri, pa tudi okolju bolj pr^azni.« Za kulturno plat prireditve so med proslavo skrbeli vrhniški pihalni orkester pod taktirko Milana Matičiča, horjulske mažorete pod mentorstvom Zdenke Troha, Mešani pevski zbor PD Horjul z zborovodki-njo Tatjano Dolenc in sekstet Odoica, celotno slovesnost pa je povezoval dramski igralec Pavle Ravnohrib. Po koncu uradnega programa so si lahko občani ogledali bodoče prostore občinske uprave, poskrbljeno pa je bilo tudi za razvajanje brbončic in ob zvokih ansamblov Mladi godci in Čeponi za ples. Slovesnosti so se poleg številnih občanov udeležili tudi gostje: župan Občine Gorenja vas - Poljane in poslanec Državnega zbora RS Milan Čadež, župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, župan Občine Brezovica Metod Ropret, župan Občine Dobrova-Polhov Vrhniški pihalni orkester vedno »vžge« na vseh proslavah. Janez Smrekar pa jo je še blagoslovil. Sicer pa je slovesnost ob občinskem prazniku minila tudi v znamenju podelitve občinskih priznanj. Župan je priznanja občine izročil Rajku Vrhovcu, Feliksu Malovrhu in PGD ženski ekipi Žažar, občinsko plaketo je prejel direktor Metrela Mehanika Peter Janša. Kot je dejala Mojca Jazbar iz žažarske ekipe, razume priznanje kot potrditev dosedanjih uspehov. »Veseli nas, da tudi občina in občani cen^o naše delo in zmage. Vsekakor prinese tovrstno priznanje veliko motivac^o za še nadaljnje delo. V tem duhu se pripravljamo na vnovičen naskok na olimp^sko kolajno v Francki leta 2013.« Posebej za Naš časopis pa je prejem plakete pokomentiral tudi Peter Janša, dolgoletni direktor Metrela Mehanike. »Vsakega priznanja sem vesel, Pogled na vaški trg z gosti, mažoretkami in praporščaki. Govor horjulskega župana Jani-ja Jazbeca. učilnica in spominska soba,« je na slovesnosti povedal župan Janko Jazbec in dodal, da dela še niso povsem končana. »Pokazala se je še vrsta nepredvidenih del, zato so nekatera še nedokončana. Načrtujemo, da bodo upravni prostori zaživeli v začetku jeseni.« Po županovem mnenju je Horjul dobil Župan Jani Jazbec in podžupan Franci Pišek sta prerezala trobojni-co ob vstopu v obnovljeno stavbo občine. »^ delu, znanju, morali in optimizmu.« Temu ob bok gre razumeti tudi širitev proizvodnih površin. »Res je, načrtujemo širitev v smeri proti čistilni napravi. V starem objektu imamo namreč še vedno galvaniko, katero bomo, če bo sreča, v dobrem pol letu preselili na novo lokac^o. Na ta Gradec Franci Setnikar, župan Občine Velike Lašče Ivan Jordan in župan Občine Log-Dragomer Mladen Sumina. Poleg županov sta se proslave udeležila še nekdanja poslanka in ministrica Mojca Kucler Dolinar s soprogom. France Brus in Gašper Tominc (foto: ft) Pogled na obnovljeno upravno stavbo z vaškim trgom. Ko zapojo fantje skupine Odoica. Dobitniki občinskih priznanj Plaketa Občine Horjul Peter Janša Peter Janša se že dolga leta aktivno vključuje v delovanje vasi Lesno Brdo, od leta 198J pa je tudi uspešen direktor družbe Metrel Mehanika. Njegova spodobnost vodenja in prava viz^a sta podjetje pripeljali ob bok najmočnejših evropskih proizvajalcev na področju kovinske predelovalne industrije. Uspešnost, ki jo v Metrelu Mehanika dosegajo z dobro organizacijo, stalnim posodabljanjem tehnoloških postopkov in strojnega parka ter vlaganjem v izobraževanje kadrov, se kaže tudi v širjenju proizvodnih kapacitet in delovnih mest. V letih uspešnega delovanja so bili dograjeni prostori lakirnice in skladišča, v gradnji pa so še prostori galvanike. Podjetje zaposluje nekaj več kot 130 delavcev, ki so večina naši občani in je največje podjetje v Občini Horjul. Tudi v času gospodarske krize so njegove poslovne odločitve vedno strateško dobro pripravljene, kar je pripomoglo ne samo k ohranitvi delovnih mest, ampak tudi širitvi podjetja. \ Priznanje Občine Horjul IqpH^^p Rajko Vrhovec Rajko Vrhovec je že več desetletij akti-~ ven gasilec in predan svojemu delu tudi ^^^ na področju zaščite in reševanja. Njego- va zelo opazna vrlina je čut za pomoč V sočloveku. Vedno je pripravljen poma- I_T gati ljudem v stiski, podnevi in pomoči. Prav slednje se je ponovno izkazalo ob lanskih neurjih, ko je več dni svoj prosti čas namenil občanom, ki so potrebovali pomoč. Bil je ključni element pri odločanju in vodenju intervenci, ki so prizadele občane horjulske občine. Priznanje Občine Horjul Feliks Malovrh if fj ^ Feliks Malovrh je že desetletja znan ~ ~ kot horjulski vodovodar, ki svoje delo ^B opravlja z veliko zavzetostjo. Začel je ' 'I pred 40 leti in je še vedno nepogrešljiv ^^ člen na področju vodooskrbe. [ _ Kot član vodovodnega odbora Horjul je pomagal pri izgradnji horjulskega vodovoda, svoje znanje in pomoč pa nesebično deli tudi pri vodovodih v drugih vaseh. Prav ta vrlina ga odlikuje kot človeka, ki je vedno na voljo za odpravljanje težav s pitno vodo. Nešteto ur preživi v jarkih, blatu in vodi, ne glede na vremenske razmere. Njegova skrb je, da voda v hiši priteče, za kar se vedno trudi po svojih najboljših močeh z vso odgovornostjo in požrtvovalnostjo. Priznanje Občine Horjul Ekipa članic A PGD Žažar Gasilska dejavnost je v Žažarju razvita že več kot 80 let, ves ta čas pa gasilci aktivno sodelujejo tudi na področju gasilskih športnih disciplin. V zadnjih letih zavidljive uspehe dosegajo članice A, ki med osvojene lovorike že štejejo naslove večkratnih občinskih in reg^skih prvakinj, državnih podprvakinj in pokalnih zmagovalk Gasilske zveze Slovence. Prav zmaga na tekmovanju za pokal gasilske zveze Slovence leta 2008 jim je prinesla vstopnico za uvrstitev na izbirno kvalifikac^sko tekmovanje, kjer so si članice z zmago zagotovile nastop na gasilski olimpiadi v Ostravi na Češkem. Pot do tja je bila še kako naporna. Meseci vsakodnevnih kondiciskih in tehničnih priprav celotne ekipe so terjali veliko odrekanj, prostega časa in discipline, a cilj je bil en sam - dati vse od sebe in zmagati. Z novim olimpiskim rekordom pri vaji z motorno brizgalno in štafeto z ovirami so premagale vso konkurenco dvaindvajsetih ekip iz desetih držav in osvojile zlato olimpisko medaljo. Odličen rezultat je prav gotovo plod večletnega uspešnega dela tekmovalne ekipe in mentorjev. V tekmovalni ekipi so nastopile: Mojca Jazbar, Jasmina Šubic, Nataša Mole, Katja Vrhovec, Janja Trček, Mateja Jazbar, Martina Mole, Sabina Končan, Irena Pišek in Maja Trček. 27. jun^ 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjulski župan in podjetnik Janko Jazbec: B Horjul NAŠ ČASOPIS 25 »Tudi evra kredita nimamo, a v primerjavi z drugimi zelo hitro napredujemo.« Horjulska dolina je nekako zaokrožena celota. Leži zahodno od Ljubljane, med dinarsko-kraškim in alpskim svetom, po dolini pa teče potok Šujica ali Horjulščica. Občina Horjul meji na Občino Dobrova - Polhov Gradec ter na drugi strani na Občino Vrhniko. Meri 33 km2 in se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 168. mesto. Ima 2800 prebivalcev in se po razvitosti uvršča na visoko sedmo mesto med slovenskimi občinami. Ljudje živyo v devetih naseljih: Horjulu, Vrzdencu, Podolnici, Zaklancu, Lesnem Brdu, Ljubgojni, Korenu, Samotorici in Žažarju. Do pred enajstimi leti je tedanja Krajevna skupnost Horjul delovala pod okriljem Občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, vendar je vseskozi od sprejema zakona o lokalni samoupravi (1994) vodila postopke za samostojno Občino Horjul. Horjulci so po mnogih »bojih« uspeli in pred enajstimi leti dobili svojo občino. Z novo občino se je za dolino začelo novo obdobje. In o tem in novih projektih smo se pogovarjali z županom Jankom Jazbecem, ki v Horjulu zdaj županuje drugi mandat. »Pridnost naših ljudi in njihova pripravljenost za skupno delo, ker se vsi zavedamo, da je v slogi moč, uvršča našo občino med sedem najbolj razvitih v Slovenci. Na to sem ponosen. Brez svoje občine ne bi imeli takšnih rezultatov,« pravi župan Jazbec. občina začela prodajati ta zemljišča in kar je prednostna naloga v sedanjem je, da se občinski denar ne zapravlja za Če bi vas vprašal, kakšen človek ste, ker opravljate hkrati župansko in menedžersko službo in ste lastnik gospodarske družbe, bi mi zagotovo rekli, da ste delavni? Drži. In to od malih nog. Sicer pa pravi Horjulčan, materi, rojeni v Žažarju, in očetu, rojenemu v Horjulu, pred sede-minštiridesetimi leti. Od malega sem » sem se naučil. Sicer pa sem začel dokaj hitro tudi delati še v takratnem statusu popoldanske obrti. Doma v garaži. Od šestih do dveh sem bil v Iskri, nato pa v svoji delavnici ali pa sem pomagal pri obrtnikih. Dobro sem zaslužil. Pri devetnajstih sem odšel v vojsko in po njej nadaljeval tam, kjer sem začel. V Iskri in v garaži. Takoj sem kupil tudi motor Suzuki in še danes sem nor na motorje in avtomobile. Na njih in z njimi sem počel prave vragolije. Hvala bogu, da sem ostal živ. Delo v Iskri vam je potemtakem omogočalo širši razgled po tedanjem proizvodnem in poslovnem svetu? V orodjarni sem delal še nekaj let po vojski. Potem pa sem se »preselil« v prototipno delavnico, kjer sem razvijal nove izdelke. Dva pred mano sta po mesecu dela odšla. Mene pa je tako »ustvarjanje« zanimalo od malega. Delali smo elektronske komponente za tedanjo vojsko in druge naročnike doma in v tujini. Jaz sem skrbel za mehansko izvedbo prototipov, moj kolega pa za elektroniko. In ker sem nemirnega duha, sem čez nekaj časa to delovno mesto zapustil in prevzel Iskrino prodajo in nabavo. Tri leta sem to delal, a hkrati sem razmišljal tudi o svojih izdelkih. Po vojski sem imel sicer še vul- Kar koli delam kot podjetnik, delam pod svojo blagovno znamko.« tudi športnik. Ukvarjal sem se s kolesarstvom, saj sem tekmoval tudi na državni ravni, igral nogomet in vseskozi mi je pri srcu tudi moto šport. V osnovo šolo sem hodil v Horjulu in si želel postati orodjar, zaposliti se v Iskri Horjul, ki je bila vrhunska tovarna, njeni proizvodi pa cenjeni povsod. Doma so me sicer vseskozi silili, naj grem študirat, kajti veljalo je, da »če se ne boš učil, boš pa šel delat«, a mene je mikalo delo. Pri sosedih so imeli donosno zasebno obrt in tudi temu primeren standard. V tej smeri sem hotel. Pa mi ni uspelo, da bi postal orodjar, ker jih v Horjulu takrat niso rabili. Zato sem na domžalski obrtni šoli končal kot kovinostrugar. V Domžalah? Vsak dan hoditi v šolo v Domžale pa ni bil mačji kašelj! Vstajal sem ob pol petih zjutraj. Deset do petih sem imel avtobus do Ljubljane in od tam v Domžale. Težko je bilo, kajti nočni človek in jutranje vstajanje mi ne ustrezata. Zato sem imel v mladih letih željo, da bi se zjutraj naspal, da me ne bi nihče moril z vstajanjem. Danes me ne sme nihče poklicati pred osmo uro zju- kanizersko delavnico, vendar sem takoj začel v svoji popoldanski obrti delati tudi različne komponente za Tomos in Iskro - Avtoelektriko. Nisem delal sam, ampak sem naredil orodje, vzpostavil proizvodnjo in nato so študenti ali drugi v moji delavnici to izdelovali. Nato ste se preusmerili v trgovino? Med drugim. Leta 1989 sem na Drnovem Griču, zraven Gostilne Kavčič, stari hlev preuredil v trgovino z mešanim blagom in pod znamko Blagomiks prodajal vse, kar je šlo; od ribniške suhe robe do plastike. Vse, kar sem lahko nabavil. Vsi so mi govorili, da bom propadel, ker trgovina ni na dobri lokac^i. Dva meseca po odprtju trgovine se je začela osamosvojitvena vojna in prvi tank JLA, ki je bil na poti proti Ljubljani, se je zaletel v mojo trgovino. Vedno si pravim, da če sem takrat preživel in moral plačati vse uničeno in trgovino adaptirati, da bom tudi vnaprej. Delal sem vse in spal po štiri ure na noč. Potem sem začel razmišljati o svojih blagovnih znamkah. Kmalu sem jih registriral in zdaj imam dvanajst svojih blagovnih znamk. Kar »V našem občinskem svetu ni političnih modrovanj. Takšni kandidati so izpadli na volitvah. Pa tudi tisti so izpadli, ki so postavljali svoj interes pred občinskega!< traj. No, tri leta sem potoval iz Horjula v Domžale in nazaj. Le pol leta na leto, saj sem bil drugo polovico leta na praksi v horjulski Iskri. In to v orodjarni. Tam je bil odličen mojster, tudi športnik in zelo hitro sva se ujela. Ogromno !« koli delam, delam po svojo blagovno znamko. Malokdo to ve. In z Drenovega Griča sem razširil svojo dejavnost na Vrhniko, v industr^sko cono. V tem objektu, kjer sva zdaj, so bili tanki. Od tod so začeli svoj pohod leta 1991. Ko je objekte, sem začel kupovati. Kupil sem garaže in hangerje. Nato pa začel urejati papirje za adaptac^o. Prvi sem naredil v tej coni nov objekt. To je bila trgovina s 600 kvadratnimi metri. Kmalu sem zraven postavil lokal Blackjack (BJ Pub). Počasi sem se širil in danes imamo na 2000 kvadratnih metrih poleg trgovine in puba še frizerski salon in skladišča. In ker se je leta 2001 ponudila priložnost za nakup zemljišča v industr^ski coni Zapolje v Logatcu, sem ga kupil. Tam sem zgradil poligon za varno vožnjo, ki je tudi dirkališče. Leta 2009 sem začel graditi zraven poslovni prostor s 4800 kvadratnimi metri pisarniških in skladiščnih prostorov. Sam poligon meri 32.000 kvadratnih metrov. Ker bo 1. jul^a letos začel veljati nov zakon, ki bo urejal to področje, smo ga preuredili in upam, da bom te dni dobil odločbo, da ustreza vsem varnostnim predpisom. Tako bomo imeli tudi v tem koncu Slovence center varne vožnje. Ob tem pa organizirate tudi proizvodnjo izdelkov, ki jih prodajate pod svojimi blagovnimi znamkami? Pred petimi leti sem se ponovno začel intenzivneje ukvarjati z novimi izdelki in njihovim razvojem. Gre za proizvodnjo toplotnih črpalk, solarnih kolek-torjev in raznih izdelkov iz materiala les-plastika. Vse boste našli z blagovno znamko Bluestar. Delamo parkete iz bambusa, prav tako že nekaj let tuš kabine, oblačila pod blagovno znamko Skipper za navtiko, pa še kaj z znamko Bluestar Airpower, Blustar Bambooflo-oring, Bluestar Promotion itn. Le v Horjulu, kjer ste župan, niste nadaljevali s svojimi poslovnimi projekti? Tu pa zdaj res nimam nič. Doslej ni bilo priložnosti za organiziranje indu-str^ske cone ali nakup za to primernih zemljišč. Tudi prometno je Horjul malce izoliran. Imamo pa lepo število obrtnikov in malih podjetnikov. Zelo uspešnih. Imamo veliko tovarno Metrel, ki nadaljuje bogato tradic^o nekdanje Iskre instrumenti in ima tristo petdeset zaposlenih. Tu je še Argo. Sicer pa Občina Horjul sodi po vsem kazalnikih med najbolj razvite občine v Slovenci. Sedma je na listi razvitosti in šesta z najmanj brezposelnimi. Naši ljudje so pridni, sposobni in delavni. In skrbimo tudi za to, da bo 2860 prebivalcev naše občine živelo v zdravem okolju. Niti ene večstanovanjske stavbe nismo dovolili zgraditi. Še iz socializma imamo zdaj že star manjši stanovanjski blok, ki ga je takrat zgradila Iskra. Ne bomo odpirali vrat za množično blokovno gradnjo, kot je to storila Vrhnika, ampak bomo tudi v prihodnje ostali pri takšnem številu prebivalcev in nasely, v katerih živ^o, kot jih imamo. Že enajst let je Horjul svoja občina, ki se je izločila od Dobrove, Polhovega Gradca in Šentjošta? V tej veliki občini ni bilo možnosti za hiter razvoj Horjula. Bili smo brez vsega, zdaj po desetih letih pa imamo urejeno šolo, dve športni dvorani, nov vrtec, lekarno, urejeno zdravstvo in dom za ostarele. V naslednjih letih moramo zgraditi povsod v občini kanalizacyo, mandatu. V teh dneh smo odprli nov trg z novo občinsko upravno stavbo. V njem bodo dobila svoj prostor vsa društva, upravna enota, občinska uprava, tu bo računalniška učilnica za občane. Zagotovo je to najlepši krajevni trg v Slovenci. Zdaj so ceste skoraj vse asfaltirane. Tudi hribovske. Probleme pa imamo z upravljanjem vaških vodovodov. So ljudje, ki so sicer zadovoljni z njimi, vendar je voda preveč občutljiva stvar in dobrina, da bi upravljanje z njo še naprej prepuščali vaškim skupnostim. Zato bomo ustanovili poseben režyski obrat, ki bo upravljal in skrbel za vodovode v Horjulu, Podolnici, Zaklancu, Vrzdencu, Žažarju in v Lesnem Brdu. Delati pa moramo tako, da se cena vode ne bo bistveno povečala. Sicer pa jaz plačam na Vrhniki za kubični meter vode 3,6 evra, v Horjulu pa je cena za kubik 80 centov . Kanalizacyo imamo urejeno v Horjulu in Vrzdencu tdi. Zdaj bo objavljen razpis za Podolnico. Naložba znaša 650.000 evrov, kar pomeni kar pol našega proračuna. Delamo tudi projekte za obe drugi naselji. Žažar, Korena, Lesno Brdo in Zaklanec. Seveda iščemo najbolj smotrne rešitve za ureditev kanalizacye v vseh krajih. Vseh investic^, ki ste jih našteli, ne morete sofinacirati z lastnimi sredstvi? Pa jih. Nimamo nobenih posojil. Smo občina, ki ima glede na število prebivalcev, pa ne samo po tem kazalniku, največ denarja v proračunu. Polovica proračunskih sredstev gre v investicye. Varčujemo in nato vložimo lastna sredstva v projekte. Asfaltirali smo ceste, delamo projekte za čistilno napravo, občinski trg je urejen, za šolo smo lani kupili novo kuhinjo, nove sanitarye, novo streho. Vse to brez posojil. Oktobra bomo objavili razpis za sončno elektrarno na telovadnici. Sami jo bomo plačali. No, od države bomo dobili sub- » razne politične opcye. Kandidirali ste s svojo listo? Ne. Kandidiral sem kot Janko Jazbec in podporo NSi-ja. V prvem krogu sem dobil 48,5 odstotka glasov, v drugem pa gladko zmagal. Vse življenje delam, sem brez družine, vendar imam dva otroka, pa si ne dovolim, da bi kdo z mano manipuliral. Sicer pa v našem občinskem svetu ni političnih modrovanj. To sem vsem povedal že na začetku prejšnjega mandata leta 2006, ko sem prvič postal župan in lani. V prejšnjem mandatu so sicer nekateri svetniki hoteli uveljavljati svoje zasebne interese tudi na račun občinskih, a smo jim v glavnem take nakane preprečili Zdaj se mi zdi, da takih ni in vsi vidyo pred sabo interes občine. S podžupanom županom Francyem Pi-škom sva dober tandem. Tudi on dela s srcem za občino. Za reprezentanco nisva porabila niti enega evra. Vse sva sama plačala iz svojih žepov. Od občine dobivava tisto, kar nama pripada kot neprofesionalcema, ampak ta denar večinoma spet vračava nazaj v obliki donacy za različne prireditve. Jaz denarja ne rabim. Zase ga porabim manj kot večina ljudi, saj nimam časa, da bi ga trošil. Kaj imate v načrtih do konca tega mandata? Upam, da se bo vse odvyalo tako, kot se zdaj. Zelo dobro je, da imamo Metrel in sposobnega direktorja na mehanskem delu, gospoda Petra Janšo, doma z Lesnega Brda. Letos je dobil občinsko priznanje za dolgoletno vodenje tovarne in tudi za njegovo pomoč v razvoju Lesnega Brda. Ohraniti moramo delovna mesta v občini in Metrel je največje občinsko podjetje, ki je uspešno tudi v krizi. Z izgradnjo sončne elektrarne računam, da se bo v šestih do sedmih letih povrnila investicya, kar bo nato lep prispevek v proračunu. Čistilne naprave moramo postaviti v vseh večjih Vse življenje delam, sem brez družine, vendar imam dva otroka, pa si ne dovolim, da bi kdo z mano manipuliral v predvolilni tekmi. vencyo tako kot drugi. Lastnik elektrarne bo občina. In tako bo denar od prodaje elektrike prihajal nazaj v proračun. Zdaj kupujemo zemljo za čistilno napravo. Projektiram tudi novo čistilno za Horjul. Naš proračun je milyon in pol evrov. V predvolilni kampanji za župana so mi moji tekmeci, milo rečeno, bili bolj nasprotniki kot tekmeci, bila so tudi razna podtikanja. Nisem imel nobenega plakata in niti enega govora v predvolilni kampanji. Bilo mi je pod častjo, da se prerekam z ljudmi, ki niso v življenju ničesar ustvarili, ki delajo na črno in od občine zahtevajo socialno pomoč. Jaz imam čiste račune in to ljudje vedo. Kot občan plačam od 23 do 30 tisoč evrov dohodnine na leto, kot podjetnik pa sponzoriram naša in druga društva z le malo manj denarja kot občina. Zato so mi je za malo zdelo, da bi se v predvolilni kampanji soočal z ljudmi ljubljanskih političnih vrhov, ki hočejo do oblasti. Moje jasno stališče .« krajih. Pred dnevi smo dobili gradbeno dovoljenje za novo nogometno igrišče in spremljajoče objekte ob njem. Končano mora biti do občinskega praznika prihodnje leto. Te dni je bil v Horjulu hokejski turnir na rolkah. Na njem so sodelovali Slovaki, Čehi, Avstryci, Hrvati, Slovenci in horjulski klub. Horjul-ci so prav včeraj premagali slovensko reprezentanco s 3 proti 2. Borili so se s srcem. Ne znam povedati, kako sem bil vesel. Sicer pa so v naši dolini vse možnosti za še hitrejši razvoj turizma. Sanjam o horjulskem hotelu s sedemdesetimi posteljami, kar ne bi obremenjevalo okolja. Od Ljubljane smo oddaljeni 20 minut, imamo tri kmetye s turistično dejavnostjo, imamo živalski vrt, imamo izredno lepe in dobro označene kolesarske poti in pešpoti _ Predvsem pa imamo čudovito naravno okolje, kar vse daje možnosti za razvoj občine tudi v turistični smeri. Marjan Horvat 26 NAŠ ČASOPIS Občina B Horjul 2J. juni 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Jani v slovo Svojo poklicno in življenjsko pot je skoraj hkrati sklenila naša sodelavka, vzgojiteljica Jana Mole. Jeseni smo se od nje poslovili zaradi upokojitve, konec maja pa žal tudi od prijateljice, ko smo jo spremili na njeni zadnji poti. Jana seje v horjulskem vrtcu zaposlila pred tremi desetletji, v Žažarju si je ustvarila družino in dom. Trideset let je dolga poklicna pot; v teh desetletjih je sodelovala pri uvajanju predšolske vzgoje v Horjulu, vodila je prve skupine otrok, ki so obiskovali vrtec. Poleg rednega dopoldanskega dela z otroki je več let vodila zunanjo malo šolo in cicibanove urice. Rada je ustvarjala, s svojo likovno nadarjenostjo je tudi otroke vzpodbujala k odkrivanju in iskanju umetnosti. Njihove izdelke je predstavljala staršem, krajanom in širši javnosti. Tako so bili likovni izdelki otrok ter njihova dejavnost predstavljeni v vrtcu in šoli, na prireditvah v kraju, v otroških revyah, na naših in mednarodnih razpisih ter z ilustracyo otroške knjige. Ob odprtju novega vrtca je napisala bilten o zgodovini predšolske vzgoje v Horjulu ter tako predstavila delo vrtca. V minulih desetletjih je bila mentorica številnim dyakinjam in študentkam ter novo zaposlenim v vrtcu. Vsi, ki smo z njo sodelovali, jo bomo ohranili v spominu kot ustvarjalno, vestno in odgovorno sodelavko, ki ji je bila skrb za varnost in dobro počutje otrok vedno prva. Sodelavke iz vrtca in šole Zamenjava vodovodnih cevi v Horjulu so zgradili vodovod kmalu po drugi svetovni vojni in za povezavo posameznih stavb uporabljal predvsem železne ter pocinkane cevi, ki so z leti prerjavele. Bilo je obdobje salonita, ko smo z njim na veliko prekrivali strehe, salonitne cevi pa vgrajevali v vodovodno napeljavo, ker takrat še nismo vedeli, da salonit vsebuje karcenogene snovi. Čas je pokazal, da tudi drugače ne zaslužio take hvale. V Horjulu se je občina odločila, da bo letos zamenjala okrog 515 metrov dotrajanih salonitnih cevi, ki ponekod že puščajo. Za zamenjavo cevi bo občina odštela okrog štirideset tisoč evrov. France Brus Dela pri menjavi vodovodnih cevi na Stari cesti Odličnjaki na sprejemu pri županu V torek, 14. junia 2011, je horjulski župan Janko Jazbec v sejni sobi na občini v spremstvu ravnatelja Primoža Garafola in razrednikov Janje Haler in Jureta Končana sprejel sedem učencev devetega razreda Osnovne šole Horjul, ki so v vseh razredih izdelali z odličnim uspehom. Med letošnjimi sedmimi odličnjaki je tudi učenka Klavdia Doljac, ki je vseh razredih imela v spričevalu same odlične ocene in tako bila vpisana v zlato knjigo učencev. Z županom so se odličnjaki: Matevž Smrtnik, Sara Burja, Klavdia Dojjac, Maša Filipič, Karin Samotorčan, Janez Leben in Sebastjan Šibau ob kozarcu soka, sladkariah in sadju pogovarjali o načrtih za nadaljnje šolanje. Učencem je župan povedal nekaj o delu občinskega sveta in uprave ter jim razkazal pisarniške prostore, v katerih bodo uradovali le še krajši čas. Občina se bo kmalu preselila v obnovljeno stavbo starega vrtca z vaškim trgom na šolski ulici. Horjulci na nedeljskem referendumu zavrnili vse tri zakone Na nedeljskem trojnem referendumu, ki je bil 5. junia 2011, so horjulski občani na vseh šestih voliščih v občini zavrnili zakon o pokojninski reformi pa tudi zakon o preprečevanju dela na črno in zakon o arhivih. V volilni imenik horjulske občine je vpisanih 2181 volilnih upravičencev. Nedeljskega referenduma se je udeležilo 980 volivcev ali le 44,93 %. Referenduma se ni udeležilo 1201 volilnih upravičencev ali 55,0J %. Za zakon o pokojninski reformi je glasovalo 14J volivcev, proti 833. Za zakon o delu na črno se je izjavilo 116 udeležencev, medtem ko jih je proti gla- Odličnjaki z ravnateljem in razrednikoma na sprejemu pri županu Prietno doživetje za odličnjake, ki jim je gospod župan v spomin na srečanje izročil nahrbtnike, v katerih bodo nosili šolske knjige in zvezke v srednjo šolo v Ljubljani. France Brus Pogled na volišče z referenduma v nedeljo, 5. junija letos, v Za-klancu. sovalo 867. Za zakon o arhivih je namenilo svoj glas 130 volivcev, medtem ko jih je bilo proti zakonu kar 840. V pogovoru z udeleženci referenduma sem spoznal, da imajo občani dovolj referendumov. V parlamentu naj te zadeve rešujejo poslanci, saj smo jih zato izvolili in prejemajo lepe plače. Občani se zavedajo, da bi 5,1 miUjona sredstev lahko koristneje uporabili namesto za izvedbo referenduma za premagovanje revščine, ki že trka na vrata nekaterih naših domov. France Brus Reg^'sko tekmovanje mladih gasilcev v Žažarju v soboto, 11. junia 2011, je bilo v Žažarju regisko tekmovanje v orientaciskem teku za mlade gasilce regie Ljubljana I. Tekmovanja se je udeležilo sto ekip. Sodelovali so mlajši pionirji in pionirke, starejši pionirji in pionirke in mladinci in mladinke. Skupaj je tekmovalo tristo mladih gasilcev iz posameznih PGD regije Ljubljana L Na državno prvenstvo sta se uvrstili po dve ekipi iz vsake sta-rostne^skupine. Mladinci PGD Zažar so osvojili 1. mesto in se tako edini iz CZ Horjul uvrstili na državno prvenstvo. Mlajše pionirke PGD Horjul: Lara Gabrovšek, ^ Zala Trček in Luci a Čepon so med enaindvajsetimi sodelujočimi ekipami v tej kategorjji pod mentorstvom Špele Zdešar osvojile odlično tretje mesto in s tem bronasto medaljo in pokal. Zal je le malo manjkalo za nastop na državnem prvenstvu. Po končanem tekmovanju sta mentorica in spremljevalec, gasilski častnik n. stopnje. Rajko Vrhovec mlade tekmovalke peljala na sok v Športni park, kjer je tudi nastala fotografija za spomin. France Brus Mlajše pionirke PGD z bronastimi medaljami in pokalom Spominska fotografija učencev tretjega razreda Osnovne šole Brezovica s pohoda na Koreno Koreno privablja vedno več šolskih otrok Koreno nad Horjulom je prietna izletniška točka za pohod-nike pa tudi za otroke osnovnih šol iz okolice Ljubljane. Ti se z avtobusom pripeljejo do Horjula in se nato peš povzp-nejo na vrh do cerkvice svetega Mohorja in Fortunata ter do razglednika z označenimi smermi pogleda na gorske vršace od Kamniških planin do Julicev na eno stran in na drugo na Barje, Krim, Javornike, Hrušico in Snežnik. V sredo, 1. junia letos, so se v lepem in sončnem vremenu v okviru zadnjega letošnjega športnega dne na Koreno odpravili trie tretji razredi učencev Osnovne šole Brezovica s svojimi učiteljicami. Tu so nekoliko počili, pomalicali in se počasi podali v dolino. Vse priznanje učencem in učiteljicam za odnos do narave, saj so učenci lepo pospravili vse za seboj, česar včasih za odrasle ne moremo trditi. France Brus Mladička kozoroga in srnjaček v ZOO na Vrzdencu Konec maja sta dve kozorogovi samici povrgli mladiča in tako povečali čredico kozorogov v njihovi obori. Medtem ko je samec pogumno stal na lesenem panju in se oziral po svojih kozah, sta mladiča, zdaj eden zdaj drugi, malo posesala pri svoji mami in nadaljevala z igranjem. Pred tednom je član horjulske lovske družine Jože Sedej prinesel lastniku živalskega vrta Jožetu Rožmancu Kozorogova koza z mladičema Stari kozorog le redko tako pozira fotografu. pravkar skotenega srnjačka, ki sta ga poleg povožene mrtve srne našla turista v Seču in o tem obvestila lovca. Mrtvo srno so odstranili, za mladička, ki je komaj še kazal znake življenja, pa sta poskrbela veterinar in lastnik živalskega vrta s posebnim mlekom in antibiotiki, ki so malega srnjačka spravili na noge. Sedaj veselo skače okrog koz in po dvorišču. France Brus Teden star srnjaček, ki je preživel ob pomoči veterinarja in lastnika zasebnega ZOO. Kolesarski izpiti V aprilu in maju je štirideset učencev petega razreda Osnovne šole Horjul opravilo kolesarski izpit in prejelo potrdilo, s katerim lahko samostojno vozio kolo po javnih cestah. Kolesarski izpit je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz reševanja prometnih testov in praktične vožnje po cesti. Prav zato smo v lepih dneh pred koncem šolskega leta na horjulskih cestah srečali učence s kolesom s čelado na glavi in varnostnim telovnikom pod vodstvom mentorja profesorja Jureta Končana, ki so vadili pravilno zavianje v levo in desno ob upoštevanju prometnih znakov. Vseh štirideset učencev petega razreda je opravilo kolesarski izpit in poleg izkaznice prejelo tudi varnostni^^ telovnik, ki jim jih je podarila Avtohiša Špan. Franc Brus Učenci med vožnjo po Horjulu Učenci s Španovimi varnostnimi telovniki. Foto: Jure Končan TJ. jun^ 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina W Horjul NAŠ ČASOPIS 27 Pogled na novo traso ceste pod Lenartovo domačijo na Koreni. 13 * Obnova Mežnarjeve domačije na Koreni. Del nove trase ceste in obnova Mežnarjeve hiše Konec meseca maja je lastnik kmetje odprtih vrat pr' Lenart, Andrej Kozjek pričel v bregu pod domačno z gradnjo okrog J0 metrov ceste proti Slevci. Stara cesta je vodila prav preko sredine dvorišča, kjer so bile postavljene mize in klopi namenjene turistom. S prestavitv^o dela ceste bo zmanjšan ovinek in povečana prometna varnost zlasti za otroke, ki lahko nepredvideno skočmo na cesto. Izvajalec gradbenih del je Andrej Trobec s.p. TOM iz Polhovega Gradca. Vsa gradbena dela doslej je izvedel lastnik v lastni rež^i, za asfaltiranje ceste, ki jo planira šele naslednje leto, da se trasa utrdi, bo zaprosil za denarno pomoč horjulsko občino. Poleg Lenartove domačne se je za obnovo domače hiše odločil Boštjan Marolt, po domače Mežnarjev Boštjan, ki je kot tesar poskrbel za obdelavo lesenih delov hiše, tako da se bo nadgradnja lepo vključila v sklop že obstoječih hiš in vaške lipe na Koreni. France Brus Še enkrat vsem občankam in občanom Občine Horjul iskrene čestitke ob 20-letnici samostojnosti Slovence. Ob tej priložnosti vsi vljudno vabljeni na redno spremljanje internetne strani sds.si (v iskalnik vpišete SDS, in vam poišče SDS internetno stran). Na njej boste zasledili veliko novic, ki jih drugi med^i ne objavljajo ali zamolč^o. Predvsem pa boste našli številne datume različnih prireditev v spomin našega osamosvajanja. Pr^etno branje. Vsem občankam in občanom Občine Horjul želimo prijetne poletne počitniške dni. Za OOSDS Horjul Andrej Zelnik Izid druge zgoščenke Ansambla Mladi godci V nedeljo, 15. maja 2011, je narodno-zabavni Ansambel Mladi godci na koncertu v športni dvorani pri osnovni šoli predstavil svojo drugo zgoščenko z naslovom Pet let prijateljstva. Z njo so fantje proslavili petletnico obstoja ansambla. Vse skladbe na zgoščenki so avtorsko delo mentorja Bogdana Marolta in harmonikarja Igorja Osredkarja. Na zgoščenki Pet let pr^ateljstva je posnetih dvanajst skladb. Kot prva nosi naslov Pet et pr^ateljstva, sledjo ji: Lučka, Naša razvada, A naj lušn, Bilo poletje je, Prepevajte z nami, Nova polka, Psanec, Pred športnim parkom, Podoknica, Kruta usoda in Mladi pop pevci. Polna športna dvorana je uživala ob poslušanju novih valčkov in polk, ki so jih zaigrali in zapeli : Igor, Joško, Jernej, Miha in Gregor. Seveda ni šlo brez starih uspešni, kot so: Hribovski kmet, Dragi dedek in še nekaterih drugih, ki so jih v petih letih poslušalci lepo sprejeli. Kot gostje ob izidu zgoščenke so na koncertu nastopili ansambli: Nemir, Javor, Rubin in Trio Kranjc. Koncert so popestrili harmonikarji Glasbene šole Marolt in humorist in jodlar Alojz. Program sta povezovala voditelja z radia Veseljak, Tanja Vidic in Srečko Pavkovič. Za obiskovalce so pripravili kar nekaj presenečenj. Med njimi so izžrebali tri, ki so pršeli posebne nagrade: 1. nagrada nastop Ansambla Mladi godci na zabavi izžrebanca. 2. nagrada polletno učenje harmonike ali kitare v zasebni Glasbeni šoli Marolt in 3. nagrada cviček, ki ga je prispeval edini Dolenjec v ansamblu, Joško Vene. Člani Ansambla Mladi godci: Igor Osredkar - diatonična harmonika, vokal; Jernej Trček - ritem kitara, vokal; Miha Kogovšek - vokal in Gregor Trček - solo kitara, kontrabas, vokal, se zahva- ljujejo vsem sponzorjem, ki so jim priskočili na pomoč, pa tudi gospodu Pezdircu, snemalcu in producentu, mentorju Bogdanu Maroltu in staršem za njihovo potrpežljivost in posluh. Fantje so prepričani, da bodo še naprej poskušali razveseljevati z novimi skladbami in z njimi polepšali vsakdanjik. France Brus Nastop Ansambla Mladi godci ob izidu njihove druge zgoščenk. Srečanje godcev na Samotorici Učenci čakajo na svoj nastop. V soboto, 4. jun^a 2011, je bilo na Samotorici Pr' Hlipč sedmo tradicionalno srečanje učencev Glasbene šole Marolt. Zasebni glasbeni center Marolt ima svoje oddelke glasbene šole v več krajih. V njih glasbeni pedagogi poučujejo igranje na različne instrumente vse od predšolskih in šolskih otrok do odraslih. Na sobotnem srečanju so se v dveurnem programu predstavili številni posamezniki pa tudi harmonikarski in kitarski orkestri ter mladi ansambli. Program je povezovala Tanja Vidic, napovedovalka z radia Veseljak. Na srečanju sta se predstavila tudi dva izdelovalca diatoničnih in klavirskih harmonik: Ru-tar iz Sela pri Ajdovščini in Poličar iz Preddvora. Na prireditvi, na kateri so se obiskovalci pred dežjem varno posedli pod kozolcem, se je zbralo zelo veliko obiskovalcev. Med njimi je bilo precej staršev, ki so prišli na nastop svojega otroka. Predstavitvi učencev Maroltove glasbene šole je sledila veselica, na kateri so za veselo razpoloženje poskrbeli Mladi godci, za jedačo in p^ačo pa kmečki turizem Hlipč. France Brus Predstavitev izdelovalca harmonik, Rutarja. Pogled na občinstvo na zadnjem srečanju mladih glasbenikov Pr' Hlipč na Samotorici V Podolnici predava Emilja Pavlič: »Znati kuhati je pravica!« Emilja Pavlič bo predavala o malih skrivnostih kuhanja in zdravi prehrani v gasilskem domu PGD Po-dolnica samo v petek, 1.7.2011, z začetkom ob 19 uri. Razvojno društvo Urh, Podolnica, vljudno vabi vse, ki bi radi vedeli več. Vstopnine ni. Ugledna gostja Emilia Pavlič, znana strokovnjakinja za prehrano in izkušena kuharica, dobitnica naziva Best in the world v kategorii Otroci in prehrana na mednarodnem sejmu 16th Gourmand World Cookbook Awards 2011, nas pričakuje v čim večjem številu, še posebno pa bo vesela otrok in mladine. Za nas je strnila nekaj spominov in misli. »Moja velika želja je, da bi tudi ta knjiga navdušila in hkrati naučila kuhati predvsem otroke in mladino. Najprej s pomočjo staršev ali starih staršev, nato pa čim bolj samostojno. Vesela bom, če bomo skupaj povečali znanje in zmanjšali kuharsko nepismenost med mladimi. Znati kuhati je pravica!« Knjiga Mamica, nauči me kuhati je nadaljevanje prve knjige Za otroke kuhajmo zdravo. »Prva prava učiteljica kuhanja je bila moja mama. Ko sem se f\ učila za kuharsko vajenko v Piranu, pa izjemno ekološko ozaveščen učitelj kuhanja. Skupaj z njim smo šli d^aki vsako jutro na ribiško jn zelenjavno borzo. Tako smo imenovali tržnico in ribarnico. Šele nato smo začeli s praktičnim poukom.« »Pred leti, ko še ni bilo javnih razpisov, je bilo možno kupovati ekoživila, npr. ekojabolka stare sorte: bobovci, goriška sevka, mešančki, ekomelone, ekokrompir, domače slive, fige, marelice, kaki in druge pridelke, glede na letni čas. Zato, ker sem orala ledino, sem se bala, da mi ne bi kdo očital, da blago preplačam. Velikokrat mi je bilo žal kmetov in kmetic, ker so delo teh ljudi premalo cenili.« »Po nastopu službe - gospodinje vrtca - za takrat J vrtcev, za 1300 otrok in 200 osebja sem na prvem razgovoru ravnateljici obljubila, da bom storila vse, da bodo otroci in osebje jedli zdrave jedi iz zdravih živil, čim bolj ekoloških, pravilno skuhanih in ponujenih.« »Nisem dovolila, da je bilo sadje ali zelenjava predolgo na svetlobi ali na toplem. Ali da kuharice iz dobrih živil skuhajo slabo jed - predebelo lupijo, živilo prekuhajo, preveč pražijo.« Emilija Pavlič se zahvaljuje za prijazno povabilo in obljublja, da nas z brezplačnim nastopom v petek, 1. J. 2011, ob 19. uri v gasilskem domu PGD Podolnica ne bo razočarala. Sporoča nam, da lahko kupimo njeno knjigo, ki jo bomo lahko uporabljali pri vsakdanji kuhi ali pa če bomo hoteli skuhati kaj posebnega. Sam kuham redko, knjigo Mamica, nauči me kuhati pa bom zagotovo kupil kot darilo nekomu, ki mi je blizu. Razvojno društvo Urh, Podolnica Mario Mlakar 28 NAŠ ČASOPIS Občina Z uravnoteženo prehrano do dobrega počutja Krajevni odbor Rdečega križa Horjul je v sredo, 8. junija 2011, v osnovni šoli v Horjulu organiziral predavanje z naslovom Z uravnoteženo prehrano do dobrega počutja, ki se ga je udeležilo B Horjul 27. jun^ 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Udeleženke na predavanju o zdravi prehrani v organizaciji krajevnega odbora RK Horjul šestnajst občanov. Predavanje Dragi Kutner ob projekc^i diapozitivov je temeljilo na že znanih ugotovitvah, da s petimi obroki na dan z uravnoteženo prehrano in idealnim zajtrkom pridemo do dobrega počutja. V soboto, 4. jun^a, je poverjenica Krajevnega odbora RK Horjul Milka Košir pred trgovino Mercator v Horjulu prostovoljcem opravila meritve telesnih sestavin. Meritve je ponovila še v nedeljo, 5. ju-n^a letos, pred trgovino Zelena Dolina na Vrzdencu. France Brus Poverjenica občinskega odbora RK Milka Košir med merjenjem telesnih maščob. Srečanje z Abrahamom V nedeljo, 5. junya 2011, je slavil Janez Janša, po domače Balkcov Janez z Lesnega Brda pomemben življenjski praznik, srečanje z Abrahamom. Udeleženci Janezovega srečanja z Abrahamom po postavitvi mlaja. Dan pred petdesetim rojstnem dnem so pr^atelji, sosedje in znanci sredi dvorišča postavili poseben mlaj, visok bor z rogovilami, ki predstavljajo gorske poti, ki jih je Janez prehodil doslej. Kot navdušenemu planincu so na mlaj navezali velik nahrbtnik. Ker pa je Balkcov Janez tudi zbiratelj vojaške opreme iz soške fronte, ob mlaju ni manjkal niti av-str^ski vojak z mitraljezom. Ob slovesnem praznovanju srečanja z Abrahamom je moral Janez podati pred občinskim svetnikom Dušanom Stojako-vičem in vsemi zbranimi naslednjo prisego: »Prisegam, da so moji podatki točni in bom 5. jun^a 2011 dopolnil 50 let, da bom sledil programu petdesetletnikov, in sicer: še bo- lje živel, močneje ljubil, manj garal, več užival, v senčki pri kavici z Abrahamom sedel, namesto ognja rajši žejo gasil, mlajšim delo nalagal, nobene zabave ne bom zamudil, nobene ženske več ne bom odklonil, poskrbel, da mi nikoli več zastonj ne bo stal. Za svojo prehrano bom dobro skrbel tako, da bom vedno s seboj imel vitamine in kalcij, maščob in sladkarij se bom i".' izogibal, vsak teden se bom dobro raz-migal. K zdravniku bom redno zahajal in skrbel: da se mi krvni pritisk ne bo preveč dvigal, da se bom holesterolu izogibal, da mi srčni utrip ne bo preveč nihal. Vsako jutro se bom pred ogledalo postavil in se bom glasno pozdravil in si rekel na glas: »Le enkrat se živi, zato, Janez, ne delaj si skrbi!« 5. 6. 2011 bom izpolnil 50 let svojega življenja, to danes priznavam. S prisego, ki sem jo ravnokar dal, in s svojim podpisom se bom jutri prostovoljno vključil v vrste petdesetletnikov kot najmlajši član. Izključitev zaradi kršitve programa ni mogoča, kakor tudi ni mogoča pritožba, saj bo prisega jutri postala pravnomočna. Vpis v sodni register je izvedel notar g. Mlad Venomer.« Ker je Janez že kot sadjar tesno povezan z naravo, so mu prijatelji za darilo pripravili pr^etno presenečenje - rafting na reki Soči, tako da bo Sočo tudi občutil, ne le občudoval z vr-šacev nad Trento. Kot se za srečanje z Abrahamom spodobi, so veseljačili vse do jutra in najbolj vzdržljivi še v nedeljo. France Brus Pogled na mlaj - bor z jubilantom Zlata poroka in poroka pri Sečnikovih na Samotorici Pred petdesetimi leti sta si Anton in Marya Sečnik pred matičarjem in župnikom v cerkvi svetega Janeza Evangelista v Šentjoštu obljubila zvestobo in pomoč za vse življenje. Po poroki sta si mladoporočenca ustvarila dom in družino na kmet^i na Samotorici, ki jo je Anton prevzel po očetu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci Toni, Jože, Andrej in Franci, za katere je bilo treba ob delu na kmet^i pošteno poskrbeti, da so prišli do poklica in si ustvarili družine. Zlatoporočenca Anton in Marija Sečnik V soboto, 21. junija 2011, sta 75-letni Anton in 71-letna Marija ponovno stopila pred oltar podružnične cerkve svetega Mihaela na Samotorici, kjer je horjulski gospod župnik Janez Smrekar poročil zlatoporočenca in hkrati tudi njuno vnukinjo Eriko z njenim zaročencem Silvestrom Žakljem. Slovesne dvojne poroke so se udeležili najožji sorodniki, sinovi z ženami, enajst vnukov in vnukinj in pravnuk Svit. K pr^etnemu vzdušju ob dvojnem slavju poroke in zlate poroke so prispevale tudi pevke. Za pr^etno druženje sorodnikov, pr^ateljev in znancev so za zlatoporočenca pripravili zabavo na kmet^i odprtih vrat Pr' Janš na Koreni, kjer sta vse navzoče zabavala godca s harmoniko in basom. France Brus Horjulski upokojenci na izletu na Brdu in v Kropi V soboto, 28. maja 2011, je Društvo upokojencev Horjul za svoje člane organiziralo izlet na Gorenjsko z ogledom Brda pri Kranju, Krope in še nekaterih drugih krajev. Pri spomeniku cesarice Mar^e Terezce v Šenčurju Skupina horjulskih upokojencev pred protokolarnem objektom Izleta se je udeležilo triinštiride-set članov društva. Pred odhodom iz Horjula smo zaskrbljeno zrli v temne oblake, iz katerih je pošteno deževalo, in upali, da se bo vremenska napoved, ki je napovedovala lepše vrem, izpolnila. Na srečo je bilo tako. Že iz Ljubljane proti Vodicam je prenehalo deževati in kmalu se je izza oblakov včasih sramežljivo pokazalo tudi sonce. Prvi postanek na počivališču Vo-klo pri Kranju smo izkoristili za kavo in polnjenje rezervoarja z gorivom. Z avtoceste smo skrenili na stransko cesto, se zapeljali proti Cer-kljam in se sprehodili po kraju. Avtobus nas je zapeljal naprej v Šenčur, v center za vzgojo najboljših semenskih sort krompirja, ki ga je priporočala že avstr^ska cesarica Mar^a Terezka. Njej v čast so Šenčurjani, ki so še zdaj znani po najboljšem krompirju, postavili sredi vasi kip z napisom: »Prosvetljena vladarica habsburških dednih dežel v letih 1740- 1780 je 16. maja 1767 izdala ukaz o obveznem sajenju in pridelovanju krompirja, kar je zelo omililo lakoto na Kranjskem. V zahvalo je spomenik v letu 2008 postavilo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi v sodelovanju z Občino Šenčur.« Iz Šenčurja smo se zapeljali do Brda, kjer nas je pred hotelom že čakala vodička, ki nas je vodila po čudovitem parku z jezerom, v katerem so plavali labodi in številne race in gosi. Občudovali smo cvetoče grmovnice in protokolarne objekte, ki so državljanom na voljo na ogled le z zunanje strani, a vseeno prava paša za oči obiskovalcev. Z Brda nas je pot vodila do Polic pri Naklem. Tam smo se ustavili na kmet^i Pr' Poličarju, ki slovi Pred maketo stare Krope v kovaškem muzeju po odličnih mlečnih izdelkih. Le streljaj od domačije je pravi muzej mlinskih kamnov, ki so jih tod nekoč, ko so se še vrtela mlinska kolesa, tudi izdelovali. Iz Naklega nas je pot vodila mimo Podbrez^, Podnarta do Krope, kjer nas je že čakala turistična vodička. Pod njenim vodstvom smo si ogledali znamenitosti kovaškega muzeja z nekaj prelepimi kovaškimi umetninami, vigenjco, kjer so kovali različne žeblje, in sam kraj s starimi in obnovljenimi hišami s kovanimi mrežami na oknih. Ogled Krope smo končali v stari gostilni Pri Jarmu, kjer so nam postregli z odličnim kosilom in po želji tudi s kozarcem p^ače. Po kosilu smo se hoteli vrniti čez Dražgoše, vendar to ni bilo mogoče zaradi obnove ceste. Zato smo se vračali proti domu po cesti, po kateri smo prišli. Še en lep izlet za upokojence, ki jim bo še dolgo ostal v spominu. Pohvala organizatorkama izleta Ivanki Praprotnik in njeni pomočnici Magdi Trtnik. France Brus 2J. jun^ 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina H Horjul NAŠ ČASOPIS 29 Člani PD Horjul pred pohodom ob meji občine Pohod ob mejah občine V nedeljo, 12. jun^a 2011, je Planinsko društvo Horjul organiziralo v počastitev občinskega praznika tradicionalni, letos že dvanajsti pohod ob meji horjulske občine. V lepem sončnem vremenu se je zjutraj ob pol sedmih zbralo pred občino sedemnajst pohodnikov skupaj s predsednikom Planinskega društva Bogdanom Seligerjem in se napotilo na 2J kilometrov dolg pohod. Iz Horjula so se podali do Urha, od tam pa na Koreno, Kožljek in do turistične kmetje Pr' Hlipč, kjer so pomalicali in se odpočili. Po malici jih je pot vodila do Vrzdenca in naprej do Žažarja prek Mavsar^e do Lipalce in Lesnega Brda. V ugodnem vremenu za pohod, ni bilo niti hladno niti vroče, je bil pohod za izkušene in dobro kondic^-sko pripravljene pohodnike pravi užitek. France Brus Strnjena skupina kolesarjev Malega maratona Franja vozi skozi Horjul Jubilejni 30. Maraton Franja Nedelja, 12. jun^ 2011, je bila pravi tradicionalni kolesarski praznik. Kolesarski navdušenci so se lahko podali na Mali maraton Franja, dolg 9J kilometrov, in Maraton Franja v dolžini 156 kilometrov. Na Malem maratonu je sodelovalo 1981 kolesarjev, na Maratonu Franja pa 1950. Člani Kolesarskega kluba Horjul so se podali na oba maratona. Na daljšo progo se je podalo pet članov KK Zapravljivček: Edvard Malovašič, Marko Čepon, Milan Zupančič, Robi Šušteršič in Miha Resnik. Z malim kolesarskim maratonom, katerega pot je vodila tudi skozi Horjul, so se spoprijeli: Janez Čepon, Janez Trček, Boštjan Kozina, Rok Sečnik, Roman Čepon, Andrej Marolt in Tanjuša Borštnik. V Horjulu se je ob trasi zbralo veliko občanov, ki so glasno vzpodbujali in bodrili vse kolesarje, ki so več kot dvajset minut največ v strnjenih skupinah v spremstvu policje in organizatorjev vozili po Ljubljanski cesti v Horjulu. France Brus Ko starši nastopno za svoje otroke pod Mežnarjevim kozolcem na Vrzdencu. In za konec še spominska fotografija igralcev in gledalcev Zajček Uhaček noče jesti pod Mežnarjevim kozolcem Ob zaključku šolskega leta so starši otrok skupine Račke iz Vrtca Barjanček na Vrhniki pod Mežnarjevim kozolcem na Vrzdencu zaigrali igrico Zajček Uhaček noče jesti. Sama zgodbica o zajčku, ki noče jesti, je nastajala vse leto prek knjižnega nahrbtnika, ki je »potoval« od družine do družine, ki je dodala svoj delček. Celotno vsebino je vzgojiteljica Nuška Pišek oblikovala v poučno zgodbico za otroke, ki so izbirčni pri hrani. Pri izdelavi rekvizitov in kostumov za igrico sta pobudnici predsta- ve staršev za njihove otroke pod kozolcem pomagali gospa Mar-jetka Kuzmič in Mili Malavašič. V spomin na prjetno srečanje in prireditev je vsaka družina prejela knjižico z ilustracjami in vsebino igrice, ki so jo napisale vse družine skupaj in so jo starši z dušo in srcem zaigrali za svoje malčke. Ti so jih pozorno opazovali in jim navdušeno zaploskali. Pa naj kdo reče, da le otroci nastopajo za starše. Pod Mežnarjevim kozolcem so bile vloge zamenjane, kar je dalo prireditvi poseben čar. France Brus VRTEC HORJUL Projekt Palček Bralček V želji, da spodbudimo družinsko branje, smo se v skupini Metulji tudi letos pridružili projektu Palček Bralček. Dejavnost poteka v sodelovanju s knjižnico že od leta 1998, sprva tudi v sodelovanju z Zvezo prjateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik. Projekt, namenjen predšolskim otrokom in njihovim staršem, hkrati pomaga okrepiti vez med vrtcem in družinami. Otroci skupaj s starši izberejo knjige, doma jih starši otrokom preberejo in otroci v vrtcu svojim prjateljem predstavijo dve pravljici in eno pesmico. Ob koncu šolskega leta so nam otroci z naše osnovne šole pripravili gledališko predstavo Gea pod vodstvom Tadeje Drašler. Predstavnici knjižnice Katarina Seliger in Bernarda Ščetinec pa sta otrokom podelili priznanja in darilce za sodelovanje v projektu. Maja Rebolj Zaključni izlet skupine Čebele v pravljični gozd Bilo je deževno sobotno jutro, ko so se na parkirišču zaslišali glasovi: »Mi smo dežnike kar doma pustili.« »Smo dovolj oblečeni?« »Kje pa je drugi avtobus?« »Pojdi domov po jopo, tam bo verjetno bolj mrzlo.« »Danes je takšno vreme, da nismo vedeli, če bi sploh šli.« Glasovi na parkirišču so zamrli, ko je avtobus zaprl vrata in nas odpeljal čez Črnivec v Logarsko dolino. Dolga vožnja in precej ovinkasta cesta sta bili za marsikoga naporni, saj smo se že kar precej navadili na vožnjo po avtocesti, ki je bolj ravna in hitrejša. »Poglej, krave!« se je zaslišal otroški glas. »Kje?« »Tam gor.« »Pa res. Koliko jih je!« »Poglej, tam je pa traktor, pa še eden!« Otroci so opazovali naravo, živali, tovornjake, traktorje, bagre, se pogovarjali, smejali in komaj čakali, da bi prispeli v Pravljični gozd v Logarsko dolino. In smo prišli. Tam nas je že čakal pastir, da nas popelje v Pravljični gozd. Pravljični junaki podnevi spjo, ko pa pride noč in se na nebu pokažejo prve zvezde, pa Pravljični gozd oživi. Tako smo imeli srečo, da nas ni v roke dobila kakšna hudobna mačeha ali čarovnica, Bedanec, razbojnik Cefizelj, volk iz na koncu travnika čaka sladko presenečenje, ki so ga pripravili za nas. Čakal nas je kruh z marmelado iz gozdnih sadežev in čaj iz zelišč, ki so jih nabrali v gozdu. V hiši se je pastir poslovil od nas in odšel iskat ovce, ki so mu tisto jutro, ko je zapadel sneg v gorah, ušle. Posladkali smo se z marmelado, se za kratek čas igrali na igralih, nato pa odšli na kosilo. Po kosilu smo že nestrpno čakali čas za žoganje, badminton, lovljenje, guganje, pa so nam oblaki z dežnimi kapljami kmalu pregnali razigrane misli. K sreči so imeli Rdeče kapice ... Videli smo domovanje Janka in Metke, Sneguljčice pri sedmih palčkih, Bedančevo kočo, stolp, v katerem je spala Trnuljčica, dokler je ni rešil princ ^ Preden pa nas je pastir popeljal po gozdu, nam je zaupal skrivnost, da je v gozdu skrit zaklad in če bomo dobro opazovali, ga bomo mogoče našli. Med ogledom pravljičnih junakov smo si vsi zelo želeli, da bi našli skriti zaklad, saj nas je pošteno zanimalo, kaj se skriva v njem. Dolgo smo ga iskali, a o zakladu nobenih sledi. Skoraj smo že obupali, pa se nam je nasmehnila sreča iz vodnjaka. V vodnjaku je bila skrinja. Le kaj bo noter, smo se nestrpno spraševali. Odprli smo jo in v njej našli, ne boste verjeli: pismo. Ampak to ni bilo navadno pismo. Napisali so ga gozdni škratje. V njej je bilo sporočilo, da nas v hiši otroci na voljo še sobo z igračami, kjer so se lahko še malo poigrali s prjatelji. Kazalci ure so kazali 15. uro, ko smo se postavili na stopnice pred penzionom Na razpotju, naredili skupinsko fotografijo vseh 54 udeležencev, ter se počasi odpravili proti domu, saj po vjugasti cesti ni šlo drugače. Izlet je kljub nekoliko slabšemu vremenu in nekaterih manjših zapletih lepo minil. V tem trenutku bi se rada zahvalila staršem za prisrčno darilo in lepe besede, ki ste nama jih namenili. Hvala vsem, ki ste nama pomagali pri razmišljanjih in pripravah na zaključni izlet. Tudi midva se vam zahvaljujeva za vse dobro v letu, ki smo ga preživeli skupaj. Hvala vam za vaše zaupanje. Naj sestavek zaključim z besedami Malega princa: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.