Delo in uspehi vlade in njenih strank. Namen padamenta kot zastopstva celokupnega naroda je, da pospešuje splošni blagor ter ustvari možnosti, da morejo vsi slanovi in sloji ljudstva gospodarsko in kulturno prospevati. K takemu delu je pozvana parlamentarna večina, katera ludi nosi odgovornost za delovanje in nehanje parlamenta. S tem pa ni rečeno, da je opozicija oproščena vse odgovornosti. Nasprotno. Ker so opozicijonalne stranke pozvane k sodelovanju pri zakonodavstvu in kontroli nad državno upravo, pada tudi na nje del parlamen.arne odgovornosti. V parlamentih kulturnih držav se opozsicija tega zaveda ter tudi temu primemo deluje. Drugače pa je s sedanjo opozicijo v beogradski narodni skupščini. Kmetsko-demokratska opozicija kriči. Odkar sta Radič in Pribičevič prisiljena, da jesta trdi kruh opozicije,, sta slalno slabe volje, kakor da njuna želodca ne bi bila ustvarjena za opozidjonalni kruh. Tej svoji slabi volji dajeta dam za dnevom dzraza v __r_ča__ju in zmerjanju. Mislim, da ga ni parlamenta na svetu, kjer bi se toliko in taiio divje vpilo in tako surovo zmerjalo in psovalo, kakor zadnje mesce v beogradski nai-odni skupščini, odkar v njej dela opozlcijo kmetsko-demokratska koalicija. Kdor je prisostovaJ sanao eni seji naše narodiie skupščine, se mora zgražati nad tem, kar je tamkaj videl in slišal. Ni čuda, da ima beogradska javnost nad tem veliko zabavo ter da so ljudje za časa, ko so kino-gledališča bila zaprta, hodili v narodno skupščino iskat nadomestek za zaibavo, ki bi jo uživali v kinematograf ih. Kmetsko - demokratska koalicija je vzrolr l je ugled našega parlamenla pa- del. ¦ še nikdar poprej. To je vredno tc a obžalovanja, ker se kmetsko- d a koalicija predstavlja kot no- .čanske kulture ler s prezirom llkancih in o slabih lastnostih . Kdor hoče drugim pridigovati kulturo, e mora sam kulturno obnašati. Kdor hoče pobijati slabe lastnosti balka- nizma, ne sme sam teh laslnosti kazati v svojem gOFvorjenju, nastopanju m delo- Tauju. Krivda in to velika krivda kmetsko-demokratske koalicije je ne samo v tem, da je ponižala ugled našega parlamenta, raarveč tiidi v tem, da hoče ovirati in onemogočiti vsako delo za blagor ljudstva. Vse, karkoli se v parlamentu stori dobrega, potrebnega in (koristnega, vse se izvrši v težki borbi s kmetsko-demokratsiko opozicijo, ki je nepopustljiva v k.ičanju in zmerjanju. Zato pa je Ireba tem višje ceniti mirnost, smotrenost in deloljubje večine, ki gre kljub vsein poitežkočain in hrupnim oviram od strani opozicije mixno svojo pot dela za državo in za ljudski blagor. Vlada in njena večina dcla. Vlada in njena večina se dobro zaveda svoje važne in resne naloge, ki jo ima izvtši tiv sedanjih težkih prilikah. Dovršila je veliko delo državnega proračuna, ki je zakonila podlaga za državno gospodarstvo in obenem nujen predpogoj za prospeh državnili financ. Kmetsko-demokratska opozicija je storila vse, kar je le mogla, da bi ovrla pravočasno sprejetje državnega proračuna. Stavila je v parlamentu brezbroj vprašanj in nujnih predlogov, o kalerih se je razpravljalo cele dne>e. Vsled tega so se proračunske razprave morale vršiti na nočnih sejah, pri katerih je hrabro in požrtvovalno vztrajala veftina, dokler ni bil proračun sprejet. Kar se dostaje državnega proračuna in z njim združenega finančnega zalcoiia, priznamo, da niso z njim izpolnjene vse naše nade in zahteve. Doseglo pa se je marsikaj, kar bo našemu ljudstvu v prid in korisl. In to po zaslugi naše stranke. SLS gre ta zasluga, da ni nikdar glasovala za tisle visoke davke, ki so jih bili našemu ljudstvu naložili demokrati in samoslojni kmetijci, dokler so bili na vladi. Ti dve stranki, ko sla bili na vladi, nista znali ničesar drugega, nego saino povečevati in pomnoževati davke. Ko pa je naša stranka 1. februarja 1927 vstopila v vlado, je v državnem proračunu za lansko leto zmžala razne davščine, osobito dohodninski davek, pristojbine, trošarinske in carinske postarvke. V letošnjem držarnem prorjičunu je t.ohodmn<ri__ darek vsled povišanja darka. prostega. iobftika na 12.000 Din in vsled os"voboditY€ dobodnine od vseh doklad tako spremenjen in olajšan, da bode odpadlo čea 50% datk«plačevalcev in davčnib bremen. Z norim letom 1929 pa bo ta daivek sploh odpadel, ker bado stopili v veljaro davki, ki jih določa novi davčni zakon in ki bodo rečinoraia manjši, nego ®o bili prejšnji. Davčna prostost za nove zgradbe se je razširila na di-žavne pribilke. Darki se lahko plačujejo po novem tudi s priznanicami do 2000 K ne samo 1000 K. Pobiranje vojnega pribitka na dohodnino je ukinjeno. Znašal je lani 15 miljonov Din. Seveda se bodo kljub temu znaitnemu znižanju bremen za Slovenijo še vedno našli hujskajči, ki trdijo, da se ni nič doseglo. Skupno je Slovenija v lanskem letu plačala 238.3 milj. Din državnih davkov napram 221.9 milj. Din y letu 1926 in 292.6 milj. Din v letu 1925, ko je davčni vijak pritiskal najhuj&e. Povečali so se lani naprain 1926 dohodki države od zeml jiškega davka, znižali pa so se dohodki od dohodnine, davka na ročno delo in posebne pridobnine. V odstotkih je laiii Slovenija plačala neposrednih davkov 13.3% donosa cele države napram 14.1% v letih 1919 d» 1926. Finančni uspeh znižanja za Slovenijo moremo ceniti na najmanj 25 miljonov Din. Da se odpomore težki gospodarski krizii, ki vlada v naši državi in ki je slična gospodarskim razmeram, katere so v drugih državah kot posledica svetovne vojne, se vlada trudi, da dobi veliko posojil« v inozemstvu. Visoki finančni krogi y Angliji in Ameriki so našemu finančnemu ministru že obljubili posojilo v znesku 50 milijonov funtov šterlingov — okoli 14 milijard dinarjev —, in lo pod ugodnimi pogoji. Trdba je izpolniti še nekaj predpogojev, kakor je stabilizacija (utrditev vrednosli) lcurza našega dinarja, ureditev vprašanja dolgov naše države v inozemstvu, zlasti v Franciji in Angliji, in potem pride do definitivnega zaključka posojila in do izplačanja prvih obrokoT. Posojilo bo v največji prid nasemu narodnemu {ospodsoiatT«, ker sc b« up»- rabilo za jarna dela (za graibo želcznic in eml, ata regulMijo rek itd.) t»r bo tako vpUralo na gospodarski dvig deloTnih slojev ljudstva in njihoTega gmotnega stanja.