« Barbara Seliger Horjul Hockey cup ponovno reprezentanci Slovenije Dinamiti Horjul odlični drugi V Horjulu je od 9. do 12. junja že četrto leto zapored potekal močan mednarodni inline hokejski turnir. Tako kot že lani so se turnirja udeležili hokejisti reprezentanc Češke, Slovaške, Avstrje, Hrvaške, Slovenje in kot organizator domači klub Dinamiti Horjul. Za uvod so se na prvi tekmi turnirja v četrtek, 9. junja, med seboj pomerili Dinamiti Horjul in reprezentanca Slovenje. Na tribunah se je zbralo zelo veliko gledalcev, večinoma jih je bilo na strani domačega kluba. Na začetku so najprej pobudo prevzeli Slovenci, vendar so prvi povedli prav Dinamiti. Simon Žerdin je plošček poslal med nogama Gašperja Krošlja, še enega izmed nekdanjih igralcev Dinamitov. V nadaljevanju so gledalci videli mnogo lepih akcj na eni in na drugi strani, za povečanje vodstva pa je poskrbel Anže Lončar. Slovenci so nato znižali na 2 : 1, vendar je kaj kmalu za tem Jure Sotlar povišal na 3 : 1. Reprezentanca je v nadaljevanju dosegla le še en gol in dvorana je ponorela od veselja, saj premagati eni izmed najmočnejših reprezentanc ni mačji kašelj. Na tej tekmi je poleg vseh fantov blestel predvsem vratar Jure Pavlič in povsem zasenčil Gašperja Krošlja, ki je prav pred finalom državnega prvenstva prestopil iz matičnega kluba Dinamitov k tekmecem Prevojam. V petek sta bili na sporedu le dve večerni tekmi. Slovaška je premagala reprezentanco Avstrje 8 : 2, Slovenja pa je ponižala Čehe s kar 1J : 0. Največ tekem smo videli v soboto, in sicer smo jih našteli kar pet. Najprej so se pomerili Slovaki in Hrvati. Končni izid 6 : 4 dokazuje, da hrvaški hokej napreduje iz leta v leto. Vse štiri gole je dosegel za Dinamite registrirani igralec Mario Novak. V nadaljevanju so drugo tekmo odigrali Horjulci in Češko odpravili z rezultatom 10:0. Slednja je v Horjul pripotovala zelo zelo oslabljena. Hrvati so nato premagali Avstrijce 8:5, Slovenija je z rezervirano igro premagala Slovaško s 6 : 0. Dinamiti Horjul se v zadnji sobotni tekmi niso prav nič »šparali« in Hrvate odpihnili s kar 14 : 2. Blesteli so prav vsi igralci, tudi najmlajši Jure Sotlar. Slednji je še z Gregorjem Krivicem in Rokom Simšičem dobil povabilo za igranje na tem turnirju v dresu Dinamitov. Vsi trje sicer prihajajo iz vrst državnih prvakov Citypark Strel. V nedeljo so si sledili še boji za končne razvrstitve na turnirju. V boju za 5. mesto so Avstrjci premagali Češko, na tekmi za 3. mesto pa so bili Slovaki boljši od naših južnih sosedov Hrvatov. Nato je sledila še najtežje pričakovana tekma. Tako kot že v predtekmovanju in lani so se v finalu pomerili domači Dinamiti in Slovenja. Srečanje se je ob prisotnosti kamer Šport tv-ja začelo ob 21. uri. Pred tekmo se je od kapetanskega traku po dolgih šestnajstih letih poslovil Klemen Fortuna. Čast novemu kapetanu je pripadla Anžetu Lončarju, produktu hokejskega kluba Dinamiti Horjul. Slednji je eden redkih, ki se ni nikoli preizkusil v hokeju na ledu, pa je vendar zrasel v vrhunskega inline hokejista. Sama tekma se je za razliko od uvodne začela povsem po notah naše reprezentance. Domači so začeli ležerno in semafor je že po prvi četrtini kazal 3 : 0. V nadaljevanju so Dinamiti prek Sotlarja in Slaka znižali na 3 : 2, vendar so Slovenci hitro spet povišali. V drugi polovici je Slovenja vodstvo povišala že celo na 5 : 2, ampak so Horjulci trmasto nadaljevali in še enkrat prek Sotlarja ter Žerdina znižali na en sam gol. Žal je prišlo v nadaljevanju do nekega padca v igri domačega moštva, tako da so Slovenci dosegli še štiri zadetke za končnih 8 : 4. Pokal za zmagovalca turnirja ostaja tako v slovenskih rokah že četrto leto zapored. Nagrado za najboljšega strelca turnirja je prejel Ken Ogra-jenšek, za najboljšega vratarja Slovak Viktor Valuch^ najboljši igralec turnirja ( MVP ) pa je postal domačin Simon Žerdin. Horjul hockey cup je bil letos spet organiziran na najvišjem nivoju, za kar veljajo velike zasluge direktorju Dinamitov Alešu Fajdigi. Sezona je v Horjulu za letos končana, vrata dvorane se bodo v novi sezoni odprla že v sredini avgusta. (rl) 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec TJ. jun^2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si 6. redna seja visjih sejninah in občinskih priznanjih Dobrova, 8. juny - Na tokratni seji so občinski svetniki obravnavali zgolj šest točk dnevnega reda. Govorili so spremembi višine sejnin, se seznanili s končnimi poročili nadzornega odbora občine in med drugim potrdili kandidate za člane Javnega zavoda Polhograjska graščina in letošnja občinska priznanja. podpira, saj si v času suhih krav občina tega ne more privoščiti. Kljub temu je na koncu večina svetnikov, enajst za in štirje proti, osnutek podprla. Povsem soglasen pa je bil občinski svet pri naslednji točki, ko je glasoval o predstavnikih občine v Javnem zavodu Polhograjska graščina, saj je dosedanjim članom potekel mandat. Soglasno so podprli štiri predstavnike: dr. Jožeta Trontlja, Renato Weiss, Marjana Bradeška in Urbana Plestenjaka. Poleg njih bodo v zavodu še Lenart Rihar (predstavnik zavoda) in Gregor Čuden ter Barbara Rednak Robič (predstavnika KS Polhov Gradec). Pod zadnjo točko dnevnega reda so obravnavali še predloge za občinska priznanja. Svet je soglašal, da bodo podelili pet »priznanj občine« in en »zlati grb občine«. (gt) Šesta redna seja občinskega sveta Biserka Pogačar, predsednica nadzornega odbora občine, je svetnike seznanila s končnimi poročili o opravljenem nadzoru predloga proračuna za leto 2011 in zaključnega računa za leto 2010. Kot je dejala v svojem sklepnem delu predstavitve, je splošni vtis, da občinska uprava deluje zelo dobro, so pa člani tekom nadzora odkrili nekaj možnosti izboljšav dela uprave, kar so ji tudi predlagali. Na občinski upravi pa je, da predloge upošteva ali ne. V nadaljevanju je občinski svet obravnaval osnutek sprememb pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, po katerem bi imeli višje sejnine. Tako naj bi pravilnik uskladili z novo zakonodajo, na kar je na eni od zadnjih sej opozoril svetnik Erland Košec. Kot je dejal na tokratni seji, ni njegov namen dvigovanje višine sejnin, pač pa zgolj uskladitev z veljavno zakonodajo. Po njegovem lahko višina sejnin ostane nespremenjena, popravi naj se le odstotek (primerno zniža), ki se veže na župansko plačo in je osnova za izračun sejnin občinskim svetnikom. V osnutku sprememb, ki so ga imeli svetniki na mizi, naj bi po novem znašala sejnina 89 evrov, kar je približno dvajset evrov več kot doslej. Občinski svetnik Franc Bradeško je dejal, da takega povišanja ne Pomembno obvestilo Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in okoljskega poročila. Gradivo bo razgrnjeno od 16. jun^a do 26. jul^a med drugim tudi v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec in Krajevne skupnosti Polhov Gradec. Javne obravnave bodo med drugim potekale 23. jun^a ob 19. uri v dvorani gasilskega doma na Dobrovi. Več podrobnosti o javnem naznanilu najdete na uradnih straneh. Mestni avtobus naj bi na Dobrovo vozil iz Dolgega mosta. Za trolo do Dobrove četrt mil^'ona Dobrova - Župan Franc Setnikar je pojasnil, da so na občini po dolgem času vendarle prejeli pisno ponudbo za uvedbo mestnega avtobusa do Dobrove. Ta od občine pričakuje 240 tisoč evrov na letni ravni, znesek pa naj bi se zmanjšal za izkupiček od prodaje avtobusnih kart. Trasa pa naj bi potekala od Dolgega mosta. Župan meni, da je znesek previsok, zato bo občina poskušala doseči znižanje. Sosednja Občina Brezovica, na primer, plačuje za mestni avtobus dobrih dvesto tisoč evrov. Sicer pa obstaja dobra možnost, da bo znesek nižji, kajti na Holdingu Ljubljana razmišljajo o tako imenovanih conskih vozovnicah. Te so po svojem bistvu enake vozovnicam običajnega mestnega avtobusa, razlikovale naj bi se zgolj v ceni, saj bi bile nekoliko dražje. Namenjene naj bi bile namreč tistim relac^am mestnega avtobusa, v katere se podaja zunaj ljubljanske občine (denimo v Podpeč, na Škofljico, na Brezovico ali po novem na Dobrovo). V takem primeru bi bile conske vozovnice nekoliko dražje od klasičnih, posledično pa bi se zmanjšal tudi znesek, ki bi ga morala občina plačati na letni ravni. (gt) V Če ne bo Mercator, bo pa kdo drug Dobrova - Občina je ponovno pozvala Mercator, naj se že izjasni, ali bo gradil trgovski center na Dobrovi ali ne. Kot je dejal župan, so upravi družbe dali ultimat, naj se še v tem mesecu obveže, da bo leta 2012 stal nov center, sicer bodo iskali nove trgovce. Mercatorjevi trgovini na Dobrovi in Polhovem Gradcu prostorsko zagotovo sodita med najslabše v Sloveniji, saj že zdavnaj nista kos potrebam krajev. »Če ne bo želel graditi Mercator, bo pa kdo drug,« je bil na zadnji seji jedrnat župan Setnikar. Naj spomnimo, da je gradnja trgovskega centra predvidena na travniku nasproti bencinske črpalke (desna stran v smeri proti Ljubljani). (gt) Tek očkov Poskrbljeno je bilo tudi za druge Sportne aktivnosti ^ Moj očka je ^ aktivirani očka! 8. junya 2011 je bil športni zaključek Vrtca na Dobrovi (Vrtec pri OŠ Dobrova, enota Dobrova in enota Brezje), ki so ga zaključil s Tekom očkov v sodelovanju z Občino Dobrova - Polhov Gradec in Uradom za enake možnosti. _ in tudi za nekaj sladkega razvajanja. Urad za enake možnosti izvaja projekt Enaki v raznolikosti. V okviru projekta poteka tudi Tek očkov, s katerim želijo spodbuditi aktivno preživljanje časa očetov z otroki. V ta namen so v Vrtcu Dobrova za zaključek vrtca organizirali športne dejavnosti. Na igrišču pri OŠ Dobrova so popoldan potekale športne aktivnosti za najmlajše in njihove starše (tekmovanje v vlečenju vrvi, skakanje z baloni, metanje na koš ...). Na koncu pa je sledil še Tek očkov. Gre za tek očetov s svojimi otroki po okoli 400 metrov dolgi progi. Otroci so od Urada za enake možnosti dobili rdeče majčke z napisom Moj očka je ..., očetje pa zelene majice z napisom ... aktivirani očka. Očetje so tekli skupaj s svojimi otroki, nekateri so si pomagali in z otrokom v naročju, vozičku ali na ramenih pritekli na cilj, kjer jih je čakal sladoled. Tek očkov ni tekmovanje, ampak druženje, kjer je pomembno sodelovati in ne zmagati in v tem duhu je potekal tudi zaključek. »Ponudbo za tek očkov smo v vrtcu Dobrova z veseljem sprejeli. Vedno bolj opažamo, kako nam primanjkujejo urice za kvalitetno preživljanje časa z našimi najmlajšimi, z našimi otroki. V tem duhu smo tudi organizirali celoten zaključek vrtca. Prišli so skoraj vsi otroci in njihovi starši in v teku z očki se je družilo in teklo okoli 100 aktiviranih očetov. Največji pečat Teka očkov pa je zagotovo pustilo v srcu naših otrok, ki so skupaj z očeti pretekli velik krog,« je za Naš časopis pojasnila Urška Bukovec, pomočnica ravnatelja, Vrtec pri OŠ Dobrova. Mojca Buh 27. jun^2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova Nevarna cesta skozi Stransko vas - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Dandanes se število območ^, kjer se pojavlja pogosto neupoštevanje omejitev hitrosti, strmo veča. Prav zato je vedno več prometnih nesreč, ki se velikokrat končajo tudi s smrtnim izidom. Eno izmed takih obmo-č^ je tudi v Stranski vasi, kjer je hitrost omejena na 40 km/h, dejanske hitrosti pa se gibljejo od 80 km/h, včasih pa tudi kar krepko čez 100 km/h. Eden izmed najnevarnejših odsekov na že tako mnogo preobremenjeni cesti Dobrova-Podutik je območje križišča, kjer se od omenjene ceste odcepi cesta proti Sujici. Na nepreglednem križišču, ki je označeno le z znakom za neprednostno cesto, neprestano nastajajo trki. Vzrok je zagotovo v neprilagojeni hitrosti in neupoštevanju znaka za odvzem prednosti. Prebivalci Stranske vasi se že mnogo let boj^o za svoja življenja in za življenja svojih potomcev, saj se otroci velikokrat igrajo ob cesti, po kateri neprestano divjajo avtomobili, občasno tudi motorji. Prebivalci vasi si že kar nekaj časa prizadevajo za ureditev ozkega grla proti Sujici z znaki za izmenični promet ali namestitv^o ležečih policajev. Zaradi ozke ceste se vozili ne moreta srečati, ne da bi vsaj eden voznik zapeljal na dvorišče hiše, ki stoji ob tem ozkem grlu. Dolgoročna rešitev bi bila verjetno razširitev ceste, ki pa problema s hitrostjo ne bi rešila. Prebivalci so ogroženi tudi ob zapuščanju dvorišča in obračanju na omenjenim odseku, prav tako tudi kolesarji in pešci. Poslali so tudi dopis na Občino Dobrova - Polhov Gradec, Krajevni urad Dobrova, Direkc^o Republike Slovence za ceste, Medobčinsko redarstvo Vrhnika ter ministrstvo za promet, vendar se doslej ni še čisto nič spremenilo. Kot drugi problem se pojavlja ozek most na cesti Dobrova-Podutik, ki je poleg tega, da je izredno ozek, tudi v zelo slabem stanju. Ob- čani men^o, da bi problem divjanja čez most rešila ureditev ozkega mostu z znaki za izmenični promet s prednostjo vozečih proti Podutiku. Poleg tega bi bila nujno potrebna tudi varnostna ograja pred mostom, kjer manjka bankina in se nasip strmo spusti v potok. »To zna biti zelo nevarno, ko se na mostu srečata večji vozili, saj se morata tako eden kot drugi umakniti. Vendar je razlika v tem, da se pri umikanju eden voznik izpostavi po- polni nevarnosti,« je povedal eden izmed domačinov. Na vprašanje, ki sva ga naslovila na prejšnjega župana Občine Dobrova-Polhov Gradec Lovra Mraka, sva prejela odgovor, da »za enkrat nobeden ukrep še ni bil sprejet, saj noben ukrep ne zadostuje in tudi ne prinese trajnejšega zadovoljstva med občani.«. Kot zadnje bi omenila problem ozke ceste skozi center Stranske vasi, ki je poleg tega tudi v zelo slabem stanju, saj se pojavljajo velike in nevarne luknje, deli asfalta pa let^o naokoli. »Po mnenju občine tudi širitev obstoječe ceste ne bi prinesla zadovoljive rešitve, ker bi ves promet, katerega je največ v jutranjih in popoldanskih konicah, še vedno bremenil center vasi. Kot dolgoročno rešitev na obstoječo tematiko občina vidi v obvozni cesti, za katero 3a je potrebno pridobiti zem-jišče oziroma primerno traso, saj Stranska vas leži na poplavnem območju Gradaščice. Dokler pa ni zgrajena obvozna cesta pa občina izvaja ukrepe, ki prepoveduje brezvestno divjanje skozi vas,« so še sporočili iz kabineta nekdanjega župana. Vsi, ki se vozimo in sprehajamo po omenjeni cesti poznamo problem in si zelo želimo, da bi se vozne razmere skozi Stransko vas izboljšale, seveda pa nihče od pristojnih ne želi prevzeti odgovornosti. Se vedno čakamo na nekoga, ki se bo problema lotil v celoti. Luka Laznik, Barbara Mestinšek Dan državnosti 25. jun^a pred 20 leti smo dobili to, kar smo sanjali stoletja - svojo samostojno, suvereno in demokratično državo Slovenko. Sanje, za katero so naši predniki umirali, so postale resničnost. Slovenci 25. jun^a praznujemo dan državnosti. 25. jun^a 1991 je slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovence, zvečer istega dne pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Cez dva dni, 27. jun^a, so se začeli oboroženi napadi JLA na slovenskem ozemlju. Začeli so se spopadi med enotami JLA proti Teritorialni obrambi in slovensko polic^o. Vojaški poseg JLA je bil slabo pripravljen, saj so podcenjevali slovensko pripravljenost za obrambo samostojnosti. Mnogi jugoslovanski vojaki sploh niso vedeli, za kaj se bor^o, in so se predajali slovenskim silam. Teritorialna obramba in polic^a sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, prevzeli nadzor nad mejnimi prehodi, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Vojaški poseg na slovenskih tleh se je končal 3. jul^a 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. V tistem času so potekala številna diplomatska srečanja, med drugim zelo pomembno srečanje na Brionih, kjer je bila podpisana Brionska deklarac^a. 10. jul^a je slovenska skupščina uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje. Medtem so prve države že priznale samostojno Sloven^o.Koje oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenko v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenca je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom. V jeseni 1991 je bila Slovenca že samostojna država, a je morala še čakati na priznanje najpomembnejših držav sveta. V januarju 1992 nas je priznala večina članic Evropske skupnosti, priznale so nas vse najpomembnejše države, stalne članice Varnostnega sveta OZN. Erland Košec, SOJ SDS obljubljanska reg^ska koordinac^a Čestitka ob občinskem prazniku Drage občanke in spoštovani občani Občine Dobrova - Polhov Gradec! Ob 24. jun^u, prazniku naše Občine Dobrova - Polhov Gradec, Vam toplo čestitam! Mesec jun^ je tisti mesec, ko naša občina praznuje. Optimizem in nasmeh sta tisto, s čimer moramo gledati v lepši, pr^aznejši jutri. v Čestitka za dan državnosti Vsem občankam in občanom Občine Dobrova -Polhov Gradec čestitam ob rojstnem dnevu naše slovenske države, dnevu državnosti, ki ga praznujemo od 25. 6.1991. XVIII. Srečanje Večer pod Vetrnikom Tekmovanje harmonikarjev na diatonično harmoniko V soboto, 2. julya, ob 17.00 bodo Babno Goro pri Polhovem Gradcu zopet preplavili prekrasni zvoki diatonične harmonike. Tokrat bomo praznovali že 18. rojstni dan, postali smo polnoletni. Člani TD Vetrnik se trudyo, da bo organi-zacya popolna, vzdušje pryetno, skratka vse tako kot mora biti. Prav organizacija prvega regijskega predtekmovanja za Zlato harmoniko Lju-bečna je bila glavni povod za ustanovitev Turističnega društva Vetrnik. V vseh nadaljnjih letih smo se razvili v društvo, ki šteje že šestdeset članov, skrbi za urejenost okolja, organizira strokovne ekskurzije in se nadvse trudi ohraniti prvobitno očarljivost našega prelepega kraja. Večer pod Vetrnikom je naš osrednji dogodek, na katerega se še posebno skrbno pripravimo, saj praktično sodeluje vsaj po en član iz vsake hiše. Nosimo veliko odgovornost do mladih in nadebudnih tekmovalcev. Prav neverjetna je kakovost igranja, ki se iz leta v leto povečuje. Nekateri so že pravi virtuozi. Glas o odličnih igralcih je že davno presegel meje naše Slovence. Ponosni smo na naše odlične svetovne prvake in nekateri izmed njih so igrali tudi na našem babnogorskem tekmovanju. Se vidimo na Babni Gori! Mojca Černe, predsednica TD Vetrnik Foto: Klemen Zibelnik Spoštovani harmonikar! Turistično društvo Vetrnik razpisuje XVIII. Prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki Babna Gora 2011, ki bo v soboto, 2. jul^a 2011, ob 17. uri na Babni Gori pri Polhovem Gradcu. Hkrati bo potekalo tudi izbirno tekmovanje za 31. Zlato harmoniko Ljubečne. Pr^avnice za pokal Babne Gore ter zlate harmonike Ljubečne bomo sprejemali pisno ali prek interneta do vključno 30. jun^a 2011. Opozarjamo, da za izbor zlate harmonike Ljubečne lahko vsak tekmuje samo enkrat, sicer bo na podlagi dveh ali več izpolnjenih pr^avnic izločen. Tekmovalna pravila: Harmonikarji bodo razvrščeni v pet starost- nih sku pin, in sicer: I. skupina do vključno 14 let II. skupina od 15 do 25 let III. skupina od 26 do 40 let IV. skupina od 41 do 60 let V. skupina nad 60 let Vrstni red v posameznih skupinah bo določil odbor za tekmovanje. Tekmovalec bo zaigral skladbo po lastnem izboru v trajanju do treh minut. Predvsem so zaželene slovenske narodne oziroma ljudske skladbe. Strokovna žir^a v sestavi enega priznanega glasbenika in predstavnika zlate harmonike Ljubečne bo ocenjevala: izbor skladbe, točnost melodične in harmonske interpretac^e, ritmično interpretac^o, dinamiko, poustvarjanje skladbe, nastop tekmovalca. Tekmovalci bodo morali biti na prizorišču tekmovanja eno uro pred začetkom tekmovanja, kjer bodo poravnali stroške prijave v višini 10,00 evrov. Pr^avnino lahko poravnajo tudi na poslovni račun društva: 02053-0019312887, potrdilo o plačilu pa priložio pr^avnici oziroma ga prinesejo s seboj na tekmovanje. Informac^e glede prgave tekmovalci lahko dob^o po tel. 040-235-455 (Robert Marolt). Tudi letos bodo najboljši nagrajeni. Naj nas še naprej druži vesel zven harmonike in na svidenje na Babni Gori. PR^AVNICA XVIII. PRVENSTVO HARMONIKARJEV »BABNA GORA 2011« IME IN PRIIMEK:......................................................DATUM ROJSTVA:..................... NASLOV:............................................................ TEL.: POŠTA:............................................................... POŠTNA ŠT. NASLOV SKLADBE: AVTOR SKLADBE: UČITELJ ALI GLASBENA ŠOLA:. Tekmujem tudi za zlato harmoniko Ljubečne: DA NE (obkroži) KRAJ IN DATUM:......................................... PODPIS: 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 2J. jun^2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Mladina PGD Dvor pred nastopom na občinskem tekmovanju v kvizu UspeSno delo z mladino v PGD Dvor Lani smo v PGD Dvor začeli z rednimi srečanji za mladino. V gasilskem domu se dobivamo vsak drugi petek, kjer mladina spoznava osnove gasilstva. Pozimi smo se zadrževali v notranjosti doma, v spomladanskih dneh pa smo se preselili ven, kjer smo se začeli pripravljati za nastope na tekmovanjih. Pridobljeno znanje na vajah se že odraža z uspehi na tekmovanjih. V aprilu smo se udeležili občinskega tekmovanja v orien-tac^skem teku, ki je potekal v Polhovem Gradcu. Nastopili smo s štirimi ekipami, osvojili pa smo dve zlati in dve srebrni medalji. V maju je v Horjulu potekalo občinsko gasilsko tekmovanju v kvizu, kjer smo nastopili s petimi ekipami. Naša mladina je znova prikazala odlično znanje, saj smo odnesli tri zlate in dve srebrni medalji. Vseh devet ekip se je tako uvrstilo na reg^ska tekmovanja. Medtem ko nas reg^sko tekmovanje v kvizu še čaka, pa smo StarejSi pionirji po osvojenem drugem mestu na reg^skem tekmovanju v orientac^skem teku v Zažarju. se že udeležili reg^skega orientac^skega teka, ki je potekal v soboto, 11. jun^a, v Žažarju. Nadvse uspešno sta nastopili ekipi starejših pionirjev (Blaž, David, Jernej) in mladink (Tanja, Lea, Nika), ki so v svojih kategor^ah zasedli drugo mesto in se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki bo septembra na smučišču Cerkno. Po poletnem »mrtvilu« na tekmovalnem področju pa bo jesen znova pestra. Kot že rečeno, nas v septembru najprej čaka državno tekmovanje v orientac^skem teku, sledilo bo občinsko tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah, v oktobru pa se bomo udeležili še reg^skega tekmovanja v kvizu. Ves čas se bomo z mladino srečavali na rednih srečanjih. Rezultati in fotografije so objavljeni na spletni strani PGD Dvor (www.pgd-dvor.si), kjer lahko preberete tudi druge novice iz delovanja našega društva. Klemen Zibelnik, PGD Dvor Sveža gasilska znanja Pozimi je Gasilska zveza Dolomiti organizirala dva tečaja. Na Dobrovi je potekalo izobraževanje za vodjo skupine oz. za pridobitev čina višji gasilec, ki se ga je udeležilo štiriindvajset gasilcev, v Šentjoštu pa nadaljevalni tečaj za gasilca oz. za pridobitev čina gasilec, kjer je bila takoj napotena ekipa petih gasilcev z vozilom gV-V1. V prostor so vstopili z izoliranimi dihalnimi aparati (IDA) ter začeli z gašenjem in reševanjem ponesrečencev. Ker se je požar razširil po stopnišču na podstrešje, so na pomoč poklicali ekipo osemnajstih gasilcev z oskrbela ponesrečenca. Na kraj dogajanja je prispela tudi ekipa prve pomoči z vozilom GVM-1. Zaradi nepazljivosti in radovednosti glede dela gasilcev je nastala nova nesreča: traktorist je povozil občana, ob tem pa se je poškodoval še sam. Takoj se je aktivirala ekipa šestih gasilcev z vozilom GV-1, ki so s tehničnimi pripomočki dvignili traktor in ponesrečenca izvle- hov Gradec) in Andrej Drofti-na (sektor Šentjošt). »Vajo smo si ogledali. Pojavljale so se še nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih bodo tečajniki v prihodnosti z vajami odpravili,« je vajo ocenil član komisme Andrej Drofti-na ter sporočil, da so vsi tečajniki uspešno opravili praktični del. Prikazno vajo si je ogledal tudi župan Občine Dobrova -Polhov Gradec Franci Setnikar, Tečajniki pri gaSenju požara na stavbi tečaj obiskovalo dvaindvajset tečajnikov. V učnem programu izobraževanje je tudi prikazna vaja, ki jo je Jože Kožuh, poveljnik GZ Dolomiti, tokrat pripravil skupaj za oba tečaja. Prikazna vaja je potekala v soboto, 16. aprila, v Šentjoštu. Predpostavka vaje je bila, da je v kotlovnici stavbe nastal požar. Na kraj dogodka je vozili GVM-1, GV-V1, AC 16/50, ki so takoj začeli z varovanjem sosednjega objekta, po lestvi pa so vstopili v zgodnje prostore in rešili eno osebo. Medtem je nastala tudi prometna nesreča nepazljivega voznika, ki je več pozornosti namenjal delu gasilcev kot cesti. Takoj se je aktiviralo ekipo šestih gasilcev z vozilom GVC 16/25, ki je Prometna nesreča kli izpod njega. Za zaključek prikazne vaje so morali tečajniki pogasiti še travniški požar, ki je nastal zaradi nekontroliranega kurjenja v naravi. Poleg številnih domačinov si je vajo ogledala tudi tričlanska komis^a GZ Dolomiti, ki so jo sestavljali sektorski poveljniki: Franc Sajovec (sektor Dobrova), Franc Koprivec (sektor Pol- ki je ob tem dejal: »Vsem tečajnikom bi čestital, da so si vzeli toliko poguma za opravljanje tečaja. Prav tako bi se zahvalil mentorjem in predavateljem, da so tečaj izpeljali. Sodeč po videnem na vaji in obisku na tečaju mi ni potrebno srbeti, da v naši občini ne bi bila zagotovljena požarna varnost.« Klemen Zibelnik Ko spregovor^o plesni koraki Spominjam se kakor, da bi se zgodilo učeraj. Prvi šolski dan v srednji šoli. Stopim na avtobus in se odpeljem proti Ljubljani. Mimo Podsmreke, kjer na avtobus vstopi punca. Usede se zraven mene in mi reče:"Živjo, Vesna...." in tako sva se spoznali. Srečevali sva se velikokrat na avtobusu in to že v zelo zgodnjih urah, ko sem jaz še spala, se je ona usedla zraven mene in govorila. Vesna nikoli ni znala biti tiho kakor tudi nikoli ni znala biti pri miru. "obožujem matematiko" mi reče enkrat zjutraj. Oboževati matematiko je res nekaj redkega sploh, ko gre za srednješolce, vendar pa to ni edina stvar, ki jo obožuje. odi na Bežigrajsko gimnaz^o, želi postati socialna delavka, igra harmoniko, dela, hodi na aerobiko in seveda pleše. Pleše na Dobrovi pri Nataši, kjer sva se nato vsako sredo in petek videli. Nataša Potočnik nas je učila osnove Jazz plesa in pa show dan-ce-a. Vesni je to šlo zelo dobro od rok, še bolj pa ji je šlo govorjenje na treningih, zato jo je Nataša vedno porabila za govore ali pa glavne vloge na predstavah, ki smo jih imeli vsako leto pred Novim letom in vsako zaključeno šolsko leto. Na predstavi Čarovnik iz Oza je Vesna blestela v vlogi male Doroteje, predstava pa je požela bučen aplavz in pa ogromno pohval. Poletje v školjki je bil naslov letošnje zaključne predstave, ki se je odvijala v nedeljo, 12.6. v športni dvorani na Dobrovi. Nataša je s svojim plesnim klubom Forma zopet dokazala, da ima nadarjene plesalce, ne samo s predstavo, ampak tudi z odličnimi rezultati iz državnega tekmovanja.V kategoriji Step duo pionirji sta 1.mesto zasedli Petrič Neja in Steiner Liza, Porič Mirela in Rogač Randl Ema pa sta prišli na S.mesto v kategoriji step duo mladinci, step male skupine pionirji so dosegli 1.mesto s točko pop'n'band, v kategoriji step solo pionirke pa je 1. mesto zasedla Juvan Anja. V kategoriji jazz duo mladinci sta Urbančič Špela in Rogač Randl Ema dosegli 5.mesto, jazz male skupine maldinci pa so prišli na 2. mesto plesalci s točko Kocka. Plesalci so vsako leto bolj samozavestni in pred predstavo skoraj ni čutiti nobene treme več, med samo predstavo pa vedno vse steče tako kot si Nataša zamisli. Letos je bilo tudi prvič, da se nam je predstavila rekreativna skupina, ki jo sestavljajo gospodične, dame in mame, ki so nam tokrat na njihovem drugem nastopu dokazale, da je ples lahko tudi samo zabava. Ne tekmujejo, vendar pa se pri njihovem nastopu prav čuti pozitivna energ^a, ki jo izžarevajo. Kot vsako leto sta tudi letos oder polepšali Barbara in Tamara, bivši plesalki pri Nataši, kar samo dokazuje, da sta ples in pr^ateljstvo nerazdružljiva. Naši Nataši še naprej želimo veliko uspeha in pozitivne energie, ter čim več uspešnih plesalcev, mi pa že nestrpno pričakujemo naslednjo predstavo, ki bo nekje okoli Novega leta. T.T. 5. Vesnin ples - zaključek plesne sezone Elegantno plesoče mamice in nadobudne mlade plesalke in plesalci so se na zaključni plesni prireditvi Društva Panorama in Plesnega kluba Forma v nedeljo, 12. jun^a, predstavili skozi zgodbo Poletje v školjki in na tak način prikazali, kaj vse so se naučili na pripravah, ki so redno potekale dvakrat na teden vse celo šolsko leto. Športna dvorana na Dobrovi je bila zasedena v celoti in številno občinstvo je spodbujalo plesalce ter v pričakovanju na naslednji nastop uživalo v različnih zvrsteh plesa. Zaključna plesna prireditev Društva Panorama in Plesnega kluba Forma je bila v prvi vrsti posveče- na pred petimi leti preminuli članici, mladi plesalki Vesni Dobnikar, ki je umrla v prometni nesreči. Kot je v uvodnem nagovoru dejala trenerka in koreografinja dogodka Nataša Potočnik: »Danes zopet mi plešemo zate!« je dokaz, da se spomin na Vesno ohranja, hkrati pa vzpodbuja veselje do plesa številnim mladim in njihovim staršem, tudi plesočim mamicam. Na zaključni predstaviti je več kot sto plesalcev v dvajsetih točkah na različne načine odplesalo prizore iz nekoč priljubljene zgodbe Poletje v školjki. Da je veselje do plesa še kako prisotno med mladimi na Dobrovi in okolici, že več let dokazuje koreogra-finja in voditeljica Plesnega kluba Forma Nataša Potočnik. Njena odločitev na pripravah »Luštno se imamo!« ni zgolj odločitev, pač pa dejanska energ^a, ki je prisotna na pripravah, kar vsekakor potrjujejo številne plesalke in plesalci, saj gre pri večini udeležencev ravno za to, da se imajo dvakrat na teden luštno. Seveda pa so tudi plesne skupine, ki nastopajo na tekmovanjih in ravno v jun^u se bodo udeležili državnega tekmovanja v Šenčurju pri Kranju. V svojem programu imajo poleg Vesninega plesa tudi vsakoletno novoletno predstavo. Očitno pa sta ta predstava in občutek po gibanju že navdušila nove interesente, bodoče plesalce, saj so po zaključku prireditve pristopali k trenerki plesa z željo, da bi se septembra vpisali v novo sezono plesa. Darja SuSelj 27. jun^2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova l&J - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Dan na Dobrovi Letos že šestič V petek, 27. maja 2011, je v prostorih OŠ Dobrova potekala že tradicionalna prireditev Dan na Dobrovi. Ob 16. uri se je začelo šesto zabavno-poučno popoldne, ki ga sooblikujejo učenci, učitelji, predvsem pa naši starši. Tema letošnjega druženja je bila preventiva; v ospredju so bile torej dejavnosti, ki preprečujejo nesreče vseh vrst. Pozitivke, pozitivci - prvič Sočasno so potekale dejavnosti za učence ter stojnice, ki so privabile starše. Učenci smo se delavnic udeležili v dveh delih, vmes pa je bila predstavitev pozitivk in pozitivcev 2010-2011. V okviru projekta Zdrava šola smo namreč na podlagi ankete učenci v vsakem razredu izbrali dekle in fanta, pri katerih je pozitivnost najdejavnejša. Med starši organizatorji pa je bila za pozitivko izbrana gospa Simona Kostrevec, ki je sodelujoče prepričala s svojo idejo druženja, t. i. pedagoškega trojčka, in s pripravljenostjo pri izvedbi. Prisluhnili smo še besedam gospoda ravnatelja Viljema Kovačiča ter župana Franca Setni-karja. Srečanje smo končali okoli 19.00 s sladoledom ter pogovorom o doživetem. Različne delavnice so pripravili zunanji sodelavci Na stojnicah so se predstavili: Sirarstvo Orešnik, Čebelarstvo Božnar, Lekarna Kastelic, Zavod Zarja POM, Rdeči noski. Tokrat so starši k sodelovanju povabili več zunanjih sodelavcev: Zavod Varna pot, Miloša Pavloviča, Zavod Zarja POM, Mitjo Nitića, Davorja Božiča, carinsko mobilno ekipo. Spregovorili so nam o drogah, vožnji pod vplivom alkohola, naletni teži, reakc^skem času, prometnih znakih, dobrih medsebojnih odnosih, delu carinske mobilne enote, kondic^i možganov, otroških sedežih, varnih kolesih ^ Še prav posebej so se zabavali učenci 2. razreda, ki so za RTV SLO snemali s slončkom Bans^em. Učenci predmetne stopnje pa smo se udeležili štirih polurnih delavnic, na katerih smo izvedeli veliko novega ter koristnega: svojo naletno težo, t. j., koliko sem težek pri 30, 60 in 90 km/h, ali bom zmogel hoditi po ravni črti v primeru p^anosti - Janja Setnikar, 8. A OS Dobrova -»-rV 1 »»V •• Noč v knjižnici 13. maj je bil za nekatere naše učence prav poseben dan. Pa ne zato, ker je bil to petek, 13., ampak zato, ker so lahko doživeli nekaj, kar se ne zgodi prav pogosto - prespali so v knjižnici. Našo noč v knjižnici smo sicer načrtovali že veliko prej, ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu otroških knjig, vendar je vedno prišlo kaj vmes in tako smo dan knjig praznovali z več kot enomesečno zamudo. Pa nam je vendarle uspelo. Na našo že 3. noč v knjižnici smo tokrat povabili učence 2. in 3. razredov, ki obiskujejo dramski krožek ter krožek ustvarjalne delavnice. Zbrali smo se ob 19.30 in večer začeli - s čim drugim kot branjem. Nato smo počeli še marsikaj zanimivega: igrali družabne igre, pekli palačinke, se sladkali ... Kar dolgo je trajalo, preden so se vse očke zaprle. Še dobro, da nam je ob tem pomagala knjiga pravljic Za devetimi gorami, ki smo jo kar temeljito predelali. O tem, kako lepo smo se imeli, prav gotovo največ povedo vtisi otrok: Zelo mi je bilo všeč, ker smo spali med knjigami. Všeč so mi bile knjige, ki smo jih brali in to, da smo šli pozno spat. Slastne so bile palačinke, ki smo jih jedli za večerjo. Manca Marinko, 2. b Naša ljuba knjižničarka Zvonka je napovedala, da bomo enkrat prespali v knjižnici. Dolgo sem pričakovala ta dogodek. Babici sem naročila, naj mi pripravi princes-krofe. v knjižnico sem prišla z zamudo, saj sem imela naporen nastop v glasbeni šoli. Učiteljica Barbara mi je z nasmehom odklenila šolo. Ko sem vstopila v knjižnico, me je razveselilo vzdušje med otroki. Na mizi so nas čakale slastne palačinke naše knjižničarke Zvonke, ki so me spominjale na babičine. Začutila sem, da bom to noč preživela zelo lepo. Na mizi je bilo veliko jedi. Skoraj vse smo pojedli. Še bolj „lačni" smo bili igre in branja. Po večerji smo se igrali, nato pa si je vsak izbral knjigo in jo bral. Izbrala sem knjigo Anica in skrivnostna maska avtorice Dese Muck. Anja Šerbec, 3. b Ko smo prišli, smo brali knjige. Zaspal sem zelo pozno in igral sem monopoli. Aljoša Nitić, 2. a Najbolj mi je bilo všeč, da sta nam Zvonka in Barbara brali pravljice, pa palačinke so bile dobre. Ni pa bilo v redu, da smo spali samo eno noč. Eva Potrebuješ, 2. a V knjižnici je bila dobra zabava, saj nisem mislil, da bi nam kdo lahko tako dolgo bral pravljice. Bilo je tudi fino, ker smo jedli do- bre jedi, med najbolj priljubljenimi so bile princeske in obloženi kruhki. Všeč mi je bilo igranje družabnih iger ter listanje knjig, zlasti Guinessove knjige rekordov. Preizkusil sem, kako se spi v spalni vreči. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za higieno, zlasti umivanje zob pred spanjem. Spremljali sta nas učiteljica Barbara in knjižničarka Zvonka. Pripeljali sta tudi svoje otroke in skupaj smo se vsi zabavali. Matevž Kastelic, 2. b Bilo je super. Všeč mi je bilo branje, igranje, pa tudi hrana je bila odlična. Super je bilo, ker smo bili lahko tako dolgo pokonci. Nina Robar, 2. a Zelo mi je bilo všeč. Spali smo med policami in igrali smo se bolnico. Monika in Kaja sta bili veterinarki, jaz pa zdravnica. Klemen, Neli in Nina so bili bolni. Jaz sem jih odpeljala na urgenco slikat. Manca Dolinar, 2. a Všeč mi je bilo, ker sem lahko bila dolgo pokonci. Všeč mi je bilo, ko smo jedli palačinke in ker smo lahko prinesli vsak svojo sladkarijo. Lepo je bilo, ko smo poslušali pravljice. Nika Plevnik, 2. b Vtise sva zbrali knjižničarka Zvonka Španger in učiteljica Barbara Burjak. OS Polhov Gradec Šport za telo in duha Na OŠ Polhov Gradec smo bili minule dni športno naravnani, saj smo organizirali športni dan, ki pa je bil pravzaprav nekaj posebnega. Učitelja Marjan Juvan in Sanja Štempihar sta dodobra poskrbela za njegovo izvedbo, saj nam je pretilo slabo vreme, a sta športne dejavnosti pripravila tako za dež kot za sonce. Učenci od 6. do 9. razreda so se vneto pripravljali, se ogrevali in zavzeto sodelovali prav v vseh športnih panogah, ki so bile na voljo. Med seboj so se pomerili v disciplinah, kot so tek na 60 metrov in na 600 metrov, poleg tega so lahko uživali v metu žogice in skoku v daljino. Učitelji smo pridno spremljali dogodke, zapisovali rezultate in navdali za naše male in velike športnike. Pridobiti kondic^o za tovrstne dejavnosti namreč ni mogoče zgolj v enem dnevu, ampak so se učenci na atletski četveroboj pridno pripravljali ter krepili telo in duha skozi vse šolsko leto, zdaj pa so imeli priložnost osvojiti še stopničke, saj sta učiteljici matematike Barbara Rednak Robič in Mirjam Kogovšek natančno beležili in preračunavali rezultate, tako da smo lahko imeli ob koncu tekmovanja v rokah tudi imena najboljših. Vendar pa to še ni bilo vse. Prava športna poslastica je bilo vlečenje vrvi. Učenci so bili polni adrenalina in so na vsa grla navdali za svojo tekmovalno ekipo. Športni duh se je naselil med vsemi nami, hkrati pa so se okrepile tudi pr^ateljske vezi. Seveda pa je na koncu sledilo še presenečenje - to je bila razglasitev rezultatov. Najboljši so imeli čast stati na stopničkah in se pohvaliti s priznanji ter se rokovati z učitelji športne vzgoje, medtem ko smo jim preostali namenili bučen aplavz. Hkrati je bilo poskrbljeno, da se zapišejo tudi v zgodovino šole, saj se je med nami skrivala tudi fotografinja učiteljica Metka Tramte, ki je pridno poskrbela za slikovno zaznambo velikega dogodka. Športni dan smo končali zadovoljni ter telesno in duhovno okrepljeni, z roko v roki pa smo se sklenili nameniti novim zmagam naproti. Manja Žugman Širnik 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 27. juni 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Na podlagi 3. točke 39. člena v zvezi s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 - popr.) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za okolje s tem J A V N I M N A Z N A N I L O M obveščata javnost o ponovni javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in okoljskega poročila I. Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: - osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane, ki ga je pod številko projekta 6985 maja 2011 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: osnutek državnega prostorskega načrta); - povzetka za javnost; - okoljskega poročila za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane, ki ga je pod številko projekta 1224-10 OP marca 2011 izdelal in maja 2011 dopolnil Aquarius d.o.o. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo); - ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta. Gradivo iz prejšnje točke bo od 16. junija do 26. julija 2011 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, - v prostorih Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora, Poljanska cesta 28, Ljubljana, - v prostorih Četrtne skupnosti Vič, Tbilisijska 22A, Ljubljana, - v prostorih Četrtne skupnosti Rožnik, Viška 38, Ljubljana, - v prostorih Četrtne skupnosti Trnovo, Devinska ulica 1B, Ljubljana, - v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova in - v prostorih Krajevne skupnosti Polhov Gradec, Polhov Gradec 13, Polhov Gradec Gradivo iz prve do tretje alinee prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna podrocja/prostorski nacrti/drzavni prostorski nacrti/javne razgrnitve/ Javne obravnave bodo potekale: - 23. 6. 2011 s pričetkom ob 16.00 v dvorani SLS Četrtne skupnosti Trnovo, Devinska ulica 1B, Ljubljana, - 23. 6. 2011 s pričetkom ob 19.00 v dvorani gasilnega doma PGD Dobrova, Ulica Vladimirja Dolničarja 11, Dobrova. V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 26. julija 2011 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, oziroma na elektronski naslov gp.mop@.gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ Ljubljane«. Ministrstvo za okolje in prostor bo v roku 60 dni preučil pripombe in predloge javnosti in do njih zavzel stališče in jih objavil na spletni strani: http://www.mop.gov.si/si/delovna podrocja/prostorski nacrti/drzavni prostorski nacrti/vpogled v postopke priprave drzavnih prostorskih aktov/ ter posredoval Mestni občini Ljubljana in Občini Dobrova - Polhov Gradec. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Št. 350-12-3/2005 Ljubljana, dne 10. junija 2011 dr. Mitja PAVLIHA GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA PROSTOR Barbara AVČIN TRŽAN GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA OKOLJE Občina Dobrova-Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure: Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure Petek od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805 Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Prejeli smo! Na Babni Gori ukradli klopi Ko človek misli, da je vse nesmisle že doživel, največji šele pride. V začetku junia smo imeli na Babni Gori eno izmed epizod popularne serie Na kraju zločina BG (beri Babna Gora). Naj opišem potek dogodkov! Petek popoldan, lep pomladni dan, končno vikend, da si nekoliko oddahnemo. Skupaj s svojim soprogom sedim na balkonu, s pogledom uživam v prekrasnih vedutah našega kraja, ko zazvoni telefon. Kliče sosed, kmet Franci. »Hej, Mojca, a ti veš, kaj je z našimi klopmi? Kje pa so? Jih je kdo pospravil?« Naše klopi pomeni klopi Turističnega društva Vetrnik. »Hm, a niso na svojem mestu?« »Ne,« nadaljuje Franci, »ni jih več, očitno so jih ukradli!« Sledil je neskončno dolg kaaaaaaaaaaaaaaa-aaaaj in že signaliziram možu, da morava nemudoma na kraj zločina. Ni časa za sprehod, pa čeravno je do tja samo nekaj sto metrov. V stilu preiskovalcev se zavihtiva v najinega ško-dilaka in že drviva do kozolca, kjer smo člani TD Vetrnik že pred več kot desetimi leti uredili prekrasen prireditveni prostor in nanj postavili celo kozolec topler. Lani, natančneje julia, smo dobili še eno pridobitev, ki jo je financirala Občina Dobrova - Polhov Gradec. To sta bila dva prekrasna kompleta klopi, namenjena naključnim sprehajalcem in nam domačinom, da se lahko sestajamo, poklepetamo, skratka se družimo, čemur je društvo tudi namenjeno. Prispeva do kraja zločina, kjer naju čaka Franci, prav tako član društva že od samega začetka. Iztaknjena zapornica, ki je zapuščena ležala na tleh. Od klopi so ostali le stebrički, ki so se nemo stegovali proti nebu. Tatovi so natanko vedeli, po kaj so prišli in očitno je bilo, da so si klopi pred krajo natančno ogledali. Klopi niso bile le postavljene, z močnimi viaki so bile pritrjene na stebričke, ki so bili potisnjeni globoko v zemljo. Nemudoma smo poklicali Policio, ki je kmalu tudi prišla in opravila, kar je potrebno. In sedaj šalo na stran! Delo v društvih je prostovoljno, ne beležimo opravljenih ur, ne stroškov telefona, ne vseh črk, poročil, bolečin v želodcu, glavobolov, tihih zamer in še česa, kar prinese takšno delo. Na koncu, ko je delo opravljeno, je moralna »satisfakcia« največje zadovoljstvo. Plačila ne pričakujemo niti ne sprejemamo! Med tem časom nam je drobna priča povedala, kam so romale klopi. Tudi prav, ukrepali bomo po svoje, z moralnim vidikom in poštenostjo. Tisti pa, ki sedi na klopeh, naj ga kolikor mogoče žulio v zadnjo plat, pa tudi močna zapeka ne bi škodila! Mojca Černe Umor v Polhovem Gradcu 20. maja, po osmi zvečer, je sicer mirna klančina pod polhograjsko cerkvyo postala kraj zločina. Umorjena je bila gospa srednjih let, samskega stanu in gostja enega izmed lokalnih gostišč, ki je prav tisti dan začelo obratovati. Preiskovalni organi so nemudoma ukrepali in policyski inšpektorje začel z raziskovanjem zločina, ki je izviral iz temne in strašne preteklostih Pod farno cerkvio v Polhovem Gradcu stoji Kulturni dom Jakoba Trobca, kjer je dramska skupina Neptun na domačem odru v razprodani dvorani izvedla premiero Mišolovke (Agathe Christie). Po vrsti uspešnih komedi so se člani dramske skupine Neptun odločili, da se preizkusio tudi v resnejšem žanru. Gre za priredbo gledališke kriminalke Mišolovka, ki jo je napisala svetovno znana pisateljica srhljivih kriminalk in stvariteljica nepozabnih likov, kot sta Hercule Poirot in gospodična Marple. Kot zanimivost velja omeniti, da je Mišolovka sicer najdlje igrana igra, doživela je namreč preko 24.000 ponovitev v londonskem West Endu. Zgodba je po zasnovi zelo sprejemljiva za ljubitelje angleških kriminalk. Mladi par odpre vrata svojega gostišča gostom, ki se drug za drugim vanj zatečejo pred strašnim vremenom. Vsak izmed gostov je s svojo zgodbo edinstven in po svoje čuden. Vsi se trudio ohraniti vljudno ozračje, a veliko ostaja neizrečenega in se med posamezniki že slutio konflikti. Vremenske razmere od sveta odrežejo že napolnjeno gostišče, kar še bolj napne odnose med gosti, piko na i pa doda prihod policiske-ga inšpektorja v zvezi z zločinom, ki se je pripetil v mestu. Kmalu se tudi v gostišču pripeti zločin. Vsakdo je osumljen, vsak izmed gostov (in gostiteljev) bi lahko imel motiv, prav vsakdo je imel priložnost. Klobčič se pričenja raz-vozlavati^ Napetost v igri in sama akcia dejansko počivata na napetih odnosih in dramatičnih dialogih, vse pa začini nekaj hitrih odrskih potez ter zvočna in svetlobna kulisa. Neptunovci so starejši prevod v slovenščino prečesali, posodobili in priredili, saj so želeli ustvariti sodobne okoliščine za dogajanje v zgodbi. Tako so čas izvirne igre, čas po drugi svetovni vojni, zamenjali z »neimenovano, a tekočo sodobnostjo«, poslovenili so imena gledaliških oseb in krajev ter namignili na nekaj lokalnih posebnosti, s čimer so izkazali poklon domačemu občinstvu. Nosilec produkcie Mišolovka (Agathe Christie) je predvsem mlajša generacia Ne-ptunovcev. Glavni vlogi gostiteljev (v izvirniku sta to Mollie in Giles Ralston) sta izvrstno odigrala Maruša Prosen in Mohor Nartnik, ki sta se občinstvu priljubila v produkcii Zares čuden par v lanski sezoni. Vlogo prvega gosta v gostišču (v izvirniku Christopher Wren) je suvereno predstavil Luka Trontelj, ki se je skupini pridružil že v produkcii igre Gugalnik (2008). Vlogo gospe Boyle (izv.) je mojstrsko interpretirala veteranka odra v KD J. Trobca Nadja Prosen, vlogo gospoda Paravicinia pa je vseh pohval vredno nosil Andrej Malovrh, glavni Neptunovec - organizator in izvajalec na odru, v zakulisju in v vsej logistiki. V tej produkcii sta se dramski skupini Neptun pridružila še Ema Nartnik (njena dramska oseba se v izvirniku imenuje Miss Casewell) in Dominik Zupančič (v vlogi majorja Metcalfa) ter nastopila z natančno in izpiljeno igro. Vlogo policiskega inšpektorja je odigral Roman Vu-čajnk, ki je v tej produkcii sodeloval tudi kot režiser igre. Za luči in zvok je skrbel Dominik Malovrh, dramska skupina Neptun pa je še posebej hvaležna Boštjanu Gorencu - Pižami, ki je posodil svoj glas, in Otroškemu pevskemu zboru Višaj-čki, ki so pod vodstvom Eme Nartnik čudovito odpeli glasbeno témo. Odzivi občinstva so bili nadvse pozitivni, tako glede izbire žanra in igre, kot glede izvedbe. Mišolovko (Agathe Christie) čaka vrsta ponovitev in gostovanj, ki se bodo pričela jeseni letos. Več o dramski skupini Neptun na http://www.dramska-neptun.si/ Roman Vučajnk Foto: Matevž Mali TJ. jun^2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 Svetniki na izredni seji ponovno o komunali in trgovini Log - Dragomer, 1. juny 2011 - Občinski svet se je v dveh tednih sestal na kar treh sejah. Na junyski, 4. izredni seji, je bil na sporedu podoben dnevni red kot pred štirinajstimi dnevi. Tudi tokrat so se svetniki mudili glede izbire novega direktorja komunale, na sporedu pa je bila zopet informacya o delu delovne skupine za trgovino v Dragomerju. Tokrat prvič pa so govorili o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Pogovora o krajevnih skupnosti sicer v novem občinskem svetu nismo slišali prvič, vendar pred tem le v obliki pobud za uvrstitev te točke na dnevni red seje, ki pa jo je župan večkrat zavrnil s predlogom, naj točko pripravijo kar svetniki predlagatelji, ki bodo najbolje vedeli, kakšne KS si žel^o. To so svetniki - Ciril Krašovec, Branko Gorjan, Vili Kosednar in Domen Cukjati - tudi storili. Občinski svet je tako na mize dobil predlog za spremembo Statuta Občine Log - Dragomer, ki v tretjem členu predvideva ustanovitev dveh krajevnih skupnosti: Log in Dragomer - Lukovica kot ožji del občine. Zaradi spremembe tretje točke so bile predvidene še spremembe členov 6J-J8, ki zadevajo ožje dele občine, dodali pa so še novi 126. člen. Po dveurni razpravi so svetniki le sklenili, da bodo z obravnavo te točke še malo počakali in z njo nadaljevali potem, ko bodo na zborih krajanov preverili, ali si ljudje žel^o delitve občine na manjše enote. Kar bi morali narediti v vsakem primeru, saj kljub morebitni spremembi statuta zakon določa, da se pred ustanovitv^o krajevnih skupnosti na zborih krajanov ali referendumih preveri interes prebivalcev v posameznih območjih občine. Prebivalci Loga - Dragomerja so Fernetiču dali zeleno luč Svetniki so se na seji že drugič pogovarjali o imenovanju direktorja vrhniške komunale. Potem, ko borovniški svet in svetniki Loga - Dragomerja pred štirinajstimi dnevi niso potrdili spremembe odloka o vrhniški komunali, ki je predvidel nov način izbire direktorja, so tokrat na mize dobili drugačen predlog. Na seji so se odločali o imenovanju Stojana Fernetiča, sicer direktorja cerkniške komunale, za direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika, ter o podaljšanju mandata trenutni vršilki dolžnosti istega podjetja Brigiti Šen Kreže. Svetniki so z osmimi glasovi za in petimi proti potrdili imenovanje Stojana Franetiča, soglasno pa so podaljšali tudi ve-dejevstvo. Sicer pa so ob obravnavi te točke še sklenili, da bodo pridobili avtentično razlago Zakonodajno-pravne službe DZ RS o tem, kateri organ je pristojen za imenovanje direktorja: občinski svet ali nadzorni odbor. Kljub ložansko-dragomerški večini pa vrhniška komunala ostaja brez direktorja, saj sta o imenovanju razglabljala tudi borovniški in vrhniški svet. Slednji o tej točki sploh ni glasoval, temveč je predlagal, da se točka s seje umakne in se odlok uskladi z zakonodajo. Šele nato pa se izvede ponoven razpis za direktorja. Trgovina v Dragomerju Na peturni izredni seji so se svetniki seznanili še z dodatnim gradivi Delovne skupine za razreševanje problematike gradnje trgovine v Dragomerju, ki je občinskemu svetu predložila še nekaj informac^ oziroma pojasnil k razpravi, ki se je razvila na tretji izredni seji. V gradivu je delovna skupina svetnikom med drugim predstavila morebitne najemnike občinske trgovine ter morebitne lokac^e za prestavitev balinišča. Svetniki so se tudi na tokratni seji razgovorili o projektu poslov-no-stanovanjskega objekta, možnosti odkupa Nagodetove hiše, s katero bi rešili perečo problematiko vhoda v Dragomer ter o gradnji samostojne občinske trgovine. Kljub kresanju mnenj so svetniki informac^o o delu delovne skupine soglasno sprejeli. Nedvomno pa ne bo šlo tako gladko, ko bo, najverjetneje že na eni izmed prihodnjih sej, treba zavzeti stališča do predlaganih rešitev in se odločiti o nadaljnjih aktivnostih. Vesna Erjavec Najsodobnejši dializni center v Evropi deluje v Dragomerju Podjetje Nefrodial, ki deluje pod okriljem družbe Frescenius medical Care je z delovanjem dializnega centra v Dragomerju začelo 14. marca letos, v začetku junya pa so center na dnevu odprtih vrat predstavili še javnosti. Nov dializni center, kije sicer njihov peti, je najsodobnejši in najnovejši izobraževalni hemodializni center v Evropi, zdravljenje v njem je urejeno s Dializni center Dragomer, v katerem se zdravi okoli 100 bolnikov, je junija V centru je 7 vrhunsko opremljenih sob v katerih dializni bolniki trikrat vrata odprl javnosti. tedensko preživijo med 4-5 urami. Dializa poteka v sterilno čistem okolju pod budnim očesom medicinskega osebja. V nadstropju je urejen najsodobnejši izobraževalni center za sodelavce iz vse Evrope. Septembra bo začela delovati še nefrološka ambulanta. V dializnem centru v Dragomerju se trenutno zdravi okoli sto bolnikov, ki v center prihajajo trikrat tedensko za minimalno štiri ali pa več ur. Kot je pojasnila glavna sestra Sabina Frumen se bolniki iz ljubljanske, primorske in tudi kočevske reg^e, v center pripeljejo z bolniškimi vozili ali pa taksni. V centru, ki je opremljen z najsodobnejšimi Fresceniusovimi produkti in aparati, jim nud^o celovito dializno oskrbo. "Dializa poteka tako, da je bolnik priključen na aparat s pomočjo katerega odvajamo kri in jo preko umetne ledvice filtriramo, očistimo, odvajamo odvečno vodo in vračamo nazaj bolniku čisto kri. Nekako nadomešča delovanje ledvic," je pojasnila glavna sestra Frumen. Bolnikom kri očistio v štiri do petih urah, kar je po mnenju Frumnove relativno malo, saj sicer zdrave ledvice delujejo 24 ur na dan. Center je velika pridobitev za bolnike V Slovenci je okoli 1500 ljudi, ki potrebujejo dia-lizo. Ti jo potrebujejo vse življenje oziroma do presaditve. Ker pa je dializa precej naporna tako psihično kot tudi fizično, saj med njo bolniki po- rab^o veliko kalor^, je zelo pomembno, da jim zdravljenje čim bolj olajšajo. "Dializni center je pomembna pridobitev predvsem za bolnike, ki prihajajo iz Primorskega konca, saj jih vožnja in čakanje na prevoznika, še bolj utrudi kot sama dializa. Nekateri se voz^o res daleč, da pridejo do centra in če se jim pot lahko skrajša vsaj par deset kilometrov, je že to veliko," je dodala Frumnova, ki prednosti vidi tudi v tem, da center ni bolnica: "Bolnik ne pride sem z občutkom, da je to bolnica, saj tu ni grozno bolnih ljudi." Glavna sestra nam je še zaupala, da bolnikom med dializno oskrbo poskušajo čim bolj olajšati čas, ki ga preživao v centru: "Med dializo imajo malico, nekateri gledajo televiz^o, poslušajo radio ali berejo." Kot smo še izvedeli so se prilagodili tudi novemu načinu preživljanja prostega časa, zato lahko bolniki med zdravljenjem uporabljajo tudi internet. Po dializni oskrbi pa dob^o še topel obrok. V centru je 30 dializnih mest Dializni center Dragomer, ki se v dveh nadstropjih razprostira na okoli 1500 m2, je v pritličju na- Lani so redarji v Logu - Dragomerju kaznovali skoraj tristo prehitrih voznikov Zaradi prekoračitve hitrosti pa jih je 268 dobilo še kazenske točke. Kot je pojasnil vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Stanislav Bele, so z merjenjem hitrosti motornih vozil v občinah Vrhnika, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Brezovica in Log - Dragomer začeli lani februarja. V oktobru so dobili še neposreden dostop do registra vozniških dovoljenj, ki jim omogoča, da kršiteljem takoj po zaznavi prekrška ažurno izdajo plačilni nalog. Če občani Loga - Dragomerja niso bili dosledni pri spoštovanju omejitve hitrosti na 30 km/h, pa so bili zato dosledni pri plačevanju položnic, ki jih je večina voznikov poravnala. Poleg merjenja hitrosti so redarji nadzorovali tudi nepravilno parkiranje in kaznovali enaindvajset lastnikov vozil. O tej medobčinski službi so na majski redni seji razpravljali svetniki, ki so se razgovorili o primernosti cone 30, postavljanju hitrostnih ovir ter finančnih sredstvih, ki jih je inšpektorat s svojimi dejavnostmi na območju ložansko-dra- gomerške občine prinesel v proračun. Poleg redarstva v okviru MiRED deluje tudi inšpektorat, ki nadzoruje izvrševanje občinskih predpisov s področja komunalnih odpadkov, cest, oglaševanja, oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda. Lani so tako inšpektorji uvedli sedemindvajset inšpekc^skih postopkov, med katerimi je bilo kar 65 odstotkov kršitev s področja poseganja na javno dobro, predvsem poseganje na občinske ceste ali njihove varovalne pasove. Bele je še posebej opozoril na razraščene žive meje, grmičevje in drevje ob občinskih cestah, kategoriziranih javnih cestah in poteh. Kot je poudaril, le-te mnogokrat slabšajo prometno varnost in dodal, da morajo biti oporni zidovi, ograje in žive meje od roba cestišča oddaljeni najmanj pol metra. Sicer pa se je dobrih deset odstotkov kršitev nanašalo na nedovoljeno odlaganje odpadkov, osem odstotkov na odvajanje odpadne vode ter štirje odstotki na nasipavanje kmet^skih površin. Vesna Erjavec menjen dializnemu zdravljenju, v nadstropju pa izobraževanju. Center, ki sprejme 120 bolnikov, je opremljen z vrhunsko medicinsko opremo, ki se nahaja v sedmih dializnih sobah. Dve med njimi sta namenjeni bolnikom z dodatnimi zahtevami, je povedala Frumnova: "V izolirne sobe namestimo bolnike s posebnimi potrebami, če imajo kakšne posebne infekc^e." Ti dve sobi imata popolnoma ločen lasten vhod in kot nam je pojasnil Boris Kukovič iz Nefrodiala, bi ju lahko uporabili tudi v primeru, ko bi dializni bolniki bili okuženi z nalezljivo bolezn^o. Zasebni dializni center, katerega vrednost je skupaj z opremo presegala šest mil^onov evrov, deluje po enakem sistemu kot javni zavodi, dializno zdravljenje pa je za bolnike brezplačno, saj je urejeno s konces^o. Septembra naj bi v centru odprli tudi nefrološko ambulanto, ki bo delovala v okviru rednega sistema javnih storitev, ki jih ponujajo na tem področju. "V naših nefroloških ambulantah čakalnih vrst ni," je povedal Kukovič, ki je dodal, da bodo v ambulanto lahko prišli vsi, ki bodo imeli napotnico splošnega zdravnika. "Sistem bo enak kot je v drugih javnozdravstvenih ustanovah, bolnik se naroči, pride sem z napotnico na posvet k nefrologu in pregled." Kukovič v dializnem centru vidi priložnost za lokalno okolje Kukovič nam je zaupal, da so se za postavitev dializnega centra v Dragomer, odločili zaradi njegove lokac^e ob cestah z relativno lahko dostopnostjo, možnosti umestitve parkirišč ter med drugim pokritosti območja ob Ljubljane proti Primorski. Sicer pa v dializnem centru deluje najsodobnejši in njihov prvi izobraževalni center, v katerem bodo izobraževali svoje sodelavce iz širše Evrope. 'Tukaj bomo izvajali tako izobraževanja na strokovno tehničnem področju, kot na področju nege, v smislu izobraževanja medicinskih sester. Sem bodo prihajali kolegi iz drugih držav, spremljali primer dobre prakse in se s temi vtisi in vtisi iz okolja vračali domov "Kukovič je prepričan, da so s tem Dragomer postavili na zemljevid Evrope, v prihodu svojih strokovnih sodelavcev v dializni center pa vidi priložnost tudi za lokalno okolje: "Gostje, ki prihajajo koristjo določene gostinske in namestitvene kapacitete, V primeru primerne ponudbe seveda pride tudi druga izven sezonska potrošnja. Ti, ki prihajajo sem na izobraževanja, bodo v prostem času poskušali izkoristit tiste lokalne danosti, ki so tukaj." Vesna Erjavec 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer TJ. jun^2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer je praznovala Ob občinskem prazniku, 30. maju, so v Občini Log - Dragomer pripravili cikel kulturnih, športnih, zabavnih in družabnih prireditev, ki so potekale kar ves teden. Dogajanje ob občinskem prazniku je začela otroška dramska skupina Dialog, ki je v večnamenskem prostoru osnovne šole pripravila im-provizac^ski nastop. Za njimi je na oder stopil vrhunski športnik Miran Stanovnik, ki je zbranim spregovoril o vtisih z rel^a Dakar 2011. V naslednjih dneh so v organizacyi KUD Kosec otroci ustvarjali na otroških delavnicah, JZ Krajinski park Ljubljansko barje pa je v osnovni šoli odprl razstavo o Ljubljanskem barju. Pestro je bilo tudi v soboto, ko je loško gasilsko društvo praznovalo 90-letnico. Ob tej priložnosti so gasilci pripravili slavnostno parado ter na ogled postavili podvozje novega gasilskega vozila. V večernih urah so visoki jubilej obeležili še z gasilsko veselico. Sobotno dopoldne je bilo v znamenju športa. Pohodniki so se pod vodstvom Planinskega društva Rega podali po občinskih poteh, nogometaši NK Dragomer so v loškem športnem parku pripravili otroški nogometni turnir. Naslednji dan so športno vzdušje nadaljevale Žabice, ki so na Vrhniki organizirale Odprto državno prvenstvo Slovence v cheerleadingu in cheer plese. Prireditve so sklenili na dan praznika, 30. maja, s proslavo, ki stajo zaznamovala bogat kulturno-umetniški program in podelitev priznanja Občine Log - Dragomer, ki ga je letos dobila plesalka Ula Ana Leban. En teden po občinskem prazniku je v okviru praznovanja Občina Log - Dragomer skupaj z Polic^skim veteranskim društvom Sever Ljubljana v Dragomerju odkrila edinstveno spominsko obeležje osamosvojitvene vojne. (ve) Proslavo je zaznamoval odličen kulturno-umetniški program Log-- Dragomer, 30. maj - Občina Log - Dragomer je skupaj s KUD Kosec v večnamenskem prostoru osnovne šole pripravila proslavo ob občinskem prazniku. Tega je občina, ki sicer šteje pet let, drugič praznovala na dan praznika, 30. maja, pred tem pa so občinsko prireditev prirejali ob koncu leta. Proslava, ki je bila tako kot lani zelo slovesna, sta zaznamovala pester kulturno-umetniški program domačih ter bližnjih kulturnih ustvarjalcev in podelitev priznanja Občine Log - Dragomer komaj štirinajstletni Ložanki Uli Ani Leban. predstavlja po vsem svetu na tekmovanjih v rokenrolu. Ula Ana je bila skupaj s svojim soplesalcem zadnja tri leta v kategoriji mlajši mladinci državna prvakinja, večkrat je bila tudi finalistka svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi z bronastim odličjem iz Riminija. Prireditev so zaključili z ogledom razstave likovne sekcije KUD Kosec, razstave o Ljubljanskem barju ter s prijetnim druženjem ob prigrizkih in pijači, (ve) Občina Log - Dragomer je praznik, 30. maja, praznovala drugič. Prireditev so z glasbenimi nastopi obogatili Otroški pevski zbor OŠ Log - Dragomer, saksofonist Vasja Matjan in Trio Rupnik. Z dramskim nastopom je prireditev popestril Priznanje Občine Log - Dragomer je prejela Lo-Matej Recer. žanka Ula Ana Leban. Ponovno je navdušil Učiteljski pevski zbor. Tudi letos je osrednja slovesnost ob občinskem prazniku privabila številno množico, ki je napolnila večnamenski prostor OŠ Log - Dragomer. Zbrani so uživali ob glasbenih in dramskih nastopih letošnjih nastopajočih. Ponovno se je predstavil Učiteljski pevski zbor pod taktirko zborovod-kinje Klare Geč Mravlje in ob spremljavi Mance Trček, ki je s himno začel prireditev in v nadaljevanju zapel še venček slovenskih in tujih skladb. Njihovi pr^etni glasovi ter zvok violine, klavirja in violončela so bili pravi balzam za ušesa in tako kot ob vsakem dosedanjem nastopu so učiteljice občinstvo ponovno dvignile na noge. Prireditev je z recitac^o popestril dramski igralec Matej Recer s hčerjo, predstavil se je Trio Rupnik, pa tudi šolski Otroški pevski zbor ter Vasja Matjan na saksofonu. Na proslavi je kot slavnostni govornik nastopil župan Mladen Sumina, ki je ob tej priložnosti spregovoril o delu občine v minulem letu in opozoril, da lastnih proračunskih sredstev za vse potrebne in-vestic^e ni dovolj in da jih bo v prihodnje še manj: "Narašča delež sredstev za pokrivanje najrazličnejših zakonskih obveznosti občine in se na ta račun zmanjšuje delež sredstev za investic^e." Sumina vidi priložnosti za razvoj v javno-zasebnem partnerstvu in različnih razpisih: "Kdor je v naše okolje v javne programe pripravljen vlagati zasebni kapital, je vedno dobrodošel. To je preprosta in zdrava poslovna logika, v svetu že zdavnaj preizkušena." Ob koncu si je župan še zaželel in pozval vse, ki lahko pripomorejo k hitrejši realizaciji različnih projektov, naj skupaj delajo hitro in odgovorno, saj, kot pravi župan "gre za nas in za naše potomce". Občinsko proslavo je zaznamovala podelitev priznanja Občine Log - Dragomer, ki ga je prejela komaj štirinajstletna Ložanka Ula Ana Leban, sicer vrhunska športnica, ki Slovenijo in Občino Log - Dragomer Puščavska izkušnja na odru šole Dragomer, 25. maj - V lo-žansko-dragomerški šoli je v okviru cikla prireditev ob prihajajočem občinskem prazniku potekalo v organizac^i Kulturnega društva Kosec predavanje Mirana Stanovni- ka. S prisotnimi je s pomočjo diapozitivov, ki so jih posneli francoski fotografi, in krajšega videa, delil izkušnje iz nedavne dirke relly Dakar. Na dirki, ki je že tretjo leto potekala v Argentini in Čilu, Miran Stanovnik je Puščavski lisjak, kot pravijo Stanovniku, osvojil 11. mesto v konkurenci motorjev. To je bila njegova že 14. dirka, in, kot je dejal, je vsaka zgodba zase. Še vedno se počuti telesno dovolj pripravljenega, da načrtuje puščavski podvig tudi prihodnje leto, ko naj bi zopet potekal v Južni Ameriki. Uro dolgo predavanje je bilo jedrnato, postreženo z ravno dovolj informacijami, da je obiskovalec dobil vtis Stanovnikove izkušnje. Gost je odgovarjal tudi na vprašanja iz občinstva, ki so jo zanimale zelo različne strani dirke - tudi zadnje plati motoristov, ki so podvržene kar hudemu naporu, kar pa nekateri motoristi, tako je dejal Stanovnik, blažijo kar z veterinarsko kremo za kravja vimena. (gt) 27. jun^2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 Četrtek je bil v znamenju likovnega ustvarjanja in Barja Log - Dragomer, 26. maj 2011 - V okviru kulturnega praznika je KUD Kosec pripravil otroške likovne delavnice na prostem, ta dan so bili ustvarjalni tudi osnovnošolci. V prostorih osnovne šole pa je JZ Krajinski park Ljubljansko barje pripravil razstavo o Ljubljanskem barju. Sicer je bilo v načrtu še obsežno predavanje, a ker je prišla le peščica obiskovalcev, je predavanje odpadlo. Odprtje razstave je popestrila violinistka Petra Herič. Najmlajši so ustvarjali z barvnimi kredami. Tisti, ki so prišli, so si na desetih panojih ogledali slikovno razstavo, obogateno z besedilom o Ljubljanskem barju. Razstava nas je z uvodnimi besedami "Ljubljansko barje je ostanek visokega barja, ki se razprostira na 160 km2 južno od glavnega mesta Slovence," popeljala skozi svojo zgodovino, bogastvo živalskega in rastlinskega sveta, vode, kot temeljni element Barja, ter reko sedmih imen, Ljubljanico. Pred uradnim odprtjem razstave je obiskovalce s čudovitimi zvoki violine raz- JZ KPLB je pripravil razstavo o Ljubljanskem barju. veselila Petra Herič. Razstava o Ljubljanskem barju je pritegnila le malo več kot deset ljubiteljev narave in okolja in, kot kaže, prebivalcem Občine Log - Dragomer, vsaj glede na odziv na predavanje in razstavo, ni kaj dosti mar za Barje. Načrtovano predavanje je tako odpadlo, a kot so nam zaupali v javnem zavodu KPLB, ga bodo prestavili v jesenske mesece. Drugi dan praznovanja je bil še v znamenju likovnega ustvarjanja. V prostorih osnovne šole je trinajst starejših učencev popr^elo za likovne pripomočke in papir ter ustvarjalo. Njihova mentorica Draga Davidkova Erič je pojasnila, da je bil motiv njihovega ustvarjanja bližnja krajina, nekateri so navdih videli v cerkvah, drugi v močvirskih črnih tulipanih, spet tretji v kozolcih. Motiv za ustvarjanje je bila med drugim tudi lukovška graščina. Pred vhodov v osnovno šolo so z barvnimi kredami asfalt polepšali najmlajši ter njihovi straši. Vesna Erjavec Gasilci so praznovali 90. jubilej in praznik občine Log, 29. maj 2011 - Prostovoljno gasilsko društvo Log je devet desetlety svojega delovanja in aktivnosti proslavilo skupaj z občani. Zadnjo nedeljo v maju so v loškem športnem parku pripravili slavnostno parado s podelitvyo priznanj. Ob tej priložnosti so na ogled postavili tudi podvozje nove avtocisterne, ki jo bodo z opremo nadgradili do prihodnjega leta. Po uradnem delu prireditve je sledilo še sproščeno druženje na veselici ob zvokih skupine Vagabundi. Občani so z nestrpnostjo in zanimanjem pogledovali, kdaj bodo izza ovinka uzrli svečani sprevod. Še preden so po ulici videli korakati gasilsko druščino, so zaslišali zvoke vrhniške godbe. Kmalu zatem pa so zagledali zastavonošo slovenske zastave in njegova spremljevalca. Za njimi so v mimohodu hodile slovenske narodne noše, Pihalni orkester, Vrhnika, gasilski znak pa sta prenašala dva mlada gasilca. Za njimi je stopal poveljnik parade Rok Meglen z dvema pomočnikoma, takoj za njimi je sledil prapor PGD Log in ešalon praporjev sosednjih društev. Naslednja je korakala loška mladina, članice in člani PGD Log ter ešalon gasilk in gasilcev sosednjih in pr^ateljskih društev, na koncu pa se je vila kolona gasilskih vozil. "90 let. Da, 90 let je kar dolgo obdobje v človeškem življenju. Še bolj raznoliko in bogato prepleteno z izkušnjami naših gasilskih mojstrov iz začetkov 20. stoletja pa je naše gasilsko društvo Log, ki v teh dneh praznuje visok jubilej. 90 let delovanja, druženja in sodelovanja z občani ter nuđenja nesebične pomoči ljudem v nesrečah in požarih," je v uvodnih besedah ob visoki obletnici obiskovalcem dejal predsednik PGD Log, Andrej Gubič, ki je v nadaljevanju predstavil še začetke, delovanje in uspehe društva. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc, ki je občane in gasilce opozoril na pomembnost delovanja te organizacije :"Da ste gasilci PGD Log zmogli 90 let sobi-vanja in delovanja za ljudi v nesreči, z vzponi in padci je še kako pomembno, lahko bi končali in se znašli na smetišču zgodovine, a ste vztrajali. S svojo humanitarno vlogo in nalogo ste dokazali ljudem v stiski in nesreči, da se na vas lahko zanesejo v najtežjih trenutkih svojega življenja." Župan Sumina se je v svojem govoru gasilcem zahvalil za vso pomoč ter spregovoril o odgovornosti občine do zaščite ljudi pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo v pretežnem delu na svojih ramenih nos^o gasilke in gasilci. V govoru je spregovoril tudi o samem slovesnem dogodku: "V 90 letih je bilo veliko dogodkov, eden takih je tudi danes, ko praznujemo visoki jubilej, gledamo parado in se veselimo nabavljenega podvozja novega gasilskega vozila, ki ga boste v najkrajšem možnem času nadgradili, da bo služilo svojemu osnovnemu namenu, reševanju ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah v domačem in širšem okolju." Slavnostni govornik, poveljnik GZ Slovence Matjaž Klarič, je spregovoril o pomenu gasilstva, prostovoljstvu, intervenc^ah ob poplavah in toči ter drugih nesrečah in pestrosti članstva gasilskih vrst. Ob 90-letnici so podelili priznanja najzaslužnejšim gasilcem Priznanja za humano in nesebično delo je podelil Klarič. Loškim gasilcem je podelil odlikovanja in plamenice prve, druge in tretje stopnje, odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu je prejel Ivan Turk, sicer nekdanji predsednik loškega društva, sedaj pa predsednik celotne vrhniške zveze, PGD Log pa je prejelo plamenico prve stopnje. Ob tej priložnosti je Zdravko Strajnar loške gasilce razveselil z rezbar^o "zlatih fantov", ustanoviteljev društva izpred 90 let, ki bo poslej poleg njegovega Florjana krasila gasilski dom. Prireditev so s kulturnim programom popestrili godbeniki in godbeni-ce vrhniškega pihalnega orkestra. Po uradnem delu pa je bila v Športnem parku Log še vrtna veselica z bogatim srečelovom, na kateri je občinstvo segrel Ansambel Vagabundi. Vesna Erjavec Gasilski dom bo krasila rezbarija "zlatih fantov", ki jo je izdelal domačin Strajnar. Logu se je sprehodila slovesna parada gasilcev, gasilskih iporov, narodnih noš in godbe. Po praporov, vozil. Najzaslužnejšim gasilcem so podelili odlikovanja. v _ Zaba na Debelem hribu V okviru praznovanja občinskega praznika smo člani PD REGA 28. maja organizirali tradicionalni pohod po mejah občine. Kljub slabemu vremenu smo krenili z Loga proti Lukovici mimo lukovškega gradu in se povzpeli na Debeli hrib, kjer nas je pričakala žaba - simbol našega društva. Izdelal jo je naš krajan in član Zdravko Pečan. Zanjo je porabil mesec dela, izdelana pa je iz siporeksa in betona ter premazana z več sloji lepila in barve, ki se zelo lepo ujema z okolico in se zliva z barvo laporja. Zdravko se s kiparstvom ukvarja že 35 let in tako je tudi nam priskočil na pomoč v želji, da obogati- mo naše obeležje. Žaba se vrti okrog svoje osi in kaže smeri. V dobro vseh pohodnikov in občanov upamo, da bo ostala nepoškodovana. Poleg gospoda Pečana nas je nagovoril tudi župan gospod Mladen Sumina. Nazdravili smo s šampanjcem in jo tako krstili. Nato smo skupaj krenili proti Ferjanki, kjer smo imeli krajši postanek. Pohod smo zaključili v športnem parku, kjer so nam gasilci iz Loga postregli z malico. Dušan Trček 38 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer TJ. jun^2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Sprehod psa brez povodca vas lahko stane od 200 do 400 evrov Na problematiko spuščenih psov so na eni izmed sej opozorili svetniki, ki so bili ogorčeni, da lastniki psov svojim štirinožnim ljubljenčkom dovolyo, da prostodušno tekajo po občinskih poteh in javnih površinah in vznemirjajo občane. Poleg tega je občina v prejšnjih letih dobila več obvestil o primerih napadov psov na ljudi in divjad. Svetnike in prebivalce Loga so zmotili še nevzgojeni lastniki psov, ki za svojimi pasjimi prijatelji ne pobirajo iztrebkov. Zato smo preverili, kako je to področje urejeno v občini. Občina Log - Dragomer sicer še ni sprejela lastnega predpisa, ki bi urejal to problematiko, je pa zato to naredila država, ki je poleti leta 2007 sprejela Zakon o zaščiti živali (ZZZŽiv, Uradni list RS 43/2007, UPB-2), ki med drugim ureja tudi problematiko spuščenih psov za območje celotne Slovence. Zakon določa, da morajo skrbniki psov zagotoviti fizično varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu (to je prostor, ki je dostopen vsakomur) na povodcu. Predvidena je tudi kazen za ravnanje v nasprotju z zakonom, in sicer za posameznika znaša od 200 do 400 evrov. Še strožji predpisi pa veljajo za nevarne pse, to so tisti, ki so ugriznili človeka ali žival. Za takšne pse morajo njihovi lastniki zagotoviti, da imajo poleg povodca še nagobčnik ali pa morajo biti zaprti v pesjaku oziroma v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,80 m, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom. Če nevaren pes nima ustreznega nadzora, kazen znaša od 800 do 1200 evrov. Lastniki psov so odgovorni tudi za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Po Zakonu o divjadi in lovstvu je kršitev kaznovana s 400 do 1200 evri, isti zakon prepoveduje še spuščanje psov v prosto naravo brez nadzora. Sicer pa lahko prgavo, da je pes brez nadzora oziroma brez povodca anonimno podate na Vurs ali Polic^o. Oba organa lahko kaznujeta posameznika, ki ne zagotovi fizičnega varstva psa. Pobirajte pasje iztrebke Nad nevzgojenimi lastniki psov so ogorčeni tudi prebivalci Rimske ceste, lastniki zemljišč na Barju in naselja Log vas do Melj, ki so se s pismom obrnili na svetnico Branimiro Brecelj. Ta je svetnikom pojasnila, da je lastnikov, ki ne pobirajo iztrebkov, vedno več, zato je prebivalcem dovolj pospravljanja za sprehajalci psov, ki se sprehajajo po Barju, njivah in javnih cestah. Podpisniki pisma so tako predlagali, da občinski svet čim prej sprejme odlok, ki bo uredil to problematiko. Poleg tega so predlagali tudi opozarjanje lastnikov ter kaznovanje. Občina Log - Dragomer nima novega odloka o varstvu javnega reda in miru, so pa to področje uredile že nekatere sosednje občine. Na Brezovici je nepobiranje pasjih iztrebkov kaznovano z globo 200 evrov, na Vrhniki kazen znaša 100 evrov, precej nižjo kazen pa imajo v Ljubljani; tam so lastniki psov, ki ne pobirajo pasjih iztrebkov, kaznovani s 40 evri. Sicer pa so se o tovrstni problematiki tako kot v ložansko-dragomer-ški občini o problematiki pasjih iztrebkov pogovarjali tudi v vrhniški in brezoviški občini, kjer so bili svetniki prav tako ogorčeni nad neodgovornostjo lastnikov psov. Vsi župani so nas še opozorili, da pobiranje iztrebkov nalaga tudi etika. A kot kaže, so pasji iztrebki za pasje lastnike pasja figa. Vesna Erjavec Občina LOG - DRAGOMER Dragomer, Na Grivi 5 p.p. 9 1358 Log pri Brezovici Tel.: 01 / J5 0J J00 Fax.: 01 / J5 0J J05 e-naslov: obcina@log-dragomer.si Uradne ure: Ponedeljek: 9.00-12.00 Sreda: 9.00-12.00 in 14.00-16.00 Petek: 9.00-12.00 Tajništvo ima uradne ure vsak dan med poslovnim časom. 90 let PGD Log Log, 20. maj 2011 - Loško gasilsko društvo je na slavnostni seji v prostorih gasilskega doma proslavilo častitljivi 90. jubilej. Na slavnostni seji so zbranim spregovorili gasilski funkcionarji ter župan Mladen Sumina. Gasilci so pripravili krajši kulturni program, obletnico pa je zaznamovala še podelitev priznanj in značk. Predsednik PGD Log Andrej Gubic se je v svojem govoru spomnil začetkov, delo- Ů m Loški gasilci pa niso praznovali sami, saj so se jim na seji pridružili še gasilci okoliških društev; tam so bili gasilci PGD Dragomer - Lukovica, predstavniki logaške, cerkniške, brezoviške in vrhniške gasilske zveze ter gasilci pobratenega društva Vrh Sv. Treh Kraljev, poveljnik GZ Slovence Matjaž Klarič, reg^ski poveljnik in poveljnik vrhniške zveze Vinko Kerš-manc, predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk ter drugi visoki gasilski funkcionarji, župan Mladen Sumina, občinski svetniki in funkcionarji ter predsedniki društev. Častljiv dogodek, prepleten s preteklostjo Ker je počastitev obletnice dogodek, ki je obeležje nekega minulega obdobja, nečesa preživetega, neponovljivega in je obenem dogodek, ki se zaradi svoje en-kratnosti vtisne v spomin, je o začetkih, delovanju in uspehih društva spregovoril predsednik PGD Log Andrej Gubič. V svojem govoru se je spomnil davnega maja 1921, ko se je posestniku Ivanu Rem-škarju in učitelju Stanku Vrhovcu porodila ideja o ustanovitvi gasilske čete. Tri leta po ustanovitvi so takratni člani društva kupili ročno brizgalno na konjsko vprego, ki ima svoje častno mesto še vedno v gasilskem domu. Tega so začeli graditi leta 1931, svojemu namenu pa so ga predali štiri leta pozneje. V prihodnjih letih je društvo doživelo nekaj vzponov in padcev, zamenjalo predsednike in poveljnike ter nabavilo nekaj gasilske opreme in vozil. Med drugim so v teh letih kupili motorno brizgalno TMZ, avtomobil TAM 2000, motorno črpalko Rosenbauer, kombi TAM Sicer pa loški gasilci vseskozi skrbjo za usposabljanje operativne ekipe, za čim boljše obvladovanje intervenc^, udeležujejo se tekmovanj in na njih dosegajo lepe uspehe. Veliko pozornosti namen^o tudi svojemu podmladku, ki ga uspešno uvajajo v gasilske vrste ter vsa leta svojega obstoja uspešno povezujejo kraj ter nesebično pomagajo Ložanom ob nesrečah. Predsednik GZ Slovenije Matjaž Klarič je ipomml zaCetkov, delo- opozoril na pomen, ki ga ima gasilstvo na vanj a in uspehov loškega prostovoljnega povezovanje kraja in občanov, gasilskega društva. a 'flj v Prireditev so obogatili s krajšim kulturnim programom Spominčic ter mladih recitatorjev in glasbenikov. 2001, ki še vedno služi svojemu namenu, kombinirano vozilo TAM 80, v katerega so pozneje vgradili še visokotlačno črpalko za hitri napad. Gasilci so svoj vozni park nazadnje posodobili leta 2006 z nabavo novega vozila GVV1. Ta mesec pa je v gasilski dom zapeljalo podvozje nove gasilske avtocisterne, ki ga bodo v poletnih mesecih nadgradili. V vseh teh letih je zob časa načel tudi gasilski dom, zato so leta 19JJ pod vodstvom Antona Kavčnika začeli z njegovo popolno obnovo, v poznejših letih pa so ga še nekajkrat posodobili. Župan Sumina si je tudi v prihodnje zaželel dobrega sodelovanja in medsebojne pomoči. Praznik gasilcev in Loga Zbranim gasilcem je ob tej priložnosti spregovoril tudi regijski poveljnik in poveljnik vrhniške zveze Vinko Keršmanc, ki je dejal, da se je pred devetdesetimi leti začelo nekaj, s čimer so Log in njegovi prebivalci povezani: "Gasilci s svojo humanitarno vlogo stojmo ljudem ob strani ob stiski in nesreči. Prav ti ljudje, krajani in občani pa skrbjo za obstoj, za aktivnosti, da lahko s ponosom pogledamo na uspešno delovanje, razvoj in rast PGD Log," je dejal Keršmanc, ki se je spomnil, da so mladi v društvu vseskozi znali prepoznavati humanitarnost, ki je bila za gasilce vedno vredna žrtvovanja svojega prostega časa. Župan Mladen Sumina je pohvalil gasilce in se jim zahvalil za njihove dolgoletne aktivnosti in vlogo v tem prostoru ter si zaželel sodelovanja in medsebojne pomoči tudi v prihodnje. Poveljnik GZ Slovence Matjaž Klarič pa je ob tej priložnosti opozoril na pomen in vlogo gasilstva v slovenskem prostoru, pa je tudi na domačnost gasilskega doma ter njegovo vlogo, ki jo ima pri povezovanju s krajem, občani in lokalno skupnostjo. Klarič je dodal, da je loškim gasilcem, kljub vzponom in padcem, to uspelo storiti in ob tem pomagati: "Kot smo slišali je v zgodovini tega društva šlo marsikaj narobe, vendar vedno znova in znova so se člani potegovali za to, da bi lahko pomagali po svojih najboljših močeh." Gasilci so obeležitev obletnice polepšali, obogatili in popestrili s krajšim kulturnim programom domačih izvajalcev, ki so na odru recitirali, igrali na bobne, saksofon in harmoniko, s svojimi glasovi pa so praznovanje začele in končale loške Spominčice. Vesna Erjavec Občni zbor stranke Desus Občine Log - Dragomer DeSUS 3. 6. 2011 ob 18. uri smo imeli v GD Dragomer po nepolnem letu od ustanovitve prvi občni zbor stranke. Povabili smo tudi 'sosede' z Vrhnike, Borovnice in Brezovice. Predsednik Ciril Krašovec je opisal delovanje stranke od ustanovitve pred slabim letom in povedal, da smo edini OO DESUS v državi na lokalnih volitvah kot stranka dobili največ glasov. Dogovorjeni program dosledno izvajamo in si prizadevamo za njegovo realizac^o. Koalic^ski sporazum z županom ni bil podpisan. Imamo veliko dela v občinskem svetu in odborih. Doslej je bilo opravljenih osem sej DESUS-a. Imamo spletno stran (desusldl.word-press) in želimo, da bi se javil skrbnik, nekdo izmed naših članov. Ga. Jožica Sevšek je podala finančno poročilo za minulo leto, Angelca Svete pa je pripravila poročilo nadzornega odbora. Potrdili smo tudi dve spremembi statuta, povečali članarino na 10 € in soglasno izvolili občinski odbor v sestavi: Krašovec, Krsnik, Kačič, Brecelj, Vahen, Fridl, Pleško in Sevšek. Pogovarjali smo se tudi o pokojninski reformi in se seznanili s stališčem DESUS-a glede pokojninske reforme. G. Čuk s pokrajinskega odbora je povedal, zakaj je DESUS izstopil iz vladne koalic^e. Ciril Krašovec je poročal tudi o možnostih, da bi v Dragomerju dobili trgovino. Sejo smo končali s skromno pogostitv^o. Ida Kačič 2J. jun^2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 V Dragomerju so odkrili edinstveno obeležje Dragomer, 8. juny 2011 - Policysko-veteransko društvo Sever Ljubljana je v sodelovanju z Občino Log - Dragomer v okviru praznovanj 20. obletnice osamosvojitve Slovenye odkrilo spominsko obeležje osamosvojitvene vojne. Obeležje so v Dragomerju postavili v spomin na obrambne dejavnosti, v okviru katerih je Ministrstvo za notranje zadeve od junya do novembra 1991 na varni lokacyi v kleti Mateja Dobčnika tajno hranilo računalniško in mikrofilmsko kopyo evidenc in registrov podatkov, s katerimi je takrat upravljalo Ministrstvo za notranje zadeve, ter programsko in mikrofilmsko opremo za obdelavo oziroma uporabo omenjenih podatkov. Kot je ob slavnostnem odkritju obeležja dejal predsednik društva Sever Ljubljana Emerik Peterka, so na tej lokacyi hranili podatke, ki bi bili v določenih razmerah najmočnejše orožje. Polic^sko-veteransko društvo Sever Ljubljana pomembne dogodke iz časa osamosvojitve Slovence obeležuje z odkritji spominskih obelež^. Enega takih so odkrili tudi na hiši Dobčnikovih v Dragomer- lokac^, ki je bila najstrožje varovana skrivnost. Bila pa je ena pomembna razlika, na tej lokacyi nismo hranili pravega orožja in streliva, temveč smo hranili podatke, ki bi bili pod določenimi pogoji lahko še rativne in logistične evidence organov za notranje zadeve, ki so bile pomembne za delovanje organov oblasti in drugih instituc^ samostojne slovenske države. Kot se je ob odkritju obeležja tega delanja spominjal Prireditev so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole. V Dragomerju so jun^a odkrili spominsko obeležje osamosvojitvene vojne. Mag. Andrej Bračko, slavnostni govornik, je prepričan, da osamosvojitev Slovence ne bi bila tako uspešna brez varnih in zanesljivih komunikaci in obdelave podatkov. ju. Kot je pojasnil predsednik društva Sever, Emerik Peterka, spominska obeležja, ki jih postavljajo, del^o v več kategor^. Ena izmed skupin spominskih obelež^ je "spominsko obeležje hraniteljem orožja". To so spominska obeležja, kjer je MNZ leta 1991 tajno hranilo orožje, strelivo in opremo. "Tudi tukaj pred hišo, pred katero smo se zbrali, je bila ena izmed tajnih najmočnejše orožje," je ob slavnostnem odkritju spominskega obeležja dejal Peterka.. Kop^e podatkov, ki jih je v kletnih prostorih svojega domovanja na Prečni poti 1 hranil Matej Dobčnik in za to dejanje leta 2001 prejel bronasti znak "zasluge za varnost", so obsegale več deset ključnih nacionalnih registrov in evidenc o prebivalstvu Slovence ter ope- slavnostni govornik mag. Andrej Bračko, direktor Urada za informatiko in telekomunikacijo Generalne polic^ske uprave, je bila osamosvojitev Slovence velik in kompleksen projekt, ki brez varnih in zanesljivih ko-munikac^ ter obdelave podatkov za potrebe organov, odgovornih za politične, obrambne in varnostne aktivnosti, ne bi bila tako uspešna, kot je bila. Pri tem je pomembno vlogo odigral tudi Dobčnik, ki mu je Ministrstvo za notranje zadeve zaupalo kopije podatkov in pripadajočo opremo. Poguma in zaslug svojega sovaščana se je ob tej priložnosti spomnil tudi župan Občine Log - Dragomer, ki je dejal: "Vesel sem, da se je Dragomer in s tem Občina Log - Dragomer vpisal v mozaik pomembnih detajlov iz časa osamosvojitvene vojne 1991. leta. Še bolj me veseli, da je pri tem imela pomembno vlogo dragomerška družina Dobčnik." Kot je v svojem govoru poudaril Sumina, je bil pokojni Matej Dobčnik domoljub, aktivist in funkcionar v organih KS Dragomer -Lukovica ter zaupanja vreden državljan med osamosvojitveno vojno: "Na takšne ljudi smo lahko in bodimo ponosni in se jih je vredno spominjati," je še dodal župan. Prireditve v spomin na dejavnosti, s katerimi se je med vojno zagotavljalo varno obdelavo in uporabo podatkov ter delovanje informac^skega sistema, so se udeležili tudi namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec, državni poslanec Janez Kikelj, župani sosednjih občin ter drugi vidni funkcionarji. Prireditev so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci OŠ Log - Dragomer in Trobilni kvintet policijskega orkestra. Vesna Erjavec V določenih razmerah bi bila, po besedah Emerika Peterke, kopija evidenc podatkov, ki jih je v svojem domovanju na Prečni poti 1 hranil Matej Dobčnik, lahko najmočnejše orožje. Kačji pastir na Zvezdnem polju V aprilu in maju letos se je Avguštinu Šviglju iz Kamnika pod Krimom, Lojzetu Pezdirju in Janyu Bolariču iz Borovnice in meni uresničila dolgoletna želja poro-mati v Santiago de Compostela v Španyi. Poleg Svete dežele in Rima je svetišče sv. Jakoba v Komposteli nekoč veljalo za tretje najpomembnejšo romarsko središče. Iz vseh koncev Evrope so vodile romarske poti proti Španci, tudi prek naših krajev. Lani je Društvo ljubiteljev poti sv. Jakoba v Slovenci poiskalo nekdanje steze in pota prek Slovence, jih označilo s puščicami in smerokazi in ljudem omogočilo, da romajo od Obrežja pri Zagrebu prek Ljubljane do Trsta v smeri proti Komposteli. So posamezniki, ki se odprav^o proti Komposteli prav iz naših krajev, bolj znana in obiskana pa je tako imenovana „francoska pot", ki pelje od Pirenejev do Santiaga. Ta romarska pot se je začela že v 9. stoletju, bila več stoletji zelo obiskana, pozneje pa je zamrla. Sredi prejšnega stoletja so jo spet oživili in leta 1985 jo je Evropski svet razglasil za evropsko kulturno pot. Večinoma je speljana po samo-tnejših krajih, vodi pa tudi skozi večja mesta, kot so Pamplona, Burgos in Leon. Romarji, katerih število se je v zadnjih letih povzpelo na desettisoče, prenočujejo v „albergih," ki nud^o skromnejša in cenejša prenočišča. V prenočiščih dob^o tudi žige v romarski potni list, kar jim na koncu poti omogoči, da dob^o potrdilo o opravljeni poti. Po tej poti smo se odpravili mi štirje. Dolga je skoraj 800 km, začne pa se v manjšem francoskem mestu Saint Jean Pied de Port pod Pireneji. Tja smo z osebnim avtomobilom pri- speli 2J. aprila zvečer po celodnevni vožnji prek Italie in Francke in po več kot 1600 prevoženih kilometrih. Naslednje jutro smo se po prgavi v romarskem uradu podali na 28 dni trajajočo pešpot proti Komposteli. Že prva etapa - vzpon na Pireneje - je ena težjih, saj smo se morali z nadmorske višine 230 m dvigniti na višino več kot 1400 m in se spustiti v mesto Roncesvalles v Španci na 950 m. Prvi dan smo prehodili 2J km, naslednje dni pa vsak dan okrog 25 km. Nekaj dni so bile etape dolge več kot 30 km. Pot, znana pod imenom Cami-no, se še dvakrat vzpne na višino 1300 in 1500 m, sicer pa poteka po valovitih planotah, precej dolgo na višini okrog 800 m nad morjem, dokler se na koncu, v Komposteli, ne spusti spet na 250 m. Pot nas je vodila po različnih pokrajinah Špance, včasih popolnoma drugačnih od pokrajin naše Slovence. Nepozabni so prizori neskončnih polj žita, ki v rahlem vetriču valovno v vseh mogočih odtenkih zelene barve, vedno bodo ostale nepozabne stotn^e belih vetrnih elektrarn nad rumenimi polji cvetoče ogrščice. Še nam bo odzvanjalo vseskozi spremljajoče ptičje petje kosov, prosnikov, prepelic... Vedno se bom spominjal rožnato cvetočih, do 3 m visokih grmov resja, rumenega grmičevja brnistre, svetlo škrlatnih cvetov visokega na-prsteca, intenzivne modrine plavic in drugega cvetja ob poti. Dolge kilometre smo prehodili Na trgu pred katedralo sv. Jakoba v Santiagu de Compostela tudi v senci evkaliptusovih dreves. Ped-pe-di, ped-pe-di že v ranem jutru, ki se prebudi celo uro pozneje kot v naših krajih, dan pa zamre šele ob deseti uri zvečer. Občudovali smo neštete spomenike bogate španske zgodovine. Na poti so številni arhitekturni biseri prejšnjih dob, čudovite katedrale, svetišča, kapele in znamenja. Naj omenim le gotsko katedralo v Burgosu in „leónsko lepotico", katedralo v Leónu, s stotinami kvadratnih metrov barvnih oken. Pot ima stotero obrazov in poteka po gorskih stezah, kolovozih, med polji, po gozd- nih poteh, po pločnikih in asfaltu, po prahu in blatu, preko potokov in rek, po razdrtih klancih in mehkih travnikih. Na tako dolgo pot se ni dobro podati brez priprave doma, fizične in duhovne. Odhajal sem z veliko negotovostjo, saj sem imel v zadjem letu resne težave s kolenom in tudi zdravnik mi je odsvetoval daljšo hojo. Dolgo sem bil v dvomu, ali je dovolj želja srca. Nismo si delali dolgoročnih načrtov, ampak vedno le za naslednji dan: če bo po naših željah, bomo jutri prišli do tega prenočišča. Tako so potekali dnevi; vsak je bil drugačen, drugačne razmere in vsakič privajanje na novo situac^o. Skrbeti je bilo treba za hrano za danes in naslednje jutro, saj nismo vedeli, ali bo v kraju, kamor bomo prišli, trgovina ali lokal. Bile so tudi večje vasi brez ene same trgovine. Na tako dolgi poti se lahko zgodi marsikaj. Vsak izmed nas je imel trenutek krize: nenadoma se spotiš, zamegli se ti pred očmi, da moraš sesti in počakati. Zgodi se napačen korak in gleženj začne otekati, potem je 20 km zelo dolgih. Ob takih manjših težavah smo 24. maja brez enega samega žulja prikorakali do cerkve sv. Jakoba v Santiagu de Compostela zadovoljni in veseli. Beseda Kompostela je sestavljena iz besed campo (polje) in estrella (zvezda). Na tem zvezdnem polju, kjer je grob sv. Jakoba, ki že stoletja privablja množice, sem s hvaležnostjo v srcu z nahrbtnika odvezal kačjega pastirja, simbol naše občine, da je poletel, najprej k domačim in k vsem, ki so nam dali pametne nasvete, nas v mislih spremljali na poti in k vsem ljudem dobre volje. Hvala pa Bogu, ki mi je za sedemdesetletnico podaril tako lepo izkušnjo in doživetje. Stanislav Kvaternik 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 2J. jun^2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Po Krpanovi poti v nedeljo, 5. junija, se nas je sedemindvajset članov PD REGA z avtobusom odpeljalo do Bloškega jezera, ki je umetnega izvora in leži ob naselju Volčje. Leta 2003 so jezero obnovili in uredili kopališče, ribe so v njem umetno naselili, v poletnih mesecih cvetijo lokvanji, videli pa smo tudi nekaj račk. S kavico in bo-rovničevcem sta nas pričakala vodnika Sonja in Branko - lastnika kmečkega turizma Knavs. Po okrepčilu so se trije člani odločili za jahanje, saj ima Branko osem konj, preostali pa smo v lepem sončnem vremenu začeli naš pohod po Krpanovi poti. Pot je dolga 20 km, lepo označena s smerokazi - Krpanovim škornjem - in nas vodi mimo dvajsetih posebej označenih znamenitosti naravne in kulturne dediščine. Skozi vas Sv. Duh z idilično cerkvijo smo prispeli do vasi Ravnik, kjer smo si ogledali vaški vodnjak iz leta 1892, ki ga je dal postaviti grof Auersperg Turjaški v zameno za zemljišča, ki so bila potrebna za novo cesto v Iško. Nadaljevali smo naprej in malo pred vasjo Gradiško nas je presenetil dež. Ustavili smo se pri slikarju Božu Strmanu - Mišu, kjer smo si ogledali atelje in njegove čudovite umetniške izdelke. Ko je dež ponehal, smo odšli proti Zavrhu mimo skulpture debelo pitanega bloškega vola naprej do cerkve sv. Urha, kjer je nekoč stal grad, imenovan Nadlišek, ki je služil kmetom za zavetje v času turških napadov. Po krajšem postanku smo se odpravili do prostora, kjer je stala Fajglova hiša, domnevni dom Martina Krpana. Od tam smo se spustili mimo ruševin gradu Pajkovo skozi vas Zales in si ogledali »pajštabo«, leta 18J1 zgrajeno sušilnico sadja, ki zaradi požarne varnosti stoji zunaj vaškega naselja. Od tam smo odšli do Bačkovega mlina in žage, kjer nam je pr^azen gospod povedal, da je več kot sto let stara žaga še vedno v uporabnem stanju, vendar ne obratuje več. V mlinu, ki je še starejši, pa še vedno meljejo. Ker pogled na nebo ni kazal nič dobrega, smo se hitro odpravili po poti pod cerkv^o sv. Trojice naprej po kolovozu čez travnik, kjer nas je kmalu ujela nevihta. Pohod smo morali skrajšati, zato smo jo mahnili na Velike Bloke, kjer smo si na hitro ogledali Napoleonov most, ki so ga postavili Habsburžani leta 1858, nato pa krenili proti gostilni, kjer smo se preoblekli in se pogreli s toplimi napitki. Od tam smo se z avtobusom odpeljali do Gostišča Knavs na zasluženo kosilo. J. Trček Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Komentar k prispevku Trgovina v Dragomerju v majski št. NČ Avtor prispevka Trgovina v Dragomerju, G. Matjaž Likeb (v nadaljevanju avtor), zagovarja gradnjo večstanovanjskega bloka s trgovino in kritizira delo Delovne skupine za razreševanje problematike trgovine v Dragomerju (v nadaljevanju delovna skupina). K avtorjevem prispevku komentiram naslednje: Računalniška simulacra stanovanjsko-po-slovnega objekta, prikazana na sliki v prispevku avtorja, je zavajajoča. Objekt na njej je v odnosu do okoliških objektov videti manjši, kot je v resnici. Objekt, ki je prikazan iz samo enega zornega kota, od daleč, v ptičji perspektivi, ne more prikazati tiste realnosti, ki jo ljudje doživljajo, ko stojmo na zemlji v neposredni bližini objekta. Tridimenzionalna maketa objekta, ki jo je na zadnjem zboru občanov civilna iniciativa dala na vpogled, je omogočila mnogo stvarnej-šo predstavo o velikosti načrtovanega objekta iz vseh zornih kotov. V nekaterih razvitih evropskih državah pred sprejemanjem odločitve o gradnjah, ki bistveno posegajo v prostor, nared^o ogrodje, ki v realnih merah gabaritov objekta ljudem omogoči stvarno predstavo. Avtor trdi, da ugotovitve in razmišljanja delovne skupine za trgovino potekajo predvsem v smeri iskanja razlogov in opravičil, da se projekt trgovine ne bi realiziral. Takšno trditev zavračam. Civilna iniciativa za trgovino je na decembrski (2010) seji občinskega sveta predlagala, da se o gradnji štirinadstropnega (pritličje in tri nadstropja) stanovanjsko-poslovnega objekta z 42 stanovanji in Mercatorjevo trgovino, ki ga je predlagala firma M3 Projekt, d. o. o., občani odločimo na referendumu. Tako gradnjo je na februarski (2011) seji zavrnil občinski svet in ne delovna skupina potem, ko je na zboru občanov, ki ga je sklical župan, bil projekt zavrnjen. Šele po tej seji je župan imenoval delovno skupino za razčiščevanje problematike izgradnje trgovine v Dragomer-ju. Ta skupina je naredila analizo možnosti in izdelala predloge morebitnih rešitev in jih posredovala županu in o njih poročala na občinskem svetu. Kot prvo mogočo rešitev je delovna skupina, skladno s pripombami krajanov na zadnjem zboru občanov, predlagala gradnjo trinadstropnega (pritličje in dve nadstropji) stanovanjskega bloka s trgovino, ki pa ga je investitor žal, vsaj zaenkrat, zavrnil z obrazložitv^o, da bi pri tem premalo zaslužil. Poročila delovne skupine so objavljena na spletni strani Občine Log - Dragomer. Avtor navaja, da je zahteva delovne skupine po jamstvu trgovca, da bo deloval na lokac^i tudi po petnajstih letih, za vsakega, ki se vsaj malce spozna na gospodarstvo, smešna. Taka izjava je nespodobna, saj gre za poskus razvrednotenja s smešenjem. Poleg tega je tudi neargumenti- rana. Delovna skupina ni zahtevala jamstva, da bi trgovec deloval tudi po petnajstih letih, kot navaja avtor komentiranega odstavka. Delovna skupina le meni, da bi manjša trgovina v Dragomerju imela večjo možnost preživetja kot velika, obenem pa tudi omogočala preživetje trgovine na Logu. Še vse dosedanje trgovine v Dragomerju (Kmet^ska zadruga in tr^e različni najemniki v Friedlovi hiši) so bile nerentabilne, razen trgovinice Pri lipi. V stanovanjskem objektu predvidena Mercatorjeva trgovina je večja trgovina s 500 m2 prodajnega prostora. Merca-tor je najemnik, ne investitor. Po pogodbi lahko po petih letih pogodbo razdre. Če bi Mercator bolj zaupal v svojo uspešnost poslovanja, bi sam investiral v prostore. Po izjavi lastnika M3 projekta, d. o. o., je Mercator predvidel tudi možnost zaprtja trgovine na Logu v primeru uspešnega poslovanja svoje nove trgovine v Dragomerju. Preživetje trgovine v Dragomer-ju na račun ukinitve trgovine na Logu se zdi delovni skupini nepravično in nesolidarno. Avtor se sprašuje, citiram: »Sprašujem se tudi, ali so nekateri člani tako imenovane Delovne skupine za izgradnjo trgovine v primeru finančno neugodnih posledic za občino pripravljeni kot posledico njihovega delovanja tudi finančno odgovarjati za nastalo škodo ali bodo ta del prepustili občanom?« Na to odgovarjam: Delovna skupina ima svetovalno vlogo. Po svojih najboljših močeh je po nalogu župana naredila brezplačno analizo in predloge. Odgovornost glede izvajanja teh predlogov, če bi do takšnega izvajanja prišlo, po zakonu nosita župan in občinski svet. Za finančno odgovornost delovne skupine, o kateri se sprašuje avtor, ni nobene zakonske ne legitimne osnove. Trdim, da je delovanje delovne skupine legitimno in zakonito. Namigovanje avtorja, da delovna skupina ne deluje v dobro občine in občanov, zavračam. Na papirju živimo v demokratičnem sistemu, ki ga vsaj nekateri poskušamo tudi udejanjati. Tudi skozi aktivnost delovne skupine. Če avtor razmišlja drugače od delovne skupine, mu na noben način takšne pravice ne odrekam, dokler je njegovo pisanje argumentirano, pa tudi ne, če je povsem subjektivno, vendar brez namena razvrednotenja ali žaljenja. Stanislav Plevnik, član Delovne skupine in civilne iniciative za trgovino Uredništvo s tema prispevkoma končuje ser^o pisem bralcev z vsebino gradnje dra-gomerške trgovine oziroma tamkajšnjega zazidalnega območja. Delovna skupina za trgovino - zadnjič Soglašal sem z ustanovitv^o in prevzemom vodenja skupine za trgovino, ker zagovarjam timsko delo in mnenje večine, obenem sem želel preprečiti uničevanje športnega parka in ŠD, degradac^o zemljišč nekdanje kS in vsaj malo omejiti županovo samovoljo. O delu skupine je bilo napisanega veliko, morda preveč, oddana so poročila (dostopna so tudi na spletni strani občine), poročali smo tudi na občinskem svetu. Nalogi, ki jih je določil župan, sta opravljeni, naprej naj odloča občinski svet. Poročilo smo usklajevali po elektronski pošti in ko se je večina strinjala z napisanim, smo ga podpisali vsi. Pomembnejše spremembe v primeru objekta M3 so: neposeganje v športni park, zmanjšanje objekta, možen odkup hiše in parcele nasproti pekarne, za parkirišča in razširitev dostopa v naselje. Druge možnosti so v obliki trgovine v najetih prostorih v lasti občine. V nadaljevanju bom čim bolj na kratko navedel le nekaj zadev, za katere mislim, da bi jih ljudje morali vedeti, da ne bo neumnih komentarjev, kakršne piše neki bolnik na forumu. 1. Če bi Mercator zanimala trgovina v Dragomerju, bi jo kot nadomestno gradnjo postavil pred desetimi leti. 2. Krajevna skupnost Dragomer - Lukovica, ki je do ustanovitve občine bila lastnica zemljišč med ulico Na Grivi, trgovino in vrtcem, je Mercatorju ponudila prostor za parkirišča ob balinišču in vrtcu, če bo v objektu trgovine tudi ambulanta, lekarna in še kaj. 3. Med Fridlovo in Takajevo parcelo sta dve manjši parceli v lasti občine in obe varinti M3 sta zasedali obe parceli. 4. Do ustanovitve občine je bilo s strani KS veliko poskusov in dopisovanja (obstaja kup dokumentov) z raznimi investitorji za trgovino. Po letu 2006 razen županovih razgovorov z M3 ni nobenega dokumenta. 5. ARSO (ministrstvo za okolje) je določi- lo, da se v primeru gradnje vcevljen Snešak odpre, in to tako, da za gradnjo postane neuporaben 1J m širok pas. Nekdanjo lokac^o trgovine v Dragomerju spremeni v neuporabno in ceneno parcelo. 6. Prva predstavitev idejnega projekta M3 (stopničast objekt, najvišji na severni strani) je bila na zboru krajanov samo Dragomerja (župan je izjavil, da se Lukovice to ne tiče). Pripombe na zboru so bile: znižati in zmanjšati objekt, urediti dostop v Dragomer, prostori za potrebe kraja. Sklepi so bili enaki kot na občinskem svetu, da se urbanistična presoja sprejme in naj se upošteva čim več pripomb. J. Pozneje je občinski svet je postavil rok, do kdaj tak sklep velja in investitor ga ni upošteval. Šel pa je v nov projekt in odkup Merca-torjeve parcele. Po dogovoru z županom je posegel v še več občinskih zemljišč in športni park. Objekta ni zmanjšal, na najvišjem delu ga je znižal, drugje pa povišal, strugo Snešaka je podaljšal po občinskih zemljiščih ... Čeprav oS potrjuje presojo glede na idejni projekt, je izdelal gradbeni projekt, kar pa po bilanci sodeč ni bil strošek firme M3. 8. Zbor krajanov in OS je zavrnil projekt, župan je imenoval skupino za trgovino. 9. Trenutno je Mercatorjeva parcela še vedno namenjena le za trgovino, kaj od 'centralnih dejavnosti' po občinskem prostorskem načrtu bo v Dragomerju, še ni znano, investitorjev v trgovino za 2000 prebivalcev ni, lokac^e ob cesti, zanimive za večje trgovce, so predrage, trgovina na Logu še pokriva 4000 prebivalcev in je ni bilo na spisku za prodajo ali oddajo franšizarjem. V javni obravnavi je tudi trgovski center na Logu za 10.000 prebivalcev ^ Ciril Krašovec 27. junj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 20 let samostojne Slovenije Samostojni in neodvisni V začetku poletja pred dvema desetletjema je bilo nekaj romantičnega v zraku. Ljudi je prevevala vznesenost, da bodo končno priča sanjam njihovih dedov, pradedov _ V rahli poletni večerni vročici in ob glasu murnov, ki jih je preglasila Prešernova Zdravljica, je v zraku zaplapolala slovenska zastava. Nekaterim je prizor jemal dih, druge je prevevalo neskončno veselje, ki se je oplajalo s penino. Ni bilo časa za grde misli ali zamere. Le veselje, neskončno veselje. Jutro potem pa ledeno hladen šok: Slovenijo je napadla JLA. V devetih dneh smo Slovenci z orožjem obranili samostojnost in neodvisnost, na žalost ne brez prelivanja krvi. Nekatera območja so imela več opraviti z vojno, druga manj. Vrhniška občina je bila sploh izpostavljena vojaškemu dogajanju, ker je imela dve vojašnici, sosednje občine pa so bile udeležene samo posredno - večinoma kot območja, prek katerih je potekal vojaški tranzit. Zato je v tokratni osrednji temi nekaj več pozornosti namenjene dogajanju na vrhniških tleh, potrudili pa smo se, da smo nekaj drobcev iz vojne zgodovine izbrskali tudi v drugih občinah. (gt) Cestna blokada pri Gorjancu Tanki mečkali avtomobile kot za šalo Brezovica, 27. junj - Kmalu po polnoči je iz vojašnice na Vrhniki krenila proti Ljubljani tankovska kolona. Da bi preprečili njen prehod proti prestolnici, so policisti v križišču pri Gorjancu ob pomoči občanov postavili prvo cestno blokado na območju Ljubljane. Del tankovske kolone se je prebil skozi blokado in krenil naprej proti Dobrovi in Šentvidu. Tedaj je dogajanje spremljal vodja varnostnega okoliša na Policjskem oddelku Horjul, zdaj upokojeni policist Štefan Bočkor. Na območju horjulske in dobrovske občine med osamosvojitveno vojno ni bilo vojaških aktivnosti, razen prehoda tankovske kolone prek Podsmreke in Dobrove proti Šentvidu. Slednjega se še dobro spominja Bočkor, ki je tedaj s kolegom prišel prvi v križišče pri Gostilni Gorjanc na Brezovici. »Tik pred vojno smo nadzorovali in obveščali pristojne službe o premikih vojaških oklepnikov, helikopterjev in spremljali aktivnosti jugoslovanske vojske, zelo dobro pa smo tako pred in med vojno sodelovali z lokalnimi oblastmi in prebivalstvom. Ko je bila na Trgu revolucje v Ljubljani 26. junja 1991 uradno razglašena samostojnost in neodvisnost Slovenje, sem bil v policjski patrulji v Horjulu skupaj z rezervnim policistom Alojzom Arzenškom. Bila sva oborožena z avtomatskim orožjem in službeno pištolo. Naslednji dan me je pred tretjo uro zjutraj poklical dežurni iz OKC UNZ Ljubljana-mesto ter me napotil na cestno križišče pri Gostilni Gorjanc na Brezovici z nalogo, da z rezervnim policistom ugotoviva, kje je kolona vrhniških tankov, in postavim barikado za tanke na meji mojega policjskega okoliša. Vendar pa sva po prihodu na križišče, približno 50 metrov stran, opazila kolono mirujočih 25 tankov JLA, ki so že prišli z vrhniške smeri. Na tankih so utripale rdeče lučke, v Paviljonu, v neposredni bližini križišča pa so ljudje praznovali razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Slovenje ter naju z miličnikom spodbujali, naj proti tankom ukrepava kar z avtomatskim orožjem. Le s težavo sva obvladovala vzneseno ravnanje predvsem mladih ljudi. Prvi trje tanki so se nato premaknili do policjskega vozila, iz prvega tanka pa so nas ustrahovali s spuščanjem cevi. Med tem so na kraj prihajali tudi civilni avtomobili. Ljudje niso vedeli, kaj se dogaja. Neka občanka me je vprašala, če se je zgodila prometna nesreča. Iz OKC UNZ Ljubljana-mesto je prišel ukaz, da oklepniki ne smejo nadaljevati poti proti Ljubljani, tako da sva z rezervnim policistom vztrajala na križišču. Zastraševanje vojakov JLA je trajalo še kakšnih dvajset minut. Kmalu nato je prišel ukaz iz OKC UNZ Ljubljana-mesto, da se moramo umakniti s prizorišča, saj vojaki JLA misljo resno. Z rezervnim policistom sva si poiskala zaklonišče, od- daljeno dvajset metrov, za skladovnico drv, približno štiri minute po najinem odhodu s ceste pa so se prvi trje tanki premaknili z mesta in dobesedno »pohodili« in zmečkali tako službeno policj-sko vozilo kot tudi druga osebna vozila. Na križišču so ti trje tanki zavili levo proti Podmsreki in Dobrovi ter nato nadaljevali proti Šentvidu. Ostali tanki so stali in čakali na našo reakcjo. Po odhodu treh oklepnikov smo ponovno naredili cestno blokado, precej občanov pa se je početja vojakov ustrašilo in so svoja vozila umaknili z barikad. Po približno 30 minutah se je kolona premaknila naprej in jih pri tem ni nihče več oviral, tako da je nekaj tankov ponovno zavilo v isto smer kot prvi trje, nekaj pa jih je nadaljevalo po Tržaški cesti proti Ljubljani. Vmes sva dobila pomoč drugih policistov. Ob premiku tankov je bilo poškodovano tudi službeno vozilo policjske patrulje iz Logatca, ki je prišla v pomoč. Medtem sem ponovno dobil informacjo, da se na Vrhniki za na pot pripravljajo vojaški oklepniki, zato so bile na širšem območju postavljene blokade tovornjakov, avtobusov in drugih vozil. Spominjam se, da sem okrog 5. ure zjutraj istega dne na blokadnem mestu zaustavil avtobus s koprsko registracjo poln potnikov. Šofer avtobusa svojega vozila sprva ni hotel pustiti na blokadnem mestu, nato pa sem ga le uspel prepričati.« Bočkor je med osamosvojitveno vojno kot namestnik komandirja PO Horjul pokrival območje policjskega oddelka, saj je komandir Šraj opravljal naloge v Ljubljani. Poleg njega in štirih aktivnih policistov je naloge na območju PO Horjul opravljalo še petnajst rezervnih policistov, vendar sta bila v policjskem objektu le dva, poleg dežurnega še policist stražar. »Drugi smo štiri noči prespali bodisi po bližnjih gozdovih, stanovanjskih in drugih objektih, in sicer vedno v neposredni bližini ceste, zato da bi lahko v nujnem primeru hitro vzpostavili blokado in zaustavili vojaško kolono. S hrano so nas oskrbovali v bivšem Iskrinem podjetju v Horjulu oziroma današnjih prostorih Metrela. Na našem območju ni bilo večjih vojaških objektov, razen na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, kjer je JLA imela raketno bazo in zelo dobro opazovalno točko nad Ljubljani in širšim območjem Ško^e Loke. O vsakem dogajanju in premikanju vozila JLA, preletih helikopterjev z oznako Rdečega križa čez Horjul in podobno, so nas tako ali drugače obveščali tudi občani.« Kot je dejal Bočkor, je bilo sodelovanje med policjo in občani že pred osamosvojitveno vojno na zelo visoki ravni, saj so bili vedno pripravljeni pomagati. »V veliko pomoč pa so nam bili tudi člani lovskih in gasilskih društev, rezervni policisti in drugi, saj so te kraje praktično poznali kot lasten žep. Dobro pa je bilo tudi sodelovanje s TO.« (gt) Ne orožje, marveč enotnost Ljudstvo zmaguje Ko je 27. junja zgodaj zjutraj iz vrhniške vojašnice krenil proti Brniku tankovski bataljon, je postalo jasno, da JLA resno misli preprečiti osamosvojitev Slovenje. Vrhniška Teritorialna obramba ni imela enakovredne vojaške moči, zato je nastopil čas za miroljubnejšo taktiko, ki jo je vrhniška civilna oblast začela takoj po izpadu bataljona iz vojašnice. Tudi kasneje so civilna oblast, zavodi, inštitucje in nenazadnje Vrhničani sami zelo veliko pripomogli k ugodnemu razpletu vojne. Barikade v Sinji Gorici Vojašnica Ivana Cankarja iz zraka. Komaj dve uri po tistem, ko je iz vojašnice odpeljal tankovski bataljon, so se na izredni seji sestali člani izvršnega sveta tedanje vrhniške občine. »Že pred osamosvojitvijo smo dobili iz Ljubljane namige, da lahko pričakujemo tudi najhujše. Svarili so nas, naj bodo naše poteze previdne, da ne bo prišlo do nepotrebnega prelivanja krvi,« se spominja tiste usodne seje predsednik Skupščine Občine Vrhnika Franc Kvaternik. »Zato smo že pred sejo nekako imeli v mislih grobe sklepe, kako bomo ukrepali v primeru izpada vojske JLA.« Na seji so sklenili tri pomembne sklepe, in sicer da vrhniškima vojašnicama prekinejo dobavo vode in elektrike ter odklopijo telefon. Vrhniškim podjetjem so prepovedali vojašnicam dostavljati hrano, prepovedali pa so tudi, da bi žene mož, zaposlenih v enotah JLA, še naprej prihajale na delo na občino. Obstajal je namreč sum, da bodo z občine odnašale »skrivne« informacije. »Vsi smo bili antimilitaristi in smo želeli na tak način pokazati vojski zobe. O posle- dicah tedaj nismo veliko razmišljali. Toda če danes gledam nazaj, moram reči, da smo bili kar malce predrzni, saj je imela JLA ogromno moč.« Kvaternik še dodaja, da so imeli na srečo v svoji sredi Toneta Jesenka, ki je poznal razmišljanje JLA in je znal povleci konje nazaj, ko je civilna oblast s kakšno idejo postala »preveč predrzna«. Skupščina je tako obsodila agresjo JLA, obenem pa poskušala z naštetimi sklepi oziroma ukrepi pokazati sovražni vojski, da se kljub njeni vojaški premoči, lahko bori tudi brez orožja. Ekipa vrhniške komunale je vodo spodnji (Cankarjevi) vojašnici uspešno zaprla, pri zgornji na Raskovcu pa je njeno namero prekinila patrulja vojaške policje. »Vprašal me je: 'Što radiš?' Odgovoril sem, da zapiram vodo. 'Odmah otvori vodu!' in že je repeti-ral avtomatsko puško, tako da sem razločno videl prave naboje. Ni mi preostalo drugega kot da sem odprl vodo, kajti ocenil sem, da bi me prav lahko ustrelil,« pripoveduje Brane Dolenc (poleg njega so bili v ekipi še Rudi Krhlikar, Ivan Pejič in Stojan Jakin) v diplomskem Sanje Remškar o osamosvojitveni vojni na Vrhniki. Vse štiri so odpeljali v vojašnico na večurno zasliševanje, nakar so jih izpustili. »To je bila prva odvzeta prostost s strani agresorja,« takratno dogajanje komentira Vid Drašček, danes upokojeni častnik Obveščevalno varnostne službe MORS. »Dejanje, ki so ga izvršili pripadniki narodne zaščite v okviru izvrševanja ukaza izvršnega sveta vrhniške občine, je bilo hrabro in opozorilno. Agresorju so dali vedeti, da se bomo za suverenost in samostojnost Slovenije borili z vsemi sredstvi in na vse načine.« Podobnih sodelovanje civilne oblasti in javnosti v boju zoper sovražno vojsko JLA je bilo mogoče zaslediti tudi v kasnejših dneh vojne. »Vrhničani so tedaj stopili skupaj in bili trdno odločeni, da se uprejo JLA,« pravi Drašček. Odpor je bil v različnih oblikah: od dejavnosti narodne zaščite, ki je budno spremljala »sumljivo« dogajanje na terenu, postavljanja barikad, nudenja prostorov za različne namene pripadnikom TO, nudenje zdravstvene oskrbe _ Skratka vsak je poskušal pomagati po svojih močeh. To enotnost Vrhnike je v svojem govoru poudaril tudi nekdanji predsednik Janez Drnovšek, ki poleti 2006 podelil Občini Vrhnika zlati častni znak svobode RS: »Slovenja je takrat pokazala, da se zna enotno postaviti, da se zna obraniti, in takrat smo prav vsi Slovenci čutili drug z drugim in vsak je storil tisto, kar je bilo treba storiti. In na Vrhniki ste storili veliko, zato je priznanje, odlikovanje zasluženo.«(gt) 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani TJ. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Modrost je tista, ki tudi v vojnih časih ohrani življenje«! Tako pravi Tone Jesenko, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije načelnik oddelka za obrambo na vrhniški občini. Sodeloval je pri sprejemanju in udejanjanju ključnih ukrepov za zavarovanje komaj rojene samostojne države Slovenje na vrhniškem območju. Za mlade občane vrhniške občine, tiste, stare do trideset let, je še zmeraj neznano poglavje vrhniške zgodovine po 2. svetovni vojni, pa tudi čas pred osamosvojitvi Slovence leta 1991, med njo in po njej. Vrhnika je bila namreč ena izmed najmočnejših postojank nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je na kar nekaj lo-kac^ah imela svoje vojaške zmogljivosti. Zato je bilo tudi dogajanje med osamosvojitveno vojno pred dvajsetimi leti specifično. Vrhnika je bila polna vojaštva. Tu je bila namreč največja gar-niz^a JLA na Slovenskem. To še zlasti velja po prihodu »plavcev«, torej 350. raketnega polka protizračne obrambe, ki je bil po lin^i zapo-vedovanja neposredno podrejen komandi 5. korpusu vojaškega letalstva in Protiletalske in zračne obrambe v Zagrebu. V bližini mesta je bila tankovska brigada JLA, ki je bila po moči med šestimi največjimi v tedanji Jugoslav^i. Poveljstvo protizračne obrambe JLA je pokrivalo celotno osrednjo Slovenko z glavnim mestom, prav tako enota za zračno opazovanje in javljanjem z radarjem na Ljubljanskem vrhu in radi- je tudi omogočalo sprejemanje odločitev, ki so bile v tistem času ključne v ravnanju za osamosvojitev na vrhniškem območju in pomembne v celotnem mozaiku slovenskega osamosvajanja. Leto 1991, ko je slovenska pomlad dajala že prve sadove po večstrankarskih volitvah, ste postali načelnik za narodno obrambo na Občini Vrhnika. Občinsko oblast, tako kot državno, je prevzel Demos, ki je na volitvah zmagal z zahtevo po samostojni državi Sloveniji. Vi ste se kot učitelj zgodovine znašli v vrtincu teh sprememb na Vrhniki. Na občinsko oblast, če temu tako pravite, sem prišel iz Kmečke zveze in prav trdi demosovec nisem bil, pa še očitno tudi ne najbolj po godu marsikomu v Demosu. Sem precej samosvoj človek, odkrit in nisem nagnjen k sklepanju dogovorov pod mizo. Zato so imeli nekateri ljudje iz Demosa v tedanjem družbenopolitičnem zboru občinske skupščine pomisleke, vendar so me za člana izvršnega sveta in za načelnika oddelka za narodno obrambo le izvolili z enim » Aprila 1991 sem kratek nagovor vojakom vrhniške vojašnice. Na prisegi sem jim zaželel ćim prejšnjo in varno pot domov in naznanil, da Jugoslav^e ne bo več.< sko retranslac^skim centrom na Strmici.. Tu je bilo tudi poveljstvo partizanske diviz^e, sicer v rezervni sestavi, vendar je bilo okrog dvajset časnikov in podčastnikov zaposlenih v garni-z^i. Po ocenah strokovnjakov je bilo v vrhniški garniz^i v prvi polovici leta 1991 okrog 1800 do zob oboroženih pripadnikov JLA, opremljenih z vsemi sodobnimi bojnimi sredstvi. Velja še dodati, da je bilo sodelovanje med vodstvom garniz^e, njenim častniškim kadrom, pa tudi navadnimi vojaki in občinskimi strukturami relativno dolgo dobro. V drugi polovici devetdesetih let, ko se je kriza v Jugoslav^i poglabljala in je JLA postajala tudi vse pomembnejši političen dejavnik, saj je poskušala vsiliti koncept reševanje Jugoslav^e takratnemu svojemu vrhovnemu poveljniku - Predsedstvu SFRJ -, dejansko pa se je postavila na stran srbskega političnega vodstva in njegovih ambic^, se je nezaupanje do JLA krepilo. V času osamosvajanja Sloven^e je ta vojska dobila status okupatorske, njen odhod pa je bil po desetdnevni vojni le še vprašanje časa. Z odhodom enot JLA iz vrhniške občine oktobra 1991 so si ljudje oddahnili, kajti nevarnost zapletov s poraženo vojsko je minila. Velika večina prebivalstva, pa tudi naš tokratni sogovornik Tone Jesenko pravi, kar 95 odstotkov, je že pred vojaškimi spopadi med JLA in slovensko Teritorialno obrambo ter Slovensko polic^o podpirala prizadevanja za osamosvojitev, organizatorji odpora pa so pri ljudeh praktično povsod naleteli na njihovo pomoč. V tistih prelomnih časih je bil Anton Jesenko, ki mu vsi pravdo Tone, med ključnimi ljudmi v vrhniški »Pred odhodom JLA z Vrhnike, me je komandant garniz^e Jovanović, bil je iz Prištine povabil, naj ga kot turist obiščem v Prištini. Zagotovo se mu takrat niti sanjalo ni, da bo tudi od tam morala njegova vojska oditi.« glasom večine. Tako sem postal načelnik organa za obrambo in od Jožeta Prvinška 9. jun^a 1990 prevzel dolžnosti. Prej pa sem učil zgodovino na vrhniških osnovnih šolah. To je bilo eno leto pred razglasitv^o neodvisnosti Slovence. Tedanja jugoslovanska vlada in tudi vojska je grozila slovenskemu političnemu vodstvu, ker je začelo osamosvojitvene postopke skladno z odločitv^o ljudstva za samostojno Slovenko na plebiscitu. S čim ste se soočili, ko ste postali načelnik za ljudsko obrambo? Z razsulom. Z apat^o v oddelku. Nadstropje višje nad mano v Črnem orlu je bil štab Teritorialne obrambe, ki so mu dva tedna prej pobrali orožje. Poleg tega so nekateri mislili, da nimam veliko pojma o vojaških zadevah, a so se presneto zmotili. Kmalu so to tudi spoznali, kajti zares sem »predihal« mnogo knjig že v času učiteljskega štud^a in pozneje. Jasno mi je bilo, da se ni mogoče nadejati ničesar dobrega, če nimaš podpore med ljudmi, če ni urejen sektor civilne obrambe in oficirji JLA so nejeverno strmeli vame, ko sem jim razlagal, kaj je civilna obramba, da nimajo možnosti za ohranitev Jugoslav^e, ker je pač preživeta tvorba in brez podpore ljudi. JLA se je očitno uštela in podcenjevala odločenost ljudi, pa tudi usposobljenost Teritorialne obrambe in Civilne zaščite, da se ji uprejo. Zato je poskušala z razorožitv^o Teritorialne obrambe. kako slepi so bili. Spomnim se obiska v komandi garnizona 29. jun^a 1991, že po napadu na JLA na Slovenko. Takrat me je tedanji komandant prosil, da mu omogočim pot v Borovnico, da bi od tam pripeljal prašiče, ki so jih gojili v Brezovici, kjer so bila tudi vojaška skladišča. za potrebe garnizona, saj so imeli po njegovem v kasarni le še prepečenec. Pa sem ga seznanil, da je skladišče v Borovnici prazno, prašiči pa zaklani v Ihanu. Vsi, razen enega, ki ga je nekdo ob prevzemanju skladišča in farme ustrelil v rit. Tako sem mu vzel še zadnje upanje na prašiče. Orožje iz vojaškega skladišča v Borovnici so naši zelo hitro izpraznili? Tja sem prišel drugega dne po zavzetju. Večina orožja je bila že odpeljanega. Le nekaj velikih tovornjakov z zagrebško registrac^o je še bilo tam in nanje so nakladali zadnje kose. Ponorel sem, naši teritorialci so bili v bistvu na pol oboroženi, pristojni pa so prodajali orožje na Hrvaško. Natančno vem, kdo ga je. Pa tudi drugi danes to vedo. Ne vem pa, zakaj se še danes ti ljudje sprenevedajo in trd^o, da orožja niso prodajali. Tiste prve dni upora proti JLA je vse potekalo V vojašnici so bili oficirji različnih rangov. Večino sem jih poznal. Moram pa reči, da nekateri sploh niso vedeli, kaj se dogaja. Pojma niso imeli. Vojaki, predvsem mladi Albanci iz Kosova, pa so mi zaploskali. Sicer pa so v času do oktobra 1991 zamenjali kar tri komandante garniz^e. Zadnji je bil Jovanović, ki mi je rekel, da prihaja na Vrhniko zato, da bi odpeljal od tu domov, kar je še ostalo od vojske. Saj veste, kam so odpeljali? S trajektom v Bar. Oficirji so mislili, da bodo dobili nova stanovanja, pa so jih namestili v šotore in vojašnico, od tam pa so odhajali v Bosno in Srb^o. Večinoma so se nato čez dva meseca, decembra 1991, vrnili v Slovenko. Zdaj mi vse pripovedujete tako, kot da bi bili nekakšen samohodec v tistih vznemirljivih časih. Pa vendarle so tudi drugi občinski možje sodelovali v sprejemanju odločitev? Seveda so. A vi me sprašujete o mojih opažanjih in delu tistikrat. Sicer pa smo letos dobili vsi tedanji člani občinskega izvršnega sveta tudi visoka občinska priznanja, zlasti znak občine. Med drugim tudi zato, ker smo se 2J. jun^a 1991 ob petih zjutraj zbrali na seji in sklepali o tem, kako ravnati v vojnem času. Sejo sem sklical jaz, kar je bil po svoje tudi podvig, saj mobitelov še »Ponorel sem, kajti naši teritorialci so bili v bistvu na pol oboroženi, pristojni pa so prodajali orožje na Hrvaško.« občini v organizac^i odpora JLA. Od jun^a 1991 je bil namreč član tedanjega izvršnega sveta vrhniške občine in načelnik za obrambo. Že po svoji službeni dolžnosti je moral imeti dober pregled nad dogajanjem v občini, kar mu Slutili so, da smo jim lahko zelo nevarni. Tedanjemu komandantu garniz^e sem večkrat razlagal, da nimajo »šans«, da bi pokorili ljudstvo, ki ne mara več JLA, pa mi je le odgovarjal., da so oni vendarle »narodna arm^a«. Neverjetno, zelo hitro. Očitno so bili v tedanji JLA presenečeni nad odzivom, ki so ga doživeli, ko so se s tanki namenili proti zahodnim mejam, da bi »zavarovali« Jugoslav^o? Na tako silovit odpor verjetno res niso računali, pripravljeni pa so bili. To se spoznal ob zadnji prisegi vojakov v vojašnici JLA aprila 1991. Tedanji župan in predsednik izvršnega sveta nista hotela na to proslavo in tako je prišel red name. Imel sem kratek nagovor vojakom. Zaželel sem jim čim prejšnjo in varno pot domov, kajti Jugoslav^e ne bo več. Seveda je bila po tem nagovoru vroča kri v pisarni poveljnika garni-z^e Matića. Tam je bil tudi general Vidmar, ki me je spraševal, kaj sem mislil s tem, da Jugos-lav^e ne bo več. Pa sem mu odvrnil, da je slep, če ne vidi izteka roka trajanja, ki se bo zgodil 25. jun^a 1991. Matić pa je bil ves rdeč v obraz , saj verjetno do takrat še ni slišal, da bi kdo tako nagovoril vojake. Sicer pa vojaki, zgovorno, mar ne, ob takratni prisegi niso dobili možnosti odhoda v mesto, kar je prej bilo vseskozi pravilo. Bali so se pobegov. Kako so se odzvali drugi oficirji in navadni vojaki, ko ste jim priporočili varno pot domov? ni bilo. Toda že pred sejo sva s komandirjem po-lic^ske postaje Hvalo postavila blokade na Vrhniki in nato sva po različnih kanalih poiskala člane izvršnega sveta. Nekaj jih je bilo še v Do-minkovi gostilni, kjer so praznovali razglasitev samostojne države. Na seji smo bili kar vehe-menti. Sam sem celo predlagal, čeprav smo že to storili, naj potrd^o odločitev o zaprtju vode skozi Staro Vrhniko. Vodovod je peljal do vojašnice. Pa so začele mukati krave, ker so bile žejne. No, iz te seje so potem naredili nekakšno famo. Pa še zlati znak smo dobili. Zakaj potem seja, če so bile odločitve praktično že udejanjene? Moral sem imeti te odločitve pokrite s sklepom izvršnega sveta. Torej so požegnali moje ukrepe. Ne bom pa pozabil prizora iz tistega jutra, 2J. jun^a 1991, ko sva s Karlom Nikolavčičem kot kakšna Mussolin^a stala na balkonu Črnega orla in videla žensko, ki je peš šla proti Industriji usnja. Karli jo je vprašal: »Kuda ženo«? »Pa na posao«, mu je odgovorila. »Nema više posla za tebe«, ji je odvrnil Karli. Čudno naju je pogledala, se obrnila in šla nazaj proti domu. Takrat so se družine vojaških starešin zago- 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 tovo počutile zmedeno. Možje so bili v službi pri nasprotniku, žene v službi, otroci so tukaj hodili v šolo ^ Dvainosemdeset oficirskih družin je bilo na Vrhniki. Skupaj šesto ljudi. Lahko bi jih po vojni preselili, izgnali, pa nič od tega nismo naredili. V zelo veliki večini so ostali tukajali pa so se vrnili. Danes jih srečujem, se z marsikaterim tudi pogovorim, saj se z nikomer nisem skregal. Takrat niso verjeli, da se bomo osamosvojili, da bo JLA morala oditi. Pozneje mi je marsikateri rekel, da ni verjel, da se bo to zgodilo. Imeli so možnost, da do 18. jul^a 1991 prestopno k nam, vendar jih večina še očitno ni spoznala, da vrnitve nazaj ni več. Tisti pa, ki so se odzvali pozivu za prestop, imajo danes »bogovske« pokojnine. Pa jih ni bilo veliko? Prestopili so Bošnjaki in Hrvati. Eden izmed njih je postal na Hrvaškem general, znašel se je med kandidati za Haag, vendar do tja ni prišel, ker so ga pozneje izbrisali s seznama. Niti eden izmed srbskih oficirjev pa ni prestopil k nam. Odšli so oktobra 1991 do Kopra in na trajekt. Pozneje so se večinoma vrnili na Vrhniko in zdaj mirno živ^o tukaj. Malce nerodno pa jim je le bilo. Pričat sem hodil zanje na Beethovnovo 9 v Ljubljano, ko so prosili slovensko državljanstvo. Za vse, razen za enega, sem dal pozitivno mne- »Niti eden izmed srbskih oficirjev ni prestopil k nam. Odšli so oktobra 1991 do Kopra in na trajekt. Pozneje so se večinoma vrnili na Vrhniko in zdaj mirno živ^o tukaj.« nje. Tisti, ki ga nisem podprl, sicer že takrat vojaški upokojenec, pa je tudi dobil državljanstvo. Vrhničani so se izkazali v pomoči pobeglim vojakom iz vojašnice, spremljali so vsak korak vojaških oseb, pomagali teritorialcem in verjetno s strahom pričakovali, kaj se bo zgodilo? Tisto noč, ko so tanki šli iz vojašnice, je verjetno marsikoga zmrazilo, vendar ljudje strahu niso kazali. Nisem opazil strahu. Ko se je zdanilo, je bila Vrhnika blokirana. Ves čas vojne ni bilo panike in ljudje so se zelo odgovorno obnašali. Naročili smo jim, da ne smejo nabavljati življenjskih potrebščin na zalogo, da jih ne bo zmanjkalo. Niso jih. Le neki možakar z Drenovega Griča je prišel z vozičkom po moko in sladkor v trgovino. Pripravljen smo imeli tudi načrt za evakuac^o prebivalstva v bolj neposredni bližini vojašnice in 15. avgusta je kazalo, da ga bomo morali izpeljati. Na srečo ga ni bilo treba. Hočem povedati, da nobena družina, razen ene, ni nasprotovala evakuac^i. Vsi so razumeli, da je to potrebno in so ubogali. Za obveščevalce, pa tudi za vas in štab Teritorialne obrambe so od tam bili ljudje, ki so vas seznanjali o vsem, kar se dohaja v vojašnici? Ljudje so res stalno poročali, kaj se dogaja. Včasih so trosili tudi neumnosti. Zame pa je bil glavni vir Marjan Čelec, ki mi je pred odhodom tankov proti Ljubljani povedal, kaj se bo zgodilo. Sporočil sem v Ljubljano, kjer so vsi praznovali razglasitev samostojnosti. Le z neko žensko v Janševem štabu sem lahko govoril. Ni mi bilo do veseljačenja in piva. Ravno takrat so preletavali Vrhniko tudi vojaški helikopterji. Odšel sem k Dominku, kjer so proslavljali tudi naši fantje, in jim povedal, da bodo tanki zapustili vojašnico. Niso mi verjeli. Odšel sem se domov umit in preobleč in že me je poklical Andrej Podbregar ter mi sporočil, da so tanki zunaj. Ušel nam je en bataljon, drugih pa nismo več spustili, saj je Polic^a skupaj s civilisti takoj blokirala Vrhniko, postavila protitankovske ovire in mine. Vaše delovanje, mislim na funkc^o načelnika za obrambo, je moralo biti tesno povezano s poveljnikom štaba Teritorialne obrambe in Polic^o. So na teh »zvezah« bili kakšni kratki stiki? Ne, razen tega, da se prva dva dni s poveljnikom TO Jožetom Molkom nikakor nisva mogla najti. Potem pa sva bila v stalnem stiku. Tudi s polic^o in z vodstvi civilne zaščite po krajevnih skupnostih. V življenje smo jih obudili takoj, samoiniciativno pa so se organizirali v Dragomerju. To pa je posebna zgodba. K meni je prišel župan in pripeljal kar z veselice človeka iz Dragomerja. Dal sem mu šest pištol in fantje so postali frajerji s pištolami. Imel sem kar nekaj težav, da sem jih dobil nazaj. Dandanes gre nekaterim težko z jezika, da je bila slovenska Polic^a v tistih usodnih dneh neverjetno dobro pripravljena na zavarovanje osamosvojitve in je ravnala profesionalno. V primerjavi s teritorialci so bili mnogo bolje pripravljeni in tudi usposobljeni. Teritorialci so namreč imeli precej časa v rokah 135 komadov zastarelega orožja, ki sem jim jih dal iz fonda občinskih upravnih organov. Šele nekaj dni po zavzetju skladišča so dobili orožje iz Borovnice. Tudi policisti so bili v stiski, saj so imeli le polavtomatske puške in pištole. Na lastno pest sem jim iz borovniškega skladišča nato preskr-bel avtomatske kalašnikovke. Če se malce pošalim, je bilo borovniško skladišče JLA koristno ne le za prodajalce orožja Hrvatom, ampak tudi našim teritorialcem in policistom. Danes si sicer marsikdo lasti slavo za napad na skladišče, kjer je bil ogromen arzenal vojaškega orožja, vendar zasluga za napad pripada poveljniku voda Hr-vatinu. Po koncu spopadov z JLA in do oktobra 1991, ko se je tuja vojska umaknila iz Slovence, je verjetno bilo na Vrhniki še zmeraj napeto? Vseskozi je obstajala možnost, da kakšen prena-petež naredi incident. Tudi na naši strani so bili takšni, ki so mislili, da je prekmalu konec vojne. Nato so prišli k nam pogajalci in praktično vsak dan smo se pogajali o odhodu vojske in kaj lahko odpelje s sabo. Bil je sicer še en poskus da bi šla vojska iz vojašnice, vendar so si premislili. Pa tudi hudo bi bilo zanje, saj smo se mi hitro usposobili za ravnanje v takih primerih. Sam sem se trudil, da bi zadnji meseci JLA na Vrhniki minili brez incidentov. Reči moram, da so se visoki oficirji v pogovorih do mene zmeraj obnašali korektno. Zaupali pa si seveda nismo. Pobegi iz vojašnice potemtakem niso bistveno zmanjšali njihovega števila? Ne. Pobegnilo je dve sto vojakov, še zmeraj pa je čakalo dan odhoda skupaj s civilnim osebjem 1200 pripadnikov JLA. Med tistimi, ki je pobegnil, je bil tudi »finančni minister« vojašnice Kovačević, ki se je namenil sicer v Beograd po plače. Cveto Mole mu je priskrbel celo preizkusne tablice za vojaški osebni avto. Odšel je. Nikoli več ni bilo nazaj ne njega ne plač in ne avtomobila. . In prišel je težko pričakovani 25. oktober 1991, ko je JLA zapustila tudi Vrhniko. Pustili so klavrno zapuščino za sabo? Res je. V vojaških objektih so demolirali vse, kar se je dalo. Popacali so stene z grdimi grafiti. Vse, kar so lahko, so odpeljali s sabo. Četrt čez deset tistega dne so šli. Pripeljal sem se pred gostilno Čelec, kjer je že bil župan občine. Do naju je prišel komandant Jovanović z dvema oboroženima vojaškima policistoma. Pozdravili smo se. Nato se je usedel v džip z jugoslovansko zastavo in na čelu vojaške kolone odšel proti Kopru. Jo-vanović je bil iz Prištine in še pred odhodom me je povabil, naj ga kot turist obiščem v Prištini. Zagotovo se mu takrat niti sanjalo ni, da bo moral tudi Prištino zapustiti kot vojak že zelo zmanjšane Jugoslav^e, ki sta jo sestavljali le Srb^a in Črna gora. Sam pa sem se po odhodu vojske z Vrhnike s Simonom Seljakom odpeljal na Gorenjsko po krompir, zvečer pa smo kreso-vali. Do leta 1995 sem ostal načelnik oddelka za narodno obrambo na občini, nato bil poldrugo leto brez službe in se nato zaposlil v Upravi za zaščito in reševanje v Ljubljani. Marjan Horvat V osrčju Dragomerja so čuvali veliko skrivnost V času osamosvojitvene vojne je bilo v Občini Log - Dragomer na videz mirno. Občasno so mir zmotili le preleti letal in tanki, ki so po Tržaški ter avtocesti prodirali proti Brniku. Vse bolj kot mirno pa je bilo na Prečni poti 1 v domovanju Mateja Dob-čnika, ki je v kleti svojega domovanja skrival kopye evidenc podatkov, ki mu jih je zaupalo Ministrstvo za notranje zadeve. Kop^e evidenc podatkov so obsegale več deset ključnih nacionalnih registrov in evidenc o prebivalstvu Slovence ter operativne in logistične evidence organov za notranje zadeve, ki so bile pomembne za delovanje organov oblasti in drugih instituc^ samostojne slovenske države. Med drugim sta Stanko Čufar, takratni direktor Uprave za informatiko in komunikac^e, ter delavec Centra za zaščito podatkov sredi jun^a 1991 tajno prinesla mikrofilme, na katerih so bili podatki o izdanih osebnih izkaznicah ter potnih listih, evidenca prijav in odjav prebivalstva, na mi- krofilmih so bili še podatki o lastnikih orožja, evidenca osumljencev kaznivih dejanj in prekrškov, iskanih in nadzorovanih oseb ter druge pomembne evidence. Lokac^a je ostala skrivnost, ki je niso poznali niti sosedi vse do prvih dni novembra leta 1991. Kot je pojasnil mag. Andrej Bračko, direktor Urada za informatiko in telekomunikacije Generalne polic^ske uprave, je bil namen shranitve računalniških kop^ podatkov in programov pristojnim državnim organom RS omogočiti, da bi ob morebitnem uničenju centralnega računalnika MNZ lahko zagotovili dostop do podatkov. Mikrofilmska kopija podatkov je bila namenjena takojšnemu dostopu brez uporabe računalniške opreme. Poleg tajne hrambe podatkov, ki so jih hranili v Dragomerju, so na ministrstvu takrat pripravili tudi scenar^ za onesposobitev centralnega računalnika, če bi MNZ izgubil nadzor nad stavbo, postopke izklapljanja računalniškega omrežja in opreme ter rezervni sistemi za kriptozaščiteno izmenjavo sporočil in prenos podatkov. Vsi scenar^i, razen onemogočenja dostopa do informac^skih sistemov organa za notranje zadeve na vseh mejnih prehodih, ki jih je zasedla JLA, k sreči niso bili izpolnjeni. Kljub temu pa dejanje Dobčnika, ki je ob deseti obletnici osamosvojitve leta 2001 prejel bronasti znak"zasluge za varnost, ni nič manjši. Kot je dejal predsednik Polic^skega veteranskega društva Sever Ljubljana Emerik Peterka, bi bili ti podatki v določenih okoliščinah najmočnejše orožje. Vesna Erjavec 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani TJ. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prelomna bitka osamosvojitvene vojne Priprave na osamosvojitev so se v Borovnici pričele že leta 1990 z vzpostavitvyo skrivnih skladišč orožja, streliva ter sredstev za zveze. 28. junya 1991 je 2. izvidniški vod enote Moris zasedel vojaško skladišče Podstrmec pri Brezovici pri Borovnici, s čimer se je ravnotežje moči na vseh bojiščih močno prevesilo na slovensko stran. Demokratične spremembe in projekt MSNZ Projekt osamosvojitve je z zmago DEMOS-a na prvih svobodnih volitvah aprila 1990 začel postajati realnost. Borovnica je bila v tem času kot krajevna skupnost del večje občine Vrhnika in kot takšna deležna vseh pomembnejših osamosvojitvenih procesov. Po sočasnih volitvah v svet krajevne skupnosti je nov štiriletni mandat predsednika dobil Franc Drašler, ki mu je v tem obdobju uspelo vzpostaviti enotnost vseh civilno-družbenih in političnih orga-nizac^ v KS, kar je najlepše izraženo v izjavi »Za samostojno Slovenko« z dne 19. decembra 1990, v kateri krajane skupno pozivajo k udeležbi na plebiscitu in glasovanju za samostojno Slovenko. 23. decembra je šlo na volišča v Borovnici kar 95,5% (2496) volivk in volivcev, za samostojnost pa jih je od tega glasovalo neverjetnih 94% (234J). Skupni cilj je bil torej jasen, a pot do njega še zdaleč ne gotova. Vsak osamosvojitveni proces namreč potrebuje tudi realno silo, da ga zavaruje. A maja 1990 je bilo, tako kot večina skladišč orožja Teritorialne obrambe (TO) po državi, tudi borovniško skladišče TO v zaklonišču osnovne šole izpraznjeno in prepeljano v skladišča JLA. V celi vrhniški občini je tedaj izven nadzora JLA ostalo le še orožje in strelivo občinskega oddelka za ljudsko obrambo (OLO), shranjeno v skladišču na Tržaški cesti 3 na Vrhniki. Nedolgo zatem, jul^a 1990, je bil Borovničan Janez Čerin na tajnem sestanku s Tonetom Krkovičem v Kočevju seznanjen z ustanavljanjem MSNZ (Manevrska struktura narodne zaščite) in zadolžen za nabor najzanesljivejšega kadra iz občinskega štaba TO. Že 31. avgusta so nato formirali enoto MSNZ na Vrhniki z eno četo v borovniškem rajonu. Ko je proti jeseni naraščala grožnja, da bo JLA prevzela tudi skladišča OLO-jev in z republiške ravni glede tega še kar ni bilo nobenih ukazov, je ta skupina oktobra, na osebno pobudo Antona Jesenka in z vedenjem občinskega vodstva, preselila skladišče OLO na tajno lokac^o na Dolu pri Borovnici na dom zanesljivega Franja Suhadol-nika. Vsega skupaj je bilo tja prenesenih 106 kosov orožja in 16.935 kosov streliva. Že v sredini novembra 1990 je bila iz tega skladišča izvzeta prva večja količina orožja in streliva, kajti načelnik takrat že nove TO je izdal ukaz, naj se pripadnike PSD oziroma diverzantskih enot zadolži z orožjem in strelivom in naj le-tega hranio doma. Tako je OŠTO zadolžil takratni diverzantski vod - »Orle«. Pripadniki so bili razdeljeni v tri skupine, ki bi po potrebi zavarovale najvitalnejše točke v občini, predvsem ob pripravah in izvedbi plebiscita 23. 12. 1990. Da se na borovniškem koncu nekaj pripravlja, je očitno zaslutila tudi JLA, ki je v oktobru podvojila stražo v skladišču MES Podstrmec. Skladišče na Dolu so sicer izpraznili šele 15. jun^a, ko so tik pred raz-glasitv^o samostojnosti enote TO že zasedle položaje in se pričele uriti za morebitno bojno delovanje. Novembra 1990 so v občinskem štabu TO Vrhnika ugotovili, da je prav tako treba pravočasno na varno tajno lokac^o spraviti tudi sredstva zvez za pripravljene enote TO na Vrhniki. Sredstva zvez so se namreč vsa hranila na štabu v Črnem orlu na Vrhniki, ker so potrebovala redno oskrbo in pregled stanja funkcionalnosti. Lokac^a štaba pa je postajala vedno bolj ogrožena od morebitne nenadne blokade s strani posebnih sil JLA, zato so jih preselili na tajno lo-kac^o na Ljubljansko 32 v Borovnici, na dom Jožeta Žitka, ki je poleg Marjana Možine celo osamosvojitveno vojno skrbel za nemotene zveze med enotami TO. Po brezhibno opremo so iz 53. območnega štaba TO Logatec prišli 23. jun^a1991. Razglasitev samostojnosti in vojna na borovniškem koncu 25. jun^a 1991 smo Slovenci razglasili svojo samostojnost, ki pa nam ni bila podarjena. Že v noči na 26. jun^ je namreč okupatorska Jugoslovanska ljudska armada (JLA) pričela svoj pohod zoper uporno republiko. Borovniška Civilna zaščita pod vodstvom »župana« Franca Drašlerja je prve obrambne aktivnosti izvajala že konec maja, ko so ob mobilizac^i dela enot TO aktivirali del kurirske mreže in manjši del narodne zaščite (NZ). Enako so postopali tudi ob jun^-ski mobilizac^i. Na dan agresse so na sedežu krajevne skupnosti Borovnica formirali t.i. krizni štab, ki je organiziral in vodil vse aktivnosti Civilne zaščite na širšem območju Borovnice. Krizni štab je bil imenovan po shemi obrambnega načrta krajevne skupnosti. Delovanje kriznega štaba lahko razdelimo na štiri glavna področja, in sicer: kurirska mreža, narodna zaščita, civilna zaščita in sistem zvez. Takoj so vzpostavili tudi sodelovanje z OLO Vrhnika in poveljniki enot TO na področju krajevne skupnosti. S poveljnikom borovniške čete so se vsakodnevno sestajali na koordina-c^skem sestanku, kjer so usklajevali posamezne aktivnosti. Ves čas je pri skupini sodeloval tudi referent za vojaške zadeve in mobilizac^o iz oddelka za obrambo, ki je v Borovnici v celoti opravljal svoje naloge. V to delo so vključili tudi Borovničane, ki so prekinili služenje vojaškega roka v JLA in se vrnili domov. Na nek način so jih tako tudi zaščitili v primeru, da bi jih vojaški organi skušali poiskati. Kurirska mreža je bila aktivna ves čas delovanja obrambnih aktivnosti in uspešno izvajala vse zadane naloge. Izdanih in vročenih je bilo Pripadniki drugega izvidniškega voda Moris na spominski slovesnosti v Brezovici pri Borovnici leta 2006. cca. 2500 pozivov. Novi pripadniki so po Borovnici in okoliških vaseh brez premora vse dni prevažali pozive in vabila, brez vprašanja, kdo jim bo plačal bencin oz. kilometrino. Narodna zaščita je izvajala kontrolo dostopov v Borovnico iz dveh smeri, dostope iz južne smeri, Begunj, so kontrolirali pripadniki lovske družine Borovnica. Formirali so nekaj mobilnih skupin za nadzor centralnih objektov in za morebitne potrebe intervenc^e. Civilna zaščita je pravočasno usposobila vsa zaklonišča in zaklonilnike na področju krajevne skupnosti. K sreči ni bilo potrebno razviti enot za reševanje in izvajati ostalih ukrepov za primer žrtev. Je pa bilo organizirano stalno dežurstvo skupine v Zdravstvenem domu Borovnica. Občasno je bila v aktivnosti vključena tudi gasilska skupina in vsa gasilska društva. V nadaljevanju je Civilna zaščita ogromno pripomogla z zagotavljanjem enot Delovne zveze, ki so opravljali neprecenljiv delež pri natovarjanju materialnih sredstev v skladišču Podstrmec. Krajani takratne krajevne skupnosti so opravili nekaj tisoč delovnih ur, trgovina Mercator, trgovina Izbira in tovarna Liko pa so zagotavljali viličarje z voznikom. Sistem zvez je bil v stalni rad^ski povezavi z oddelkom za obrambo Vrhnika in tako povezan z obširnim sistemom zvez obrambnih struktur na širšem področju občine Vrhnika. Hkrati je življenje v Borovnici teklo normalno, zagotovljena je bila normalna oskrba. Pade skladišče Podstrmec 28. jun^a, ko so oklepne enote JLA po Slovenci že mendrale vse pred seboj, je bila na borovniškem koncu izvršena uspešna bojna operac^a zavzetja skladišča minsko-eksplo-zivnih sredstev (MES) Podstrmec. Za zavzetje skladišča je bil zadolžen 21-glavi 2. vod izvidniške čete zaščitne brigade Moris, pod poveljstvom Roka Hrovatina, ki pa je bil sestavljen iz domala samih domačinov. Borovniška četa »Čivave« je medtem postavila barikade na glavnih prometnicah, da bi preprečili morebitno pomoč JLA obleganemu skladišču, gozdne poti pa so nadzorovali borovniški lovci. Skladišče in dogajanje okrog njega so že dlje časa spremljali lovci in pripadniki TO, 2J. jun^a pa je padlo dokončno povelje za akc^o. Hrovatin se spominja: »Cel dan smo čakali ob cesti, vendar se ni nič zgodilo. Prenočili smo v bližnjem kozolcu, nato pa zarana odšli pogledat, kaj se dogaja pri skladišču.« Z Grede so imeli lep pregled nad dogajanjem v skladišču, medtem ko so sami ostali skriti. Ko so opazili, da dva vojaka v civilu zapuščata skladišče, se je pričel dir v dolino, kjer so ju pri Brezovici pri Borovnici zajeli in zaslišali. Eden se je predstavil kot desetar, drugi kot vojak. Ker se je precej stavilo na živčno vojno številčno šibkejšega proti močnejšemu nasprotniku, so obema zagrozili, da bodo, če se posadka ne preda, skladišče raketirali. Pri tem se je desetar zlomil, izdal vse o količini orožja, številu preostale posadke, psov, prašičev,^ za povrh pa obljubil, da bo, če ga izpust^o, ostale vojake prepričal v vdajo. Sledile so ure napetosti, ko se je posadka v skladišču žolčno pregovarjala in na trenutke že polagala orožje, a ga takoj nato spet jemala v roke. Slednjič so le pričeli posamično odhajati iz skladišča proti Brezovici in polagati orožje. Ko ga je okrog 15.40 ure odložil še zadnji, so si branilci pravkar oklicane domovine lahko oddahnili - bitka je bila dobljena brez ene same žrtve. Medtem je vojak, ki je bil v resnici podporočnik, pobegnil. Med begom je bil obstreljen in se je kasneje pri skladišču spet predal teritorialcem, ne vedoč, da je bilo medtem že zasedeno. Vseh 32 vojakov in podporočnika so prepeljali v Ljubljano naravnost pred izvršni svet, kjer so jih seznanili, da je zanje vojna končana. V zbirnem centru so jih nato oskrbeli in po premirju poslali domov. Za teritorialce je bil od te posadke sicer najbolj ključen nek mlad slovenski nabornik, vezist, ki je štabu JLA na Vrhniki periodično na dve uri javljal stanje v skladišču. Akc^a se je izvedla od prvega do drugega javljanja, on pa se je po dogovoru potem še naprej javljal. Republiška koordi-nac^a je medtem ukazala, da je treba skladišče pripraviti za razstrelitev, v primeru poskusa ponovnega zavzetja s strani JLA, sočasno pa začeti s transportom, za koordinac^o pa zadolžila Ludvika Zvonarja, vodjo uprave za zaledno oskrbo RSLO. Zajeto orožje zamaje razmerje sil na slovenskih bojiščih V območju skladišča je imela JLA tudi prašičjo farmo z nad 150 prašiči in sedmimi psi za stražo. Stanje psov ni bilo najboljše, saj so imeli klope, uši in bili na splošno zanemarjeni. Po pregledu se je predlagalo, da se nekatere izšola, druge pa odda. Večje presenečenje je teritorialce čakalo v samih hangarjih. Vedeli so, da je to skladišče vrhniškega tankov-skega garnizona, zato so pričakovali večje zaloge tankovskega streliva in materiala vezanega na oklepnike. Našli pa so več sto ton minskoeks-plozivnih sredstev, protioklepnega (Maljutke, Ose in Zolje), protiletalskega (Strela-2M) in pehotnega orožja ter streliva, minometov, motornih vozil in druge vojaške opreme. Prav to, kar so v boju proti močnejši JLA krvavo potrebovali. Okoli 1J. ure je tako prva skupina iz 5. pokrajinskega štaba TO pod vodstvom Mirana Barboriča, pomočnika za zaledje v 5. PŠTO, prevzela tovornjake ter se odpravila skozi Črno vas, Podpeč in Borovnico proti skladišču. Po prihodu je skupina s pomočjo voda delovne zveze (domačinov), katerega mobilizac^o je ukazal OLO Vrhnika, izvedla pa civilna zaščita, na tovornjake začela nalagati protioklepna in protiletalska sredstva. Vod delovne obveze je sicer pred skladišče prišel, še preden je tja prispela skupina iz 5. PŠTO, a so bili zavrnjeni z utemeljitv^o, da je skladišče minirano, zato so počakali v gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici. Ko je prva skupina prispela nazaj v Ljubljano, na železniško postajo Moste, od koder so orožje razvažali po Slovenci, je Miha Butara zahteval, da se, zaradi nesi-stematičnosti tovora na tovornjakih, tovor uredi in zabeleži vse podatke 27. junj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 45 prevoza orožja in streliva (podatke voznikov, vozil, s katerimi so prevažali orožje, vrsto in količino orožja, enote, v katere se orožje daje, itd.), kar pa ni bilo izvedeno. S to skupino so v Ljubljano prepeljali tudi zajete vojake JLA. V času do prihoda novih tovornjakov je v skladišču ostajal vod delovne zveze. Rečeno jim je bilo, da bo naslednja skupina kmalu prišla, z njo pa bodo prispeli tudi ljudje za zavarovanje. Vendar pa Karel Nikolavčič v svojem poročilu piše, da do zgodnjih jutranjih ur v skladišče ni bilo nikogar. Je pa v skladišče prišlo veliko ljudi (verjetno domačinov), ki so brskali po skladiščnih prostorih. Zvečer je bila Janezu Čerinu, operativnemu oficirju na PŠTO, dodeljena naloga, da z enoto 60 ljudi, jedro katere je bil 511. odred TO za posebne namene, odide v Borovnico in zavaruje komunikacje iz smeri Ljubljana - Podpeč - Borovnica in Vrhnika - Borovnica. Na pot so se odpravili z osmimi kombji. Blizu vasi Goričica je bila postavljena blokada, katero je varoval del borovniške čete iz 53. območnega štaba TO, ki pa o prihodu te enote s strani 5. PŠTO ni bil obveščen. Na srečo ni prišlo do nikakršnega incidenta. Polovico svoje enote je Čerin razporedil na cesto Preserje - Borovnica, z ostalo enoto pa je krenil naprej in jo razporedil po poti med Vrhniko - Borovnico. Sam se je s spremljevalcem vrnil na PŠTO in načelniku Vojku Pavlinu poročal o izvedeni nalogi. Zjutraj je Čerin dobil nov ukaz. S tovornjaki, ki jih je potem predal Barbori-ču, se je odpeljal v borovniško skladišče, kamor je dal poklicati tudi vso svojo enoto. Organiziral je zavarovanje skladišča in skrbel za nadzor širšega območja okoli njega. Stanje v skladiščih je sam opisal za kaotično: »Zaboji in razna oprema so ležali vsevprek. V nekaterih zabojih so manjkale puške, ostala oprema, ki sodi k orožju pa je ostala v njih.« 29. junja okoli 2. ure popoldne so na sedež krajevne skupnosti prišli pripadniki voda delovne zveze in izrazili ogorčenje, ker že od 10. ure ni prišel noben tovornjak več in da v skladišču ni nikakršne organizacje dela. Ker Čerin ni znal podati nadaljnjih navodil za delo, je Nikolavčič vodu delovne zveze dovolil oditi domov. Okoli 17. ure pa je načelnik delovne zveze zahteval ponovno mobilizacjo tega voda, saj so bili na poti novi tovornjaki. 2. julja je Čerina poklical novi poveljnik 5. PŠTO Janez Lesjak in mu naročil, da se mora z vso svojo enoto čim prej odpraviti na nov položaj v Verdu in ponuditi podporo ostalim enotam 53. območnega štaba TO. Vrhnika je bila namreč raketirana in iz vojašnice Ivan Cankar so krenili tanki proti Sinji Gorici. Karlu Ni-kolavčiču pa so iz 5. PŠTO sporočili, da se na skladišče pripravlja diverzja s strani JLA in da naj s stražo na poti proti skladišču malo popazi na skladišče. V PŠTO so tudi poudarili, da zaradi varnostnih razlogov ni pametno postavljati NZ znotraj skladišča. Tako je bilo skladišče ponovno nevarovano. Enota za zavarovanje se je po dnevu in pol vrnila v skladišče in zavarovanje je bilo ponovno vzpostavljeno. Čerin pripoveduje, da je enota ob povratku naletela na obupno stanje. V tem času, ko v skladišču ni bilo nikogar, naj bi bilo odnešeno kar nekaj vojaške opreme in bojnih sredstev, zato je OLO na Vrhniki izdal obvestilo, s katerim se je vse občane krajevne skupnosti pozivalo k vrnitvi vsega, kar je bilo samovoljno odnešeno iz vojaškega skladišča. Vrnitev je potekala 4. in 5. julja 1991 na sedežu krajevne skupnosti, pri čemer je znova prišla v poštev civilna zaščita, ki je dobro vedela, kdo in kam je odnesel orožje iz skladišča. Ker se je vest o zavzetju skladišča kmalu razširila, so po orožje začela prihajati vozila iz cele Slovenje, pri čemer pa mnogi niso upoštevali reda, zato so bili že na vhodu v skladišče zavrnjeni. Dne 6. julja se je skladišču približala kolona 8 do 10 tovornjakov z zagrebškimi regi-stracjami. Ker kolona ni bila najavljena, je Čerin svoji enoti zaukazal povečano stopnjo bojne pripravljenosti, sam pa se je odpeljal do zapornice in od kolone zahteval dokumente za vstop, katerih pa niso imeli. V tistem se je pripeljal osebni avto, v katerem so bili trje (ali dva) moški, oblečeni v uniforme slovenske TO. Eden od teh je bil Anton Vereš, pomočnik za zaledje na RŠTO, ki je rekel, da je vse v redu in da se jih lahko spusti v skladišče. Ko so naložili tovor, so se odpeljali proti Ljubljani. Z orožjem in strelivom iz skladišča Podstrmec se je tedaj oborožila preneka-tera enota TO, še posebej s protitankovskim in protiletalskim orožjem, ki ga je prej kronično primanjkovalo, viški orožja pa so botrovali tudi ustanovitvi več novih enot. Marsikateri oklepnik JLA je prav zaradi tega orožja že kmalu končal med starim železjem. Brigadir Tone Krkovič je glede zavzetja skladišča izjavil: »Borovnica je eden večjih dosežkov brigade Moris in Borovnica je spremenila strateško razmerje sil v Slovenji v naš prid.« Skupina opazovalcev ugotovi, da je skladišče »zgledno počiščeno« Po nekaterih informacjah naj JLA vse do konca osamosvojitvene vojne sploh ne bi vedela, da je skladišče Podstrmec v rokah TO. 20. avgusta, dan po obisku vrhniških vojašnic, je bila skupina opazovalcev Evropske komisje pod vodstvom Francoza Bernarda Ponceta in še dveh članov (eden je bil Nizozemec Peter W. Keller, drugi pa je bil verjetno Danec), prisotna tudi pri primopredaji skladišča v Brezovici pri Borovnici. Tako opazovalce kot predstavnike JLA je močno presenetilo, da so bili objekti popolnoma prazni. Primopredaja je bila izvedena le na pol, saj so se vojaški predstavniki z Vrhnike odločili, da praznih objektov ne bodo prevzeli. Dva dni zatem je skupna komisja TO, JLA in opazovalcev opravila popis objektov in ga zapečatila. Še pred tem pa so vojaki odmontirali vse, kar se je dalo odviti, tudi salonitke iz streh. V zaključku moram poudariti, da ne more biti članka ali kakršnegakoli resnega pisnega dela o obdobju osamosvajanja na področju Borovnice, ki bi se izognil strokovni in temeljiti diplomski nalogi Sanje Remškar »Občina Vrhnika v času vojne za Slovenjo (1991) iz leta 2007. Tako tudi ne pričujoči članek, ki bil brez nje bistveno siromašnejši. Bo pa to obdobje dosti bogatejše predstavljeno v zborniku borovniških veteranov vojne za Slovenjo, ki bo predstavljen na prireditvi ob 20. obletnici zavzetja skladišča Podstrmec, 2. julja 2011, in ki sodi na knjižne police slehernega Borov-ničana. Damjan Debevec DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena. Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo. NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO. 2.. julj 1991 Dan, ko so raketirali Vrhniko Podobno kot poletne temperature se je tudi dogajanje na Vrhniki počasi približevalo vrelišču. Jutro se je začelo nemirno, saj so se po tankovskem poligonu in v vojašnici neprestano premikali tanki. Zgodaj popoldne se je stanje rahlo umirilo, a vse skupaj je bilo zgolj zatišje pred viharjem. Barikade pri Sinji Gorici Kolona JLA tankov se je na Cesarskem vrhu vendarle ustavila. Po tretji uri popoldan sta nad Cankarjevim mestom zaokrožili letali tipa MIG 21, ki naj bi prišli iz Pule. Spustili sta se nad mesto in mitraljirali blokado v Sinji Gorici in raketirali blokado pri bencinski črpalki na Vrhniki. Nenadoma je nastal gromozanski trušč, po zraku pa so frčali smrtonosni šrapneli. Sekundo za tem je barikade zajel ogenj, smrdelo je po žveplu, proti nebu pa se je začel viti črn masten dim. Prizor, ki bi lahko bil del slehernega vojaškega filma, pa v resnici ni imel pridih nobene spektakularnosti nad katero bi se bilo vredno naslajati. Vse skupaj je bilo še kako resnično in vse skupaj je vlivalo veliko strahu in skrbi. Teritorialci so na letali streljali z raketo strela in avtomatskimi puškami, vendar cilja niso zadeli. Letali sta odleteli naprej in za seboj pustili kaos. Ranjene so bile štiri osebe, ki so se v tistem trenutku verjetno nič hudega sluteč znašle v bližini raketiranja. Sanja Remškar v svojem diplomskem delu o vojni na Vrhniki navaja izjavo civilista Bojana Kastelica, ki se je skupaj z ženo vračal v avtomobilu iz Ljubljane. »Mislil sem, da sem zapeljal na mino. Zatreslo se je in povsod so leteli šrapneli, steklo, prah^ Čutil sem, da mi po vratu teče kri. Tudi na roki se mi je prerezala arterja - kri mi je brizgala v ritmu srca. Žilo na roki sem si zaprl s prstom, kožo na vratu sem si prjel z roko in takrat bolečine sploh nisem čutil.« Ranjen je bil še kolesar in moški, ki je v tistem trenutku sedel na vrtu gostilne Simon. Nemudoma je stekla reševalna akcja. V Zdravstvenem domu Vrhnika so bile stalno prisotne štiri osebe, ki so ob letalskem napadu pokazale veliko odločnost. Nemudoma sta na kraj dogodka prihitela zdravnik Primož Rus in sestra Irena Vidmar, ki sta oskrbela ranjence, te pa so prepeljali naprej v Ljubljano. A dneva še ni bilo konec. Po napadu je iz vojašnice proti Logatcu krenil tankovski bataljon, katerega je skupina proti-diverzantskega voda pri »štirni« na Tankovski cesti uspela z barikado za krajši čas zaustaviti. V tem času so na Cesarskem vrhu postavili minirano barikado iz težkih gradbenih strojev, zavoljo katere se je kolona tankov dokončno le ustavila. Več tovornjakov v barikadi je zgorelo, poškodovana pa sta bila tudi dva tanka JLA. Pozno popoldne je TO z armbrustom streljala še na komandno stavbo na Hruševci, vendar je bil strel prekratek. Kot odgovor na to so tanki zapeljali proti blokadi v Sinji Gorici, kjer pa so se morali ustaviti. S tem se je bojna aktivnost tega dne končala, v zraku pa je še vedno ostajala negotovost, kaj bosta prinesla noč in nov dan.(gt) 46 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 2J. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Interventna enota TO Vrhnika Vsi so nalogo sprejeli, nihče ni omahoval Za številne se je vojna za samostojnost Slovenye začela že pred njeno osamosvojitvyo. Razvoj dogodkov jih je posrkal vase že mesece pred tem, med drugim tudi interventno enoto vrhniške Teritorialne enote. Kot je dejal nekdanji komandant Območnega štaba TO Vrhnika in poveljnik 53. območnega štaba TO Logatec Jože Molk, gre za zelo pomembno enoto, ki je bila vpeta neposredno v dogajanje od začetka do konca. V javnosti je to nekoliko po krivici prezrta enota, ki pa je bila po Molkovih besedah eden osrednjih akterjev vojnega dogajanja na Vrhniki. »Interventno enoto TO Vrhnika je izvedla štirinajst dni pred začetkom od novembra 1990 do začetka vojne tvoril diverzantski vod TO Vrhnika pod poveljstvom poročnika Borisa Skubica in oddelek iz protidiverzant-skega voda TO Vrhnika pod poveljstvom poročnika Toma Pejiča. Prva enota je imela tri konspirativne skupine na samosklic ob narasli napetosti, in sicer na tajno izhodiščno lokac^o za bojno zaščito postavljenih blokad civilne obrambe ali za bojno zaščito ključnih elementov Republike Slovence oblasti v občini Vrhnika v primeru napada JLA nanje,« je pojasnil Molk, in dodal, da pa je naloga druge enote ob samosklicu obsegala bojno zavarovanje izvzema orožja iz tajnih skladišč TO Vrhnika, ki so bila na nepričakovanih lokac^ah blizu JLA. Po Molkovem mnenju je interventna enota izpolnila naloge v celoti in v skladu z ukazom. Še posebej izpostavlja obstoj njene tajnosti, ki je zdržala kljub veliki aktivnosti kontra-obveščevalnih služb in sovražnemu okolju s predznakom JLA (tankovska brigada, polk zračne obrambe, radar napram zahodu, eno glavnih skladišč minsko-eksplozivnih sredstev JLA v Borovnici, Dom JLA in Samski dom JLA ter mnogo stanovanjskih blokov družin, zaposlenih v JLA). Kako se je začelo? Molk pravi, da je novembra 1990 na usposabljanju diverzantskega voda v kamnolomu Kresnica predlagal komandantu pokrajinskega štaba, naj enoto uporabno kot interventno enoto v vrhniški občini. »Moje argumente, da bo tako naš projekt manj sumljiv, so sprejeli in, ko je enota na podstrehi Črnega orla po vrnitvi iz usposabljanja očistila orožje, sva jih z načelnikom oddelka za obrambo Tonetom Jesenkom nagovorila in seznanila, kakšno nalogo jim zaupava. Seveda so bili popolnoma presenečeni, tišina je napolnila prostor, pogledi so hiteli drug k drugemu in v zraku je dišalo po mešanici zanosa, poguma in hkrati zaskrbljenosti. V tišino je Tone dodal v srce segajoče besede o domovini Slovencev in o zakoniti oboroženi narodni zaščiti. Za-čuda ni nihče omahoval, vsi čudoviti fantje so nalogo sprejeli in si skrbno zakrili v nahrbtnik avtomatsko puško in 150 kosov ostrega streliva. Odhajali so nevpadljivo tako kot po navadi z orožnih vaj in doma vsak po svoje skrili orožje.« Oddelek protidiverzantskega voda so nekaj dni pozneje sestavili tako, da so izbrane poklicali posamezno na štab TO in tudi ti fantje so nalogo sprejeli. Ta skupina je kmalu dobila zadolžitev za fizično zavarovanje glavne transformatorske postaje in pošte na Vrhniki, izvzem orožja iz tajnih skladišč pa je tudi uspešno in neopazno Peter Kogovšek, zdaj častnik SV, med polaganjem protitankovskih min. vojne leta 1991. Kot pojasnjuje Molk, je diverzantski vod ob plebiscitu preizkusil samosklic v tri bojne skupine, spomladi pa tudi organiziral enodnevno usposabljanje ob namerni de-monstrac^ski vaji vseh interventnih enot TO po vsej Slovenci. Molk oziroma vrhniška zveza veteranov vojne za Slovenco razpolaga s poročilom poveljnika diverzantskega voda, ki omogoča natančnejši vpogled v medvojne dogodke. »Močnemu in pomembnemu agresorju smo namreč takoj na začetku pokazali, da ne želimo pobcati vojakov na služenju vojaškega roka v JLA, temveč smo odločeni obraniti svojo domovino in naj se vrne v vojašnice.« Poročilo poročnika Skubica: Skrbno selekcioniran in dobro izurjen diverzantski vod je že v dneh plebiscitarnih odločitev bil v stalni pripravljenosti kot intervencyska skupina, tako, da je vojne dogodke v naši občini pričakal dobro pripravljen. 24. 6.1991 Vod je bil vpoklican po skupinah s samo-sklicnim sistemom. Sprejel je materialno tehnična sredstva (MTS), minsko eksplozivna sredstva (MES) in sredstva radio zvez. V civilni obleki z osebnimi avtomobili, da ne bi vzbujali pozornosti so se vse tri skupine premaknile in zbrale v gasilskem domu na Drenovem griču. Takoj smo vzpostavili zvezo s poveljnikom 53. ObmŠTO Logatec in zavarovali mesto nastanitve in skladišča MTS in MES s stražo, patruljo in izvidniki. 25. 6.1991 Urili smo vod po programu: osebna oborožitev, protitankovska raketa zolja, streljanje z lokom, maskiranje in delo na fizični vzdržljivosti. Odkrili smo tudi vohuna JLA in to javili na postajo milice. 26. 6.1991 Nadaljevali smo urjenje po programu in prejeli sporočilo o povečani aktivnosti tankovske brigade. Ojačali smo straže in patrulje in zvečer po TV spremljali razglasitev suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenye. 21. 6.1991 Okoli 02.40 so tanki zapustili kasarno Ivana Cankarja in drveli v smeri proti Ljubljani po Tržaški cesti in po avtocesti. Ukazal sem polno bojno pripravljenost in počakali smo na ukaze iz nadrejenega štaba. Okoli četrte ure se je po Tržaški cesti vračal tank M 84. Očitno je imel težave s krmiljenjem saj je vozil cik-cak. Pri gostilni Majolka so se krajani prepirali s posadko tanka. Komandir tanka jim je zagrozil s puško. Posadka je bila nervozna, ker se ni mogla umakniti po cesti zaradi barika- Del raztrgane tankovske gosenice, zraven katere je bilo sporočilo: »To je deo vaše DEM - OKRAC^E pridimo spet«. Te-ojevci so samo dopisali: »NA MlNO.« Strela 2M, s katero so 2. jul^a streljali na miga, ki sta raketirala Vrhniko. de pri Kovinarski. Proti kasarni se je nato tank vračal po kolovozu med potokoma Tojnščica in Podlipščica. Dobil sem ukaz, da z bojnimi sredstvi zavarujem barikado pri Kovinarski s položitvyo protitankovskih min. Ravno takrat so nas obiskali novinarji (Majda Juvan iz RGL). Vod sem razporedil v 4 skupine z nalogami: 1. skupina minira in zaščiti barikado, 2. skupina minira in zaščiti most pri Oblaku na Tržaški cesti, 3. skupina minira in zaščiti most na stari progi in 4. skupina minira in zaščiti most pri Rožniku na Tržaški cesti. Ukazal sem aktivirati eksploziv samo v primeru poizkusa preboja tankov proti Ljubljani. Ukazano nam je bilo tudi, da ogenj odpiramo le če oni začnejo prvi. Zahteval sem okrepitve in popoldne tudi dobil 5 borcev z armbrusti iz TO Ljubljana-Moste s katerimi sem okrepil skupine na položajih. Hkrati je prišla tudi diverzantska skupina iz TO Ljubljana - Šiška (Gavrilovič), ki je minirala most za našo bazo na Drenovem griču. Ukazal sem miniranje kolovoza, po katerem se je umaknil tank. Okoli 17. ure sem dobil sporočilo, da se po kolovozu proti Sinji gorici pomikata dva tanka. Minsko polje smo hitro zavarovali z dvema borcema z armbrusti, dvema z zoljama in tremi s pehotno oborožitvyo. Kmalu je sledila močna detonacya, kajti tank je zapeljal na mino in se zvrnil v graben. Nastopila je mučna tišina in napetost. Poškodovani tank je bil namenjen za odstranjevanje ovir, za njim pa je bil tank M-84. Posadke nismo videli. Zvečer smo dobili okrepitve protioklepnega voda TO iz Litye. Ponoči so agresorjevi vojaki s pomočjo reflektorja iskali mine in zaščitili tanka. Na Hrušev-ci so vžigali tanke, mi pa smo bili v stalni bojni pripravljenosti. S poveljnikom 53. ObmŠTO sem bil ves čas na zvezi. 28. 6.1991 Agresor je popravljal tank. Na položajih je imel okoli 30 vojakov. Obiskali so nas zopet novinarji. Po megafonu smo pozivali oficirja naj se Seznam pripadnikov: diverzantski vod TO Vrhnika: 1. Boris Skubic, Verd 2. Željko Acalinovič, Vrhnika 3. Damjan Debenc, Log 4. Benjamin Gostiša, Bevke 5. Milan Bizjak, Verd 6. Igor Trček, Dol pri Borovnici J. Marjan Bizjak, Verd 8. Bojan Arhar, Vrhnika 9. Nikola Kalizan, Vrhnika 10. Tomaž Hrovatin, Bevke 11. Milan Stražišar, Zabočevo 12. Franc Tomšič, Drenov Grič 13. Andrej Borjančič, Lukovica 14. Aleš Jerina, Drenov Grič 15. Stane Svete, Blatna Brezovica 16. Boštjan Vrhovec, Vrhnika 1J. Janez Šestan, Vrhnika 18. Leon Kržič, Vrhnika 19. Peter Kogovšek, Mala Ligojna 20. Miran Lavrinc, Drenov Grič 21. Bogomir Pelko, Borovnica 22. Tomaž Jelovšek, Vrhnika 23. Ervin Kalauzovič, Verd Do vojne in med njo se je vod okrepil z dodatnimi borci: 24. Roman Žun, Vrhnika 25. Bojan Lavrinc, Lesno Brdo 26. Gorazd Grbac, Vrhnika 2J. Anton Hladnik, Sinja Gorica 28. Miran Vavtar, Vrhnika 29. Boris Voljč, Vrhnika 30. Marjan Perme, Ljubljana 31. Miha Vodišek, Ljubljana 32. Lojze Šinko, Ljubljana, 33. Viktor Košir, Ljubljana 34. Miro Vrbinc, Ljubljana Oddelek protidiverzantskega voda TO Vrhnika: 1. Tomo Pejič, Vrhnika 2. Andrej Osredkar, Vrhnika 3. Jože Pišek, Vrhnika 4. Stanislav Dečman, Vrhnika 5. Viljem Gorjup, Vrhnika 6. Iztok Fabjan, Vrhnika predajo. Začutil je, da mu postaja vroče in se je skupaj s tankoma umaknil v kasarno. Takoj smo previdno preiskali teren. Našli smo raztrgano gosenico in zraven sporočilo (dobesedno): »To je deo vaše DEM - OKRAC^E pridimo spet« (opomba - oficirje bil kapetan Žika). Mi smo samo dopisali - NA MINO. 29. 6.1991 Preletavali so nas helikopterji JLA, pa nismo imeli ukaza, da odpremo ogenj. Osvobojeno je bilo skladišče v Borovnici in dobili smo velike količine orožja, MTS in MES. Javljali so se novi prostovoljci v TO. Pri manipuliranju z orožjem so zelo pomagali krajani Drenovega griča. Položaje smo dobro založili s strelivom in MES. Pozorni pa smo bili tudi na »Trojke agresorja« pri kontroli prometa. 30. 6.1991 Na Frtici je zasedel položaje vod netrzaj-nih topov sestavljen iz prostovoljcev in lityskega voda in v krilu optičnega merka so tanki na Hruševci (oddaljenost 1950 m). Poveljeval jim je poročnik Miran Stanovnik. Krajani in prostovoljci so de-konzervirali velike količine orožja in smo oborožili narodno zaščito in prostovoljce v TO. Iz Ljubljane so nam pripeljali tudi protioklepno orožje za večkratno uporabo »oso« in takoj sem poiskal usposobljenega borca in ga poslal na barikado v Sinji gorici. 1.1.1991 Vzpostavili smo stik s poveljstvom bataljona. Skladišče je vzorno vodil Damjan Debenec. Dobil sem sporočilo, da so agresorjevi »specialci« v bližini, vendar ne opazimo ničesar. Skupine za oviranje so pripravile več skupin min, da se navezane na vrvici potegnejo na cesto, tudi na avtocesto. Preigravali smo variante obrambe v primeru napada. 2.1.1991 Dišalo je, da se nekaj pripravlja. Nato res popoldne dva MIGa krožita nad Vrhniko. Dobil sem ukaz za najvišjo bojno pripravljenost. Borca za protizračno zaščito sta izstrelila raketo Strela 2M, ki je za las zgrešila cilj. Letali sta napadli barikade. Naši borci v Sinji gorici odprejo nanju močan ogenj. Med letalskim napadom je na naše položaje v Sinji gorici nekdo s pehotnim orožjem močno streljal iz smeri ščetinarne (dokaz so bili sledovi krogel na vozilih). Tedaj je »LADJA« (tajno ime komandanta 53. ObmŠTO Logatec v načrtu radio zvez) ukazal napad na kasarno. Iz Sinje gorice so naši borci izstrelili armbrust na Hruševco. Štirje tanki iz Hruševce so nato napadli barikado in jo zažgali. Iz Hruševce je agresor odprl močan ogenj iz tankovskih mitraljezov . V goreči barikadi so se aktivirale mine in deli vozil so leteli naokrog, krogle so švigale nad glavami in naši borci so se izmaknili na sinjegoriški grič. S Frtice smo premestili dva netrzaj-na topova proti barikadi za primer preboja tankov (oddaljenost 400m). Tedaj je tank iz Hruševce izstrelil dve granati v Podče-lo. Tanki niso nadaljevali s prebojem in so se proti večeru umaknili na Hruševco. 3.1.1991 Od sinoči je veljalo premirje. Ukazal sem raziskati, kdo je streljal iz Ščetinarne med letalskim napadom. Samski delavci v tamkajšnjih barakah »nisu znali ništa«. Zagrozil sem jim z ustreznim ukrepanjem in primer pryavil milici. Postavili smo dodatna minska polja in jih z naše strani označili in zavarovali. Mobiliziral se je bataljon TO in nastane velika kon-centracya enot, tudi do nesporazumov je prišlo glede razpoznavnih znakov v coni odgovornosti. 4.1.1991 Uskladili smo delovanje enot v našem rajonu in se pripravljali na razsvetljevanje Hruševce s trombloni v primeru nočnega napada agresorjev. Med skupinami smo vzpostavili radyske zveze. Z močjo naših položajev se je krepila tudi naša samozavest. Vse do odhoda zadnjega agresorjevega vojaka iz ozemlja Republike Slovenye je bil naš vod v stalni pripravljenosti, da ukrepa v primeru nekontroliranega izhoda agresorja iz kasarne. Naloga iz zadnjega stavka poveljnika Skubica je trajala tri mesece in pol. Molk jim je obljubil, da jih ne bodo več vpoklicali, vsekakor pa ne za zavarovanja vojašnic. Toda zare-čenega kruha se največ poje. Ko je na Ljubljanskem vrhu TO pripeljala nov radar, so nemudoma zahtevali zanesljivo zavarovanje lokacce. »Na novo sestavljene enote za zavarovanje vojašnic, ki so bile na terenu, so bile manj zanesljive in moral sem predlagati mobilizacco diverzantskega voda TO Vrhnika. Zavedal sem se greha in sem fante takoj obiskal na Ljubljanskem vrhu in se jim opravičil za sne-deno besedo. Ne boste verjeli, bili so malo jezni, toda zopet so me razumeli.« Vsi pripadniki te enote so po vojni upravičeno prejeli priznanje MORS, »Obranili domovino«. Poveljnik Boris Skubic pa je prejel odlikovanje MORS, »srebrno medaljo generala Maistra z meči«, namestnik Željko Acalinovič pa »bronasto medaljo generala Maistra z meči«. (gt) 27. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 47 Dragocena naravna geološka dediščina pri Borovnici Poseben razvoj karn^skih kamnin - borovniška formac^a Borovniška dolina z okolico ima poleg geografskih, kulturnih in turističnih raznovrstnosti tudi zanimive in dragocene geološke danosti in posebnosti. Izjemno zanimive geološke razvoje, izdanke in profile, tektonske in paleogeografske enote ter fosile, ki imajo posebno vrednost pri reševanju geološke problematike in pomagajo rekonstruirati zgodbo o davni preteklosti, štejemo namreč za naravno geološko dediščino. Raziskovanje geološke zgradbe in zgodovine Zemlje je vsekakor zahtevna naloga, saj so dokazi skriti v kamninah in jih nenehno ogrožajo rečne in morske erozye, delovanje vetra, sneg in ledeniki, tektonske sile in vulkanizem ter kemične spremembe. Naš namen je širši javnosti predstaviti košček osrednje Slovence pri Borovnici s pestro geološko zgradbo in kamninsko sestavo ter odkriti glavne geološke dejavnike, ki so omogočili nastanek teh plasti in struktur. Cilj prispevka pa je v geolog^o vpeljati južne in osrednje Slovence novo karn^sko formac^o pri Borovnici, ki ima prepoznavno litolog^o (kamninsko sestavo) ter izrazito spodnjo in dovolj jasno zgornjo mejo, ki ju brez posebnih težav sledimo na terenu brez predhodne natančne paleontološke in petrografske analize, for-mac^o, ki je dovolj velika za prikazovanje na geološki karti ter dovolj praktična in primerna za kartiranje v merilih 1: 10 000, 1 : 25 000 in 1 : 50 000. Za ta namen in cilj so zbrani in nadgrajeni najpomembnejši avtorjevi dosedanji podatki ter podatki drugih raziskovalcev. Pri opisu »borovniške formacije« je bil velik izziv, kako strokovni jezik in osnovne geološke izraze, ki jih geologi uporabljamo pri znanstvenem opisovanju in predstavljanju rezultatov, prevesti v jezik, razumljiv širšemu krogu ljudi, ki se z geologijo ne srečujejo pogosto. Kljub velikemu prizadevanju se vsem tujkam in specifičnim domačim strokovnim izrazom nismo mogli popolnoma izogniti. Nekaterih izrazov pač ni mogoče v celoti in vedno zamenjati s preprostimi besedami. Mnogokrat se tudi dogaja, da domači strokovni izrazi ne povedo toliko kot izvirne tuje besede. Lega ozemlja. Obravnavano ozemlje leži v okolici Borovnice na južnem obrobju Ljubljanskega barja. Obsega Borovniško dolino, ki se v zgornjem delu nadaljuje v dolinicah Otavščice in Prušnice, ter del južnega obrobja Ljubljanskega barja. Borovniška dolina je v bistvu najjužnejši izrastek Ljubljanskega barja, nastala pa je ob dinarskem prelomu. Proti jugozahodu se najprej položno, nato dokaj strmo dvigne na višino 700 metrov in se razprostre v Pokojiško kraško planoto, ki je del skoraj 800 metrov visoke Logaške planote z vrhovi Mali Trebelnik (814 m), Ljubljanski vrh (813 m) in Veliki Trebelnik (807 m). Na drugi strani Borovniške doline sta najvišja vrhova Planina (737 m) in Srobotnik (780 m). Hribčki in planota, ki leže južno od Borovniške doline in Barja, so sestavljeni iz mezo-zojskih pretežno karbonatnih kamnin. Tod so kraška tla povečini precej zakrasela in obrasla z gozdom. V apnencu in dolomitu, ki sta daleč najbolj razširjeni kamnini tega dela Slovence, so se razvile številne kraške oblike, kot so žle-biči, škraplje in vrtače. Hidrografska mreža je slabo razvita. Vsa voda se steka v Borovniščico, ki se na Ljubljanskem barju izliva v Ljubljanico. Litološka (kamninska) sestava. Karn^sko skladovnico Borovniške doline in širše okolice sestavljajo zgornjetriasne, t. j. cordevolske, julske in tuvalske karbonatne, klastične in vulkanske kamnine. Cordevolske plasti so sestavljene izključno iz karbonatnih kamnin, v julskem zaporedju prevladujejo klastični sedimenti, v tuvalskem intervalu pa se menjavajo klastične in karbonatne kamnine v približno enakem obsegu. Za pretežni del kamnin je značilno, da vsebujejo zelo malo fosilov, s pomočjo katerih bi lahko določili njihovo starost. Najpomembnejše dosedanje raziskave. Kossmat (1936) je železnato boksitno rudo na Kopitovem griču označil kot boksitno ležišče, ki loči ladin^ske plasti od »rabeljskih«. Kar-n^sko stratigrafsko zaporedje pri Borovnici je prvi podrobno raziskal Ramovš (1953). Germovšek (1955) je železnato oolitno rudo na Kopitovem griču štel za bazalni horizont »rabeljskih« plasti. Rdeči karn^ski borovniški razvoj je primerjal z »rabeljskimi« plastmi na Kočevskem, v Beli krajini in Gorskem kotarju (Hrvaška). Buser (l965, 1974) je opisal živopi-sane klastične karn^ske plasti pri Borovnici kot poseben razvoj »rabeljskih« plasti. Dozet (1979, 2004) je v pisani, pretežno rdeči srednje-in zgornjekarn^ski skladovnici razlikoval štiri litostratigrafske enote. »Borovniška formac^a« Beseda formac^a ima na različnih področjih življenja in delovanja zelo različen pomen. Navadno pomeni skupino ljudi z določenimi nalogami. Najbolj znane so vojaške, športne in Breg-Dražica, Ohonica-Borovnica-Trebelnik, Mali Lipoglav-Zgornja Slivnica in nekateri profili na Kočevskem, v Beli krajini ter na Bloški in Logaški planoti. Ime formac^e. Zaradi tipične kamninske sestave ter sedimentoloških, petrografskih in paleontoloških posebnosti, lahke prepoznavnosti na terenu in prikladne debeline za kartiranje ter izdelavo geoloških kart v merilih 1 :10 000, 1 : 25 000 in 1 : 50 000 predlagamo, da se pisana heterogena karbonatno-klastična skladovnica med zgoraj ležečim glavnim dolomitom (no-r^ in ret^) in spodaj ležečimi karbonatnimi Paleorelief v cordevolskem dolomitu Kopitovega griča pri Borovnici družbenopolitične formac^e. V geologii pa beseda formac^a pomeni dovolj homogeno skladovnico kamnin z določenimi posebnostmi in debelino, ki je prikladna za geološko kartira-nje širšega prostora v izbranem merilu. Sestavljena je iz členov, horizontov in posameznih plasti. Primerna mora biti za predstavitev geološke zgradbe določenega ozemlja. Stratotip ali značilni profil. Kamnine »borovniške for-mac^e« so najlepše in najpopolneje razkrite na območju Borovnice, ob gozdni poti, ki se začenja na Brezovici in se bolj ali manj strmo dviga po pobočjih Goričice (404 m), Kopitovega griča (Železnika, 454 m) in Grede (738 m) na Osredek (710 m). V najbolj tipičnem profilu Brezo-vica-Kopitov grič-Greda so v neprekinjenem profilu v spodnjem delu odkrite karbonatne kamnine cordevolskih diplopornih apnencev in dolomitov, v srednjem delu so pisane pretežno rdeče kamnine julsko-tuvalske starosti (»borovniška formac^a«), ki v zgornjem delu postopno prehajajo v nor^sko-ret^ski glavni dolomit z redkimi velikimi megalodontidami in onkoidi. Razširjenost. Zelo svojstven oziroma tipičen razvoj julsko-tuvalskih (»rabeljskih«) plasti z železnatim boksitom in pretežno rdečimi klastičnimi kamninami v spodnjem delu ter temno sivim plastnatim zrnatim dolomitom z vložki temnih laporovcev v zgornjem delu, ki prehajajo navzgor postopno v plastnat različno siv glavni dolomit, je v južni in osrednji Slo-ven^i precej razširjen. Enake ali zelo podobne sedimente, odložene v istem vrstnem redu in času, opazujemo v naslednjih profilih: Kopitov grič-Greda (značilni profil), Ohonica-Lašče, Rdeči klastični sedimenti pri Ohonici - ohoniški člen kamninami z algo Diplopora annulata poimenuje »borovniška formac^a«. Zaradi naštetih lastnosti in precejšnje razširjenosti v južni in osrednji Slovenci menimo, da je predlagana temeljna litološka enota uporabna in primerna za predstavljanje in interpretac^o regionalne geološke zgradbe ozemlja. Obravnavana for-mac^a je dobila svoje ime po kraju Borovnica pri Vrhniki zato, ker je tod najbolj popolno zgrajena, razširjena in najbolj razkrita. Geološki standard nam nalaga, da se novonastalo formac^o in njene manjše enote, t. j. člene, horizonte in plasti poimenuje po geografskih imenih bližnjih krajev, gora, hribov, dolin, rek ipd. Tako so členi »borovniške formac^e« označeni po manjših krajih v okolici Borovnice (Oho-nica, Dražica) ali po bližnjih hribih Železnik (454 m), Greda (738 m) in Strmec (673 m). Razčlenitev. V značilnem profilu Kopitov grič-Greda in v širši okolici izdanjajo med drugimi tudi plasti »borovniške formac^e«, ki obsegajo julsko in tuvalsko podstopnjo, nastajali pa so nekateri na kopnem, drugi v plitvem obrežnem morju. Zaradi odsotnosti fosilov jih ni mogoče ločiti v dve podstopnji (julsko in tuval-sko), a so po tipični in raznovrstni litološki sestavi deljive na štiri litostratigrafske člene (od spodaj navzgor): 1 - Železnikov (Železnik, 454 m) boksitni člen, 2 - ohoniški (Ohonica) kla-stični člen, 3 - Gredin (Greda 738 m) apnenčev člen in 4 - strmški (Strmec 673 m) člen, t. j. pas postopnega prehoda v glavni dolomit. Za okoli 320 metrov debelo, živopisano in heterogeno karbonatno-klastično zaporedje na območju Borovnice, ki leži med diplopornimi karbonatnimi kamninami (cordevol) in glavnim do- lomitom z velikimi megalodontidami (nor^ in ret^) in za katero predlagamo ime »borovniška formac^a«, so značilni: zelo svojstvena litolo-g^a, revnost s fosili, pomembna diskordanca v najspodnjejšem delu in postopen prehod v glavni dolomit. Stratigrafska lega formac^e. V stratigraf-skem pogledu leže kamnine »borovniške for-mac^e« diskordantno na poleoreliefu corde-volskih diplopornih apnencev in dolomitov, normalno nad njimi pa je nor^sko-ret^ski glavni dolomit Po rezultatih večine raziskovalcev Dinari-dov sodeč je spodnja meja »borovniške forma-c^e« bolj ali manj eroz^ska oz. transgresivna, zgornja meja te formac^e pa je postopna, t. j. brez prekinitve sedimentac^e. Spodnja meja »borovniške formac^e« je zaradi tektonsko-eroz^skega značaja in pojačane-večje selektivne karstifikac^e ponekod bolj ali manj neravna z bolj ali manj izrazitim paleo-reliefom. Vse navedeno kaže na obstoj kopnega na meji med cordevolsko in julsko podstopnjo, ki je na različnih krajih obstajalo različno dolgo. Ker se na kopnem sedimenti niso odlagali, imamo na spodnji meji »borovniške formac^e« stratigrafska vrzel ali prekinitev sedimentac^e, ki je bila v južni in osrednji Slovenci od mesta do mesta različno dolga. Zgornja meja borovniške formac^e je izrazito litotološka, saj zaradi pomanjkanja vodilnih fosilov še vedno paleontološko ni potrjena. Po dogovoru jo postavljamo v točko, kjer ni več klastičnih vložkov v plasteh glavnega dolomita. Naj še poudarimo, da je to mejo na terenu zlahka določiti in slediti. Talnina. Talnino karn^skih boksitov oziroma »borovniške formac^e« predstavljajo cordevolske plasti, ki so sestavljene iz svetlih diplopornih apnencev, dolomitiziranih apnencev in dolomitov. Diploporni apnenci so jasno plastnati ter bolj ali manj zrnati. V apnencu so številne členkaste zelene alge diplopore, ki so bolj ali manj enakomerno posejane po apnencu, ponekod pa sestavljajo pasove ali zv^ugane stromatolitne skorje. Dolomit je bel, debelokri-stalast in večinoma masiven. Nastal je iz apnencev s poznodiagenetskimi spremembami, stromatolitni, loferitski in laminirani različki dolomita pa so nastajali pri zgodnji diagenezi v zelo plitvem litoralnem okolju. Železnikov boksitni člen Od Kopitovega griča pri Borovnici v smeri proti Vrhniki, Ligojni in Podlipi sledimo ob kontaktu cordevolskih in julskih plasti več ležišč boksita enake starosti ter podobne mineralne sestave in strukture. Pojavljajo se v lečastih plasteh in nepravilnih telesih, ki so debela od nekaj metrov do nekaj deset metrov. Boksitni člen na Kopitovem griču je sestavljen iz: bazalne karbonatne breče z boksitnim in/ ali kalcitnim vezivom, podorne breče, boksitne breče in železnatega boksita. Podorna karbonatna breča z lapornato-peščeno-glinenim vezivom. V useku ob železniški progi severno od Oho-nice so na paleoreliefu diplopornega apnenca in dolomita v debelini od 3 do 7 metrov nakopičeni do en meter debeli apnenčevi in dolo-mitni bloki. Obdaja jih skrilav, ponekod nekoliko peščen lapornato-glinen sediment v^olično rdeče barve. Bloki in kosi so večinoma ostroro-bi, redkeje malce zaobljeni. Dolomitni bloki so svetlo sivi do beli in vsebujejo redke ostanke alg diplopor. Apnenčevi bloki so svetlo sivi, rožnati do rožnato rdeči in vsebujejo števil- 48 NAŠ ČASOPIS Skupne strani TJ. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ne preseke apnenčeve alge Diplopora annulata. Okolje nastanka. Sestava karbonatne breče z v^olično rdečimi lapornato-peščeno-glinenim vezivom ter velikost in nezaobljenost delcev kažejo, da je ta breča nastala v plitvem morju pod strmo karbonatno obalo. Na prehodu med cordevolsko in julsko podstopnjo je bilo lokalno kopno, tu in tam z rdečo ilovico na površju. Ostrorobi bloki in kosi diplopornega apnenca in dolomita v bazalni breči kažejo na nastanek »in situ«, t. j. na skalni podor pod previsno karbonatno obalo. Peščeno boksitno vezivo, ki je zlepilo omenjene bloke in kose v brečo, je na-nesel veter z zakraselega površja na kopnem. Karbonatna breča z boksitnim in/ali karbonatnim vezivom. Julsko-tuvalski litološki stolpec se ponekod začenja s karbonatno brečo z boksitnim vezivom, ki pa je tanjša in je sestavljena iz drob-nejših kosov kot podorna karbonatna breča z lapornato-peščeno-glinenim vezivom. Okolje nastanka. Breča z boksitnim vezivom je nastala pri razpadanju talninskih karbonatnih kamnin in prodiranjem rdeče boksitne gline skozi pore in razpoke v notranjost razpadlega kamninskega materiala. Breča je nastala hkrati z oblikovanjem paleoreliefa in časovno sovpada s kopensko fazo in nastajanjem boksita. Nastanek te breče torej ni povezan s plitvenjem morja, niti z regresno, t. j z začetkom kopenske faze. Boksitna breča. Ob gozdni poti na Železnik je razgaljen kontak, kjer na debelozrnatem belem corde-volskem dolomitu z jasno izraženim paleoreli-efom leži boksitna breča. Rdečkasto rjave bok-sitne drobce breče med seboj veže oranžno in svetlo rjavkasto rumeno boksitno vezivo. Nad boksitno brečo je železnati oolitni boksit. Železnati oolitni boksit. V ležišču Kopitov grič prevladuje sivkasto-, opekasto- in črnkastordeč ter rjavkastordeč oo-litni boksit, ki ponekod prehaja v zelenkastosiv in srednjesiv oolitni železnati boksit, pri katerem je boksitna substanca bogata z železom. V rudi se pojavljajo tudi pizoliti, ki pa so manj razširjeni od ooidov. Oodi so okrogla boksit-na zrnca s pravilno koncentrično zgradbo in premerom, manjšim od 2 mm, ooide večje od 2 mm pa imenujemo pizolite. Kemična sestava. Po podatkih Buserja in Lukacsa (19J3) je kemična sestava železnato boksitne rude na Kopitovem griču naslednja: Al2O3 - 4J,09 %, SiO2 - 12,J0 %, Fe2O3, - 2J,9J %, TiO2 - 2,30 % in žaro izguba - 11,3J. Sicer pa železnata boksitna ruda Kopitovega griča lahko vsebuje do 52 % Fe2O3, do 60 % Al2O3 in do Strmški člen v dolini Pekel pri Borovnici 23 % SiO2 (kremenice). Dosedanje raziskave so pokazale, da se kakovost rude v ležišču zelo spreminja v vseh smereh. Debelina. Boksitni člen Kopitovega griča je debel 15 do 25 metrov. Ohoniški klastični člen Člen različno rdečih klastičnih kamnin, ki smo ga po Ohonici poimenovali ohoniški člen, je približno enako razvit v vseh profilih jul-sko-tuvalskih plasti v širši okolici Borovnice. Sestavljen je iz sivkasto- in opekastordeče-ga laporovca, skrilavega glinavca, peščenega glinavca, peščenjaka, konglomerata in breče. Prevladujeta bolj ali manj peščen in skrilav glinavec in laporovec, medtem ko se konglomerat, breča in peščenjak pojavljajo le v treh, nekaj metrov debelih vložkih v skrilavem gli-navcu. Prvi vložek konglomerata, breče in peščenjaka leži od 5 do 15 metrov nad boksitnim členom, drugi je približno v sredini klastične enote, tretji pa nekaj metrov pod kontaktom-stikom klastične in zgoraj ležeče karbonatne enote. Pisani konglomerat, breča in peščenjak so sestavljeni iz prodnikov, drobcev in zrn apnencev, dolomitov, dolomitnega laporovca, kremena, jaspisa, redko iz porfiritov ali rožen-ca. V apnenčevih prodnikih so številni preseki alg diplopor. Vezivo je karbonatno, peščeno in tufsko. Skrilavi peščeni glinavci in laporovci so največkrat opekasto-, sivkasto- in črnka-stordeči, če pa imajo tufsko primes, so zelenkasto- in rumenkastosivi do sivkastozeleni. Okolje nastanka. Ciklično menjavanje konglomeratov, peščenjakov in skrilavih glinavcev ter laporovcev kaže na nastanek v bližini obale plitvega morja z velikim donosom klastičnega materiala s kopnega. Debelina. Živopisano zaporedje klastičih kamnin v značilnem profilu Kopitov gri--Gre-da znaša 45 m. Gredin apnenčev člen Litološka sestava. Gredin člen, ki smo ga poimenovali po vrhu Greda (J38 m), se v pro- Plastnat apnenec ponekod razpada v diagenetsko brečo-konglomerat - Gredin apnenčev člen filih srednje- in zgornjekarn^skih plasti v širši okolici Borovnice začne z nekaj metrov debelim olivno zelenim laporovcem in temno sivo plastnato (20-120 cm) apnenčevo brečo, ki više prehaja v temno siv plastnat (30-l50 cm) apnenec z vložki črnega in zelenkasto sivega laporovca. Na vrhu leži plastnat črn lapornat apnenec, ki se kroji (razpada) v do 25 cm debele krogle. Fosili in starost. V karbonatnih kamninah Kopitovega griča niso najdeni fosili. Tudi orientac^ski vzorci, vzeti za preiskave konodontov in radiolar^ev, so bili sterilni. Nad peščenjakom in skrilavcem v okolici Dražice so v pasnatem apnencu številne drobne megalo-dontide, ki pa so po analogni z drugimi profili samo posredni dokaz za tuvalsko starost. Okolje nastanka. Temni plastnati bolj ali manj lapornati bituminozni apnenci Gredinega člena so nastajali v globljem delu zatišne lagune, kjer ni bilo ugodnih razmer za razvoj živih organizmov. Debelina. V profilu Kopitov grič-Greda je debelina Gredinih temnih plastnatih apnencev 85 metrov. Strmški člen: prehodne plasti Zgornjemu delu tuvalske podstopnje pripadajo plasti postopnega prehoda karn^skih plasti v nor^sko-ret^ski glavni dolomit. V pasu postopnega prehoda se menjavajo bolj ali manj temni skrilavi glinavec, dolomitni laporovec, dolomitni apnenec in dolomit. Naštetim kamninam dajejo temno barvo glinene in organske primesi. V nekoliko svetlejšem dolomitnem apnencu nad borovniško železniško postajo se v apnencu pojavljajo gomolji roženca. Fosili in starost. V sedimentih strmškega člena ni vodilne favne. V njih je mogoče najti le nedoločljive in zelo prekristalizirane ostanke alg, polžev in školjk. Okolje nastanka. Temni dolomitni in lapor-nati sedimenti strmškega člena so nastajali v plitvem bolj ali manj razgibanem litoralnem morskem okolju, za katerega sta bila značilna ritmična oscilac^a morske gladine in plitvenje. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., se predstavlja Javne površine in javna razsvetljava Enota Javne površine in javna razsvetljava je po obsegu dela in številu zaposlenih najobsežnejša gospodarska javna služba, ki jo izvaja Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o. (JP KPV, d. o. o.). V nadaljevanju vam predstavljamo dejavnosti, ki jih izvajamo v enoti. Letno vzdrževanje cest Redno letno vzdrževanje cest izvajamo v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. V sklop letnega vzdrževanja cest sod^o naslednje dejavnosti: obnova in vzdrževanje asfaltnih in makadamskih vozišč, čiščenje javnih površin, obnova in vzdrževanje meteornih sistemov in cestnih objektov (požiralniki), obnova in vzdrževanje vertikalne (prometni znaki) in horizontalne (talne označbe) prometne signalizac^e, vzdrževanje obcestnih travnatih površin. Zimsko vzdrževanje ceste K zimskemu vzdrževanju cest spadajo: pluženje in posipanje občinskih cest, pluženje in posipanje javnih površin (pločniki, parkirišča, javne poti). Graf prikazuje količino porabljene soli v posameznih zimskih sezonah. Z grafa je razvidno, da je bila v sezoni 2009/2010 poraba soli rekordna. Vzdrževanje javne razsvetljave Javno razsvetljavo vzdržujemo v občinah Log - Dragomer in Vrhnika. Osnovni tehnični podatki javne razsvetljave so prikazani v preglednici. Od konca leta 200J pri vzdrževanju JR upoštevamo določila iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. Kljub povečanju obsega JR smo od uveljavitve uredbe uspeli zmanjšati letno količino porabljene električne energie za najmanj 5 %. Več informac^ o gospodarski javni službi je dostopno na spletnem naslovu http://www.kpv.si/e_vjp/Predstavitev.aspx Debelina. Na območju Borovnice dosežejo plasti pasu postopnega prehoda, ki smo jih označili kot strmški člen, debelino do 1J5 metrov. Starost »borovniške formac^e in diskus^a Starost »borovniške formac^e« je določena z nabranimi fosili, po stratigrafski legi, njeni tipični sedimentno-petrografski sestavi ter li-tostratigrafski in paleonotološki korelac^i. Obravnavana formac^a leži med dvema, v Južnih Alpah oziroma Dinaridih dobro znanima for-mac^ama, ki sta precej dobro dokumentirani s fosili, in sicer: med spodaj ležečo formac^o apnencev in dolomitov z algami Diplopora annulata (cordevol) in zgoraj ležečo formac^o glavnega dolomita (nor^ in ret^) z velikimi megalodonti-dami Neomegalodon (Neomegalodon) complanatus, polži Worthenia solitaria, s foraminiferami Tri-asina hantkeni ter nekaterimi zgornjetriasnimi involutinami. Obe mejni formac^i imata poleg tega tudi zelo tipično litološko (kamninsko) sestavo. Diploporni apnenci imajo biostromalni značaj, saj so nastali iz apnenčevih skeletov omenjenih zelenih alg dazikladacej oziroma diplopor, ki so oblikovale obsežne podmorske trate. Glavni dolomit se je odlagal na plitvem karbonatnem šelfu južne in osrednje Slovence, najprej kot drobno laminiran in stromatolitni apnenec, ki je nato z zgodnjo diagenezo prešel v dolomit, ki ima vse značilnosti klasičnega lo-ferskega razvoja v Severnih Apneniških Alpah (Fischer, 1964). Po sedimentno-petrografskih značilnostih je v slovenskem prostoru najbolj primerljiv ohoniški člen, ki ustreza drugemu klastičnemu horizontu idr^skih razvojev (Cigale, l9J6) in petemu členu grosupeljsko-orel-ske formac^e (Dozet, 2002) in je tuvalske starosti. Litostratigrafska korelac^a »borovniške formac^e« z drugimi karn^skimi formac^ami pokaže, da v obravnavani formac^i ni julskih dolomitov in apnencev z bogato školjčno favno, ki v borovniški reg^i potemtakem sploh niso bili odloženi. Fosilna vsebina »borovniške formac^e« je pičla, tista ohranjena pa je zelo rekristalizirana ter diagenetsko in tektonsko prizadeta. Kljub skromni favni in flori je do neke mere mogoča tudi paleontološka korela-c^a. Po stratigrafski legi Kossmatovega (1905) in Cigaletovega (19J8) megalodontidnega horizonta z vrsto Triadomegalodon idrianus, ki po našem mnenju pri Borovnici sploh ni bil odložen, sklepamo, da se je pri Borovnici trans-gres^a rdečih klastitov začela takoj po odložitvi teh megalodontid, nekje v spodnjem delu tuvala, in so tod vsi karn^ski sedimenti, razen bazalnega boksitnega člena, tuvalske starosti. Borovniški črni apnenci z vložki laporovcev (Gredin člen) in z megalodontidami (dražiški horizont) so razviti samo na območju Borovnice in njene okolice in so poglobitveni dogodek v tuvalski podstopnji. Megalodontide še niso določene, vendar je zelo verjetno, da gre za podobne tuvalske rodove in vrste kot v Kossmatovem primeru. Drugi dogodek poglobitve je registriran na območju Pleš pri Šemni-ku. Bil je veliko krajši in mlajši od prvega ter lokalen, nastal pa je v najzgodnejšem tuvalu. Črni apnenci pri Šemniku vsebuje zelo slabo ohranjene školjčne preseke, ki pripadajo mega-lodontidam. V klastično-karbonatnem karn^-skem zaporedju Gorskega kotarja, ki ustreza temnim prehodnim dolomitno-lapornatim plastem borovniškega strmškega člena, so bile najdene školjke Pecten (Velopecten) cf. arthaberi in Myophoricardium cf. lineatum (Savić & Dozet, 1985), ki sta karn^ski obliki. Pri Velikem Apnu na Dolenjskem je v dolomitu, ki se menjava z dolomitnim laporovcem, t. j. v plasteh, ki starostno ustrezajo dolomitno-lapornemu strm-škemu členu »borovniške formac^e«, Vegh-Ne-ubrandtova določila karn^sko megalodontno (školjčno) vrsto Neomegalodon (Rossiodus) art-habery. Ker nikjer v karn^skih sedimentih pri Borovnici ni značilnih julskih fosilov, t. j. školjk miofor^, trigonodusov, pahikard^, algine vrste Clypeina besici ter foraminifer troholin in ker niso nikjer najdeni julski sedimenti z bogato favno in floro, je logičen zaključek, da je bil v tistem času borovniški prostor z okolico kopno. Dr. Stevo Dozet 27. junj2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odličja so šla v vseh sedem barjanskih občin Vrbljene, 11. junj 2011 - 5. Medobčinskega tekmovanja v košnji in grabljenju za pokal Ljubljanskega barja, ki je potekalo v Vrbljenah v Občini Ig, se je udeležilo sedem barjanskih občin. Brezoviški kosci so slavili v skupinski kategorij, med grabljicami so bile najhitrejše Ljubljančanke. Borovničani so se veselili prvega mesta med grabljicami posameznicami, ki ga je prigrabila Marja Suhadolnik, najboljši kosec Jože Škrabec pa prihaja iz Občine Škofljica. povorka se je sprehodila po cestah Vrbljen in se vrnila na tamkajšnji hipodrom, kjer so izžrebali štartne številke. Kmalu zatem se je na tekmovalnem prizorišču začela zbirati množica, ki je med tekmovanjem glasno navjala. Tekmovalo je skoraj sto koscev in grabljic Prve so bile na vrsti skupine koscev, ki so se merile na parcelah, velikih 50 metrov krat 9 metrov. Za njimi so travnik hitro pograbile grabljice, ki so pripravile dvanajst kopic. Nato so precej manjši travnik kosili in grabili še posamezniki. Na koncu so svoje delo opravili trije sodniki, ki so pri koscih ocenjevali ravnino, čistost in enakost rezi ter opravo. Pri grabljicah pa so bili pozorni na čistost grabljenja, obliko in sorazmernost kopic. Nekaj je k rezultatu doprinesla še hitrost košnje in grabljenja. Milena Vrhovec, vodja tričlanske sodniške ekipe iz Ivančne Gorice, z delom grabljic ni bila najbolj zadovoljna, nekoliko bolje pa so se po njenem mnenju izkazali kosci: "Danes so kosci kar dobro kosili,čeprav eni boljše, eni slabše. Če bi ocenila od ena do pet, bi rekla povprečna ocena dobra tri. Pri grabljicah pa moram reči, da je slabša ocena, ker kopice niso bile takšne, kot naj bi bile, in bi bila ocena kvečjemu dve. Preveč so naše grabljice hitele in če se preveč hitro dela, se dela ne more opraviti dobro." Zato pa je bila tričlanska sodniška ekipa veliko bolj zadovoljna z opravo tekmovalcev: "Moram reči, da je bil velik napredek od lanskega leta. Zelo originalno so bili vsi opravljeni, tudi oprema, osovniki. Vse je štimalo, " je dodala Vrhovčeva. Najboljše je grabila Borovničanka Z letošnje prireditve, ki jo organizirajo pred- Skupne strani NAŠ ČASOPIS 49 Prireditev je namenjena ohranjanju kulturne dediščine in starih običajev. Prva grabljica Barja je postala Borovničanka Ma-r^a Suhadolnik. Petega Medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic, ki sta ga organizirala Občina Ig in Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja, so se udeležile občine Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer, Brezovica, Ljubljana, Ig in Škofljica. Prireditev se je tako kot prejšnja leta začela s kulturno-etnološko povorko, na kateri so se predstavile občine s svojimi starimi običaji, vozovi, narodnimi nošami, konjskimi vpregami, spremljala jih je godba z mažoretkami, na koncu so korakale ekipe vseh sodelujočih občin. Etnološka vsem zaradi ohranjanja kulturne dediščine, so se vse tekmovalne skupine sedmih občin vrnile domov nasmejane in z odličji v rokah. Po dve odličji so dobile občina Borovnica, Log - Dragomer, Brezovica, Ljubljana in domačini z Iga, enega pa so dobili Vrhničani in Škofeljča-ni. Med kosci skupinsko se je najbolje izkazala brezoviška ekipa, sledili sta ji borovniška in na tretjem mestu vrhniška ekipa, ekipa Loga -Dragomerja pa je kljub najhitreje pokošenemu travniku zasedla šesto mesto. Med grabljicami so bile najuspešnejše Ljubljančanke, ki so svoje delo opravile sicer najpočasneje, a so bile njihove kopice bolj lične, travnik pa bolj čisto pokošen kot pri konkurenčnih ekipah. Druge so bile predstavnice Loga - Dragomerja, na tretje mesto pa so se uvrstile domačinke. Vrhničan-ke so bile četrte, Borovničanke pa sedme. Med kosci posamezno se je najbolje izkazal kosec s Škofljice Jože Škrabec, sledil mu je Ljubljančan Stanislav Tomc, tretji pa je bil Boštjan Brajovič iz Občine Log - Dragomer, ki mu tokrat ni uspelo ubraniti dveletnega zaporednega naslova najboljšega kosca posameznika. Med grabljicami je slavila Borovničanka Ma-rja Suhadolnik pred Jožico Boršnik iz Brezovice in Bernardo Janežič z Iga. Zmagovalko med posamezniki, Suhadolnikovo, ki je na prireditvi sodelovala že četrtič, letos prvič kot posameznica, je zmaga presenetila: " Meni je to veliko presenečenje in čast, da me je doletela taka zmaga, ki res ni bila pričakovana." Kot je povedala Suhadolnikova, teren za košnjo ni bil enostaven: "Vedno mora biti malo dobrega, malo slabega, da dejansko lahko vsak kosec in grebljica pokaže svoje znanje in sposobnosti. Če bi bilo to čisto ravno, kot v nekem parku, to ne bi bilo realno in ne bi mogli pokazati kaj znamo in česa smo sposobni," je še dodala Bo-rovničanka. Organizatorji so poskrbeli za pester spremljevalni program Na odru so se z zabavno glasbenim programom predstavile vse sodelujoče občine, največjo pozornost med etnološko obarvanimi nastopi pa je s svojo drugačnostjo pritegnila skupina orientalskih plesalk. Obiskovalci so si na prireditvi lahko ogledali tudi barjansko tržnico, na kateri so prodajali kmetjske pridelke, izdelke domače obrti, pecivo barjanskih gospodinj, izdelke iz medu, zdravilna barjanska zelišča. Pestra je bila tudi kulturna, izletniška in turistična ponudba sodelujočih občin. Prireditev sta obogatili še prodajna razstava likovnih del ter razstava starodobnega kmečkega orodja, poskrbeli pa so tudi zaprikaz starih običajev iz kmečkega življenja. Vesna Erjavec Svojo koso je najhitreje sukal Škofeljčan Jože Škrabec. Zahvala koscem in grabljicam 5. Medobčinskega tekmovanja v Vrbljenah Naj se vam zahvalim, spoštovani kosci in grabljice, ki ste imeli pogum, dobro voljo in ste tekmovali za našo občino - Borovnico. Vem, da na lep sončen dan to ni bila lahka odločitev. Delo, ki je odvisno od vremena, kar kliče, vendar ste prišli in ste bili z nami. Zahvala KD-glasbeni skupini Coklar za nastop v kulturnem programu na prireditvi. Hvala vsem vam, ki ste bili z nami, se veselili in nas vzpodbujali. Bili smo najglasnejša, najboljša navjaška skupina. Drage tekmovalke in tekmovalci, cenite se - hvala! »Življenje je podobno olimpj-skim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borjo.« (Pitagora) Milena Škulj Vrhniški kosci so si prikosili bron. 'ifin^" ih- ( ^^ __ Il —I ^ ■ ^ -I, J ' I _ t Kosci z Loga - Dragomerja in grabljice so se veselili dveh odlič^. V košnji in grabljenju so se pomerile ekipe iz vseh sedmih barjanskih občin. 50 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 27. junj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novice iz KP Ljubljansko barje v maju V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo letos skupaj s TD Barje pripravili 7. Pohod po Ljubljanskem barju. Tokrat je pot pohodnike popeljala iz Notranjih Goric, natančneje izpred sedeža KPLB ob stari in novi strugi reke Ljubljanice, mimo Malega Placa do športnega parka v Bevkah, kjer so se pohodniki lahko okrepčali z enolončnico. Na dvanajst kilometrov dolgi trasi so štirje vodniki pohodnikom predstavili marsikatero zanimivost o Ljubljanskem barju, reki Ljubljanici, Malem Placu in o sami vasi Bevke. Lepo pomladno vreme je kljub obilici drugih rekreativnih prireditev po Slovenji na Barje pritegnilo okoli 200 pohodnikov. Dober odziv obiskovalcev na spremenjeno in bolj razgibano traso je potrdil pravilnost odločitve in že razmišljamo o naslednjem pohodu. Ob evropskem dnevu parkov, ki ga obeležujemo 24. maja v spomin na ustanovitev prvih zavarovanih območj narave v Evropi, je KP Ljubljansko barje obiskal minister za okolje in prostor, dr. Roko Žarnic. Dogodka so se udeležili tudi direktorji in zaposleni v drugih slovenskih parkih ter predstavniki barjanskih občin, nevladnih organizacj, ministrstev in drugi. V uradnem delu je zbrane nagovorila gostiteljica, direktorica KP Ljubljansko barje, Barbara Zupanc. V svojem govoru je poudarila pomen ohranjenega okolja in narave z vidika sodobnih človekovih potreb, obenem pa opozorila na še vedno precej mačehovsko vlogo države in drugih inštitucj v odnosu do parkov in njihovih upravljavcev. Med drugim je poudarila, da vsi slovenski parki (narodni, regjski in krajinski) iz državnega proračuna za svoje delo, vključno s fiksnimi stroški poslovanja in plačami vseh zaposlenih, dobivajo približno enako, kot državo stane razpis enega referenduma. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Brezovica, Metod Ropret, minister Žarnic pa je poudaril pomen parkov v lokalnem okolju, ki se je pokazal za mnogo večjega od prvotno začrtanih namenov. Ker v KP Ljubljansko barje pričakujemo pozitivno odločitev o vpisu kolišč na UNESCO seznam svetovne dediščine, je na to starodavno kulturo udeležence spomnila uprizoritev nekaj odlomkov iz Jalnovih Bobrov. Dan parkov se je končal s kolesarskim izletom v pomenu promocje trajnostnih oblik mobilnosti in splošne skrbi za čistejše okolje v zavarovanih območjih narave. Udeleženci so dan sklenili z ugotovitvjo, da je potrebno veliko več sodelovanja in izmenjave izkušenj med različnimi slovenskimi parki, saj se bolj ali manj vsi ukvarjajo s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, obenem pa so obveznosti in pričakovanja javnosti do parkov vse večji. Ali je treba razmišljati o formalni ustanovitvi skupne parkovne asociacje, pa bodo govorili na načrtovanem jesenskem posvetu slovenskih parkov, ki ga bomo prav tako gostili na Ljubljanskem barju. Vlada RS se je na seji 19. maja seznanila z analizo stanja o delovanju javnih zavodov na področju zavarovanih območj narave in s predlogom za njihovo racionalizacjo, predlagano s strani Ministrstva za okolje in prostor. Iz sklepa Vlade sledi, da le-ta podpira predlagane usmeritve in izboljšave na področju upravljanja zavarovanih območj ohranjanja narave z namenom povečanja učinkovitosti in uspešnosti delovanja javnih zavodov. Predlagani ukrepi se nanašajo predvsem na racionalizacjo poslovanja javnih zavodov - upravljavcev zavarovanih območj narave, vendar ne v pomenu kadrovskega zmanjševanja, saj se v večini parkov že zdaj soočajo z velikim kadrovskim primanjkljajem. Vlada podpira ustanovitev združenja oziroma zveze parkov, načrtovane za leto 2012, ki naj temelji na ohranitvi samostojnosti upravljavcev in vpetosti v lokalno okolje, omogoča pa naj večjo povezanost na vseh področjih delovanja dela, zlasti glede skupnega delovanja, izmenjave izkušenj ter znanja in medsebojni pomoči posameznih upravljavcev. Med sklepi je pomembna tudi ugotovitev, da se na državni ravni nadaljuje z ustanavljanjem zavarovanih območj narave, predvsem pa da se nadaljuje z že začetimi aktivnostmi za ustanovitev KP Kamniško-Savinjske Alpe ter KP Radensko polje. Na dan mladosti se je KP Ljubljansko barje ponovno predstavil na Novem trgu v Ljubljani v okviru vseevropske ozavešče-valne akcje o biotski raznovrstnosti. Zainteresirane obiskovalce smo ozaveščali o pomembnosti čistega okolja. Ali veste, da so v nekaterih evropskih državah že zelo ogrožene jablane zaradi množičnih pomorov čebel? S tem je že ogrožena naša zdrava malica, ki jo lahko nosimo tudi v žepu. Obiskovalci so lahko več izvedeli tudi o evrazjski vidri, varovanju narave v Triglavskem narodnem parku in oskrbi s pitno vodo v Ljubljani, seznanjali so se z različnimi tipi mokrišč v Slovenji, svetovno dediščino v Škocjanskih jamah in bogato biotsko raznovrstnostjo. Sodelujemo tudi pri projektu vpisa kolišč pri Igu na seznam UNESCO-ve kulturne dediščine. Gre za transnacionalno kandidaturo šestih alpskih držav, med katerimi je tudi Slovenja. Vpis dveh skupin kolišč na Ižanskem na UNESCO-v seznam svetovne dediščine bo šele drugi vpis slovenske naravne in kulturne dediščine na to prestižno listo. Vpis bo pomenil veliko priznanje slovenski arheološki stroki pa tudi veliko obveznost za KP Ljubljansko barje, ki bo upravljavec obeh lokalitet. V Krajinskem parku Ljubljansko barje bomo predvidoma jeseni zaposlili dva nova sodelavca, že prej, od avgusta naprej pa potrebujemo poslovnega sekretarja za nadomeščanje porodniške odsotnosti. Vsi tr^e razpisi so bili odprti do 11. jun^a, ko smo sprejemali vaše, izključno pisne in po pošti prispele prgave. Pogodba o zaposlitvi za slednji dve delovni mesti bo sklenjena po potrditvi programa dela KP Ljubljansko barje in odobritvi dveh novih zaposlitev na Vladi RS. f Qaia Bev^KbAaGaia ^^^ ™ ^^^ "" NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) Bi radi bujnejše cvetenje na balkonih? Balkonske rastline kljub majhni količini zemlje, ki si jo deljo s svojimi sosedami v posodah, lahko bujno cvetjo vso sezono. Vendar za to samo kakovostna zemlja in zalivanje nikakor nista dovolj, saj rastline nujno potrebujejo še dodatna hranila in mikrohranila, ki jih lahko dobjo bodisi s tekočimi ali trdnimi gnojili s počasnim sproščanjem. Ko izbiramo gnojila za prehrano naših rastlin, je dobro, če se zavedamo, kaj sploh potrebujejo. Najpomembnejši elementi za njihovo rast so: dušik, fosfor, kalj, magnezj, kalcj in železo. Nekatere balkonske rastline, na primer surfinje, so še zlasti občutljive za pomanjkanje železa, zato ga je treba dodajati. To storimo enkrat na teden v obliki Plantella tekočega železa. Drugim rastlinam vse potrebne elemente zagotovimo z rednim dognojevanjem. Če smo rastline posadili v kakovostno zemljo, kot je Plantella Balkonia, začnemo dognojevati 3 do 4 tedne po sajenju, saj ima zemlja dovolj hranil za odganjanje mladih rastlin. Pomagamo si lahko z več vrstami gnojil. Membransko gnojilo Manj kakovostnim zemljam že pred sajenjem primešamo dolgodelujo-če membransko gnojilo Plantella Formula 365 za okrasne rastline, iz katerega se glavna hranila sproščajo postopoma vso rastno sezono. Njegova prisotnost z nadzorovanim sproščanjem zagotavlja, da rastline med posameznimi dognojevanji ne trpjo pomanjkanja hranil. Tako bodo rastline optimalno preskrbljene z vsemi hranili. Ker balkonske lepotice rastejo v posodah, je količina rastnega substrata omejena, zato je potrebno večkratno zalivanje, s čimer pa se izpirajo tudi hranila. Tekoča gnojila Zavedati se moramo, da balkonske rastline potrebujejo uravnoteženo prehrano brez kopičenja ali pomanjkanja hranil. Za dognojevanje največkrat uporabljamo vodotopna tekoča gnojila, ki omogočajo, da rastlina v vsaki fazi razvoja dobi zadostne količine hranil. Za gnojenje cvetočih balkonskih rastlin uporabljamo visoko kakovostno tekoče gnojilo Plantella Cvet, ki je obogaten z vitamini in izvlečki morskih alg. Vsebuje zlasti vitamine iz skupine B (predvsem Bj in ki skrbjo za večjo odpornost in lepši videz rastline. Vsebnost in razmerje hranil je povsem prilagojeno potrebam cvetočih rastlin. Gnojilo zmešamo z vodo tik pred pripravo, vsekakor pa naj bo ogreta na zunanjo temperaturo. Prehladna voda lahko povzroči poškodbe listov, predvsem se v večji meri pojavi plutavost. Pripravimo toliko gnojila, kot ga potrebujemo. Z gnojilom Plantella Cvet na začetku rastne sezone dognojujemo rastline enkrat na teden, pozneje, na vrhuncu cvetenja, pa lahko tudi dvakrat na teden. Za zelene rastline lahko uporabimo Plantella List, ki je prav tako obogaten z vitamini in izvlečki morskih alg. Hranila v gnojilu so popolnoma prilagojena zelenim rastlinam. Kadar je rastlina poškodovana Če je rastline poškodoval hujši naliv, toča ali veter, jih obrežemo do zdravih delov. Zemljo zrahljamo, nato pa rastline poškropimo z naravnim vitaminskim kompleksom in vzpodbu-jevalcem rasti Bio Plantella Vita. Ko se nanos posuši, jih zavarujemo še z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio Plantella Natur-f. Tako smo naredili vse, da si bodo rastline zanesljivo opomogle. VPRAŠANJE? S katerim visoko kakovostnim gnojilom, ki ima dodanih enajst vitaminov in izvlečke morskih alg za bujno cvetenje, redno dognojujemo cvetoče lepotice? Trem srečnim izžrebancem, ki bodo na dopisnici na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, poslali pravilne odgovore, bomo poslali praktične nagrade. Strokovnjaki Kluba Gaia Novosti zakona o osebni izkaznici 28. maja je začel veljati novi Zakon o osebni izkaznici. Večinoma ohranja določila starega zakona, v novem pa je izločena vsebina, ki se je nanašala na izdajo osebne izkaznice s kvalificiranim digitalnim potrdilom za opravljanje elektronskih storitev in uveljavljanje storitev s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Po izvedenem javnem razpisu se je namreč izkazalo, da bi bila uvedba elektronskih osebnih izkaznic cenovno nesprejemljiva. Novost zakona je, da se bo državljanom po dopolnjenem 70. letu starosti osebna izkaznica izdala s trajno veljavnostjo. Pravico do osebne izkaznice ima po novem zakonu tudi državljan brez stalnega prebivališča. Novi zakon predvideva tudi možnost vročitve izdelane osebne izkaznice pri izdelovalcu, kadar mora biti osebna izkaznica izdelana in vroče- na državljanu v čim krajšem času po sprejemu vloge (smrt, bolezen, nujni s užbeni opravki). Z namenom zmanjševanja stroškov državljanov, poenostavitve in pospešitve postopka evidentiranja vloge je podana zakonska možnost ponovne uporabe fotografije, ki je bila že predložena ob prejšnji vlogi za izdajo osebne izkaznice, ob vlogi za izdajo potne listine ali ob vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, in sicer s prevzemom neposredno iz evidenc teh listin, seveda le v primeru, da je fotografija ustrezna (izkazuje dejansko podobo imetnika). Novi zakon prinaša tudi druge novosti, kot so možnost izdaje osebne izkaznice in njene naznanitve pogrešitve na diplomatskem predstavništvu in konzulatu Republike Slovenje v tujini, vendar šele s 1. marcem 2013. Upravna enota Vrhnika Nagrajenci prejšnje številke: Klavdja Japelj, Bevke 153, Katjuša Rigler, Rimska cesta 16F, Lojze Prepar, Betajnova 12. Začenja se sezona obiranja borovnic v nasadih v Bistri, med Vrhniko in Borovnico. V julju, avgustu in septembru potrebujemo večje število obiralcev. Vabimo Vas, da se pridružite prjetni družbi, se naužjete svežega zraka, zdravih plodov in izboljšate stanje v denarnici. Obiramo vsak dan od 7. do 13. ure. Informacje na tel. št. 041 742 689, Tone Palčič. 2J. junc2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 51 Horoskop za jul^' in avgust OVEN(21.3 - 20.4) Julc bo razgiban in živahen mesec. Veliko boste na poti, po opravkih, ter iskali družbo. Avgust vam je skoraj vedno naklonjen, saj je Sonce v vašem sorodnem znamenju. Letos ga bo spremljala tudi Venera, zato je jasno, da bo ta mesec za vas zelo romantičen. BIK (21.4- 20.5) Julc bo čudovit mesec za Bike, saj vam bo Jupiter prinesel tisto, kar imate najraje - denar. Obstaja tudi možnost dobrega nakupa, potovanja ali kakega drugega uspeha. V avgustu si velikih stvari ne boste mogli več privoščiti, zato boste zadovoljni z malim. DVOJČKA (21.5 - 20.6) Julc bo najbolj dinamičen mesec leta. V sebi boste našli moč, da korenito spremenite določene stvari v svojem življenju. Ustvarjalni boste. V avgustu vas bo navdušenje minilo in nastopil bo čas, da se umirite. Idealno za dopust. RAK (21.6 - 22.7) Julc bo čudovit mesec. Venera, vladarica ljubezni vam bo v srcu prižgala ogenjček, ki bo še dolgo gorel. V avgustu boste spoznali, da nimate samo srca, ampak tudi telo, ki kliče po vroči ljubezni. Sreča na poti in v dobri družbi. LEV (23.7 - 22.8) Julc bo razgiban mesec. Vaše znamenje bo prehajal božji sel, zato ne boste mogli biti pri miru. Radovedno boste stikali za zanimivostmi. Tudi avgust bo čudovit mesec. Vaše znamenje bosta prehajala Sonce in Venera, zato se boste odlično zabavali. DEVICA (23.8 - 22.9) Julc bo srednje ugoden mesec, postali boste bolj domiselni in si želeli zabave. Z lahkoto boste navezovali stike. V avgustu bo Merkur retrograden, zato je idealen mesec za počitek in sprostitev. TEHTNICA (23.9 - 23.10) V julcu boste nekaj časa še zelo živahi, kasneje pa se boste umirili in si želeli prcetno in varno zatočišče. V avgustu boste zahtevali največ in najboljše - vmes pa poželi tudi pohvale na račun vaše prikupnosti in šarma. V službi se obetajo večji napori. ŠKORPION (24.10 - 22,11) Julc bo prceten mesec. Sonce vas bo napolnilo z energco in veseljem do življenja. Tudi avgust bo odlično vplival na splošno raven vaše energce, kar bi vam lahko omogočilo tudi več konkretnih dosežkov in uspeha. STRELEC (23.11 - 21.12) V julcu boste zelo veseli, če boste lahko doma, kjer vas čaka veliko dela. Nekaj boste preurejali ali popravljali. Avgust pa vam zagotavlja odlično počutje, veliko veselja v dobri družbi, na zabavi in dopustu. KOZOROG (22.12 - 20.1) V julcu bo nastopil mlaj v vašem znamenju, kar vam lahko prinese novo razmerje ali novo obliko sodelovanja. Tudi avgust bo izjemno dinamičen in živahen mesec, zato boste hitri, odločni, živahni - lahko pa tudi nestrpni in prepirljivi. VODNAR (21.1 - 18.2) V julcu boste zelo uspešni, zaradi Marsa boste uživali v športnih in rekreativnih dejavnostih. Avgust vam napoveduje romantičnost, zato boste zavzeto ogledovali možnosti za sklenitev novega razmerja. Veliko pogovorov. RIBI (19.2 - 20.3) Julc bo nemiren in razgiban in če boste le našli čas, boste radi skočili na pot, izlet... V ljubezni lepi obeti. V avgustu boste postali gospodarji položaji; najsibo v ljubezni, ali v službi, kjer bodo upoštevali vaše želje. Invazivke: skromne in hitre "Kaj res, tudi to je invazivka?" je pogost vzklik na predavanjih o eksotičnih rastlinah iz Azye ali Amerike, ki so se iz vrtnega okrasa spremenile v hudo nadlogo. Pred leti smo še mislili, da niso naš problem. Poslušali smo o rododendronu, ki dela težave na Škotskem. Pred 250 leti so ga za barvno poživitev vrtov prinesli v Anglyo, nato je ušel v naravo. Zdaj pa so druge vrste že na našem pragu - delajo težave na vrtu, silyo iz razpok na asfaltu, kvaryo urejen videz mestnih zelenic. Strokovnjaki jih imenujejo invazivne tujerodne vrste rastlin ali na kratko invazivke. Dr. Nejc Jogan, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov s tega področja, pravi, da je pri nas zagotovo že kakšnih 30 vrst rastlin takih, da se v naravi uničujoče širyo. Dodatnih nekaj deset pa jih je problematičnih na manjših območjih. Od kod so se vzele? Vzrok za njihovo širitev vih ob cestah ne zadošča košnja dvakrat letno, temveč je za urejen videz treba kositi večkrat. Vzdrževanje javnih tlakovanih površin, zelenic in parkov ter nabrežc rek in potokov tako postaja vse dražje. Poškodujejo lahko kanaliza-ccske cevi. Žal se problema večinoma zavemo je človek. K nam se niso razširile po naravni poti, temveč smo jih iz njihove domovine k nam zanesli ljudje. Večino smo naselili zato, ker so lepe, torej kot okrasne rastline za vrtove in parke, nekatere smo zanesli pomotoma i ■IV W 1 i. i. J. m IV Ambroz^a in nevede. Ljudje ustvarimo tudi razmere, ki nato olajšajo širitev invazivk. V naseljih kopljemo ter prevažamo zemljo in pesek sem in tja, se lotimo gradnje in nato pustimo gradbišče samevati nekaj let. Prav na teh zemljiščih, kjer smo odstranili prvotno rastlinje in tla razgalili, najdejo invazivne rastline scajno mesto za bohotno rast. V tem prekašajo vse naše rastline: spomladi so bolj zgodnje, hitreje rastejo, bolj uspešno se množco. Zgodba se konča z gostimi sestoji invazivnih vrst, kjer ne raste domala nič drugega. Težav ne delajo le naši naravi, temveč tudi ljudem. Povzročajo namreč gospodarsko škodo, nekatere so vzrok zdravstvenih težav. Zaradi njih so rečni bregovi manj trdni in jih ob visokih vodah deroča voda razdira. Na zelenih paso- Zlata rozga šele takrat, ko je za ukrepanje običajno že zelo pozno. Kaj lahko naredimo? V trgovinah z okrasnimi rastlinami se pozanimajmo, ali izbrana rastlina sodi med invazivne. Če se je na našem vrtu ali dvorišču katera od invazivnih vrst že pojavila, se je ne lotimo na vrat na nos, da ne naredimo več škode kot koristi. Poučimo se, kako se raz-naša - pri nekaterih se odrezane veje ponovno ukoreninco, zato jim moramo sežgati ali zmleti. Če jih kosimo ob napačnem času, se še bolj razraščajo. Nekatere tvorco semena, čeprav so že pokošene, zato jih ne odlagajmo na kompost in ne puščajmo na travniku. Preberimo si tudi, ali je odstranjevanje rastline zdravju škodljivo. Informacce so zbrane na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Prva rastlina, katere odstranjevanje nam v Slovenci nalaga predpis, je pelinolistna ambro-zca. Je namreč močno alergena in povzroča škodo tudi v kmetcstvu. Zato smo jo dolžni odstranjevati po vsej Slovenci. Imetnikom zemljišč, na katerih se pojavi ambrozca, predpis nalaga dve nalogi: ambrozijo morajo odstraniti - in to na lastne stroške - in nato do konca septembra opazovati, ali se ni rastlina ponovno pojavila. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je lani, v prvem letu veljavnosti predpisa, prejel 125 prijav navzočnosti ambrozije. Največ prijav so prejeli zaradi navzočnosti na njivah, zapuščenih gradbenih jamah in avtocestah, regionalnih in lokalnih cestah. Regijsko je bilo prijav največ v Prekmurju. Fitosanitarni inšpektor je na podlagi prijave opravil ogled lokacije in zapisniško ugotovil navzočnost ali nenavzočnost ambrozije. Ker vsi prijavljeni imetniki zemljišč v letu 2010 še niso bili seznanjeni s predpisom, je inšpektor imetnika seznanil z zahtevami. Te zahteve so zbrane v zgibanki, ki jo je pripravila Fitosani-tarna uprava RS. Inšpektor je unetnika tudi naučil prepoznati ambrozijo in izrekel opozorilo zaradi nepravilnosti ter določil rok za njihovo odpravo. Imetniki so ambrozijo nato najpogosteje mehansko odstranili: ruvali, kosili in mul-čili. Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ni odstranil ambrozije, mu je predpisane ukrepe inšpektor naložil z odločbo. Tak primer je bil le eden. Inšpektorji opozarjajo, da je nadzor posebej problematičen v gradbenih jamah. Opažajo, da se ambrozca širi s semenom kmetcskih rastlin, ptiči, vetrovi, premiki zemlje ter zrnjem in krmo. Ambrozca zaide tudi v mešanice za ptičjo hrano, zato so jo inšpektorji našli tudi pod ptičjimi krmilnicami. Premiki zemlje, zlasti ob novih gradnjah in ob urejanju cest, so pomemben vzrok širjenja mnogih invazivnih vrst. V prihodnji številki ČaSOSpisa bomo podrobneje predstavili dve, ki sta še posebej trdovratni in težave delata številnim občinskim komunalnim službam po Slovenci: japonski dresnik in veliki pajesen. mag. Breda Ogorelec Ministrstvo za okolje in prostor Biometrično dovoljenje za prebivanje za tujce Pravilnik o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje ter načinu zajemanja prstnih odtisov (Ur. l. RS, št. 35/2011), ki je stopil v veljavo dne 18. 5. 2011 določa in uvaja novo obliko dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav - biometrično dovoljenje za prebivanje v obliki izkaznice. Novo dovoljenje je samostojna listina, ki nadomešča dosedanje dovoljenje izdano v obliki nalepke. Tujec mora k prošnji za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje predložiti ustrezno fotografijo (velikosti 3,5 x 4,5 cm, v barvni tehniki, z ločljivostjo najmanj 600 dpi, ne sme biti izdelana na samopostrežnem avtomatu^) v fizični obliki ali referenčno številko fotografije iz elektronskega odložišča fotografij. Upravni organ bo moral pred izdajo dovoljenja za prebivanje od tujca, ki je starejši od 6 let, pridobiti dva prstna odtisa. Izkaznice dovoljenja za prebivanje se po novem izdelujejo pri pogodbenem izdelovalcu - podjetju Cetis, d.d. iz Celja, ki je dolžan izkaznico izdelati najkasneje v roku 10 dni od prejema prošnje za izdelavo. Prioritet v zvezi z izdelavo ni. Strankam svetujemo, da pravočasno zaprosco za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, deloda- jalcem pa predlagamo, da proučco smotrnost, da sami vlagajo prošnje za prvo prebivanje ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za svoje delavce, saj bo upravna enota oziroma pristojno diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovence v tujini moralo tujca pozvati na zajem prstnih odtisov. Dovoljenje za prebivanje lahko državljan tretje države uporablja za dokazovanje zakonitosti prebivanja v Republiki Slovenci ter dokazovanje istovetnosti, skupaj s potnim listom pa za prehod državne meje. Če na dokumentu opazite kakršno koli nepravilnost takoj sporočite organu, ki Vam je dovoljenje izdal. Veljavnost izkaznice Veljavnost izkaznice dovoljenja za prebivanje je pri dovoljenju za začasno prebivanje enaka veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje, pri dovoljenju za stalno prebivanje pa največ deset let (veljavnost je označena na izkaznici). Menjava dovoljenj za prebivanje izdanih v obliki nalepke ali kartončka Dovoljenja za začasno prebivanje, ki so bila izdana v obliki nalepke, ostanejo v veljavi do poteka veljavnosti dovoljenja, dovoljenja za stalno prebivanje, ki so bila izdana v obliki nalepke ali kartončka, pa se bodo lahko uporabljala še dve leti od 18. 5. 2011, to je dve leti od dneva, ko je Republika Slovenija začela izdajati dovoljenja za prebivanje v obliki izkaznice. Cena izkaznice je 12€. Tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje izdano v obliki nalepke ali kartončka je dolžan pred 18. 5. 2013 le tega na upravni enoti zamenjati za dovoljenje za prebivanje izdano v obliki izkaznice. Več in formacc na spletnem naslovu www.in-fotujci.si. 52 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 2J. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Okuženi sta dve tretjini pomivalnih strojev v Sloven^'i Ljubljana - Slovenski raziskovalci pod vodstvom Nine Gunde-Cimerman in asistentke Polone Za-lar so odkrili nevarno glivo, ki živi v kuhinjskih napravah kot je npr. pomivalni stroj. Gre za glivo Exophiala dermatitidis, ki najprej napade pljuča, kasneje pa lahko povzroči hudo infekcijo, ki se lahko konča s smrtjo. Okuženih je 62 odstotkov pomivalnih strojev Gre za najnovejšo raziskavo, ki je bila objavljena v strokovnem časniku Fungal Biology, odkrila pa je povsem nov tip gliv, ki so zmožne preživeti ekstremne pogoje, nahajajo pa se v pomivalnih strojih in drugih podobnih kuhinjskih aparatih, kot je na primer aparat za kuhanje kave. V raziskavi so raziskovalci pod vodstvom Nine Gunde-Cimerman in asistentke Polone Zalar testirali 198 vzorcev iz pomivalnih strojev iz celega sveta: 102 iz Slovence, 42 iz drugih evropskih držav, 13 iz Severne in 3 iz Južne Amerike, 5 iz Izraela, 10 iz Južne Afrike in po J iz Avstralce in Az^e. Kar 62 odstotkov pomivalnih strojev je bilo pozitivnih na testiranju prisotnosti glive, kar 56 odstotkov od teh pa je bilo okuženih z Exophia-lo. Obe vrsti Exophiale sta nevarni, povzročata sistemske bolezni, pogosto pa se naselio tudi v pljučih bolnikov s cistično fibrozo. Exophiala dermatitidis in E. phaeomuriformis, ki so jih raziskovalci našli, sta se prilagodili na življenje v ekstremih pogojih - bili sta odporni na visoke temperature, visoke vsebnosti soli ter na agresivne detergente, vključno s kislino in alkalno vodo. ZDA z letom 2012 končno uvajajo šokantna opozorila Washington - Ameriške zvezne oblasti so snele rokavice, na cigaretnih škatlicah bodo odslej šokantne podobe posledic kajenja. Tobačna in-dustr^a, ki je prisegala na estetski videz svojih izdelkov, se bo morala posloviti od svetlečih barv in napisov ter kupcem poleg cigaret začela ponujati še podobe, kaj jih v prihodnosti morda čaka. Združene države Amerike so sicer potrebovale več let, da so se končno odločile slediti Avstralci, Malez^i in Pakistanu, ki so tovrstne akc^e uvedli že prejšnje desetletje. V ZDA bodo nova pravila začela veljati šele septembra leta 2012, poročajo tuji med^i. Zdravje ni pločevinka fižola Ena od turističnih agency ponuja neverjeten aranžma. Čudovito sedemdnevno potovanje v Bolgar^o, v klimatiziranem avtobusu in z bivanjem v klimatiziranem hotelu, med vračanjem v Slovenko pa klimatsko napravo v avtobusu izključno, da se pravkar nameščeni zobje ne bodo »prehladili«. To je, dragi bralci, stvarnost današnjega časa. Tudi nasmeh in zobje so postali del turističnih ponudb. Glavni motiv in razlog: denar. Toda tega nikakor ne smemo zamenjati z omejenimi finančnimi sredstvi. Dejstvo, da lahko za manj denarja postaneš lastnik novega nasmeha, je vsekakor privlačno. Potreba po lepem nasme- hu je pri ljudeh čedalje večja in še narašča. "Zakrivile" so jo zahteve sodobnega časa: človek mora biti lep, privlačen, pameten in prilagodljiv. Vsaj za prvega od teh atributov lahko deloma poskrb^o tudi tovrstni aranžmaji. Poudarek je na besedi deloma, kajti zobni turizem, kot mu pravdo, ima tudi skrito past. V okviru paketa, ki ga ponuja izlet v Bolgar^o, Romunko ali kako drugo državo s cenejšimi zobozdravstvenimi storitvami, namreč ne boste dobili nečesa veliko pomembnejšega: zdravja, dolgotrajne stabilnosti in predvidljivega stanja v vaših ustih. Tvegano! Oditi po nasmeh oziroma nove zobe v oddaljeno državo je tvegano početje. Zakaj? Preobrazba nasmeha, ali širše gledano, oralno protetična rehabilitac^a je nadvse zapleten postopek, ki temelji na natančnem pregledu ter poznavanju pacienta in njegovih navad, čemur sledi še natančnejša in preudarna rešitev težave. Za to pa je potreben dejavnik, ki je veliko pomembnejši od denarja: čas, v katerem dosežemo in poskrbimo za zdravje ter popolno stabilnost zob in obzobnih tkiv. Imamo okužbo ustnih tkiv? Samo podatek: kar 85 odstotkov odrasle po-pulac^e v Slovenci ima katero od oblik bolezni obzobnih tkiv, bodisi vnetje dlesni bodisi - v napredovalih fazah - kosti, od tega pa sta odvisni trdnost in stabilna postavitev zob. Upam si trditi, da je odstotek takšnih pacientov med tistimi, ki se odločajo za oskrbo zob v drugih državah, enak, če ne celo večji. Toda velja se zavedati, da zgolj terap^a vnetja obzobnih tkiv praviloma poteka od enega do treh mesecev, včasih še dlje. Šele po tem času je možno sprejeti odločitev, ali nadaljevati s protetično oskrbo zob. Težko si je zamisliti, da je to mogoče doseči v tednu dni, ne glede na to, za katero državo gre in kakšna je strokovnost zobozdravnika. To pa ne velja zgolj za prevleke in kompleksnejše protetične rešitve. Velja za vse. Pravi pristop do pacienta in njegove težave je poskrbeti za odsotnost kakršnekoli ogrožajoče okužbe ustnih tkiv. Priprava zob Pogosto je treba izvesti tudi ustrezno pripravo zob. Tudi zdravljenje koreninskega kanala ali procesov pod njim (granulom) je časovno zahtevno. Sploh ne nameravam zaiti na področje sposobnosti in podkovanosti naših kolegov v drugih državah. Verjamem, da je njihovo znanje na visoki ravni, sploh zdaj, ko je dostopno vsem in povsod. Tudi prepiranje o izbiri materialov, ki jih uporablja zobozdravnik, je brez pomena. Material podobne kakovosti povsod stane približno enako. Pomemben je odnos, ne oskrba Če zobozdravnik ponuja prevleko za 100 evrov v nekaj dneh od pacientovega prvega obiska v ordinac^i, naj temu pred tem odgovori na naslednja vprašanja: • Ali sem dovolj zdrav, da lahko dobim nove prevleke/zalivke? • Ali so moja obzobna tkiva v primernem stanju, brez vnet^ in stabilna? • Ali so zobje stabilni in pripravljeni za to, da postanejo nosilci prevlek, mostičkov? • Vprašajte tudi, ali me boste po oskrbi redno spremljali? To pa nujno pomeni naslednji obisk po tednu dni, da se doseženo stanje idealizira, nato pa še po mesecu dni in po treh mesecih. Šele ko je jasno, da je stanje v ustih resnično stabilno in da pri pacientu ni nikakršnega nelagodja, vnetja, nestabilnosti in subjektivnih težav, sledjo redni obiski vsake pol leta. Večina mojih pacientov na ta vprašanja dobi odgovor, ki ne dovoli enkratnega obiska letovišča ob Črnem morju. Od prvega obiska do dokončane oskrbe namreč navadno minejo več kot tr^e meseci, obiski pa si morajo slediti vsak teden. Poleg stabilnega oralnega stanja je nadvse pomembno tudi to, da v tem obdobju pacienta dobro spoznamo, ga izobrazimo in motiviramo, da doseženo stanje vzdržuje ob pomoči rednih obiskov po oskrbi. Gre za odnos, ne za oskrbo. Zdrav nasmeh v enem tednu - nemogoče Omogočiti pacientu nasmeh v tednu dni, po pravici povedano, ni noben problem. Doseči zdrav nasmeh, ki bo izključeval vse možne zaplete zaradi površnega načrtovanja in pomanjkanja časa, pa je tako rekoč nemogoče. S stališča sodobne stomatologie je to tudi neetično. Ali se boste, ko bo prišlo do zapletov (boleče in krvaveče dlesni, majavost zob, vnetje zobnega živca, zlom mostička ali keramike, slab zadah vrnili v obljubljeno deželo? Mimogrede, takšne obljubljene dežele obstajajo tako rekoč povsod po svetu. Znano je, da v ZDA množično organizirajo tovrstna potovanja v Ind^o, kjer bolnikom po ogledu tamkajšnjih znamenitosti operirajo srce, vstavljajo umetne kolke in podobno. Še več, ta dejavnost je dobila tolikšne razsežnosti, da so celo lastniki tamkajšnjih klinik - Američani. Kompleksnejša ko je rešitev pacientove težave, večja je želja pacienta, da bi to uredil tako, da bo njegov žep manj trpel. Toda kompleksne rešitve nujno zahtevajo pacientovo bivanje karseda blizu mestu oskrbe. Njegovega stanja namreč ni treba spremljati samo med posegom, temveč tudi po njem. Komunikac^a na daljavo se pri tem ne obnese. Zdravje ni pločevinka fižola Vse večji razmah zobnega in zdravstvenega turizma nasploh ljudem oddaja napačno sporočilo, po katerem so tovrstne storitve enake pločevinki fižola, za katero je vseeno, v kateri trgovini jo izbereš - in pri kateri je cena glavni dejavnik pri odločanju. Iz vas, spoštovani bralci, nikakor ne nameravam narediti zobozdravnikov, toda prav je, da veste nekaj nujnih podatkov. Neka slovenska agenc^a ponuja tovrstne aranžmaje v eni od novih članic EU. Njihov oglaševalski trik je predstavitev keramičnih prevlek, katerih osnova je titan. V tem ni nič spornega. Toda turistični delavci ne vedo, da je od odločitve za prevleko do dokončne vstavitve potrebnih več kot 120 postopkov - izbira materiala za prevleke je le eden od njih. Vsak tak postopek je možno opraviti na več načinov in različno hitro. Cena prevleke je potemtakem še kako odvisna od tega, ali se boš držal najvišjih meril, ki jih omogoča in tudi zahteva sodobna stomatolog^a, in kar je še pomembnejše, da so to standardi, ki si jih naši pacienti tudi zaslužno. Dejstvo je, da je zobozdravstvena oskrba v Slo-ven^i dražja kot denimo pri naših vzhodnih in južnih sosedih. Slovenca tudi nikakor ni edina država, kjer boste deležni vrhunskih zobozdravstvenih storitev. In vendar: ne glede na to, kateremu zobozdravniku boste zaupali skrb za svoje ustno zdravje, ne obiščite ga samo enkrat ali dvakrat. Od njega tudi zahtevajte čimveč informaci, ki so potrebne za lažjo odločitev, kako doseči dolgoročno stabilnost v vaših ustih. Matej Pirtovšek, dr. dent. med. TJ. jun^2011 elektrons tronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 53 Petnajst let pomladne glasbene zgodbe Simfonike in Mavrice Vrhnika, 21. maj - MePZ Mavrica in orkester Simfonika sta že petnajstič stopila pred vrhniške gledalce in jih na dveh koncertih popeljala v čudoviti svet glasbe in skupnega koncertiranja. Na koncertih so se sprehodili skozi prvih štirinajst skupnih pomladnih gala koncertov. Kot pravdo glasbeniki, je to mali jubilej, ki v sebi skriva veliko dela, še več pa čudovite glasbe. Skupaj z orkestrom in zborom je včeraj nastopil tudi njihov dolgoletni prijatelj in gost na koncertih, odličen solist iz Vrhnike Razstavljenih je bilo več kot štirideset likovnih del. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Slikarska razstava akvarelov Vrhnika, 20. maj - Osnovna šola Ivana Cankarja je tokrat gostila razstavo, ki je pravzaprav nastala v njenih nedrjih. Svoja dela je namreč razstavljala skupina ljubiteljev slikarske umetnosti iz Vrhnike, Logatca, Postojne in drugih sosednjih krajev, ki se srečujejo na omenjeni šoli vsak konec tedna v okviru delavnic akvarelov. »Najprej smo se sestali v okviru slikarskega tečaja javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, no, potem pa je bila med tečajniki toliko volje in zagnanosti, da smo se odločili še za nadaljnja srečanja. Ta ljubezen do akvarelov sedaj traja že štiri leta. V tem času smo imeli že več skupinskih razstav, mno- Poskrbljeno je bilo tudi za kulturni program: solistka Leonida Sabo, ki jo je na klavirju spremljala Eva Sotelšek. gi pa so razstavljali tudi individualno,« je na kratko opisal skupino akvarelistov njen koordinator Janez Avsec. Za strokovno plat ustvarjanja skupine skrbi Petar Lazarević, mentor, ki je akvarelne slikarske tehnike naučil že marsikaterega uka željnega. Na vsakem srečanju skupaj izberejo motiv, nato pa vsak sam s svojimi potezami in načini poskuša doseči zastavljeni cilj. Glede na to, da je okoli dvajset udeležencev delavnice, nastane tudi toliko različnih del, saj vsak vleče sebi lastne poteze. »Tisti, ki so v skupini že vsa leta, nenehno napredujejo, vseskozi pa se nam pridružujejo novi obrazi, nekateri pa tudi odidejo. So pa naša vsakotedenska ustvarjalna srečanja zelo prisrčna, na nek način sproščujoča. Pravzaprav mi je delo s skupino v užitek,« je na odprtju razstave dejal Lazarević. Razstavljenih je bilo okoli štirideset akvarelov, za katere lahko v tehničnem smislu rečemo, da so projekt nasprot^. Akvarelna tehnika je namreč po eni strani zelo poceni in na ta način dostopna vsem, po drugi strani pa skoraj ne dopušča popravkov. Sigurnost giba, ki pušča sledi na vpojni belini papirja, mora biti stoodstotna. In ravno to, skupaj z izbranimi motivi, dela akvarele tako magično privlačne: preprosti, a obenem tehnično tako zelo težko dosegljivi.(gt) Glasbeniki so na koncertu, sestavljenem iz dveh delov, skupaj s povezovalko Moniko Tavčar predstavili svojih petnajst let skupnega ustvarjanja. »Osemintrideset pevk in pevcev, petdeset članov in članic orkestra, ena zboro-vodkinja in en dirigent, šestintrideset izbranih gostov solistov, sto šestinštirideset skladb oziroma pesmi, štirinajst pomladnih gala koncertov in štirinajst različnih tematsko obarvanih glasbenih večerov. Nocoj je čas za petnajstega,« je dili le trikrat, in sicer ob praznovanju jubilejev, dvakrat je slavila Mavrica, enkrat Simfonika. Glasbeniki so prvi gala pomladni koncert posvetili svetu filmske glasbe in muzikalov, naslednje leto so bile na vrsti evrovizijske uspešnice in glasba Georga Gershwina. Na koncertu so se tistega leta spomnili s skladbo Bum Tika Tak z originalnim naslovom Boom Bang-a-Bang v izvedbi Lulu, ki ji je 1969 prinesla zmago Veliki Britaniji. jutro iz muzikala Oklahoma. Vrhničan, odličen solist Matjaž Mrak je z orkestrom simfonika in MePZ Mavrica na odru stal že trikrat. Na koncertu se je orkestru in zboru pridružil že četrtič in sicer ob sedmi skladbi, kjer so se spomnili 25 let Slovenske popevke in melodij Leroya Andersona. Tudi takrat, leta 2001, je tako kot včeraj z zborom in orkestrom zapel Za prijatelje. Tudi v drugem delu koncerta so nastopajoči m Orkester Simfonika in MePZ Mavrica zbrane goste nagovorila povezovalka večera. Še pred njo so občinstvo nagovorili kar glasbeniki sami s skladbo Smile iz filma Modern times. Koncerta v vrhniškem osrednjem kulturnem hramu sta prinesla skladbe, ki so nastopajoče spremljala v vseh teh letih skupnega delovanja. Pomladna glasbena zgodba se je rodila sredi maja 1994, po samo petih mesecih od ustanovitve MePZ Mavrica. V osemnajstih letih skupnega delovanja, pomladnega koncerta niso prire- i } r ¥ i Maestro orkestra Marko Fabiani hA V prihajajočih letih je bila pomlad zopet v znamenju filmske glasbe, sakralnih in opernih zborov, gledalce so popeljali v svet najlepše napolitanske kancone in melody iz muzikala Oklahoma. Ta muzikal je glasbenike tako navdušil, da so mu tematski večer posvetili tudi prihodnje leto, ko je bil na vrsti še romantični klavir. Na koncertu smo slišali skladbo iz slovenskega filma Ne čakaj na maj, Zbor sužnjev iz opere Nabucco, Funiculi Funicula, ter Čudovito nadaljevali popotovanje po svetu glasbe, ki jih je spremljala na pomladnih gala koncertih. Kot je pojasnila predsednica zbora Mavrica Slavi Stirn so vseskozi glavni duhovni vodja dirigent Marko Fabiani, zborovodkinja Darinka Fabi-ani in seveda orkester in zbor: »Veliko k temu vzdušju pripomorejo tudi obiskovalci naših koncertov, kar je za nas velik navdih, da vztrajamo še naprej.« Vesna Erjavec, foto Gašper Tominc katere ostanke so našli pri poznoantični utrdbi na Gradišču. V srednjem veku je okoli cerkve zraslo naselje Hrib z manjšimi kmeti in bajtarji. Zaradi bližine prometne povezave in vodne poti so se nekateri začeli ukvarjati s trgovino, gostinstvom, usnjarstvom, pekarno, mlinarstvom. Voljčeva ulica pa ni že od nekdaj nosila takšnega imena. Sprva je bila poimenovana Sv. Skozi zgodovino po Klisu in Voljčevi Vrhnika, 24. maja - Galerija Cankarjevega doma je gostila že tretjo razstavo iz cikla Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo. Tokrat sta se pod zgodovinskim drobnogledom znašla Voljčeva cesta in Klis. Nekoč je bil Klis poljska ravnica, razdeljena na številne podolgovate njive in z umetno strugo, ki je poganjala tamkajšnji mlin. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so na njem zrasle prve hiše, ki stojmo še dandanes, na primer Štirnova in Kogojeva. Območje se je zdelo zelo idilično, zato je vrhniško olepševalno društvo po koncu vojne resno načrtovalo, da bi ga spremenilo v osrednji vrhniški park. Toda zelenice so morale dati prednost razvoju mesta, ki jih je zasedel večinoma z blokovsko gradnjo za delavce v lUV in oficirske družine, nekaj pa tudi s stanovanjskimi hišami. Vzporedno s tem so nastale nove ulice: Na Zelenici, Cesta gradenj, Poštna, Krpanova ter Trg Karla Garabeljška. Klis se po svoji zgodovinski sporočilnosti ne more meriti z Voljčevo cesto, ki se v^e od konca Stare ceste mimo župn^ske cerkve sv. Pavla do Tržaške ceste na logaškem klancu. Poteka namreč po antični trasi tako imenovane jantame poti, ki je potekala med Italijo in Baltikom. Pozneje jo je nasledila rimska cesta. Razstava, ki je bila postavljena do 19. junija, je ob odprtju pritegnila veliko pozornosti. Pavla cesta, leta 1934 so jo preimenovali v Kot-nikovo cesto, v 50. letih preteklega stoletja pa v duhu s časom v Voljčevo cesto. Na njej so del svojega življenja preživeli tudi nekateri vidnejši Vrhničani: Karel Grabeljšek, Ivan Ogrin, Ivan Buh, Janez Mrak in Cankarjeva družina. Razstava je nastala v okviru Muzejskega društva Vrhnika, glavnino dela pa sta opravili Polona Zalokar in Mar^a Habič. Na panojih je opisanih enaintrideset stavb na Klisu in Voljčevi cesti: njihova zgodovina in morebitni za javnost zanimivi drobni utrinki iz življenja v njej. Razstavo odlikuje pester nabor fotografij, ki odkrivajo sedaj že povsem spremenjene podobe ulic. Vendar pa zgodba še ni dokončna, je dejala predsednica društva Mar^a Oblak Čar-ni: »Razstava bo našla svoje mesto v prihodnjih Vrhniških razgledih. Da bo opis karseda natančen in celovit, prosimo vse občane, da nam sporoč^o morebitne popravke ali pa zanimive podatke, za katere mislio, da bi bilo dobro, da najdejo svoje mesto v zborniku.« (gt, foto aa) Štiriperesna deteljica^rojekta: oblikovalka Milena Oblak Erznož-nik, predsednica društva Mar^a Oblak Čarni, Mar^a Habič, ki je zbirala gradivo, in Polona Zalokar, ki je gradivo uredila. Pustna povorka med bloki Na Klisu okoli leta 1966 54 NAŠ ČASOPIS Kultura TJ. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhnika je gostila tekmovanje slovenskih godb Vrhnika, 29. maj 2011 - V vrhniškem osrednjem kulturnem hramu smo zadnjo majsko nedeljo prisluhnili godbenikom z vse Slovence, ki so se udeležili tradicionalnega 31. tekmovanja Zveze slovenskih godb v 1. in 3. težavnostni stopnji. Med slednjimi se je v konkurenci šestih pihalnih orkestrov najbolje izkazalo Društvo pihalni orkester Šentjanž^ - KONGRADIGEM pod dirigentsko palico Borisa Benčiča. Najboljši med najboljšimi pa so bili v prvi težavnostni stopnji godbeniki KD Pihalni orkester Občine Šentjernej pod vodstvom Mira Saje. Na zaključni večerni prireditvi so razglasili rezultate in podelili priznanja, s svojim programom pa je večer glasbeno obogatil domači Pihalni orkester Vrhnika pod dirigentsko palico Milana Matičiča. V tekmovalnem programu se je pomerilo enajst pihalnih orkestrov, ki so bili razdeljeni v dve težavnostni stopnji. V dopoldanskem delu se je predstavilo šest orkestrov tretje težavnostne stopnje, in sicer Pihalni orkester Divača, Društvo Brkinska godba 2000, Pihalni orkester Salonit Anhovo, Društvo pihalni orkester Šentjanž KONRAD IGEM Šentjanž pri Dravogradu, KUD Pihalni orkester Občine Duplek Spodnji Duplek in Društvo pihalni orkester Muta. "Zjutraj smo slišali kategor^o, ki sodi po kvaliteti programa med lažje. Orkestri, ki so tekmovali v tej kategor^o so pokazali dokaj solidno uigranost, na momente je manjkalo večje muziciranje. Orkestri so zveneli zelo polno, s tem, da smo slišali dva različna pola. Tr^e so bolj izstopali z večjo zvoč- nostjo. Ključ do tega kakšna je izvedba je dirigent, kajti tisti dirigent, ki je pokazal svoje znanje v smislu umetniškega vodenja je potegnil za sabo celoten orkester. To se je danes dobro videlo v dopoldanskem programu," je pojasnil Daniel Leskovic. V drugem, popoldanskem delu tekmovanja prve težavnostne stopnje je nastopilo pet orkestrov, in sicer KD Pihalni orkester Občine Šentjernej, KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kraška pihalna godba Sežana, KD Pihalni orkester Ljubljana - Vič in KD Godba Domžale. Med slednjimi se je najbolje izkazal šentjernejski orkester. Igranje vseh orkestrov je budno spremljalo ocenjevalno uho petčlanske mednarodne strokovne žir^e, ki sodi med priznana imena svetovnega Kozlovska sodba po poljsko Vrhnika, 7. juny - V okviru 20. obletnice slovenske neodvisnosti in ob začetku predsedovanja Poljske Evropski unyi sov začetku junya na Vrhniki predstavili šesti, poljski prevod znane Jurčičeve humoreske. V uvodnem pozdravu je župan Občine Vrhnika, g. Stojan Jakin, poudaril pomembnost prevajanja slovenske literature in se navdušil še nad dodatnimi prevodi dobrih slovenskih besedil, kot so Butalci, v različne evropske jezike. Pogled na goste na prireditvi Ilustratorka poljskega prevoda Joanna Zajac Slapničar V kulturnem programu sta nastopili sopranistka Leonida Sabo in pianistka Eva Sotelšek. Ilustratorka poljskega prevoda, Joanna Zajac Slapničar, je prebrala kratek odlomek iz Jurčičeve zgodbe v poljščini. Besedilo poljske knjige sta prevedla Agnieszka Bed-kowska - Kopczyk in njen mož Michal Kopczyk. Poleg novih ilustrac^ za poljski prevod so bili na ogled tudi panoji s tiskanimi besedili francoskega, angleškega, španskega in nemškega prevoda ter ilustrac^ami prejšnjih knjižnih prevodov avtorjev Judite Rajnar, Marjana Mančka, Santiaga Martina in Gabriela Vrhovca. Vodja vrhniške izpostave JSKD, ki je prireditev pripravila v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD Ivančna Gorica, Nataša Bregant Možina, je Jurčičevo ustvarjalnost in mednarodni prevodni projekt Modrost in pravica povezala z letošnjim letom poljskega pesnika in Nobelovega nagrajenca, Czeslawa Milosza, ter prebrala njegovo pesem V mestu. Predstavitve knjige in odprtja razstave ilustrac^ se je udeležil tudi predstojnik oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, polonist, prevajalec in esejist, dr. Niko Jež. Razstava ilustrac^ bo odprta do začetka septembra 2011. (nb) godbeništva: Alojz Zupan, Tomaž Habe in Simon Robinson iz Slovence ter Fritz Na- ukomm - Wyder iz Švice in Italian Marco Somadossi. Sodniki so bili pozorni predvsem na intonac^o zvoka, ritem in doslednost v tempu tehnike igre, dinamiko in umetniški Cankarjev dom Vrhnika je konec maja gostil 31. tekmovanje Zveze slovenskih godb v 1. in 3. težavnostni stopnji. vtis koncertnega nastopa. Vse godbe so tekmovanje začele z uvodno skladbo, ki se ni ocenjevala, temveč je bila namenjena uigravanju orkestra, nadaljevali so ga z obveznima skladbama in zaključili s skladbo po lastni izbiri, ki ustreza ravni tekmovanja. Na zaključnem večernem delu prireditve so razglasili rezultate in podelili priznanja. S svojim programom se je vrhniškemu občinstvu predstavil tudi Pihalni orkester Vrhnika pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča. Letošnje tekmovanje, ki je v prejšnjih letih gostovalo v različnih slovenskih krajih, je organizirala Občina Vrhnika skupaj z Zvezo slovenskih godb, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Pihalnim orkestrom Vrhnika. Vesna Erjavec Foto: Anja Armič okuLor foto klub Vrhnika Estetsko ugodje V današnjem življenju, ko smo vsi polno zasedeni in vedno v naglici, kulturni dogodek pomeni možnost, da se pr^a-telji, znanci in ljubitelji umetnosti spet zberejo skupaj in si pričarajo domačnost in umetniško vzdušje. Tokrat nam je že drugo odprtje razstave v Mali mestni galerii ponudilo nekaj za dušo ter stik z občinstvom. Likovno razstavo iz zbirke Festivala ljubezni in umetnosti nam je glasbeno popestrila Ante Upendan-ten Banda. To je eden najboljših in naj-izvirnejših domačih bendov iz Pivke. Sodn^ski trg je blestel od dobre volje in pozitivne energie. Bend je tudi stalni spremljevalec in član društva Festival ljubezni in umetnosti - FLU. Proučevanje umetnosti je neločljivo prepleteno v obsežna poglavja. Doživljam jo kot pot do človeka. Likovna umetnost, ki je kakor glasba sledila popolnoma posebnim notranjim zakonom, ne da bi se povezovala s sebi popolnoma tujim svetom pojavov ali le-tega celo obnavljala, je morala ploskev prepojiti s prostorskimi vrednostmi, saj so le-te bistvena sestavina človeškega doživljajskega sveta. Neustavljiva je privlačnost znotraj umetnosti; kot kolektivizem vleče svoje poreklo v iskanju zanesljivih meril, s katerimi bi ločili izmišljotine od konstruktivne resnice. Ta dan, 8. jun^a, nas je vse, ki smo bili priče dogodku, spomnilo na sposobnost slikarjev, kiparjev, grafikov in nastopajočih muzikantov, ki temelji na izvrstnem obvladovanju metjeja v različnih likovnih govoricah in glasbeni svobodi. Vsi izdelki, nastali v časovnem in prostorskem okvirju FLU-ja, so ne selekcionirani in odprti prvenstveno doživetju in dialogu. Poudariti moram, da ne želim razpravljati o umetniku, marveč o zakonih oblikovanja, ki so v delih navedeni, govorim o umetninah kot likovnih organizmih. Naša doba je svojevrstna v ocenjevanju življenjske veljave umetnosti; a svojevrstna tudi glede na umetnostne potrebe, ki še nikoli niso segale tako na široko, kot segajo danes. Po muzejih se kopičko zbirke v neskončnost kot nadležna dolžnost in ne kot pr^etna zabava. Mala mestna galer^a na Jelovškovi ulici 1 je umetniški pojav, ki nujno spada h kulturnemu značaju naroda, je viden dejavnik v javnem življenju višje vrste, velja za avtoriteto, za legitimnega presojevalca duhovnih vrednot. Umetniška dela, ki jih galer^a ponuja na ogled, nos^o še drugačne vsebine (ne umetnostno znanstvene), žive aktivne sile, ki nezavedno ponazarjajo življenjska čustva, v čemer obstoji intuitivnost umetniškega spoznavanja. Izrazi življenjskega čustva, skrivnostne govorice, teoretične rešitve, ki so svetu še vedno potrebne in zato ljube, za kratek pogled podajajo resnice in pretok idej. Mala mestna galerija ohranja vzgojno kulturno vlogo, tukaj ni dileme, ker zajema široka področja in aspekte umetnosti v svoji sistematiki programa. Zato ni čudno, da je počasi že prepojila zavest stroke, ljubiteljev, podjetnikov ter posameznikov do take mere, da naše delovanje tudi sponzorsko podpirajo. Vendar, potrebno je še dopolnjevati ideje z novimi, sodobnejšimi in času primernejšimi pristopi. Najpomembnejša dejavnika za ta uspeh sta dobra organiziranost in dobra ekipa sodelavcev. Zavod Ivana Cankarja idejo Male mestne galerije, Fotokluba Okular in Festivala umetnosti in ljubezni podpira že od vsega začetka. To je kolektiv, ki je zmožen realizacije vseh idej in menim, da jih v prihodnosti tudi bo. Boljši in bolj ambiciozni ljudje, kot so med nami, večja je verjetnost našega skupnega uspeha v skupnem kulturnem prostoru. Iskrena hvala. Najlepše se zahvaljujem vsem sponzorjem, ki so bili: Assist-RcG, Geas, Studio F, Sled, d. o. o., Senjur Design, Radio Študent, Lina Nagode, Izidor Korošec, Pospeševanje prodaje - Sabina Mattias, s. p., M Orel, Mavrič-vinarstvo, Waltech, Pivško razstavišče umetnin in Hiša kulture Pivka. Programski vodja galerie mag. Bojan Mavsar, akad. kipar Razstavi v Hiši kulture v Pivki in Mali mestni galerii na Vrhniki predstavljata izbrana dela, ki so nastala na štirinajstih mednarodnih likovnih kolon^ah FLU ter dela avtorjev, ki so v zadnjih trinajstih letih razstavljali v Hiši kulture. Festival ljubezni in umetnosti (FLU) smo leta 1995 osnovali umetniki nove generac^e, ki smo želeli predstaviti svoje poglede na umetnost in življenje, čemur smo se z vsem srcem tudi posvetili. FLU je tako združil slikarje, kiparje, grafike in druge ustvarjalce, da bi si izmenjali izkušnje, skupaj ustvarjali ter se družili in skupaj iskali nove izrazne možnosti ter stik z občinstvom. Sodobni čas zahteva širšo družbeno angažiranost, pojave in t «r dogodke je treba predstavljati v novem duhu razumevanja in v vzajemnem zaupanju. Vodi nas želja, da spregovorimo o vseh pomembnih vprašanjih eksistence ter o naših številnih spoznanjih, ki smo jih pridobili v času štud^a in raziskovanja umetniških praks. Več kot desetletje številni ustavarjalci po vsem svetu delujemo kot aktivni člani Festivala ljubezni in umetnosti. V različnih mestih in ob različnih priložnostih organiziramo srečanja, razstave, simpoz^e, performanse in druge umetniške dogodke, sodelujemo z glasbeniki, filmskimi ustvarjalci ter kritiki, govorimo jezik ljubezni ter besede umetnosti o življenskih izkušnjah in upanju. Festival ljubezni in umetnosti je svojevrstno središče neke decentralizirane skupnosti pr^ateljev, v kateri je vsak član zase osebnost in ustvarjalec, vsi člani skupaj pa pomembno mednarodno združenje umetnikov dobre volje, posvečenih največjim vrednotam v življenju - ljubezni in umetnosti. Predsednik Društva FLU Dime Temkov, akad. grafik 27. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 55 Gostovanje razstave Brata Jager na urbanističnem inštitutu V torek, 14. Junya 2011, ob 18. uri je bila v prostorih knjižnice Urbanističnega inštituta v Ljubljani odprta razstave, ki je nastala v okviru Muzejskega društva Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika novembra 2010. Urbanistični inštitut RS je razstavo posvetil 140. obletnici rojstva arhitekta Ivana Johna Jagra, ki se je rodil 16. maja 1871 v železniški čuvajnici nad Bistro. Na začetku je obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v knjižnici, pozdravila direktorica Urbanističnega inštituta dr. Breda Mihelič. Avtorico razstave - arhitektko Natašo Oblak Japelj, njeno delo in ustvarjanje, je predstavila mag. Barbara Černič Mali. Poudarila je, da je razstava pomemben prispevek k ohranitvi in revalorizac^i zaslug obeh bratov. V nadaljevanju je avtorica predstavila razstavo o življenju in delu bratov Ivana Johna Jagra - arhitekta, urbanista, etnologa ter publicista, in Franca Francisa Jagra - duhovnika in profesorja čebelarstva. O svojih srečanjih s sodobniki in pr^atelji arhitekta Ivana Jagra, o obisku Jagrovega doma v Minneapolisu v ZDA in srečanju z arhitektovo vdovo Selmo leta 1964, o bogati zapuščini in korespondenci s Plečnikom je spregovoril prof. Vladimir Braco Mušič. Profesor Mušič je potrdil domnevo avtorice razstave, da je Jager kot Fabian^ev asistent pri načrtovanju urbanistične zasnove popotresne obnove Ljubljane leta 1895 sodeloval znatno več, kot mu je splošno priznano. Nove, doslej še neznane podatke o sodelovanju arhitekta Jagra pri opremljanju Hočevarjeve lekarne na Vrhniki je zbranim po-sredovaldr. NikoSadnikar(letnikrojstva1916),kijekotd^aktudi sam obiskal znamenito Narodno kavarno v Ljubljani, opremljeno po Jagrovih načrtih v narodnem slogu in uničeno leta 1932. O raziskovanju Jagrovega dela in prizadevanjih, da bi se z arhitektom osebno srečal med potovanjem po ZDA leta 1955, je govoril umetnostni zgodovinar Mirko Kambič. Razstava v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani bo odprta do 31. Jul^a2011. Nataša Oblak Japelj Igra prstov violinistke Petre Herič Vrhnika, 16. juny 2011 -Mlada petnajstletna violinistka Petra Herič iz Dragomerja seje v okviru Argonavt-skih dni predstavila na samostojnem violinskem koncertu. Svoje občinstvo je razvajala s čudovito inter-pretacyo mojstrov klasične glasbe Mozarta, Bramhsa in Dvoržaka, ob koncu pa je poslušalce navdušila še z dodatno zimzeleno Avsenikovo pesmyo Pastirčkom. Ob Petri smo na odru vrhniškega Cankarjevega doma slišali še klarinetistko Mileno Keser, ki se je poigravala z variacyami. Petra je bila po svojem drugem samostojnem koncertu, prvega je imela na Vrhniki lani, sproščena in zadovoljna: "Bilo je super, to sem dala skozi, vendar sem zelo uživala." Kot je še povedala ji je repertoar izbral njen profesor na Konservatoriju za glasbo in balet, Primož Novšak. "Ta program sva s profesorjem delala celo leto. Na koncertu pa sem nekako to zaokrožila in pokazala kaj sem naredila čez leto." Občinstvo je v vrhniškem Cankarjevem domu slišalo klasično obarvan program violine ob spremljavi klavirja prof. Maje Klinar. Na odru so odmevali Mozartov Koncert v G-duru, Dvoržakova Humoreska, Tarantela Pabla de Sarasateja, Ma-sesenejeva Meditac^a, Brahmsov Valček in dodatek Avsenikov Pastirček izpod spretnih prstov Petre in ubranega sukanja violinskega loka, ki je dvorano napolnil s harmon^o in čarobnostjo. Obetavna in talentirana violinistka, ki je navdušila polno dvorano pa je s svojim igranjem navduševala že na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer je dosegla odlične rezultate. Prepričala je tudi RTV Slovenko za katero je posnela Tarantelo in Humoresko. Odlična pa je bila tudi na Brdu pri Kranju, kjer je kot solistka nastopila skupaj z orkestrom. Kljub talentiranosti pa Petrini uspehi niso zrasli čez noč, kot nam je zaupala njena mama Sonja Herič je Petrina virtuoznost rezultat V Cankarjevem domu na Vrhniki se je v okviru Argonavtskih dni na samostojnem violinskem koncertu Igra prstov predstavila Petra Herič. trdega dela in samodiscipline, saj Petra ob igranju violine preživi okoli pet ur. Z igranjem violine je začela v prvem razredu in od takrat je violina njena stalna spremljevalka. "Mami je pričakovala, da bom šla na klavir, ker pri nas doma nismo v glasbenih vodah. Potem sem se sama odločila za violino in mi ni žal,"se je z nasmeškom svojih začetkov spomnila Heričeva. Petra se je na odru predstavila s svojo novo violino, kot je povedala je v kvaliteti stare in slednje bistvena razlika: Ta bolje zveni, lažje se stvari igrajo, da se ne sliši kakšnih šumov zraven, lažje se igra flažolete, vse se sliši bolj čisto. Je zelo velika razlika," je povedala glasbenica. Pri Na odru smo slišali klarinet Milene Keser. nakupu violine s katero je povezana rast glasbenika, so s prostovoljnimi prispevki Heričevi pomagali poslušalci koncerta. Na odru osrednjega kulturnega hrama se je z Variac^ami za klarinet skladatelja von Webra predstavila klarinetistka Milena Keser, ki se je s toni poigravala ob klavirski spremljavi Kaje Lojevec. Vesna Erjavec Argonavtski dnevi Cankarjeva poez^a med češnjami Vrhnika, 21. juny - Kulturna prireditev »Cankarjev laz« sodi met tiste spro-ščujoče kulturne prireditve, ki jih ni nikoli preveč. Poslušanja poezye in dobre glasbe v naravi, ob sončnem zahodu, se verjetno nihče ne brani. Sploh, če je na koncu za vse predviden še brezplačni posladek. Že osemnajstič je v Cankarjevem lazu na Sveti Trojici potekalo literarno popoldne v spomin na dogodke iz Cankarjeve mladosti. 21. ju- n^a, na Alojz^evo, se je namreč v starih časih končala osnovna šola. Tedaj so učenci dobili po sveti maši spričevala, pa še pest češenj in Prireditev Cankarjev laz vedno mineva v zelo sproščenem vzdušju: na travi, sredi narave. Češnje in orehovi štruklji za obiskovalce. štruklje za povrh. Cankarjeva knjižnica, ki se ji je letos pridružil še Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, tako že osemnajst let skrbi, da spomin na ta dogodek ne zbledi. Tako vsako leto pripravi na prostem v Cankarjevem lazu literarno popoldne, ki ga večkrat - tako kot letos -programsko dopoln^o tudi glasbeni izvajalci. Letos je za interpretac^o Cankarjevih pesmi poskrbel Matjaž Žirovnik, za uglasbeno po-ez^o pa skupina Klarise Jo-vanović z mešanico šansonov, gledališkega songa in trubadurskih pesmi. Kot je dejala direktorica knjižnice Suzana Potočnik, se je letos Cankarjeva poez^a znašla zato v programu, ker so se pred kratkim knjižničarji mudili v Šaleški dolini, med drugim tudi na grobu Cankarjeve ljubezni Anice Lu-šin, kateri je napisal veliko pesmi. Sicer pa se organizator tudi letos ni izneveril preko dvesto obiskovalcem. Zanje je pripravil koš štrukeljcev, več košar debelih češenj in p^ačo. Tako od uživanja niso drhteli le bobniči, marveč tudi brbončice.(gt) Cankarjev dom Vrhnika Med morji in gorami Vrhnika, 22. juny - V mali galeriji Cankarjevega domaje vrata odprla razstava umetniške keramike z naslovom »Med morji in gorami«. Razstava je bila hkrati še zadnji dogodek v sklopu festivala Argonavtski dnevi. » m M Barba Štambergar Zupan je vsako delo posebej tudi predstavila. Na fotografiji kaže na »vodno božanstvo« Nikolaja Mašukova. Na razstavi je na ogled postavljenih več keramik, ki so nastale v okviru umetniških srečanj V-oglje. Že šesto leto zapored sta jih v domači vasi Voglje pripravila keramičarka Barba Štambergar Zupan in njen mož Niko Zupan. Oba sta že znanca Vrhnike, saj sta v preteklosti tod vodila tečaj oblikovanja gline. Kolonce se vedno udeležijo tudi tuji umetniki, ki s svojimi Razstava bo odprta do 30. jun^a in od 1. do 18. septembra. motivi in tehnikami dajo srečanju še dodatno dimenz^o, nekaj njihovih najbolj izstopajočih del pa je mogoče videti tudi na razstavi. Ravno zato ponuja slednja izredno pester nabor tehnik in motivov, ki zagotovo ne bodo pustili ravnodušnega nobenega ljubitelja gline. Razstava bo odprta do 30. jun^a in od 1. do 18. septembra.(^) Kulturni program je ob odprtju razstave popestrila vokalna skupina Bodeče neže. 56 NAŠ ČASOPIS Kultura TJ. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Klub vrhniških študentov Sobota, 2. juJ^a ob 22. uri - kJub Zakon, Vrhnika Koncert: Raein & In-Sane Raein je ital^anska screamo/hardcore/punk skupina, sestavljena iz članov razpadlega screa-mo benda La Quiete in postrokerjev Neil on Impression. V letu 1999 je nastala v mestecu Forli in v nekaj letih postala eno izmed vidnejših imen screamo hardcora. Skupina je po izdatnem kon-certiranju (s turnejami po celini, Veliki Britanci in na Japonskem) v letu 2005 prenehala delovati. Ponovno se je vrnila nekaj let pozneje, sprva le z načrtom o priložnostnem koncertu, nato pa svojo pot nadaljevala s ploščo Nati Da Altri Padri/Ogni Nuovo Inizio in intenzivnim koncertiranjem. Leto 2011 je zaznamovala njihova nova plošča, kom-pilac^a Ah, As if... (www.myspace.com/raein) Skupino In-Sane, ki prisega na zdravi do-it-yourself duh, zaznamuje energičen, emocionalen punkrock/hardcore s številnimi ritmičnimi preskoki, ki zarisuje vzporednice s skupinami, kot so Against Me, Hot Water Music in Propagand- hi. Poleg tega je In-Sane nedvomno koncertno najaktivnejša slovenska skupina, ki vsako leto odigra nekaj evropskih turnej, na katerih si vztrajno dviguje prepoznavnost ter novači nove oboževalce. In prav v svojih živih nastopih InSane najučinkoviteje poosebljajo to, kar naj bi punkrock predstavljal - energ^o, strast, predanost. Dvignite pesti v zrak in se pripravite za singalong! (www.myspace.com/insaneslo) Nedeljski filmski večeri Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekc^o in dobrim ozvočenjem po-ustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televiz^ci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-klub.si/ forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! prireditevzajul^in avgust2011 ika PONEDELJEK, 25. 7. 2011, od 7. do 14. ufe RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika TOREK, RDEČI KRIŽ VRHNIKA 26. 7. 2011, KRVODAJALSKA AKCIJA od 7. do 14. ufe Cankarjev dom Vrhnika Ali ste vedeli, da... 1. ...so slovenski maturantje odplesali največjo sinhrono četvorko na svetu in se s tem vpisali tudi v Guinnessovo knjigo rekordov? Četvorko, tradicionalen ples slovenskih maturantov, je po ulicah desetih slovenskih mestih hkrati plesalo več kot 8000 maturantov! 2. ...da drži Guinnessov rekord v najdaljši samostojni ženski vožnji z motorjem Slovenka Benka Pulko, popotnica, ki je z motorjem v 2000 dneh prepotovala J celin in prevozila več kot 180.000 kilometrov? 3. ... se podzemni muzej premogovništva v Velenju, petem največjem slovenskem mestu, ponaša z najnižje ležečo jedilnico v Evropi? Ob ogledu muzeja vam pristno rudarsko malico postrežejo kar 180 m pod zemljo! Leta 2001 se je muzej ponašal tudi z nominac^o za evropski muzej leta. 4. ... v Slovenci raste najstarejša vinska trta na svetu? V drugem največjem slovenskem mestu Mariboru raste trta, vrste žametna črnina, katere starost ocenjujejo na preko 400 let! Kljub častitljivi starosti pa vsako leto iz njene bere še vedno pridelajo več kot 25 litrov vina! 5. ... je daleč najuspešnejša slovenska glasbena skupina vseh žanrov in dob narodnozabavna skupina Ansambel bratov Avsenik, ki je prodal kar 31 mil^onov plošč, drži pa tudi svetovni rekord v neprekinjenem muziciranju - več kot 300 večerov zapored? Brata Avsenik sta tudi največkrat izvajana evropska skladatelja! 6. ... je slovenski ekstremni kolesar Marko Ba-loh v septembru 2002 postavil svetovni rekord v 12-urnem kronometru? V 12 urah je prevozil kar 452,J3 km, kar pomeni, da je prevozil povprečno več kot 35 km! S tem dosežkom se je uvrstil tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. J. ... se Idr^a, manjše slovensko mesto, ponaša z drugim največjim rudnikom živega srebra na svetu? Rudnik se po 500 letih obratovanja počasi zapira in preureja v muzej, ki se ponaša z največjo leseno-železno črpalno napravo v Evropi, izdelano leta 1J92, ki je črpala vodo iz predelov kar 238 m pod zemljo. 8. ... se je slovenski alpinist in smučar Davo Karničar namenil s smučmi spustiti z vrha najvišje gore na vseh celinah? Kot prvemu na svetu mu je tako uspelo najprej preplezati in nato s smučanjem sestopiti z Mt. Everesta! Za dosego cilja "sedmih vrhov" pa mu manjkata še najvišji vrh Antarktike Mt.Winson in najvišji vrh Severne Amerike Mt. McKinley. 9. ... je pomemben simbol slovenstva lipa oziroma lipov list? Mati vseh slovenskih lip pa je gotovo Najevska lipa, ki naj bi bila stara več kot J80 let, v prsni višini pa njen obseg znaša kar 12.5 m! Ob tej lipi se vse od osamosvojitve Slovence leta 1991 vsako leto avgusta na srečanju zberejo tudi vsi najpomembnejši slovenski državniki. 10. ... so obiskovalci največje skakalnice na svetu - slovenske Planice do sedaj lahko bili priča že več kot šestdesetim svetovnim rekordom v smučarskih skokih in poletih? Med drugim je smučarskim skakalcem in letalcem v Planici prvič uspelo prebiti magični meji tako stotih kot tudi dvestotih metrov! 11. ... je čebelarstvo že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v slovenski prostor? V Slovenci čebelari-mo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loči predvsem po nenapadal-nosti, pridnosti in delavnosti. Gotovo najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je v zvezi s čebelarstvom že pred skoraj tristo leti svetoval tudi na avstr^skem cesarskem dvoru. Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede kot pred tisoče leti. Čebelarstvo so poznali že v starem Egiptu okrog 4000 let pr. Kr. Za kilogram akac^evega medu je potrebnih približno 120.000 čebeljih poletov, kar pomeni obisk okrog 4 mil^onov cvetov! 12. ... v Slovenci že od ustanovitve leta 1580 deluje svetovno znana kobilarna Lipica, ki slovi po vzgoji skoraj že aristokratskih Lipicancev? Značilnost odraslega lipicanca sta predvsem njegova bela barva in pa skoraj neverjetno lahkotna sposobnost učenja. Lipicance so zaradi njihovega galantnega koraka nekdaj gojili predvsem za potrebe dvora, danes pa s svojim plesom predstavljajo svetovno turistično atrakc^o! ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika VPIS ABONMAJEV SEZONA 2011/2012 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu abonmajev v sezoni 2011/12! _ v Otroški abonma ENAJSTA SOLA Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Lutkovno gledališče Ljubljana z lutkovno predstavo Anje Štefan BOBEK IN BARČICA (rež^a: Barbara Bulatović), Mini teater iz Ljubljane z gledališko lutkovno predstavo Andreja Rozmana Roze JANKO IN METKA, (rež^a: Robert Waltl), Lutkovno gledališče FRU-FRU, ki nam bo predstavilo rusko narodno pravljico ZLATOLASKA IN TRUE MEDVEDI, (rež^a: Irena Rajh, Ajda Rooss), Klariso Jovanovič z glasbeno plesno predstavo otroških pesmic STOJI MI LIPICA in Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo po motivih bratov Grimm PEPELKA (rež^a: Pavel Polak). GJedaJiški abonma Na oder VeJike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Romantično komedno v objemu tanga Vesne Pernarčič -ČAS ZATANGO (rež^a: Primož Ekart), Mestno gledališče Ptuj z nadaljevanjem zgodbe slovenskega filma Petelinji zajtrk, avtorja Fer^a Lainščka -GAJAŠ, ARESTANT (rež^a Marko Naberšnik), Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s tragično komed^o Friedricha Durrenmatta -OBISK STARE GOSPE (rež^a Dušan Jovanović), Slovensko mladinsko gledališče s farso Ivana Cankarja -POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (rež^a: Vito Taufer), Mestno gledališče Ljubljana z Molièrovo komed^o -SKOPUH (rež^a: Boris Kobal), in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana z burlesko Ernsta Lubitscha, (v zadnji sezoni je odpadla zaradi bolezni v ansamblu) -KO SEM BIL MRTEV (rež^a Diego de Brea). Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informac^e vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Dosedanje abonente prosimo, da pr^avnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, do 31. J. 2011 ali pa osebno oddate v Turistično informac^skem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. 2011 do 1J. 9. 2011, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informac^skem centru Vrhnika. TJ. jun^2011 elektrons tronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 57 IU«>MO\NKARtEVA KNJIŽNIC^! VRHNIKA Strokovna ekskurz^a v Velenje Cankarjeva knjižnica Vrhnika je bila 25. maja zaprta zaradi strokovne ekskurzje. Našim članom smo zato dolžni kratko poročilo. Namen ekskurzje je vedno strokoven, kar pa vedno izkoristimo tudi za ogled katere od zanimivosti. Izbiramo si slovenska mesta z novejšimi ali obnovljenimi knjižnicami, ker si tudi sami zelo prizadevamo za novo knjižnico. Lepo je videti, kako so jo načrtovali in prenovili drugje in kakšne so pomanjkljivosti, ki so se pokazale pozneje. Letos nas je pot vodila v nje gradiva ni potrebna izkaz- člani knjižnice mirno vad^o. Knjižnico Velenje, ki se je leta nica, preprosto odpreš loputo Postavitev knjig je označena 2005z dveh lokac^ preselila v adaptirane prostore na 2334 m2 in tako pridobila bistveno več površin - štud^sko in računalniško čitalnico, preddverje s časopisno čitalnico in prireditvenim prostorom, nabiralnik za vračanje gradiva zunaj delovnega časa, knjigo-mat, e-klavir ... Gradivo je postavljeno v štirih območjih - za otroke in mladino, leposlovje, neleposlovje ter do-moznanstvo. Ima tudi enoti v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Ko smo se dogovarjali za obisk, sem imela občutek, da smo zelo dobrodošli. Pričakal nas je direktor in nas predal v roke svoji sodelavki, ki nas je popeljala po knjižnici. Najprej smo si od blizu in z velikim zanimanjem ogledali nabiralnik za vračanje knjig zunaj delovnega časa. Delovanje je povsem preprosto. Za vrača- in vanjo odložiš gradivo, ki se nato zbira na premičnem vozičku, ki ga knjižničarji odpeljejo in vrnejo gradivo. Ob tem za zadnji dan ne obračunajo zamudnine. Po njihovih izkušnjah je to ena boljših investic^, nekaj podobnega si že nekaj časa želimo tudi pri nas. Ena od zanimivosti je tudi elektronski klavir, ki so po regalih in v prostem pristopu tako, da si lahko vsak uporabnik že doma ogleda, na kateri polici bo našel knjigo. Prav tako je grafični prikaz na voljo v knjižnici ob vsakem računalniku namenjenem za iskanje gradiva. Ker imajo več prostora kot pri nas, so tudi police v primerni višini in lažje dostopne. Imajo tudi velik Cenjene uporabnike Cankarjeve knjižnice Vrhnika obveščamo, da bo knjižnica med poletnim delovnim časom od 26. jun^a do 31. avgusta odprta po naslednjem urniku: vsi oddelki: ponedeljek, četrtek: 13.00 - 19.00 torek, sreda, petek: J.30 - 14.00 sobota: zaprto! Hvala za razumevanje! ga kupili predvsem zaradi velikih potreb glasbene šole. Na njem lahko z uporabo slušalk prireditveni prostor, celotna knjižnica pa je projektirana tako, da so nekateri deli (npr. čitalnica) dostopni tudi neodvisno od odpiralnega časa preostalih delov knjižnice. Po končanem ogledu so nas pogostili s kavo v kavarni, ki je v sklopu knjižnice. Videli smo veliko strokovno zanimivih rešitev, ki jih bomo lahko s pridom uporabili pri postavitvi naše obnovljene knjižnice, le priti moramo še do nje. Naš drugi cilj je bil kraj Ple-šivec, kjer je pokopana Ana Lušinova, ena Cankarjevih mladostnih ljubezni, morda celo najgloblja med njimi. Z njo se je seznanil v maju 1898, ko je imela sedemnajst let in je obiskovala nunsko meščansko šolo. Njuna ljubezen je hitro in močno vzplamtela in čisto naravno je, da je na- šla odmev tudi v njegovem umetniškem delu. Poznamo štirideset pisem Ani in zlasti prvih štiriindvajset sodi med najbolj dovršeno ljubezensko korespondenco slovenskih literarnih ustvarjalcev, če ne v sam njen vrh. Pesmi, posvečene njej, najdemo v ciklu Iz lepih časov v drugi izdaji Erotike, nanjo pa spominja tudi Ana, glavna oseba v drami Jakob Ruda. Vpisala se je na učiteljišče in postala učiteljica pri sv. Benediktu v Slovenskih Goricah. Ljubezen se je predvsem s Cankarjeve strani ohladila, tako da se je Ana leta 1905 poročila z učiteljem Hinkom Bergantom ter se preselila na Plešivec pri Velenju, kjer je februarja 1910 umrla za jetiko. Prav po Bergantovi zaslugi so bila njuna pisma tudi ohranjena. Na nagrobni spomenik je dodal kamnito ploščo s Cankarjevimi verzi: »Tiho zdaj v grobu spi tvoja in moja vesela mladost.«. Prebrali smo nekaj odlomkov pisem in ji v spomin prižgali svečo. Odpravili smo se še na ogled Kavčnikove domačne v Za-vodnje. To je najjužnejša ohranjena alpska dimnica v evropskem prostoru, ki je bila naseljena še pred dobrimi petindvajsetimi leti. Zadnji prebivalec je bil Ferdo Kavčnik, ki je študiral filozofijo. Muzejska predstavitev dimnične hiše je pripravljena tako, da smo imeli občutek, da v njej še vedno živ^o ljudje. Na ognjišču je plapolal ogenj in tudi dim se je prosto valil po prostoru. Vodnik je bil enkraten in izviren, hiša je polna starih drobnih predmetov in orodja, slišali pa smo tudi nekaj dogodivščin iz življenja ljudi v okolici. Za konec nam je postregel še z jabolki, pečenimi po starem receptu na odprtem ognjišču. Preživeli smo lep in zanimivosti poln dan. Kam se bomo napotili prihodnjič, pa se bomo še dogovorili. Irena Petrovič Knjižne novosti v maju 2011 0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLO-PED^E, ZBORNIKI BLANCHARD, K.: Enominutni menedžer uravnoteži delo in življenje DOLENC, S.: Kratke zgodbice o skoraj vsem KLAKOČAR Vukšić, H.: Nemirno morje LEHMANN, M.: Ezekielove solze MIHALIČ, R.: Kako vodim sestanek POLER Kovačič, M.: Uvod v novinarstvo SMITH, J.: V postelji z Googlom ŠTULAR, A.: Živa sem! 1 FILOZOF^A, ETIKA, OKULTIZEM, PSIHO-LOG^A BIERI, P.: Rokodelstvo svobode BYRNE, R.: Moč MEGRE, V. N.: Nova civilizac^a PRENTISS, C.: Bodi, kar hočeš & vzemi, kar hočeš VITALE, J.: Prebujenje v srečo 2 VERSTVO NANCY, Jean-L.: Corpus SLOMŠEK, A. M.: Mati čiste ljubezni 3 SOCIOLOG^A, POLITIKA, EKONOMIJA, PRAVO, VZGOJA, ETNOLOGJA ANDERSON, C.: Brezplačno BADALIČ, V.: Rdeča mašiner^a BEUERMANN, D.: Celostna šola BOURDIEU, P.: Moška dominac^a BREZOVŠEK, M.: Sodobna upravna misel KRESAL, B.: Delovno pravo LEVI, P.: Razpad Jugoslav^e na filmu PANCE, T.: Od starih pričevanj k sodobni odrski preobleki PARKINSON, L.: Družinska mediac^a PETRIC, M.: Starševstvo je lep, a odgovoren poklic RETUZNIK Bozovičar, A.: V krogu življenja STANIČ, G.: Načela sreče TURK, B. M.: Razdalje do sveta 5 OKOLJE, MATEMATIKA, ASTRONOM^A, FIZIKA, KEM^A, BIOLOG^A CENCELJ, M.: Topolog^a ROZMAN, F.: Zastrto vesolje ROŽMAN, P.: Matične celice in napredno zdravljenje ŽEROVNIK, J.: Tehniška matematika 2 6 MEDICINA TEHNIKA, KMET^STVO, VODENJE, INDUSTR^A, OBRT AMALIETTI, P.: Negovanje diha BLAŽIČ, L.: Družinski homeopatski vodnik BROWN, S. E.: Alkalizirajte se v praksi DIEDRICH, M.: Kaj mi govorno živali EDEN, D.: Energ^ska medicina za ženske GRUDEN, D.: Varovanje okolja v avtomobilski industrii HUDINA, M.: Osnove hortikulture JOVANOVIĆ, K.: Izgubljeni v iskanju sebe KAMPUŠ, Z.: Osnove tehnolog^e preoblikovanja kovin PREMRL, B.: Briški teri STONE, G.: Skrivnosti ljudi, ki nikoli ne zbo-l^o THOMAR, J. H. R.: 42-dnevno zdravljenje raka po Rudolfu Breussu WRIEDT, K.: 14-dnevna dieta z malo maščob zafošnik, t.: Zgodba o najstarejši trti na svetu 7 UMETNOST, ARHITEKTURA, FOTOGRAFKA, GLASBA, ŠPORT BRECHT, B.: O filmu LYNCH, K.: Podoba mesta MIKŠA, P.: Slovensko planinstvo MYATT, C.: Gremo jadrat! RANCIERE, J.: Kinematografska pripoved REICHENBERG, M.: Poslušajmo filme RESMAN, B.: Upravna enota Kočevje TOMŠE, I.: Potepanja po gorah ŽEROVC, B.: Umetnost kuratorjev ŠERBELJ, F.: Izzvenevanje nekega obdobja 81 JEZIKOSLOVJE kOŽELJ Horvat, S.: Priročnik za sporazumevanje SAMMÛLLER, S.: Učimo se angleško z medvedkom 82 KNJIŽEVNOST BOURDIEU, P.: Sociolog^a, zgodovina, književnost MORETTI, F.: Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi NOVAK, B. A.: Salto immortale STANONIK, M.: Literarjenje, kronopisje in ro-kopisje v teorii in praksi 82-1 POEZJA BABAČIĆ, E.: Vsak otrok je lep, ko se rodi CLIFF, W.: Belg^ska država FAŠMON, M.: Grafiti RAZBORŠEK, M.: Nepopolna Hest^a REVERDY, P.: Smrtno ranjen zrak SANTOLIQUIDO, A.: Med vrsticami ŠANDA, J.: Kralj Samo 82-2 DRAMATIKA ŽMAVC, J.: Nekaj tretjega: enodejanke 82-3 ROMANI, KRATKA PROZA CORTEZ, D.: Morilci brez orožja FALCONES, I.: Fatimina dlan FRUMEN, T.: Strupena vrtnica GAČNIK-Gombač, L.: Pokrajina vrtnic GARWOOD, J.: Odkupnina GLUVIĆ, G.: Pri mojstru na čaju GRISHAM, J.: Bleachers JEZERNIK, M.: Ogrlica KRISTOF, A.: Trilog^a MAGRIS, C.: Drugo morje MARIOTTE, J.: Brassovo breme MARTIN, George R. R.: Vranja gostja MERC, D.: Planet žensk ROZMAN, G.: Tapkanje na mestu STOCKETT, K.: Služkinje TRUSSONI, D.: Angelolog^a TURNŠEK, M.: In hrumela je Drava 82-4...9 ESEJI, HUMOR, SPOMINI, DNEVNIKI, POTOPISI ALEKSEJEV, J.: Za pest esejev BERGER, A.: Omara v kleti BIZJAN, I.: Ureznine : fragmenti o razsutju etike MORRIS, J.: Trst in kaj pomeni nikjer POLIČ, V.: Teater, sodn^a, erotika REMEN, R.: N.: Misli ob kuhinjski mizi 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE BOUMANS, L.: Odil Krok, zelo pr^azen krokodil COOPER, D.: Čarobne dogodivščine Tare in govorečega muca DERGANC, M.: Profesor Čurilaj in papiga Kiki GAIMAN, N.: Pokopališka knjiga GLEITZMAN, M.: Nekoč GOMBAČ, Ž.: Gusar Edi rešijr^atelje HAAS, M.: Kdo kliče škrata Črnobrada? JEFFREY, S.: Frančkova poučna slikanica KLENOVŠEK M. M.: Tr^e mucki in zmaj MEAD, R.: Zadnja žrtev RYAN, M.: Prekletstvo kapitana Križemgleda STEWART, A.: Še malo, pa bo! ZUPAN, V.: Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo 9 DOMOZNANSTVO, GEOGRAFJA, ZGODOVINA, BIOGRAFJE AMALIETTI, P.: Ko laž postane resnica CLAYTON, M.: John Lennon FERENC, T.: Okupac^ski sistemi med drugo svetovno vojno PIRJEVEC, J.: Tito in tovariši REYNOLDS, E. E.: Bi-Pi SINGER, I. B.: Ljubezen in izgnanstvo STEPIŠNIK, U.: Fizična geografija krasa ŠERIĆ, N.: Lepote hrvaškega Jadrana VIDMAR, J.: Moj obraz Najbolj iskane ali izposojene v maju 2011 1. Woodiwiss, K. E.: Shanna 2. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 3. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 4. Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica 5. Brown, S.: Nebeška vročica 6. Quick, A.: Vragol^e 7. Gilbert, E.: Jej, moli, ljubi 8. Gabaldon, D.: Tujka 9. Gregory, P.: Posvetne radosti 10. Goudge, E.: Dežela zelenega delfina Film za odrasle El ÁNGEL exterminador = Angel uničenja ANTICHRIST = Antikrist BROTHERS = Brata DAY zero = Trideset dni EASY A = Lahka punca HACHIKO : a dog's story = Hachiko : zgodba o zvestem psu JACKASS. 3 The KILLER inside me = Morilec v meni KVINNODROM = Ženske sanje L'ARNACOEUR = Heart breaker = Lomilec src The MESSENGER = Zadnje sporočilo MOON = Luna Un PROPHETE = Prerok SOUL kitchen = Kuhinja z dušo TAKERS = Tatovi The TOWN = [Mesto] UNSTOPPABLE = Neustavljiv Das WEISSE Band = Beli trak Dokumentarni filmi AMBROŽ, M.: Škrat Črnobrad : vodnik po slovenskih učnih poteh PIŠOT, R.: Smučanje je igra RITTER, Savina A.: Joga obraza SLABANJA, R.: Osnovna šola teka na smučeh SLABANJA, R.: Tekmovalna šola teka na smučeh s Petro Majdič Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si Izbor: Niko Nikolčič 58 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a TJ. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 19. Argonavtski dnevi ^19. Argonavtski dnevi ^19. Argonavtski dnevi ^19. Argonavtski dnevi ^19. Argonavtski dnevi ^19. Argonavtski dnevi ^19. Argonavtski dnevi Modelarska delavnica Ikarjev let Vrhnika, 18. jun^ - V športni dvorani OS Antona Martina Slomška je potekala modelarska delavnica v organizac^i Kluba letalcev Vrhnika, Modelarskega kluba Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Na njej je preko štirideset otrok izdelovalo tri različne tipe jadralnih letal: iz papirja, deprona in lesa balse. Kot se spodobi za tovrstne delavnice, je na koncu sledilo tudi tekmovanje. Otroci so z galerie dvorane metali svoje modele, zmagovalec pa je bil tisti, katerega model je odjadral najdlje. Vsi udeleženci so prejeli spominske diplome, najboljših pet v vsaki kategorii (glede na material letala) pa tudi praktične nagrade - kaj drugega kot modele letal.(gt) Slabo vreme zdesetkalo prvi Argonavtski maraton Vrhnika, 19. jun^ - Nedeljsko dopoldne je bilo deževno in hladno, kar je odvrnilo marsikaterega rekreativnega kolesarja od želje, da bi se podal na 81 km dolgo traso po štirih občinah. Sodeč po zanimanju in izražanju interesa pred samim dogodkom je organizator (Sd Agon^a v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika) pričakoval število udeležencev v stoticah, tako pa jih je zaradi slabega vremena štel v deseticah. Na traso se je iz športnega parka v središču 81 km dolga trasa je potekala iz Vrhnike v Borovnico, na Brezovico, Dobrovo in Polhov Gradec, od tam pa preko Zaloga in Butajnove v Šentjošt, Podlipo in nazaj na Vrhniko. Vrhnike namreč podalo le okoli štirideset kolesarskih nade-budnežev, ki so jim na začetku nekaj besed vzpodbude namenili tudi župan Stojan Jakin, direktor ZIC Vrhnika Boštjan Koprivec in Leon Malovrh iz Sd Agon^a. Kolesarji so bili dejansko pravi argonavti, kajti na pot so se podajali v podobni negotovosti, le da prvi niso vedeli za pot, kolesarji pa kakšno vreme jih čaka na poti. Startali so sicer v suhem vremenu, a že komaj nekaj minut po štartu se je ulilo kot iz škafa. Da jim vreme ni prizanašalo niti naprej, se je bilo mogoče prepričati tudi med neposrednim prenosom maratona na internetu. Sicer pa je letošnji prvi Argonavtski maraton predvideval tudi otroški maraton Argonavtek, spretnostni poligon na atletski stezi nogometnega igrišča, ki pa je zaradi slabega vremena odpadel.(gt) Nogometni turnir ZAVAS Glavna nagrada še tretjič v roke ekipi Škoro Vrhnika, 18. juny -Na asfaltni ploščadi v Športnem parku Vrhnika se je že šesto leto zapored pomerilo 16 ekip v malem nogometu, med katerimi je zopet slavila ekipa Gradbeništva Škoro in tako zapustila Vrhniko bogatejša za 1200evrov. Dvodnevni turnir v organiza-c^i Sd Sportna pot in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika je letos končno minil brez dežja, pa čeprav so v soboto ravno tako grozili črni oblaki in nevihtni vetrovi. Toda gledalcev to ni pa so se potegovali tudi udeleženci turnirja. Nagradni sklad je bil »težak« 3000 evrov, kar je na Vrhniko pripeljalo vrhunske ekipe malega nogometa, kjer so nekatere imele v svojih vrstah tudi državne reprezentante. Zmagovalna ekipa Gradbeništva Škoro si je pribrcala 1200 evrov. UjUiiaiji^iR Najboljši vratar tolažilne skupine Martin Popit je prejel iz rok direktorja ZIC Vrhnika Boštjana Koprivca spominski pokal. V ozadju sta Tilen Artač in Sašo Rajaković, ki sta poskrbela za nepozabne komentarje turnirja. pretirano motilo, saj je bilo zanje dobro poskrbljeno. Montažna tribuna jim je ponujala ugodje in dober razgled, hostese pa so skrbele za drobna darila in prodajo srečk. Najsrečnejši so se domov vrnili bogatejši za skuter, televiz^o, vrtalni stroj ali kako drugo podobno bogato nagrado. Za bogate nagrade Play off pred vrati Vrhniška ekipa tenisačev ob zmagi z Novo Gorico 5 : 4 Vrhniška teniška ekipa letos nastopa v 1. slovenski rekreativni ligi, kjer je v dveh skupinah po pet ekip. Vrhničani igrajo skupaj z Domžalami, Novo Gorico, Novim mestom in Slovanom iz Ljubljane. V enokrožnem sistemu so trikrat zmagali in doživeli en poraz. Tako so si odprli vrata za play off, kjer se srečata prvi dve ekipi iz obeh skupin. Igralci igrajo devet tekem, in to po tri dvojice in šest posameznih (+35, +40, +45, +50 in +60 let). Za domačo vrhiško ekipo igrajo najboljši domači igralci ter nekaj pr^ateljev iz Ljubljane. Med njimi je tudi doslej najboljši slovenski nogometaš Brane Oblak, ki zna udarjati tudi z roko. Več o nadaljnji uvrstitvi pa v naslednjih številkah Našega časopisa. S. S. merili z ekipo Dimnikarstvo Okič ter slavili z golom razlike po penalih. »V prvem polčasu smo imeli kar nekaj priložnosti, a smo bili premalo zbrani v zaključku akc^, zato smo morali na koncu iskati srečo v pena- ga turnirja sta se preskusili ekipi Gradbeništva Skoro in Kra-šovec Hidrospeleo. Poznavalci so že pred začetkom stavili na ekipo Skoro, ki naj bi imela v svojih vrstah dva državna reprezentanta, za seboj pa že Vrhniška ekipa Propali fudbaleri (zelene markirke) je slavila v to-lažilni skupini. lih,« je po tekmi dejal za Naš časopis Almir Nasufović. Fante je »rešil« vratar Martin Popit, ki je ubranil odločilno sedemme-trovko. »Občutki po tako razburljivi tekmi so fenomenalni. Zmagati pred domačo publiko je vendarle nekaj najlepšega,« je dejal Popit, ki je ob razglasitvi prejel tudi naziv najboljšega vratarja tolažilne skupine. V finalnem dvoboju glavne- dve lovoriki preteklih turnirjev. Omenjena ekipa je kmalu potrdila svoj sloves, saj se je skoraj nenehno nahajala v njegovem kazenskem prostoru. Sredi drugega polčasa je že slavila s 4:2, ko pa je ekipa Hidrospeleo zamenjala vratarja z »navadnim« igralcem, pa so ji še dvakrat zatresli mrežo. Finalni dvoboj se je tako zaključil s 6^2 v korist ekipe Gradbeništvo Skoro.(gt) Končni vrstni red najboljših: Gradbeništvo Skoro, Krašovec Hidrospeleo in Behar Astlak. Najboljši posamezniki turnirja: najboljši vratar - Vladimir Simonovič, naj igralec - Alen Fetič, naj strelec - Igor Osred-kar in fair play - Stojan Krička. Končni vrstni red tolažilne skupine: Propali fudbaleri, Dimnikarstvo Okič in Steletova. Za najboljšega igralca je bil razglašen Jure Kordiš, za najboljšega vratarja Martin Popit, za najboljšega strelca pa Almir Begič. Tudi tokrat je lahko publika spremljala dogajanje na igrišču iz tribun. Organizator je že drugo leto zapored pripravil tako imenovano »tolažilno skupino«, kjer so pristale ekipe, ki se jim ni uspelo prebiti skozi izločilne boje. Tu so prišli na svoj račun Vrhničani - imenovali so se Propali fudbaleri, ki so na igrišču poželi veliko simpat^. V finalnem dvoboju so se po- Tenis Zmaga v Ljubljano V sklopu Argonavtskih dni je potekal že tradicionalni teniški turnir dvojic v organzac^i Teniškega kluba Vrhnika. Sam turnir ima že kar veliko let pred seboj. Če me spomin ne vara, je bil to že deseti po vrsti. Predhodnica sedanjega turnirja dvojic oziroma parov je bil turnir posameznikov za pokal pizzerie Boter. Ta se je začel že leta 1991, ko je "Boter" praznoval prvo obletnico delovanja pizzerie na Vrhniki. Letošnji turnir je bil po oceni vrhniških teniških zanesenjakov eden najbolj kakovostnih in najboljših daleč naokoli. Pritegnil je šestnajst dvojic iz naše obljubljanske regie. Lanska zmagovalca sta tudi letos pokazala svojo premoč, kakovost in predvsem uigranost. Domači igralec Aljoša Seljak je letos za partnerja v goste povabil Marka Skerjanca, dolgoletnega prijatelja in sotekmovalca, da bi prevzela zmagovalni primat. Ne glede na prikaz vrhunskega tenisa sta se morala zadovoljiti z drugim mestom. Vrstni red je bil naslednji: 1. Kadirnik, Jovanovič 2. Seljak, Skerjanc 3. Kovačevič, Gregorin 4. Petkovšek J., Mesec D. Direktor turnirja je bil neutrudni Rale Brajkovič, ki je s sponzorji pripravil bogate nagrade. Sponzorji pa so bili: Blago mix, Prosaf, Tomaž bar, RCG (Vrhnika), BosA (Ljubljana), NCR (Ljubljana), Dnevnik (Ljubljana) in drugi. S. S. (foto: GT) 27. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 59 Na Planino se je povzpelo več kot petsto pohodnikov. Transverzala ponosa Ves dan so potekale različne animacye, na primer zab^anje žeblja, zmagovalci pa so bili deležni praktičnih nagrad. Zlatorogov ponos pod planinskim stolpom Planina nad Vrhniko, 14. maj - V soboto je bil na Planini nad Vrhniko drugi dogodek v okviru Zlatorogove transverzale ponosa, ki se je porodila lani ob 185-obletnici Pivovarne Laško. Kljub slabim napovedim vreme-noslovcev, je sonce syalo kot za stavo, kar je še dodatno pripomoglo k vsesplošnemu prešernemu razpoloženju zbranih na Planini. Letošnji koledar Zlatorogove transverzale ponosa vsebuje dvanajst obiskov planinskih koč, kjer Pivovarna Laško pripravi celodnevno družabno srečanje z animac^ami. Druga po vrsti v koledarju je bila Planina nad Vrhniko, kjer se je v častno Zlatorogovo vpisno knjigo vpisalo kar 535 ljubiteljev planin. Za vsak njihov podpis Pivovarna Laško daruje en evro za nadaljnje učinkovito delovanje lokalnega planinskega društva, ki upravlja s planinsko kočo na izbranih lokac^ah. Tokrat so zbrana sredstva, ki jim je Pivovarna Laško dodatno primaknila še 465 evrov (skupna vrednost donac^e namreč znaša najmanj 1.000 evrov), prejeli člani skoraj 600-članskega Planinskega društva Vrhnika. Člani vrhniškega društva so svojo vlogo soorganizac^e dogodka Zlatorogove transverzale ponosa opravili z odliko. Vse, ki so na vrh prisopihali z ene izmed številnih poti, ki vod^o na priljubljeno izletniško točko Vrhničanov, so brezplačno pogostili s slastnimi palačinkami, Ema in Miro Goričan pa sta gostinsko ponudbo dopolnila še z gibanico, ki jo lahko mirne vesti postavimo ob bok prekmurski. Z njo vam postrežejo vse sobote, nedelje in praznike, ko obratuje zavetišče na Planini. Na samo z dobrotami, za katere so bili hvaležni trebuščki, člani Planinskega POLETNI VKLOP -ŠPORTNE POČITNICE nam pridružite in del časa preživite z nami na brezplačnem »Poletnem vklopu«. Z vami bomo ustvarjali, plesali, spoznavali razne poklice in športe, se kopali v bazenu in na morju, se sprehajalo, kolesarili, taborili, strelj; z lokom, igrali nogomet floorball, košarko, se uči tenisa, rolanja in tujega j obiskali Živalski vrt, kin stripe in ... Zabavali in igrali se bon fÁ t .m Prvič se dobimo V PONEDELJEK, 4. 7. 2011 OB 9. URI v jedilnici osnovne šole IVANA CANKARJA (vhod pri zaklonišču). Natančen urnik delavnic in ostalih aktivnosti bo pred začetkom objavljen na internetnih straneh zavodov. Veselimo se počitnic z vami! it ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport In turizem Vrhnika (Daniel Cukjati; 051/661-061, 01/7506-635) Center za socialno delo Vrhnika (Marjanca Osredkar; 01/7506-270) društva Vrhnika, ki jim »poveljuje« Roman Novak, so se izkazali tudi s svojimi organizac^skimi veščinami. Zbrane so zabavali člani zasedbe Aqua-Luna, ki so na plesišče privabili številne plesalce. Glede na to, kar smo videli, bi skoraj lahko zaključili, da je velika večina planincev tudi odličnih plesalcev. Družabne nagrade igre pod taktirko moderatorja Gregorja Janežiča so tudi tokrat požele izjemno zanimanje in na usta tekmovalcev in nav^ačev risale dobrovoljne nasmehe. Podelili so številne nagrade Pivovarne Laško ter med dogajanjem pripravili tudi nagradno žrebanje za lepe nagrade Avto-merkurja. (gt, foto: anja armič) Novičke v Športne zveze Vrhnika Za začetek moramo sporočiti za športna društva najbolj nepr^etno novico, namreč to, da smo v majskih novičkah objavili preveč optimistično izjavo predsednika Ko-mis^e za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis.Glede na dejstvo, da na dan pisanja jun^skih novičk Komis^a za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis, še ni prejela vabila za sejo, na kateri naj bi potrdila vrednotenje vlog in višino dodeljenih občinskih sredstev, lahko sklepamo, da za športna društva pogodbe o sofinanciranju športnih programov do konec jun^a še ne bodo pripravljene. Predvidevamo, da bodo do takrat verjetno izdani šele sklepi. Prva proračunska sredstva torej lahko izvajalci letnega programa športa pričakujemo šele v jul^u. Komentar k temu je lahko samo, da je delovanje športnih društev v takih pogojih sofinanciranja več kot zelo težko. Z veseljem pa sporočamo novico, da se je kljub vsem težavam z baliniščem članom Balinarsko-športnega kluba Blagajana Vrhnika^uspelo uvrstiti v 2. slovensko balinarsko ligo - zahod. Čestitamo. Junij je mesec olimpizma. Delovno ga je obeležil tudi Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, in sicer najprej s sejo Izvršnega odbora, nato s sejo Nad-zomega odbora, nazadnje še z zasedanjem skupščine. Do svežih novic OKS imate dostop tudi prek naše spletne strani. V juniju smo bili na 9. teku v Bevkah in na praznovanju 30-letnice delovanja Sd Dren na Drenovem Griču. Športnemu društvu Dren smo ob tej priložnosti podelili priznanje naše zveze. Prisotni smo bili tudi na 7. teku v Star maln, ki ga je organiziralo Športno društvo Povž. V času dopustov ne bomo samo počivali, ampak bomo opravili naloge, ki smo jih sprejeli v program dela. Poleg tega bomo tudi letos, tako kot lani, naše člane po telefonu obveščali o nujnih zadevah, ki jih bo verjetno treba opraviti v času dopustov. Pri tem imamo v mislih prgave za uporabo telovadnic, pa še kaj podobnega se bo našlo. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informac^e o dogodkih v vaših društvih in kakršne koli predloge v povezavi s to stranjo. Za vse informac^e nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail. com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan. Do konca avgusta, ko se bomo spet oglasili v Našem časopisu, vam želimo pr^etne počitnice. Športna zveza Vrhnika >V ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Razpis za najem športnih dvoran: OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Partizan Vrhnika in dvorana pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 15. jul^a 2011 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Športne dvorane Partizan Vrhnika in Športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2011/2012. Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14.00 do 23.30 v Športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška, od 16.30 do 23.30 v Športni dvorani Partizan in Športni dvorani Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo pa je najem mogoč ves dan. Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2011 do 31. avgusta 2012 oziroma najmanj od 1. oktobra 2011 do 30. aprila 2012. Tudi letos nudimo celoleten ali mesečni najem igrišča za badminton v športni dvorani Partizan in v Športni dvorani Antona Martina Slomška ter najem dvorane Partizan za praznovanje rojstnih dni. Pisna vloga naj vsebuje: ime najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema in še rezervni termin najema za primer zasedenosti želenega termina. Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si. PRIPIS: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE«. Dodatne informac^e: Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport, telefon 750 66 35, mobitel 051 661 061. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati POMEMBNO OBVESTILO: Na razpis se lahko prqavqo samo društva in posamezniki, ki imajo za leto 2010 poravnane vse obveznosti do Občine Vrhnika in do Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Pri izbiri terminov imajo prednost tista društva in posamezniki, ki: •so redni plačniki, •uporabljajo dvorano vse leto, •so izvajalci letnega programa športa, •uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in •so občani Občine Vrhnika. 60 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacija TJ. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letos se je teka udeležilo čez štiristo tekmovalcev. Nekaj tekmovalk je »pobral« DM-ov tek v Ljubljani. Deveti tek Bevke Zmagovalec na sedem kilometrov je bil Starovrhničan Andrej Kr rvina. Boštjan Buč, najhitrejši na 14 km, ki pa mu ni uspelo odvzeti rekorda kolegu Kejžarju. Okoli Bevk se je podalo več kot štiristo tekačev Bevke, 4. juny - Deveti tek okoli Bevk je na najdaljši, štirinajstkilometrski trasi, osvojil Boštjan Buč, ne pa tudi rekorda. Sicer pa je prireditev zopet minila v športnem in sproščenem vzdušju. Po dopoldanskih športnih aktivnostih je sledila popoldanska in večerna zabava z živo glasbo. Kot je dejal organizator, ŠD Bevke, bo izkupiček prireditve namenil za gradnjo spominskega obeležja. Enaindvajsetletni Buč (Petrič&Dovjak Team) je za štirinajs kilometrsko traso, ki dvakrat obkroži Bevke, potreboval 45 minut in 20 sekund. To je slabi dve minuti počasneje kot je rekord iz leta 2006, ki ga še vedno drži v rokah najboljši slovenski maratonec mentiral Bučev čas vodja tekmovanja Janez Vehar. Sicer pa je športno dopoldne zaznamovala izredno visoka stopnja vlage, kar ni bilo ravno najbolj ugodno za tekače. »Ja, kar naporno je zaradi te vlage. Že po prvem krogu sem imel ravno zato Prireditve ne bi bilo mogoče organizirati brez sponzorjev in darovalcem. Zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo za njihove prispevke. Sponzorji: Kamnolom Rajko Mivšek, s. p., Avtohiša Vič, d. o. o., Germa-nol, d. o. o., rS Avtoservis Roman Srbljan, s. p., Avtovleka Tomaž Lenarčič, s. p., Citroen servis avto Merlak, d. o. o., Prigo Mercedes Benz servis Brezovica, d. o. o., Obnova, d. o. o., A-Cosmos, d. d., Dolenjgrad, d. d., Marolt Beton, s. p., Transport M&B, d. o. o., Tapetništvo Foteljček - Zdravko Keršmanc, s. p., JP KPV, d. o. o., KS Bevke, Šotori Petre, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., SGV Servis Gospodarskih Vozil Marjan Vehar, s. p., Amoret restavratorstvo, d. o. o., Detel Plus, d. o. o., Jorc-po-buda, d. o. o., ŠPB bar Bevke - Jure Brus, s. p., ASM avtoservis Marolt, d. o. o., Inštalac^e Tomaž Pišek, s. p., Dvig, d. o. o., Larting, d. o. o., Bogra, d. o. o. pe: Okviri in Kozmonatura, s. p., Špan, d. o. o., Mizarski servis Ivan Vrhovec, s. p., Šampinjoni Bojan Smuk, s. p., Bograf, d. o. o., LPKF laser&elektronika, d. o. o., Tiskarna Somaru, d. o. o., Lohnko inženiring, d. o. o., Radio Pacient, A-Gea Kristjan Ferjančič, s. p., Realprojekt, d. o. o., Rev^a Za prebrat, Avtoprevozništvo Vehar, d. o. o., Maxis-plet.si, Jl Objekt, d. o. o., Gostilna in mesarja Marjan Kavčič, s. p., A2U bikes Brezovica, Betaplast, d. o. o., M-Orel, d. o. o., Piadora, d. o. o. Gostilna Kolišče, Blagomix, d. o. o., Ključavničarstvo Okorn, s. p., Truck servis Gostiša, Marko Gostiša, s. p., Kobal transporti, d. o. o., Frizerstvo Katja Mahne, s. p., Summit leasing Slovenca, d. o. o., Gostilna Pr' Kopač Brezovica, Zavarovalnica Merkur, d. d., Vinko Žakelj, s. p., Marko Mele, s. p., DG, 69 d. o. o., Avtotrade, d. o. o., Renata Metljak - frizerka in vizažistka, Izi mobil, d. d., Bauhaus, d. o. o., Dnevnik, d. d., Pišek - Vitli Krpan, d. o. o., Moj frizeraj Mateja Meglič, s. p., Tatjana Suhadolc, s. p., Avtoličarstvo Janko Nartnik, s. p., Kombi prevozi Marjan Dolinar, s. p., Balonarsko društvo Uranos. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim darovalcem, ki niste želeli biti imenovani in ste na kakršen koli način pripomogli k izvedbi športnega praznika v Bevkah. Športno društvo Bevke Dobro je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše. Roman Kejžar. »Sploh nisem vedel kakšen je rekord proge,« je po tekmovanju povedal zmagovalec in lanski atlet leta. »Če bi vedel zanj, bi se bolj potrudil in gotovo bi ga tudi presegel. Sicer pa sem tekmo vzel bolj kot trening po nedavni tekmi v Ostrawi.« Verjetno bi bil Buč hitrejši, če bi imel konkurenčne zasledovalce, tako pa je prvi za njim pretekel ciljno črto šele pet minut pozneje. »Ko je pred leti padel rekord, je bila med najhitrejšimi tekači izredna konkurenca. To je pripomoglo, da so tekli hitreje, kot bi sicer, in ravno zato je tedaj tudi padel rekord. Če bi danes imel Buč resno konkurenco, bi se ravno tako lahko nadejali rekorda,« je poko- Po prilagojeni progi se je podalo tudi nekaj invalidov. kar malce mlahave noge,« je dejal Buč, za katerim sta ciljno črto od 85 tekačev, kolikor se jih je podalo na najdaljšo traso, najhitreje pretekla Aleš Žontar (ŠD Prežganje) in Matevž Schaubach (Top Atlet). Ženska konkurenca je bila nekoliko manj številčna: štela je zgolj devet tekmovalk, slavila pa je Marjeta Rupnik(3k Sport) s časom 1 ura in dve minuti pred Vesno Pliberšek (AD Štajerska) in Tamaro Buč (Petrič&Dovjak Team). Celotnega tekaškega tekmovanja se je udeležilo čez štiristo tekačev, ki so se podali na več različnih prog - prilagojenih zmožnostim tekačev (14, J, 1 in 0,5 km). Zagotovo bi se okoli Bevk podalo še več tekačev, če ne bi sočasno potekal še DM-ov tek v Ljubljani. Sicer pa je tekaški praznik v Bevkah zopet minil v sproščenem ozračju. Organizator je dopoldne z otroškim čarodejem poskrbel za animac^o otrok, popoldne in v večernih urah pa je sledil zabavni program za odrasle. Kot nam je pojasnil Mitja Vehar, predsednik ŠD Bevke, bodo izkupiček prireditve namenili za gradnjo spominskega obeležja, kozolca, ki bo obeleževal dogodke izpred petindvajsetih let, ko je na tem območju divjal tornado. Tragično ozadje dogodka je v svojem govoru osvetlil podžupan in domačin Janko Skodlar, ki je dejal, da je tedanji tornado porušil kar triindvajset kozolcev na tem območju. »Pridobljeno gradbeno dovoljenje omogoča športnemu društvu in krajevni skupnosti postavitev ponosa slovenske stavbarske dediščine - to je slovenskega kozolca toplarja.« Le-ta bo stal zraven sedanjega nogometnega igrišča, kjer pa ne bo le opominjal na tragične dogodke in bil obenem kraju v ponos, marveč bo tudi odličen prostor za piknik sredi čudovite narave. Predvidoma naj bi kozolec stal že do spomladi prihodnje leto. Rezultate teka lahko najdete na spletni strani ŠD Bevke: www. sportno-drustvo-bevke.si (gt, foto aa) Na Vrhniki se je ustavil Gilberto Simoni Vrhnika, 10. jun^ - Ljubitelji kolesarjenja ga verjetno poznate, za tiste, ki ste zanj slišali prvič, naj zapišemo, da je to še do lani profesionalni ital^anski kolesar, ki je v svoji karieri osvojil osem etap na Giru, dve na Vuelti in eno na Touru. Gilberto Simoni se je ustavil v kolesarski trgovini Jan Sport pod Hru-ševco na Vrhniki, kjer je vodstvo trgovine očaral s svojo preprostostjo, veliko zanimanja pa je pokazal tudi za Cankarjev rojstni kraj. Sicer pa je posebej za Naš časopis povedal, da se namerava udeležiti Maratona Franja, kjer pa ne napoveduje vrhunskega rezultata, saj po lanskem zaključku kariere kolesari le še za zabavo. Pred trgovino je nastala tudi spominska fotografija. Gilberto Simoni je drugi z leve. (gt) Otroški atletski pokal Smoki Atletsko društvo Mass iz Ljubljane je letos organiziralo Otroški atletski pokal SMOKI, ce oletni program tekmovanj za najmlajše, kjer so tekmovali kar 303 otroci v treh starostnih kategor^ah. Tekmovalci so prihajali iz različnih klubov, tudi zunaj Ljubljane, kar je bil eden od ciljev organizatorja, poleg tega pa je pokal obsegal tudi raznovrstne discipline, tako da so se otroci lahko pomerili praktično v vsem. Organizirane so bile štiri tekme s po dvema disciplinama, kjer so atleti zbirali točke glede na rezultat, ki so ga dose-gli.Pokala so se udeležili tudi atleti Atletske sekc^e Vrhnika, kjer so tekmovali: v teku na 60 m, v teku na 60 m čez ovire, ki so bile prilagojene starostnim skupinam po višini in razdalji med njimi, v skoku v daljino z zaleta, v troskoku z mesta, v sunku medicinke, ki je bila po teži prilagojena starosti, v teku na 300 m, 600 m in 1000 m, v metu vortexa, ki je namenjen metu v daljino, podoben pa je pomanjšani žogi za ameriški nogomet, pri čemer ima zadaj še rep (videti je kot raketa). Vortex je zamenjal disciplino meta žogice, po tehniki pa je soroden metu kopja. Tekmovanje je v prvih dveh tekmah, ki sta bili decembra in aprila, potekalo v dvorani, v zadnjih dveh, maja in jun^a, pa na prostem. Naši atleti so dobro tekmovali, saj so se izkazali z izvrstnimi rezultati, nekateri pa so zaradi drugih obveznosti, tekmo/e morali izpustiti. Dečki, letnik 2001: Martin Molk je osvojil 1. mesto s kar veliko prednostjo pred preostalimi, Janez Toma- žič 6. in Miha Možina 9. mesto, pri čemer je Janez manjkal na eni tekmi, Miha pa na dveh. Dečki, letnik 2000: Jan Šraj Miklič je osvojil 4. mesto, Žan Do-brovoljc 5., Matic Dobrovoljc 6. in Rok Kra-marič 9. mesto, pri čemer so vsi, razen Jana, enkrat manjkali. Glede na to, da so vsi tr^e obetavni atleti, ki so se letos izkazali že tudi v drugih atletskih tekmovanjih, bi s popolno udeležbo kandidirali za prva tri mesta! Vsekakor spodbudno za vnaprej. Deklice, letnik 2001: Luc^a Koprivec je osvojila 1J. mesto z nastopom le na eni tekmi. Deklice, letnik 2000: Iza Šraj Miklič je osvojila 2. mesto z majhnim zaostankom za zmagovalko. Deklice, letnik 1999: Lea Čepon je osvojila 10. mesto in Tjaša Že-leznik 16., a sta nastopili le na eni tekmi. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo! Z velikim navdihom pričakujemo naslednjo sezono in se prav tako nadejamo dobrih rezultatov, saj imamo v sekc^i kar nekaj obetavnih otrok, ki bi lahko čez nekaj let uspehe nadaljevali tudi v starejših kate-gorčah. Vse to je plod dobrega dela vseh trenerjev, ki svoje delo opravljajo vestno v ne vedno idealnih razmerah. A tudi tu se kažejo boljši časi. Ne glede na vse je naše delo poleg treniranja namenjeno tudi koristnemu preživljanju prostega časa otrok, če pa se komu le uspe prebiti med najboljše, pa še toliko bolje. 27. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 61 BREZPLAČNO V STUDIO FORTE WV ^ NA ŠPORTNO PREOBRAZBO V! STUDIO ^^^^ FORTE Dvema bralcema Našega časopisa nudimo štiri j mesece aktivnega športnega življenja, pravilnega / Močšporta in rednega prehranjevanja ter tudi sproščanja. y \ Več o akciji si lahko peberete v Našem časopisu in na www.studioforte.si Brezplačno v Studio Forte na športno preobrazbo Studio Forte v sodelovanju z Našim časopisom dvema bralcema ponuja enkratno priložnost. Do konca avgusta pošljite na naslov Studia Forte, Brigadirska 12, 1360 Vrhnika ali na info@studioforte.si kratek opis, zakaj si želite sodelovati v akc^i Sportna preobrazba s Studiem Forte. Ekipa Studia Forte bo na podlagi vašega pisma izbrala dva bralca ali bralki, s katerima bomo še isti teden začeli z uresničevanjem njunih želja. Izbranca akc^e čakajo štirje meseci aktivnega športnega življenja, pravilnega in rednega prehranjevanja ter tudi sproščanja. 2-krat na teden fitnes z osebnim trenerjem, 1-krat na teden vadba Spinning, izdelava vadbenega programa in jedilnika in vsak mesec enourna klasična masaža. Potek vaše »športne breobrazbe« bomo mesečno s krajšimi članki predstavili bralkam in bralcem Našega časopisa. Torej, če si želite živeti v zdravem telesu, vas vabimo, da nam pišete čim prej! Karate Dve odličji za Karate klub Vrhnika 4. in hkrati zadnjega kroga šolske karate lige za sezono 2010/11, ki je bil v soboto, 28. 5. 2011, v športni dvorani OS Bojana Ilicha v Mariboru, se je udeležilo tudi pet tekmovalcev našega kluba, ki so med drugim zastopali tudi svoje matične osnovne šole: Bine Cvetkovič, Nejc Cvetkovič, Aljaž Hodnik, Andraž Pe-klenk (vsi OS Ivana Cankarja, Vrhnika) in Brina Arsič (OS A. M. Slomška, Vrhnika). Naši člani so v konkurenci štiridesetih osnovnih šol in 115 tekmovalcev, ki so skupaj opravili 123 nastopov, zopet dokazali, da se v klubu dobro dela z mladimi in se domov vrnili z naslednjimi rezultati: Andraž Pekelnk (OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika) 2. mesto (kata kategor^a 6, do 7. razred); ekipa KK Vrhnika (Bine Cvetkovič, Nejc Cvetkovič, Andraž Peklenk) 2. mesto (kata kategor^a 5. do 9. razred). Poleg tega je v skupnem seštevku šolske karate lige 2010/11 v kategorii kate mlajši dečki 6. do 7. razred OS Andraž Peklenk dosegel odlično 3. mesto.(ap) 30 let Športnega društva Dren Še vedno trdni in zdravi kot dren Drenov Grič, 18. juny - Športni park na Drenovem Griču je ob bevškem edini v občini, ki ga upravlja športno društvo. Je prostor, ki predstavlja osnovni poligon za športne dejavnosti društva Dren, ki letos obeležuje tri desetletja obstoja. Društvo je jubilej obeležilo s celodnevnim športnim druženjem, zvečer pa ga je sklenilo z živo glasbo. Kot je pojasnil predsednik društva Tomaž Jelovšek, imajo trenutno približno tristo članov. »Znotraj društva imamo več sekc^, najmočnejša je ne- ve snožeti«, na kateri so igrali nogomet, zgradili še klubske prostore in asfaltno ploščad za rokomet in košarko. Tako vsebinsko dopolnjen športni je prostor za trening. Lahko rečem, da park resnično živi in udejanja svoj namen. Seveda pa vzdrževanje tako velikega kompleksa veliko stane. Po- omenjene projekte si nameravamo zagotoviti z izkupičkom od današnje prireditve.« Želja je tudi, da bi nekoč s streho pokrili površini z mizami in Preko celega sobotnega dneva so potekale različne športne dejavnosti. Med drugim so preigravali nogometa park so odprli 9. maja 1984. A trendi v športu so narekovali nove športne površine, predvsem za tenis in balinišče. V nekaj letih po odprtju so Dre-novci zgradili tudi to. Kasneje so še nekoliko povečali asfaltno ploščad in jo opremili z razsvetljavo, v letu 2008 pa so eno od teniških igrišč preuredili v otroško igrišče. »Zaradi vedno večjega interesa po igranju nogometa, smo se odločili, da gremo v obnovo travnatega nogometnega igrišča, kar je društvo zaključilo leta 2009, dogodek pa temu primerno tudi obeležilo s celodnevnim športno-zabavnim dogajanjem,« je pojasnil Jelovšek. Prenovljenemu igrišču je sledila še organizacijska sprememba: nogometna sekcija ŠD Dren se je povezala z NK Vrhnika in nastal je tako imenovani Mladinski nogometni center Vrhnika - Dren. Namen ustanovitve je bila združitev nogometnega potenciala, kajti gre za premajhno območje, da bi si ga delila dva društva in lahko pričakovala odlične rezultate. Tako mlajša selekc^a do desetih let starosti trenira na Drenovem Griču, enajst let in starejši pa na Vrhniki. »Sportni park dejansko živi sedem dni na teden. Med vikendom v njem večinoma potekajo tekme, med tednom pa ^ in balinali. Prireditev »Drening«, kakor so jo v društvu uradno poimenovali, so sklenili z živo glasbo številnih izvajalcev: Deja Vu, Ansambel Azalea, Saša Lende-ro, Manca Špik, April in Nina Pušlar. dvomno nogometna s svojimi številnimi selekc^ami. Poleg tega pa imamo balinarje, košarko, namizni tenis, kolesarje in tenis. Stevilni naši člani so aktivni tudi v drugih društvih, prav tako se individualno ukvarjajo tudi z drugimi športi.« Poleg same ustanovitve je za društvo pomemben mejnik v začetku osemdesetih, ko so zraven nekdanje »Piško- Zahvala ob izvedbi prireditve Drening V imenu Organizac^skega odbora se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste s svojim delom in prispevki pripomogli k izvedbi prireditve DRENING 2011 in temu, da smo dober korak bliže novim garderobnim prostorom v športnem parku. Generalni pokrovitelji: Frizerski salon Mitrilas d.o.o., KS Drenov grič - Lesno Brdo, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Gordeja d.o.o. Pokrovitelji: Citroen Avto Merlak, Masterplast, Avtotrade Vrhnika, Sportna zveza Vrhnika, Rus transport, DG 69, Asfaltiranje in tlakovanje Jesenko, SPAR Slovenca, Mizarstvo Jamnik, Avtokleparstvo Tomaž Poličnik s.p., Plasal, Argo, Advant, Molek servis, Groplast, Mesarja Kavčič, Vigrad, Kovinatrade, Ziegler S. Med^ski pokrovitelji: Radio 1 Orion, Somaru tiskarna, JFM Elektronik, Studio Zenit, Sazas, Jure Hodnik. Hvala tudi: Tlakovanje Gruden, Arhitekt ur ing, JKP Vrhnika, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo, podjetje GVS, MSKD Verd, SD Bevke, Gostinstvo Pernuš in celotnemu strežnemu osebju in domačim gospem, ki so skrbele za pravilno delovanje blagajn na prireditve ter vsem ostalim, brez pomoči katerih tega dogodka nikakor ne bi mogli izpeljati. Zastopnik SD Dren Tomaž Jelovšek skušamo se obnašati tržno, kolikor se pač da, še vedno pa večina našega dela v parku sloni na prostovoljstvu,« pravi Jelovšek. A vsega se vendarle ne da narediti na podlagi dobre volje. Za investic^e je potreben tudi denar. »Najprej moramo do konca izpeljati projekt lega-lizac^e parka v celoti, takoj za tem pa bi se radi lotili obnove ter povečanja garderob in sani-tar^, ki so v zelo slabem stanju. Vsaj nekaj finančne podlage za baliniščem, da bi tako dobili večji pokriti prostor, ki bi ga lahko izkoriščali tudi za druge namene, kot na primer v primeru organizac^e tradicionalnega teka po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo. Društvo torej čaka še kar nekaj dela, a z zagnanostjo in trudom, jim bo to tudi uspelo. Nenazadnje to potrjuje tudi društveni jubilej, ki je rezultat ravno prej omenjenih lastnosti članov društva. (gt, foto:gt, jh in aa) Šolska liga juda Slomški tretji med 66. šolami Judo klub Vrhnika in judoisti, judoistke OS Antona Martina Slomška Vrhnika so tudi letos nastopali v šolski ligi Male šole juda 2010/2011. Nastopiti so morali na treh predtekmovanjih in finalnem tekmovanju. Za uvrstitev so šteli rezultati predtek- Podelitev nagrad s finalnega tekmovanja šolske lige juda za leto 2010/2011 Ravnateljica OŠ, ga. Darja Guzelj, je od organizatorja tekmovanj, ŠD Mala šola juda Ljubljana, prevzela pokal za 3. mesto v šolski ligi juda za leto 2010/2011. movanj. V šolskem letu 2009/2010 je OS Antona Martina Slomška Vrhnika med 62 sodelujočimi osnovnimi šolami osvojila 3. mesto. V šolskem letu 2010/2011 pa so bili še boljši, saj je nastopalo 66 osnovnih šol, osvojili pa so zopet zelo dobro 3. mesto. Tekmovanja potekajo pod okriljem Mestne občine Ljubljana, organizira jih Sd Mala šola juda Ljubljana, nastopajo pa tudi osnovne šole iz okolice MOL. Na vsakem tekmovanju nastopi 550 do 650 tekmovalcev in tekmovalk. Na podlagi dveh najboljših rezultatov določijo tudi najboljše tekmovalce in tekmovalke šolske lige juda. Tudi tu je OS Antona Martina Slomška Vrhnika imela dva predstavnika. Med 1. razredi je bil za najboljšega tekmovalca izbran Job Japelj, med 4. in 5. razredi pa Jernej Žakelj. V petek, 3. junija, so judoisti, judoistke JK Vrhnika in OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika opravljali izpite za višje pasove. Hkrati je potekala podelitev pokala. Ravnateljica OS, ga. Darja Guzelj, je od organizatorja tekmovanj, ŠD Mala šola juda Ljubljana, prevzela pokal za 3. mesto v šolski ligi juda za leto 2010/2011. Čestitke vsem judoistom in judoistkam Judo kluba Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika in Male šole juda. Predsednik Judo kluba Vrhnika, Miroslav Boštjan Bilič Za vse dosežke se je treba zahvaliti potrpežljivim trenerjem, ki jih vod^o skozi treninge in jih pripravljajo na napredovanja v višje pasove. Se posebno se z našimi otroki trudi Miro Bilič, ki se mu zahvaljujem za trud, veselje in vztrajnost z našimi otroki. Ponosna mami 62 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacia 2J. juni 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si BŠK Blagaj ana Vrhnika Nezavidljivo stanje II« 1 • • v v balinarskega ignsca BŠK Blagajana ima svoje štiristezno balinarsko igrišče zraven nekdanje Gostilne Blagajana ob vznožju vrhniškega klanca. Na igrišču so tekme medobčinske lige, notranjskega prvenstva in razni turnirji. Kot zanimivost je treba omeniti, kako se ta klub na vsak način skoraj vsak dan bori za obstoj, in sicer s pomočjo gasilskega avtomobila, v katerega je vgrajen agregat. Z njim si ta balinarski klub zagotavlja prepo-trebno elektriko za osvetljevanje igrišč delovanje hladilnika. Težave kluba so posledica propada bližnje tovarne usnja na Vrhniki (beri IUV), kateri je bil dolgoletni sponzor tega kluba in stanja bližnjih objektov v lasti nekdanje IUV. V teh prostorih so imeli domači balinar-ji spravljenih kar nekaj priborjenih pokalov z raznih tekmovanj na Notranjskem, ki pa so zaradi zapuščenosti objekta in brezobzirnosti sedanjih lastnikov postali tarča vlomilcev. Nekaj pokalov je »izginilo«, nekaj pa jih je le uspe- Gasilsko vozilo z agregatom, ki ga balinarji morajo uporabljati, da si na igrišču zagotov^o elektriko. lo rešiti balinarjem bSk Blagajana Vrhnika. Da delovanje kluba le ni čisto zamrlo, se^je treba posebej zahvaliti nekaj balinarjem bSk Blagajana, še posebno pa Jožici in Milošu, ki kljub nastali nerodni, da ne rečemo težki situ-acii lepo s pomočjo preostalih balinarjev skrbita za igrišča in okolico. Jožica Komar je celo uspela narediti kar nekaj okrasnih vrtičkov. Za lepo okolico skrbi Jožica Komar. Balinarji bSk Blagajana so se zaradi nastalih težav že obrnili na vrhniško občino za pomoč, ki se trenutno trudi najti ustrezno rešitev, ki bi omogočila nadaljevanje delovanje kluba, ki je pred leti odlično organiziral celo državno prvenstvo v natančnem zbianju. Po pripovedovanju vrhniških balinarjev se na koncu predora kaže manjša luč, kar pomeni, da je nekaj možnosti, ki bi pomenile nadaljnje balinanje na Vrhniki. Miran Štupica Medobčinska liga v balinanju 2011 Rezultati 9. kroga 1. Liga Gruden Dren - Sinja Gorica 4 : 0 PVD Sever - Dobrova 4 : 0 Dolenjgrad - Horjul 1 : 3 Logatec - prost Lestvica po 9. krogu: 1. PVD Sever (26 točk), 2. Horjul (21), 3. Dolenjgrad (15), 4. Logatec (14), 5. Gruden Dren (14), 6. Sinja Gorica (12), J. Dobrova (6). Rezultati 9. kroga 2. liga Kranjci - Invalidi 1 : 3 Blagajana - Sd Povž 3 : 1 OZVVS - Toshiba 0 : 4 Jama - prosti Lestvica po 9. krogu 1. Blagajana (25), 2. Kranjci (20), 3.Jama (18), 4. Toshiba (15), 5. OZVVS (11) , 6. SD Povž (11), J. Invalidi (8). Vse ekipe imajo do 29. avgusta poletni premor. Modelarski klub Vrhnika Zračni boji letal pod Ligojno V nedeljo, 29. 5. 2011, je bila na modelarskem letališču v Ligojni pri Vrhniki tekma v zračnih bojih za slovenski nacionalni pokal. Tekmovanje v kategoryah WW1 in WW2 je potekalo brez težav, vreme je bilo skoraj idealno, poleg tekmovalcev je prišlo na prizorišče tudi nekaj navya-čev in naključnih gledalcev. Ob 10. uri smo začeli s tekmovanjem z letali - modeli letal iz prve svetovne vojne. Tekmovanja se je udeležilo sedem tekmovalcev, med njimi kar trije Avstrici in dva iz domačega kluba Nauportus. Odleteli so dva kroga. Piloti so s svojimi modeli poskušali odrezati Avtor pokalov g. Janez Hočevar, član kluba. trak, ki so ga za seboj vlekla druga letala, in zadeti talne cilje, 1 m visoke stiroporne palice. Posebnosti te tekme so bile: največ udeležencev v tem letu, Avstriec Gert Konig je v dveh vožnjah odrezal štiri trakove, naš član Miha Sodja pa je v dveh vožnjah podrl kar dvanajst talnih ciljev in zato tudi zmagal. Gert je bil drugi, tretje mesto pa je dosegel Thomas Domenig. WW1 je vozil tudi Primož Iskra. Okrog 11. ure smo začeli s tekmovanjem v kategorii WW2. Modelarji - piloti so vozili kar se da verne kopie lovcev ali lahkih bombnikov, ki so zares leteli v drugi svetovni vojni. Ker se je za tekmovanje prijavilo petnajst tekmovalcev, med njimi štirje iz Avstrie, so tekmovali v treh krogih s po Prizorišče zračnih bojev Blagoslov letal, pilotov in letališča je opravil Jože Brilej, duhovni pomočnik in član našega kluba. petimi tekmovalci, najboljših sedem pa se je nato pomerilo še v finalni vožnji. Tudi v tej kategorii sta sodelovala dva naša člana, Miha Sodja in Marko Frank. Tekmovalci so bili zelo borbeni, rezultat pa se je pokazal v velikem številu razbitih modelov, vendar je tudi to del tega športa. Vse, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo, letos še posebno veseli, da na tekmovanja prihajajo štirje mladci iz Kamnika. Simon Ogrinec je na tej tekmi zmagal, drugo in tretje mesto sta ponovila Avstrica, naša tekmovalca pa sta dosegla 5. in 6. mesto. Nazadnje so vsi ugotavljali, da je bilo tekmovanje odlično organizirano, tekma na zelo visokem nivoju, vzdušje pa modelarjem prietno. Vsi so bili posebno navdušeni nad pokali, ki so bili res nekaj posebnega. Gospodu Janezu Hočevarju, našemu članu, se za izdelavo posebej zahvaljujemo.(nf) Piknik pobratenih klubov in blagoslov letal 12. junia od 12. ure naprej smo imeli na našem klubskem letališču piknik in blagoslov letal in letališča. Duhovni pomočnik Jože Brilej je blagoslovil letala Modelarskega kluba Vrhnika in letala našega pobrategenega kluba Alpskega modelarskega kluba. Blagoslov se je nadaljeval s piknikom. Za blagoslov je poskrbel član Modelarskega kluba in duhovni pomočnik vrhniške župnie Jože Brilej, ki je vodil blagoslov. Zavetnik letalcev je sv. Jožef Kupertinski, ki goduje 18. 9. Zaželel nam je veliko prekrasnih poletov ter sreče v modelarstvu. Nato smo imeli piknik, na katerega je prišlo veliko članov in priateljev modelarstva. Lepo vabljeni, da obiščete našo spletno stran na spletnem naslovu: »www. mkv-klub.si« in upamo, da vas bo prepričala, da nas boste kdaj obiskali na letališču. Že kar nekaj časa smo tudi na Facebooku. Vodstvo Modelarskega kluba Vrhnika Žabice Na evropsko prvenstvo s kar šestimi zasedbami Vrhnika, 29. maj - Šolsko športno društvo (ŠŠD) Log - Dragomer se je na Evropsko prvenstvo (EP), ki bo 2. julya 2011 v Pragi, prebilo z odličnimi uvrstitvami na Odprtem državnem prvenstvu v cheerleadingu in cheer plesu 2011, ki je bilo organizirano na Vrhniki. Državno prvenstvo v cheerleadingu in cheer plesu, imenovano »SLO CHEER OPEN«, sta pod generalnim pokroviteljstvom Občine Log - Dragomer organizirala Sportna cheerleading zveza Slovenie in SSd Log - Dragomer. Tudi tokrat so odlične Žabice s svojimi nastopi navdušile občinstvo in mednarodno sodniško komisio, ki je "žabje" ekipe v različnih kategoriah uvrstila so na koncu pristale na petem mestu. So se pa zato uvrstitve na lASF klubsko svetovno prvenstvo 2012^ veselila dekleta članske cheer plesne skupine Žabice, ki so se na tovrstno tekmovanje uvrstile prvič, ter peterka članskih dekliških skupinskih dvigov, ki bo prihodnje leto ponovno potovala v Ameriko. Z odličnimi rezultati niso zaostajale tudi dru- Dekleta ^ članske cheer plesne skupine Žabice so se veselile svoje prve uvrstitve na lASF klubsko svetovno prvenstvo 2012. Žabice so na tekmovanju osvojile šest naslovov državnih prvakov. na visoka mesta. Sodniki so bili navdušeni tudi nad člansko cheerleading skupino Žabice, ki se je pred slabim mesecem vrnila s svetovnega prvenstva. A to ni bilo dovolj za uvrstitev na EP 2011 in IASF 2012, saj so Žabice zaradi nedo-voienih elementov prejele toliko odbitkov, da Obiskovalcem Slo cheer open je zastajal dih ob vratolomnih metih ter spektakularnih dvigih cheerleaderjev. ge ekipe SSD Log - Dragomer, ki bodo poleg že omenjenih dveh potovale na letošnje evropsko prvenstvo. Žabice so na tekmovanju osvojile šest naslovov državnih prvakov, na EP pa se bodo predstavile s šestimi nastopi: dvema (Žabice, Pegice) v kategorii mladinski dekliški skupinski dvigi, po enim pa v kategoriah mladinski in članski mešani skupinski dvigi, članski dekliški skupinski dvigi ter članski plesni skupini. Odlični so bili tudi drugi, ki pa ne bodo potovali na evropsko prvenstvo. Otroška cheer plesna skupina Žabice je ubranila lanski naslov državnih prvakinj, otroška cheerleading skupina Žabice pa je bila druga. V kategorii članskih partnerskih dvigov sta bila Ida Grom in Matevž Remškar bronasta, Lina Kogoj in Matjaž Gerbec pa sta zasedla peto mesto. Liza Urbančič in Eva Pirnat sta bili bronasti v kategoriiotroških cheer plesnih dvojic, med mladinkami posameznicami je bila Anja Vidmar srebrna, Mirela Nrecaj pa je kljub poškodbi v kategorii otroških posameznic zasedla peto mest. Sicer pa je Jetošnje državno prvenstvo v so-organizacii Žabic zopet podiralo rekorde, saj se ga je udeležilo več kot J00 tekmovalcev iz triindvajsetih društev iz Avstrie, Italie, Srbie in Slovenie, ki so se pomerila v 13. cheerleading in 18. cheer plesnih tekmovalnih kategoriah. Tudi tokrat so organizatorji pokazali, kako se pripravi tekmovalni spektakel, za odlično vzdušje pa so poskrbeli tudi naviači na tribunah, ki so tekmovali za naslov najbolje organizirane in zanimive naviaške skupine s tribun. Vesna Erjavec 27. jun^2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Šport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 63 Namizni tenis Vrhniški namiznotenisači zopet z medaljami Vrhnika, 5. juny - Namiznoteniška sekcya Vrhnika je gostila letošnje tekmovanje za Notranjski pokal - turnir, na katerem sodelujejo okoliški klubi ter lahko v njegovem okviru preizkusyo tudi mlajše igralce in začetnike. Tokrat sta se poleg NtS Vrhnika tekmovanja udeležila tudi PPK Rakek in NtK Preserje. Tudi tokrat so se naši igralci pokazali v najboljši luči, prav vsi so se izvrstno odrezali, kar dva pa sta si priborila medaljo. Teo Ponikvar je v finalni skupini 1.-5. razred osvojil odlično 3. mesto, posebna po- razred se je prebil tudi Darko Savič, s tem pa si je prislužil mesto med osmerico najboljših. Zmago v tej skupini si je priboril Anže Ogrič iz namiz-noteniškega kluba Preserje. V skupini 6.-9. razred je bila kon- Nejc Nagelj in Izak Oberčkal Pluško, ki sta zasedla odlično 5. in 7. mesto. Prvi v tej skupini je bil zasluženo Jaka Strohsack iz PPK Rakek. V tolažilni skupini 6.-9. razred se je enkratno odrezal naš Jan Vrhovec in si Grampovčnik, Nejc Nagelj in Jan Vrhovec, drugo (ŠD Vrhnika II) pa Izak Oberčkal Plu-ško ter Teo Ponikvar. Liga je potekala od decembra 2010 do konca maja 2011, sodelovalo pa je osem klubov z desetimi Notranjski pokal v športni dvorani OŠ AMS. Teo Ponikvar, tretje mesto, drugi iz desne. Drugouvrščeni Miha Grampovčnik (drugi iz desne), petouvrščeni Nejc Nagelj (peti iz desne), sedmouvrščeni Izak O. Pluško (skrajno levi). hvala pa gre tudi Mihi Gram-povčniku, ki je osvojil srebrno medaljo v finalni skupini 6.-9. razred. V finalno skupino 1.-5. kurenca še večja, kljub temu pa so naši namiznotenisači igrali fantastično. V finalno skupino sta se poleg Mihe prebila tudi tako prislužil 2. mesto. Pohvaliti gre, tudi Tima Kovača, ki je zasedel 5. mesto v skupini. Naši ter tuji igralci si zaslužno prav posebno pohvalo za prikazano odlično igro, športni duh in »fair play«. Posebna zahvala pa gre pokrovitelju trgovini Jan Sport, ki je s svojim prispevkom omogočila tekmovanje. Za sveže sadje pa je poskrbela trgovina DG. Kadetska liga MRNTZ 2010/2011 Naši igralci pa so se v okviru kadetske lige MRNTZ spoznali tudi z ligaškim sistemom tekmovanja, ki je odličen način, da se igralci iz različnih klubov iz osrednje Slovence pomer^o med seboj in naučio veliko novega. Vrhničani smo sestavili dve ekipi. Prvo ekipo (Šd Vrhnika I) so tvorili Miha ekipami. Naši kadeti in mlajši kadeti so se v ligaškem sistemu dobro znašli in na koncu zasedli 5.(Šd Vrhnika I) ter 6. mesto (Šd Vrhnika II). Fante gre pohvaliti za njihovo vztrajnost in zagnanost. saj je sodelovanje v tovrstnih ligah na trenutke tudi naporno, ker so tekme razporejene v kratkem časovnem obdobju in konkurenca močna. Z vsemi prikazanimi letošnjimi dosežki naših igralcev lahko trdimo, da namizni tenis na Vrhniki resnično igra pomembno vlogo v športnem in socialnem razvoju otrok, kot tudi krepi njihovo samozavest in kolektiven duh. Tudi vas vabimo, da preizkusite svojo hitrost, gibčnost, moč in preciznost v začetku nove sezone, naslednje leto septembra in se pridružite naši sekc^i. (NTS Vrhnika) PD VRHNIKA Juliana, Trenta ^ Nič kaj lepo vreme niso napovedovali vremenarji za soboto, 28. maja. Presenečeni smo pred Mantovo ugotovili, da se nihče ni ustrašil slabega vremena. Res je, da smo na poti doživeli vse: dež, sneg in na koncu najlepše - sonce. Konec dober, vse dobro ^ Za obisk Juliane smo se člani Odseka za varstvo gorske narave že lani dogovorili s strokovno vodjo vrta gospo dr. Nado Praprotnik, ki je imela lani zanimivo predavanje na Vrhniki. Vodila nas je vodnica Sonja Zalar Bizjak. Glede na to, da je deževalo, smo malo spremenili program. Po obvezni kavici smo se odpeljali v Dovje. Ogledali smo si dovško pokopališče, ki je znano po tem, da je tam pokopanih mnogo naših in tujih alpinistov, ki so izgubili življenje v naših gorah. S pokopališča smo odšli na suho in toplo v Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V muzeju si Zbrani okoli strokovne vodje vrta gospe dr. Nade Praprotnik Brstična lil^a in travniška kadulja podajata roke preteklost in sedanjost. Prav bi bilo, da bi si ga ogledal vsak ljubitelj gora. Potem pa vzpon na zasneženi Vršič. Kar malo nenavadno je gledati zeleno naravo, ki jo počasi pokrivajo bele snežinke. Brez težav smo se pripeljali do koče pri izviru Soče. Ker vreme ni bilo primerno za ogled izvira, smo se napotili ob mladi Soči po Soški poti. Pot vodi ob reki od njenega izvira do Bovca in je dolga 20 km. Znak poti je endemična ribja vrsta soška postrv. Posebna zanimivost poti so slikovite brvi, po katerih večkrat prečkamo reko. Seveda smo med potjo obiskali tudi dr. Juliusa Kugyja in naravno znamenitost Korita Mostnice. Po uri hoje smo prišli do Juliane, našega edinega alpskega botaničnega vrta, ki živi že skoraj osem desetletij. Zamišljen je bil kot sprehod skozi rastlinje iz dolin na vrhove naših gora. Od leta 1951 je Juliana zavarovana kot spomenik varovane narave. Tam uspeva okrog 600 različnih vrst rastlin. Od drugih evropskih botaničnih vrtov se razlikuje po pestri mešanici alpskih in kraških rastlin. Poslovili smo se od pr^azne strokovnjakinje in nadaljevali po dolini Trente. Soča je smaragdna nit poti, ki ponuja pogled vseh znanih in manj znanih naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini. Po debelih treh urah hoda smo rahlo utrujeni in lačni prispeli do kmetje Jelinčič. Trentarji so se že v preteklosti preživljali predvsem s kmet^stvom, ki je bilo na skromni zemlji omejeno zlasti na kozjerejo in ovčje-rejo. Domačini so nam skuhali tipični trentarski jedi čompe in friko. Nekateri so se oskrbeli še z ovčjim sirom. Vida Praprotnik Zaključni nastop Gimnastičnega društva Vrhnika V četrtek 16. jun^a smo v telovadnici Antona Martina Slomška pripravili zaključni nastop ritmičark in akrobatov za starše. Ritmičarke so pripravile svoje lastne nastope, tako da so se v parih ali posamično predstavile s poljubnimi rekviziti. Dekleta so si prav tako same izbrale drese, spremljevalno glasbo in si uredile frizuro. Najmlajši akrobati so uspešno prikazali osnovne elemente gimnastike (preval naprej in nazaj, naskok na kozo, skoki na mali prožni ponjavi), starejši pa so nas znova presenetili z atraktivnimi skoki, tokrat čez švedsko skrinjo. Med najstarejšimi akrobati je nastopila le Laura Drašler, saj so ostali uživali v šoli v naravi, drugi pa na počitnicah. Laura je pokazala precej zahtevno vajo na dvovišinski bradlji in požela velik aplavz. Na koncu smo s pomočjo staršev pripravili pr^etno druženje ob hrani in p^ači ter kovali načrte za naprej. Najprej nas čakajo zaslužene počitnice, septembra oziroma oktobra pa ponovno veselo na delo. V zadnjih vrsticah naj se zahvalimo še vsem staršem, ki iz tedna v teden otroke bodrio in voz^o na treninge. Športne in poskočne počitnice vam želi GD Vrhnika. Ines Jerina Rolanje s ŠD Vučko Lepi sončni dnevi so nam omogočili izvedbo tečajev rolanja, ki so potekali v maju in jun^u. Otroci so se lahko odločili za enomesečno ali dvomesečno vadbo rolanja ter tedenski tečaj, ki je potekal vzporedno z mesečnim. Skupaj je rolalo 35 otrok na kolesarskem poligonu za OŠ Ivana Cankarja, kateri se zahvaljujemo za prostor. Vadeče smo razdelili v manjše homogene skupine po starosti in znanju. V ŠD Vučko želimo otroke naučiti čim več in zato ni bilo nikoli v povprečju več kot 5 otrok na učitelja. Seveda pa smo se posameznikom individualno posvetili predvsem pri odpravljanju njihovih pomanjkljivosti. Otroke smo seveda učili na igriv način, primerno njihovi starosti. Učenje rolanja se običajno začenja na travi, saj so tam začetniki bolj stabilni in lažje napredujejo. Po začetnih korakih, padcih in uspešnih ustajanjih se v popolni opremi (vsi ščitniki, čelada in seveda rolerji) preselimo na asfaltne površine, kjer začenjamo s pravo vadbo rolanja. Pri vadbi uporabljamo najrazličnejše pripomočke za različne poligone, štafetne igre in ostale elementarne igre, ki so vedno zanimive za otroke. Tisti, bolj vešči rolanja pa so nadgradili svoje znanje z vožnjo po eni nogi, vzvratno, poskoki in mnogimi drugimi vragol^ami. Vsi začetniki danes znajo rolati samostojno, vsi tisti, ki pa so že znali rolati pa so svoje znanje nadgradili in na to smo učitelji nadvse ponosni. Slike iz rolanja pa si lahko ogledate na naši novi strani na Facebooku (facebook.com/sdvucko). V jul^u in avgustu bo Športno društvo Vučko sodelovalo v Poletnem vklopu, ki bo potekal med počitnicami na Vrhniki. Sodelovali bomo pri izvedbi tečaja rolanja in sicer v dveh terminih: 11.-15.7 in 16.-19.8.2011. Za vse informac^e o Poletnem vklopu se obrnite na Zavod Ivana Cankarja. (tdg) 2J. juni 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Šport in rekreacia NAŠ ČASOPIS 64 Uspeh šahistov v državni ligi Letošnjo slovensko državno ligo je Šahovsko društvo Vrhnika zaključilo z enim največjih ekipnih uspehov v zgodovini vrhniškega šaha. Tretje mesto, takoj za dvema favoriziranima kluboma s skoraj povsem velemojstrsko zasedbo, je bilo osvojeno zasluženo in prepričljivo. To so po lanski zmagi v pokalnem prvenstvu Slovenye že druge zaporedne »stopničke« ekipe, kije v slovenskem prostoru najboljših ekip edina, ki te rezultate dosega z igralci, ki so v vsej svoji šahovski dobi povezani s krajem. Vrhniški šahisti so na to še posebej ponosni, prava kemya v ekipi pa gotovo navrže kakšno dodatno točko. Slovenska državna šahovska liga je namreč močno mednarodno tekmovanje. V letošnji izdaji je igralo 18 velemojstrov, številni med njimi so člani svojih državnih reprezentanc, in še več mednarodnih mojstrov. Načrti pred začetkom so bili temi primerni, v prvi vrsti boj za obstanek, morda potem tudi naskok na kašno višje mesto. Ekipa je bila tudi oslabljena na tretji deski zaradi veselega življenjskega dogodka (čestitke, Niko). Za prva tri kola je bil zato angažiran najboljši hrvaški velemojster Stević. Zaradi finančnih razlogov, žal, samo za prva tri. Nadaljnji potek lige je namreč nakazal, da se obe favorizirani ekipi »lovita« in letos je bila priložnost za ostale^ Vrhnika je na krilih prvih treh desk (J,5 točke iz devetih partii) ligo odprla fantastično: tri visoke zmage z neposrednimi tekmeci za obstanek in prva skrb je ostala daleč zadaj. Obstanek je bil praktično zagotovljen, ambic^e so narasle. Na vprašanje, kakšni so občutki po tem startu, je naš kapetan odgovarjal: »Zmedeni. Še tri dni nazaj smo imeli jasen cilj, sedaj pa sploh ne vemo, pri čem smo«. Vse ostale ekipe so namreč že imele kakšen spodrsljaj in pot navzgor je bila odprta na stežaj. V nadaljevanju je sledilo nekaj slabših nastopov. Neigranje Stevića je pomenilo, da so se vsi igralci pomaknili za desko višje na težje nasprotnike, to pa pomeni kakšno točko manj. Drugi razlog je napor, ki ga liga zahteva od amaterske ekipe. Igralo se je namreč v treh zaporednih vikendih od petka do nedelje, Vrhničani pa so za 64 polj sedali po končanem delovnem tednu. Kljub temu pa je ekipi vseskozi uspelo držati vsaj tretje mesto, ki pa ni bilo vnaprej podarjeno. Prav v zadnjih dveh kolih sta jih namreč pričakovala oba glavna favorita, lačna točk v boju za naslov prvaka. Tako Maribor, kakor Ptuj sta imela kar nekaj kriznih trenutkov in sta se temu primerno oddaljevala od končnega cilja. Zaključek lige, ki je bila izenačena kot le malo katera doslej, je bil v slogu dobro zrežiranega trilerja, v katerem je Vrhnika odigrala eno glavnih vlog. Pred dvobojem Vrhnika-Maribor so imeli Mariborčani ob približno enakih preostalih nasprotnikih dve točki naskoka pred Ptujčani. Takrat pa je udarila Vrhnika. V dvoboju Goljata in Davida je po zmagah Praznika in Jeriča ter rem^u Še-benika povedla z dvema točkama. Mariborčani so sicer še uspeli izenačiti, a je Gostiša z zmago nad nekdanjim evropskim prvakom Kožulom vrnil nasmeh na usta Ptujčanov, ki so pred odločilnimi potezami povedli na lestvici za pol točke. V zadnjem kolu je Vrhniki zadostovala točka za potrditev tretjega mesta. Po ogorčenem boju so Ptujčani uspeli realizirati dve malo boljši pozic^i za zmago 4,5 : 1,5. Mariboru v dvoboju z mestnim tekmecem Branikom ob slabših dodatnih kriter^ih tako niti zmaga s 5:1 ni prinašala prvega mesta. A šahovska boginja Caissa je bila še enkrat več na njihovi strani, Maribor je namreč v zadnjih letih ser^ski državni šahovski prvak. V zadnjih potezah jim je namreč uspelo preobrniti potek na dveh deskah in po več kot petih urah je bil boj za prvo mesto odločen. Tretje mesto Vrhnike je rezultanta iger vseh članov ekipe. Vsak od njih je imeli dobre in slabe trenutke, prav vse pa je treba pohvaliti za doprinos k homogenosti ekipe. Ko šest ljudi po načelu eden za vse, vsi za enega, je mogoče statistično pričakovan rezultat tudi preseči. In Vrhničanom je to uspelo, pričakovan rezultat po rating točkah so presegli za skoraj štiri točke, torej za več kot je bilo povprečje osvojenih točk v enem dvoboju. Od osmih dvobojev so jih pet dobili in tri izgubili, najbolj boleč je bil proti Braniku brez dobljene partie. V šahovskih, pa morda tudi v vrhniških analih bo tako ostalo zapisano tretje mesto. Prav pa je, da se vsaj v občinskem časopisu zapiše, da je tretje mesto osvojila najbolj amaterska ekipa v ligi in da je njen rezultat daleč presegal rezultate drugih ekip glede na finančni vložek. Realnost je pač taka, da je Šahovsko društvo Vrhnika že nekaj zadnjih let brez sponzorja. Drži, kar pravdo, da je težko biti prerok v lastnem kraju. (lg) Končni vrstni red državne šahovske lige 2011: 1. ŽŠK Maribor 32, 2. ŠD Tehcenter Ptuj 31.5, 3. ŠD Vrhnika 25.5 (Hrvoje Stevič (2/3), Matej Šebenik (4,5/8), Leon Gostiša (5/8), Niko Praznik (1/1), Žan Kavčič (3,5/8), Matjaž Justin (3/J), Simon Jerič (4/J), Anton Praznik (2/5) in Filip Hočevar (0,5/1), 4. ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota 24.5, 6. ŠK Branik Maribor 21.5,J. ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana 21, 8. ŠK Nova Gorica 20 in 9. ŠK Velenje Veplas 1J. Rezultati ŠD Vrhnika po kolih: ŠK Triglav Krško - ŠD Vrhnika 2:4 ŠD Vrhnika - ŠK Nova Gorica 4.5:1.5 ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana - ŠD Vrhnika 2:4 ŠD Vrhnika - ŠK Branik Maribor 2:4 ŠD Vrhnika - ŠD Radenska Pomgrad M. Sobota 2.5:3.5 ŠK Velenje Veplas - ŠD Vrhnika 2.5:3.5 ŽŠK Maribor - ŠD Vrhnika 2.5.3.5 ŠD Vrhnika - ŠD Tehcenter Ptuj 1.5.4.5 Agility za razgibano preživljanje prostega časa V prejšnji številki Našega časopisa smo predstavili novo obliko pasjega športa, t.i. rally obedience. Tokrat predstavljamo že dlje časa znano in zelo priljubljeno disciplino - pasji agility. Agility je šport, ki vam daje možnost, da s svojim psom sodelujete na partnerski način. Pes je na tekmovanju brez povodca in ovratnice, vodnik pa ne sme imeti v rokah igrače ali priboljška, s katerim bi podkupil psa. Sodelujejo lahko vsi psi, pasemski ali mešančki, veliki ali mali. Vodnik je lahko vsakdo, ki ima rad razgibano preživljanje prostega časa, s svojim psom. Na tekmovanjih so psi razdeljeni v tri kategorie glede na njihovo velikost. Proge na tekmovanjih so unikatne in se nanje ne moremo predhodno pripraviti. Na tekmovanju si progo, ki jo je sodnik postavil, najprej ogledamo in razmislimo kako jo bomo čim bolj tekoče pretekli, skupaj z našim psom. Velikokrat gledalci vid^o agility kot preprosto disciplino, saj psi na tekmovanjih z veseljem premagujejo ovire, nekateri mahajo z repom ali lajajo. Ampak za najbolj usklajenimi tekmovalnimi pari so ure in ure treningov, ki so jih pripeljali do te enotnosti. Treningi v kinoloških društvih so varni, zabavni in polni pozitivne energie. Pes mora biti star vsaj eno leto, ko prične s pripravami na tekmovanja. Psi mlajši od 12 mesecev, so na agility treningih, ravno tako, dobrodošli. Trener mora pri mlajšemu psu najprej poskrbeti, da so vaje zanj varne. Trening mora biti pri odraščajočem psu, posebej prilagojen njegovemu dojemanju in zmožnosti koncentracie. Priporočljivo je trenirati enkrat do trikrat tedensko. Če želimo napredovati, je pomembno da so treningi redni. Mesec brezdelja je nemogoče nadomestiti s kasnejšo vsakodnevno vadbo. Vsekakor je agility športna disciplina pri kateri se izboljša odnos med človekom in psom ter vodnikova koordinacia in občutek za prostor. Več informaci o dinamični disciplini, lahko dobite v Športno kinološkem klubu Vrhnika, kjer agility lahko tudi trenirate. Informacie: skk-vrhnika@gmail. com, www.skk-vrhnika.si. (pk) Dream Team in Vrhnika držita vodstvo Šentjošt - V Šentjoštu nad Horjulom poteka liga v malem nogometu, kjer po 6. kolu na vrhu lestvice ostajata Vrhnika in Žažar s po 15 točkami, kljub temu, da je Žažar igral dve tekmi in bi z dvema zmagama prišel nazaj na vrh. A Vrhnika je bila tokrat premočna. Tako v tej sezoni ni več nepremagane ekipe. Na tokratnem kolu smo videli kar 5 nogometnih poslastic, kako pa se je podrobneje dogajalo, pa si poglejte v nadaljevanju. kar 5 golov. Kljub temu pa Vrh za razliko od lanskega leta letos na večini tekem doseže vsaj zadetek, tako da če bodo v prihodnjih tekmah strnili vrste v obrambi, bodo trd oreh za marsikatero ekipo. Na koncu zmaga Dream Teama s kar 9:1. Na tretji tekmi se je ŠD Lipa pomerila s ŠD Šentjoštom. Kljub temu, da je Lipa še vedno na zadnjem mestu na lestvici, pa na igrišču kaže dosti bolj dostojen odpor. Igra je bila dokaj izenačena in Šentjoštu, ki je potreboval zmago za priključek z naboljšimi, se je že poznala živčnost, saj so proti koncu tekme vodili le za en zadetek. V zadnji minuti je Šentjošt potrdil zmago s še tretjim zadetkom v mreži Lipe, kateri pa so dosegli časten gol. Četrto tekmo smo vsi čakali z nestrpnostjo, saj sta Žažar in Vrhnika ena izmed glavnih favoritov na ligi. Do te tekme še neporaženi Žažar tokrat proti Vrhniki ni pokazal svoje trdne in neprebojne obrambe, ki jih je krasila do sedaj. Vrhnika od prvega kola naprej stopnjuje svojo formo, kar se tudi pozna pri rezultatih. Tokrat je Žažarju zabila kar 5 golov, medtem ko je Žažarju uspelo zatresti mrežo le dvakrat. Vrhnika tako ostaja na vrhu z enakim številom točk, kot Dream Team, a v zadnjem kolu nas čaka medsebojna tekma teh dveh ekip. V zadnji tekmi sta se pomerili še ekipi KMN Hnke ter veteranov. Na tej tekmi so bolje začeli igralci iz Vrhnike, ki so se nadejali druge zmage v tej sezoni. A veterani se s tovrstnim načrtom niso strinjali ter vseskozi nudili dostojen upor. Uspeli so tudi izenačiti, a za popoln preobrat je zmanjkalo časa. Ekipi sta se tako morali zadovoljiti z delitvio točk in tako še vedno veterani vodio pred Hnko na petem mestu s točko prednosti. Trenuten pogled na lestvico kaže, da bomo letos spremljali četveroboj zgornje in spodnje lestvice. Do zaključka spomladanskega dela lige manjka še eno kolo, 24. junia. Uroš Droftina Na prvi tekmi so Žažarčani iskali novo zmago proti trdoživi ekipi »veterani«. Žažarčani so bili v vlogi favorita in tej vlogi primerno so tudi vseskozi napadali, si pripravljali priložnosti ter držali žogo v svoji posesti. Naredili so vse, razen dali gola. Zdelo se je, da je toliko priložnosti že težje zgrešiti, kot zadeti, a žoga preprosto ni hotela v gol. Sredi tekme jim je le uspelo zabiti prvi gol in igrali Žažarja so malce lažje zadihali. Proti koncu je ekipa veteranov imela še veliko priložnost za izenačenje iz prostega strela, a je Žažar rešila vratnica. Tako so Žažarčani le zapisali nove tri točke. Drugo tekmo so se Dream Team-ovci poigrali z ekipo ŠKD Vrha. Vrh ni nudil posebnega upora, predvsem pa ni našel odgovora na razpoloženega Robia Demšarja, ki je zabil Avtomobilizem Aleš Prek na poti k naslovu evropskega prvaka Lanski avtomobilist leta Aleš Prek je še enkrat dokazal talent in pogum, saj je v evropskem gorskem prvenstvu v začetku junia slavil še četrtič. Tokrat je bil z Mitsubishiem Lancerjem EVO prvi v kategorii I v nemškem Trierju. Edini, ki se je lahko enakovredno kosal z našim večkratnim prvakom, je bil Srb Dušan Borkovič z Mitsubishiem Lancerjem devete evolucie. Vsi drugi, na čelu z domačinom Rolandom Wanekom (prav tako Mitsubishi Lancer eVO IX), pa so za Prekom zaostali kar po šest sekund - na posamezno vožnjo, Čeh Jirji Los (Subaru Impreza) pa je v želji biti enakovreden najhitrejši dvojici tudi pošteno razbil svoj dirkalnik. Vrhničan je bil od Srba boljši v vseh treh vožnjah; v prvi in drugi za pol sekunde, v tretji pa je dokazal svojo hladnokrvnost ter vodstvo povečal še za sekundo. (AM) 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 65 Vrhničan prejel nagrado SKB zvestoba SKB s privlačnimi nagradami programa SKB zvestoba nagrajuje stranke za izkazano zaupanje. V nagradnem žrebanje sodelujejo vsi, ki redno uporabljajo produkte in storitve banke SKB. V tokratnem žrebanju treh srečnih nagrajencev med strankami SKB je bila sreča naklonjena tudi Stanislavu Moškonu z Vrhnike, ki bo odpotoval na prestižno križarjenje. Nagrado sta mu 7. jun^a 2011 v poslovalnici SKB na Vrhniki podelila Luka Omrčen, direktor poslovne enote Ljubljana-okolica, in Mira Vojak, vodja poslovalnice Vrhnika. Stanislav Moškon je zvesta stranka SKB že okoli 20 let, na podelitvi je dejal: »Banka SKB mi daje občutek, da je to moja banka ter da bo učinkovito in varno poskrbela za moje finance.« Zato je SKB že večkrat priporočal svoji družini, pr^ateljem in znancem. SKB z denarno nagrado nagradi vse, ki priporoč^o SKB svojim pr^ateljem in sorodnikom, ti pa so deležni posebne ponud- be bančnih ugodnosti. Akc^a traja le do 15. jul^a 2011, vse prednosti in ugodnosti ponudbe preverite v najbližji poslovalnici SKB ali na spletni strani www.skb.si. (sz) Motoristi so se na Vrhniki učili varne vožnje Vrhnika, 28. maj - Vrhniški Motoklub Na-uportus je v športnem parku ponovno organiziral dan varne vožnje, ki so se ga lahko brezplačno udeležili vsi motoristi. Za trening varne vožnje na poligonu, ki je bil zaradi slabega vremena nekoliko slabše obiskan, so skrbeli ljubljanski prometni policisti. Tudi letos so organizatorji za obiskovalce pripravili pester spremljeval- vec, predsednik vrhniškega motokluba. Tisti, ki so prišli, so se na motoristično sezono pripravljali pod budnim očesom dveh policistov motoristov inštruktorjev iz PP Grič. "Na poligonu izvajajo vaje, ki jih delajo v avtošolah. Torej cikcak vožnja, vožnja v osmicah, vožnja na izogibe in zaustavljanje na petdeset metrov, na sto metrov, da se preverijo zavorni učinki," je Motoristi so se na novo sezono pripravljali pod budnim nadzorom. ni program, ki je med drugim vključeval simulirano nesrečo izsiljenega motorista. Poleg simulacre so se obiskovalci preizkusili v poznavanju CPP-ja in prve pomoči ter na simulatorju motornega kolesa. Svoje motoristično znanje je letos prišlo nadgradit, obudit in izpopolnit nekoliko manj voznikov motoristov kot prejšnje leto: "S tem, da je bilo zjutraj bolj kislo vreme smo pričakovali, da bo danes prireditev odpadla. Vendar smo se potem odločili, da jo bomo izpeljali, saj so vremenske napovedi kazale, da vreme bo. Vendar motoristov najverjetneje ne bo veliko, ker večinoma pričakujejo, da bo prireditev odpadla," nam je zaupal Danilo Lesko- Prireditev je spremljal pester spremljevalni program. pojasnil Leskovec. Trening varne vožnje organizirajo že četrto leto, predvsem zaradi boljše ozaveščenosti motoristov: "V današnjih časih je na cestah zelo veliko nesreč, motoristi smo zelo ranljivi. Statistika tudi kaže, da so motoristi zelo izsiljeni. Zato je zelo dobrodošlo, da se na vožnjo pripravno tudi na poligonu in se naučio tudi predvidevanja," je povedal predsednik motokluba Nauportus. Ravno zato so prireditev popestrili tudi s poučnim prikazom nesreče izsiljenega motorista. Vaja je požela veliko zanimanja, saj se je v športnem parku zbralo precej radovednežev, ki so si jo z zanimanjem ogledali. Vaja je bila tudi dober preizkus za ^^ za tlvljeiila vredno okolje Slovenija CRO Vrhnika d.o.o. Vrhničanke in Vrhničani CRO Vrhnika vas v soboto, 2.7.2011, med 9. in 13. uro, vabi na Dan odprtih vrat, v Centru za ravnanje z odpadki in ogled kompostarne. odpadki@saubermacher.si • www.saubermacher.si V imenu kluba se zahvaljujemo soorganizatorju in sponzorju MzM-ju, ZŠAM Vrhnika, SPV in županu Občine Vrhnika, PP Vrhnika, PP iz Ljubljane, Vojaški policii iz Ljubljane, reševalni službi, gasilcem z Vrhnike in Stare Vrhnike, avtovleki Čepon z Lesnega Brda, Avtošoli Bajc, IT-ju za ozvočenje, Milanu Kotniku za povezovanje in drugim, ki so nam pomagali pri izpeljavi prireditve. Vse lepo in dobro, moti pa me udeležba oziroma neudeležba na varni vožnji naših članov. Udeležba na taki prireditvi je za vsakega posameznika korak k varni in srečni vožnji. Janez Garafolj, tajnik Moto kluba m Od nabave do izvedbe: ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje i* R H N Wê, d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490 Mali oglasi reševalce, policiste in tudi domače gasilce, ki so preizkusili svojo opremo. Oskrbeli so poškodovanega motorista, ki je po trku obležal na osebnem avtomobilu. Še nekoliko več dela kot z motoristom so imeli reševalci in gasilci z voznikom v avtomobilu, ki je v simulirani nesreči padel v komo in bil ukleščen v avtomobil. Zato so v nesreči na pomoč priskočili tudi gasilci, ki imate vozilo, pa ne veste, kam z njim? Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem? Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa. Naš časopis Oddam lokal Gostinski lokal na lokac^i Ljubljana -Vrhnika v obratovanju oddam izkušenemu gostincu za daljše obdobje. Informac^e na tel: 041/ 204-313 in 031/414 229. Začenja se sezona obiranja borovnic v nasadih v Bistri, med Vrhniko in Borovnico. V julyu, avgustu in septembru potrebujemo večje število obiralcev. Vabimo Vas, da se pridružite pryetni družbi, se na-užyete svežega zraka, zdravih plodov in izboljšate stanje v denarnici. Obiramo vsak dan od 7. do 13. ure. Informacye na tel. št. 041 742 689, Tone Palčič. Dan varne vožnje so popestrili s poučnim prikazom nesreče izsiljenega voznika. so s svojo opremo razrezali avtomobilsko pločevino in iz avtomobila rešili voznika, ki so ga reševalci nato oskrbeli in odpeljali v bolnišnico. »Del programa je tudi to, da opazovalci vid^o, kaj se dogaja z ljudmi, ki so v avtomobilu. Postopek reševanja je tudi za voznike avtomobilov, ne samo za motoriste,« je še dejal Leskovec. Poleg simulirane nesreče so se obiskovalci preizkusili v poznavanju CPP-ja in prve pomoči ter na simulatorju motornega kolesa. Veliko zanimanja je požela tudi provida, ki so jo pokazali policisti. Na prizorišču sta imela svojo stojnico tudi UE Vrhnika in Motoklub Nauportus. Vesna Erjavec ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE www.tlakovanje-jesenko.si Drenovgrič 88, 1360 "Vrhnika tel/faks: 01/ 755 1191, GSM 041/166-581 e-maiL- ^lakovanje.jesenko @siol. net VW SERVIS VULKANIZERSTVO - prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev - menjava olja ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 66 DELOVNI CAS Ponedeljek: od 9. do 17. ure Torek: od 12. do 20. ure Sreda: od 12. do 20. ure Četrtek: od 9. do 17. ure Petek: od 12. do 20. ure Sobota: od 8. do 13. ure Nedelje in prazniki zaprto. s ze znano podjetje Dobra misel d.o.o iz Vrhnike vljudno vabi na novo odprti lokal v TC Mercator, Robova c. 6 na Vrhniki v 1 .nadstropju z nazivom: sofiěhi center zdravja in lepote NOVO V PONUDBI^ HAKCIJE V JUNIJU IN JULIJU: ■ Ročna anticelulitna masaža z ventuzami (45 min): 25 EUR ■ Klasična nega z LOGONA kozmetiko (1 ura): 35 EUR ■ Beljenje zob: 130 EUR Brezplačna masaža hrbta: 8 7. od 16. do 20. ure 5.8. od 16. do 20. ure Depilacija celih nog + bikini predela: 20 EUR Klasična nega obraza: 37 EUR Medicinska pedikura: 18 EUR Relaksacijska aromaterapija (2 uri): 40 EUR Metamorfna tehnika: 25 EUR Terapevtski pregled hrbtenice GRATIS Robova cesta 6 (TC Mercator), 1360 Vrhnika T: 01 / 547 43 95, F: 01 / 547 43 96, I: www.soncnicenter.net, E: soncnicenter@siol.net V Sončnemu centru so sodobno opremljeni prostori in v njih boste lahko sebi in svojim najbližjim privoščili različne pakete lepotnih seans, kot so: • manikure, nege, podaljševanje in poslikave nohtov; • nege obraza in telesa z depilacijami in raznimi anticelulitnimi tretmani; • pedikure ter nege nog; • terapije razstrupljanja organizma z Aqua detox medicinskim pripomočkom; • razne klasične, športne, relaksacijske, terapevtske in refleksne masaže; • ustno higieno z beljenjem zob; • brezplačnih mini predstavitvenih neg obraza, ličenja in masaže lasišča. <5^ AvtoMerkur Samova 14, Ljubljana, Tel. 01/ 30 66 020 www.avtomerkur-hyundai.si Slike so simbolične. Povprečna poraba goriva: 4,2 - 8,4/100 km, emisije CO2: 110 - 200 g/km. Cene ne vključujejo transportnih stroškov in so informativnega značaja. Ponudba velja za vozila iz zaloge. *Cena vozila i20 velja v primeru financiranja "Hyundai Leasing". Vse podrobnosti v zvezi s financiranjem dobite pri svojem prodajalcu. Pogoji garancije so na voljo na www.hyundai.si/storitve/garancija. Soseska Za mlinom Soseska Za mlinom leži v neposredni bližini doma za ostarele in njeni stanovalci lahko v dogovoru s pristojnimi koristijo različne usluge doma. Investitor, družba Nepremičnine Orkus, d. o. o., ki je v Cerknici zgradil večstanovanjsko sosesko Za mlinom, želi k nakupu privabiti čim širši krog kupcev. V sodelovanju z bankami so strankam na voljo tudi ugodni krediti (podrobnosti o pogojih kreditiranja so na voljo v prostorih investitorja). Gradbena dela v novem naselju so končana in za sosesko je že pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje. Vsa stanovanja in garažna parkirna mesta so v zemljiško knjigo vpisana kot posebni deli v etažni lastnini, zunanja parkirišča in atriji pa so posebej odmerjene zemljiške parcele. Celotna soseska je oddana v upravljanje enemu upravniku. Soseska je zgrajena na več kot 8 tisoč kvadratnih metrih, na katerih je osem manjših večstanovanjskih objektov, sto zunanjih parkirišč ter otroško igrišče. V garažni hiši je 47 garažnih parkirnih mest. V vsakem objektu je le devet stanovanj, po tri v vsakem nadstropju. Enoinpolsobna, dvosobna, dvoinpolsobna stanovanja merijo od 46 do 81 kvadratnih metrov (s teraso). Pritlična stanovanja imajo vrtove in terase (od 17 do 86 kvadratnih metrov). Soseska Za mlinom leži pod Slivnico, neposredno ob potoku Cerkniščica in nasproti doma za ostarele ter je tako odmaknjena od samega centra. Kupci lahko tu najdejo prostor za mirno in sproščujoče bivanje v bližini vseh pomembnih ustanov, ki jih ponuja manjše mesto, (občinska zgradba, upravna enota, šola, nakupovalni center, zdravstveni dom, lekarna in kulturni dom so od soseske oddaljeni do 600 metrov). Širša okolica ponuja novim stanovalcem te soseske neokrnjeno naravo. Prepričani smo, da je nakup stanovanja v soseski Za mlinom najboljši kompromis za tiste, ki se nočejo odpovedati ne naravi in ne urbanemu življenju. Od naravnih znamenitosti je treba omeniti presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Unško koliševko, Planinsko polje, kraške podzemne jame itn. Predvsem kraški pojavi so edinstveni v svetovnem merilu. Med razloge za nakup stanovanja v novi soseski pa lahko poleg naravnih in logstičnih danosti lokacije, štejemo tudi kakovost gradnje in ceno. Prodaja in informacije: Nepremičnine Orkus d.o.o., Notranjska cesta 42a, 1380 Cerknica, www.nepremicnine-orkus.si, e-mail: info@nepremicnine-orkus.si tel: 051 601 800, 051 655 800, 01 709 61 61 faks: 01 709 61 62 CENIK STANOVANJSKIH ENOT 1,5 sobno stanovanje Ulica za mlinom 1 (cena z ddv) 46,27 m2 1 zunanje parkirno mesto cena skupaj - stanovanje z enim zunanjim parkirnim mestom 75.304 € 2.170€ 77.474€ 1,5 sobno z atrijem Ulica za mlinomS (cena z ddv) 55,91 m2 atrij 25,00 m2 1 zunanje parkirno mesto cena skupaj -stanovanje z enim zunanjim parkirnim mestom 90.994 € 5.425€ 2.170€ 98.589€ 2,5 sobno stanovanje Ulica za mlinom 5 (cena z ddv) 70,06 m2 1 zunanje parkirno mesto cena skupaj - stanovanje z enim zunanjim parkirnim mestom 114.023€ 2.170€ 116.193€ 2sobnoz atrijem Ulica za mlinom 3 (cena z ddv) 72,82 m2 atrij61,00 m2 1 zunanje parkirno mesto cena skupaj-stanovanje z enim zunanjim parkirnim mestom 118.515€ 13.237€ 2.170€ 133.922€ 2,5 sobno z atrijem Ulica za mlinom 5 (cena z ddv) 80,99 m2 atrij60,00 m2 1 zunanje parkirno mesto cena skupaj-stanovanje z enim zunanjim parkirnim mestom 131.811€ 13.020 € 2.170€ 147.001 € Izbor nepremičnin, pri prodaji katerih posredujemo: RAKEK, 210 m^, večsobno stanovanje, zgrajeno 1. 1910, 614 m^ zemljišča, v dveh etažah, veliki in svetli prostori, staromeščanski slog. Cena: 165.000 evrov PLANINA, 168 m2, novogradnja, 409 m2 zemljišča, zgrajena do lil. Gradbene faze. Cena: 105.000 EUR PLANINA, 113 m2, novogradnja, 400 m2 zemljišča, zgrajena do lil. Gradbene faze. Cena: 90.000 EUR URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med. narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec. 75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziologna 75 55 132 laboratory 75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakićenović, dr.med.spec. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja 75 04 033 Matej Leskošek, dr.dent.med. narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica 75 47 104 mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer 75 66 414 mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Marya Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Marya Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAP^A Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Marya Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melanya Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Marya Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, Hr Hpnt tyipH Rnrn^n-iira^ 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Marya Ilyaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK Oglasi NAŠ ČASOPIS 67 75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si 75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si 75 55 143 75 55 132 75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. Sreten Nakićenović, dr.med.spec. Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. Branka Čegovnik, dr.med. šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si 75 55 123 narocanje.kunsteli@zd-vrhnika.si 5 55 129 narocanie.cegovnik@zd-vrhnika.si 75 04 033 narocanie.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta ZP Borovnica mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 47 104 narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer mag. Miljenka Knezović, dr dent med 75 66 414 narocanie.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. Dunja Piršič Koren, dr.med. Primož Rus, dr.med. 75 53 847 75 05 418 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPTOŠNI AMBUT ANTI V ZP BOROVNICA GRAIDBENA DELA IN IZKOPI Razníí2:k0pií • ToaR:1tK^ri5lcíkoz^^0zzí Adakaacíje - aovzgoadnje • Ureaznje dRaoíšč • Rz^iííh r^n^jrirp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360VrhnikEš, T:017^553 418 T:0.11 ^^^ ouïs Mar^a Munda, dr.med. Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Mar^a Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAPNA Irma Brus, višja fizioterapevtka Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka Mar^a Murn, višja fizioterapevtka 75 53 361 75 53 361 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. Judita Cvelbar, dr.dent.med. Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont Jožef Keršič, dr.dent.med. Melan^a Legat, dr.dent.med. Mar^a Ogrin, dr.dent.med. Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 02 333 75 53 785 75 02 345 75 05 295 75 57 310 75 66 003 75 02 492 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Mar^a Il^aš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. RANKARJPV TRC d 1361) VRHNIKA tal ■ (11 TSO-SS 7!i fax- 1)1 7i;i).S3.Rn Q Ljubljansko barje KRAIINSKI PARK Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah Datum 01.07.2011 02.07.2011 08.07.2011 09.07.2011 15.07.2011 16.07.2011 22.07.2011 23.07.2011 29.07.2011 30.07.2011 05.08.2011 06.08.2011 12.08.2011 13.08.2011 Zobozdravnik Jožef Keršič, dr. stom. Jožef Keršič, dr. stom. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Kristina Tozon, dr.stom. Kristina Tozon, dr.stom. Melan^a Legat, dr.stom. Melan^a Legat, dr.stom. mag. Miljenka Knezović, dr.stom. mag. Miljenka Knezović, dr.stom. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Matej Leskošek, dr.stom. Matej Leskošek, dr.stom. Naslov ordinacne Brigadirska ul. 16, Vrhnika Brigadirska ul. 16, Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstvena postaja Borovnica Log, Cesta na polje 2 Log, Cesta na polje 2 Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika ŠZA Ivan Cankar ŠZA Ivan Cankar Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 08.00 do 12.00 ure. RAČUNOVODSTVO boItjan ŽIROVNIK s.p Računovodske storitve Davčno svetovanje Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovniks.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yahoo.com lifin Vrhnika Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER • katalizatorji ATOFAA' • športni izpušni sistemi CSC, REMUS • menjava olja in oljnih filtrov • vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00, 14.00 do 18.00; sohota- od. 8.00 do 17.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tnl â Nudimo vam sveže rezano cvetje n/i r'A-rt'7^'ll'l/1 n ťvVyiA^n I rvi/i r'i/n r 68 NAŠ ČASOPIS Oglasi 27. jun^ 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si norik r«! oozsfM rwfll nůiifcínůiftjub.jji w WW -nofft .11 ť^Q^te. ka\ bcsi-q pïidPuMe sft ncpïiiri pataolja^urvi avantufami Nciufili vnsi potnçl|iiHn|^, ^li plnv^lno ■oproFno- In ïo j eolooiidii v noïçm c-iS^íapNíiíVfl-nT »f^tTu al dflslínocijaíi OGLAS VFLJA ICOT AON iA 10* POPUST O pripravi besedil in fotografij Po jezikovnem pregledu dobi besedilo v roke odgovorni urednik. Ker je prispevkov veliko (za 64 in več strani), je potreben določen rok, da so besedila pripravljena za tisk. Zato tudi vedno objavimo na prvi strani datum, do kdaj sprejemamo besedila za objavo. Vendar pa ga vsi ne upoštevajo, s čimer nam povzročajo velike težave pri vrstnem redu obdelave prispevkov. Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovr-stičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Pala-tino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom. Naslovi se pišejo z malimi črkami. Besedilo naj bo napisano v Wordu. Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!! Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!! Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Internetne fotografije niso primerne za tisk. Na koncu rokopisa pod avto- Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 % strani 225,34 V strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za Vi strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). NAJEM ODRAZA PRIREDITVE, OZVOČENJE www.acplus.si info(S)acplus.si 040/557 120 OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 OD IZMERE DO MONTAŽE iT Z ŽALUZIJE ROLETE KOMARNIKI PLISE ZAVESE TENDE NOVO SALON SEI i^DEKOR \l/senčila lENJUjfN A VRHNIKI Dekorsenčilad.o.o. Pod Hruševco 44g,Vrhnika Tel.: 01 755 47 88, 051 633 740 www.dekor-sencila.si MTlOJTI^DS rjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSa00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr v krivuljah). Vsaka tabela mora biti na koncu prispevka priložena na posebnem listu papirja. Za vse tehnične nejasnosti se obrnite na: gsm 040/234 090 in 031/392 153. Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo VRHNI K A Sinja Gorica 11,1360Vrhnil