Leto XXII., št. 182 LJubljana, torek II. avgusta 1942-XX Cena cent. 80 JpanuMo. Telefon «L aliGB > ali- -judiuui«. 'uccuu)cv> il-22. 41-23 41 uuerirai sddelek Ltabitaaa focaolicva 3 J - lelrfoc I t 1 V t. (talite v DOZCfflStVI 1IIU . in-«". •fathin* »Klas. i KJ \fTLANC lahti« *iit daa um ponedeljka Naročnina mah sciiCgo Lit 1*.—v a inozemstvo pa Lit 22.80 (JredoiitTO: (.fobljana. Poccinijen ulica hr». V ker. 41-22. 41-23. 41-24 Rokopisi ac a« vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pa la pob- bliciti di proreoienza italiana ed estera: Uniooc Pubbliriti Italiana S. A. MILANO Neprestani napadi na Malto Na eglptskesn bojišču manjši boji - Delovanje letalstva Glavn- stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 10. avgusta naslednje 804. vojno poročilo: Skromnejše operativno delovanje na kopnem in delovanje letalstva na egiptskem bojišču. Britanska letala so metala bombe na nekatera središča v našem zaledju in pri tem ubila 5 libijskih civilistov, škoda je le neznatna. Letalski oddelki osi so napadali podnevi in ponoči letalska in pomorska oporišča na Malti. Napad na angleško letališče Berlin, 10. avg d. V noči na ponedeljek so nemška bojna letala učinkovito napadla britansko letališče pri E1 Nurisu v Egiptu. Včeraj preko dneva so skupine lahkih nemških bojnih letal bombardirale kolone britanskih vozili južno od EI Alamenna. Direktni bombni zadetki so zanetili med kolonami mnogo požarov, znatne količine vojnih potrebščin in municije so bile uničene. Lizbona, 9. avg. s. Britansko vojno ministrstvo objavlja, da so oborožene sile od o priliki zavzetja Tobruka zajele naslednje edinice: 201. oklopno brigado prednjih straž in 32. brigado tankov iz Anglije: glavni stan 2. južnoafriške divizije, 4. južnoafriško pehotno brigado, 6. pehotno brigado iz južne Afrike, 11. indijsko pehotno brigado. Med posadko tobruške trdnjave je bilo tudi nekaj bataljonov kraljevega polka tankov, polk »Colstrean« iz Anglije, oddelek škotskih straž, polk »Worlester-shire«, kameninski strelci kraljice, polk Midland, polk lahke pehote iz Durbana iz južne Afrike, škotski polk Iz Transvaala, južnoafriški policijski bataljon, strelci iz Kafarjaka in indijski strelci lahke pehote Gurksa. Poleg topniških, protitankovskih oddelkov in zbora kr. pionirjev, vključenih v navedene formacije, so tvorile del posadke tudi edinice letalskega izvidništva, protiletalske obrambe, protitankovskega topništva, sanitetnega zbora, obveščevalne ln poštne službe, ki so po večini bile sestavljene iz britanskih vojakov. Krasnodar in Majkop osvojena Nemške čete so prodrle že do Pjatlgorska — Neuspeli sovjetski protinapadi pri Stalingradu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom 9. avgusta, so prodrle nemške pehotne divizije, odlično podpirane po oddelkih letalstva, po izrednih pohodih v tropski vročini in po hudih borbah močno utrjene postojanke severno od reke Kuban In zavzele za sovražno vojno Industrijo važno mesto in prestolnico kubanske pokrajine Krasnodar. Tudi Majkop, središče važnega petrolejskega področja, je bil v naskoku zavzet. V naglem prodiranju proti jugovzhodu so naše čete dosegle Piatigorsk. Južnozapadno od S talin grada se sovražnik obupno brani. Njegovi protinapadi so bili razbiti v trdi borbi. V velikem loku Dona je bila močna sovražna skupina zapadno od Kalača obkoljena. Vsi poskusi, da bi se prebila, so ostali brezuspešni. Ob- a pri Salomonskem otočju Ena fesjna lažja, 1© križark, 6 rušilcev in 11 prevoznih ladij potopljenih ali poškodovanih Tokio, 9. avg. s. Japonski glavni stan je objavil naslednje uradno poročilo: Japonsko brodovje je zadalo nov hud udarec kombiniranemu angieško-ameriškemu brodovju v morju pri Salomonskem otočju, kjer je potopilo ali hudo poškodovalo 28 sovražnikovih ladij in sicer 1 bojno ladjo, 10 križark, 6 rušilcev in 11 prevoznih ladij. Bitka, ki se je začela 7. t. m., se še nadaljuje. Seznam sovražnih izgub obsega: med potopljenimi ladjami bojno ladjo neugotov-ljenega tipa, 2 križnrki tipa »Astoria« in 2 križarki tipa »Australia«, vse po 9890 ton, nadalje S križarke neugotovljenega tipa. 4 rušilee in 10 prevoznih ladij; med poškodovanimi ladjami pa 3 križarke tipa »Min-neapoiis« po 9950 ton, 2 rušilca in 1 prevozna ladja. Poročilo dodaja, da je bilo v letalskih dvobojih sestreljenih 132 sovražnih bombnikov in lovcev. Japonske izgube so naslednje: 7 pogrešanih letal in 2 lahko poškodovani križarki. ki pa lahko še vedno nadaljujeta borbo. Bitka bo večno ostala znana pod imenom »bitka pri Salomonskem otočju«. T°kio, io. avg. d. Vsi današnji japonski listi obširno in z velikim zadoščenjem objavljajo komentarje 0 včerajšnjem uradnem poročilu japonskega glavnega stana o veliki japonski pomorski zmagi pri Salomon-skih otokih. List »Niči-Niči« pravi v svojem komentarju med drugim: Japonska vojna mornarica si je dolgo prizadevala izzvati sovražnikovo pacifiško vojno brodovje na borbo, vendar se je nasprotnik vedno spretno izmikal. Končno je japonskemu vojnemu brodovju vendarle uspelo pomeriti se s sovražnikovimi pomorskimi silami. Rezultat pomorske bike pri Salomonskem otočju, ki predstavlja eno največjih po- morskih operacij v zgodovini vojne mornarice, ki se je končal z japonskim uspehom, ki je napravil globok vtis na vse japonsko prebivalstvo. V primeru z izgubami, ki so bile prizadete sovražnikovemu vojnemu brodovju, so japonske izgube resnično brezpomembno malenkostne. Tokio, 9. avg. s. V tukajšnjih uradnih krogih opozarjajo, da so hudi udarci, zadani angleško-ameriškemu kombiniranemu brodovju v bližini Salomcnskega otočja v operacijah 7. in 8. t. m., ki se še nadalju- jejo, po vseh dosedanjih porazih združenih držav od začetka vojne dalje še nadalje skrčili pomorsko silo anglosaških velesil na silo tretjega reda. Spopad pri ASeutih Tokio, 10. avg. d. Posebno poročilo, ki ga je v ponedeljek ob 15.30 lokalnega časa objavil japonski glavni stan, javlja, da so japonske mornariške edinice odbile močno sovražnikovo pomorsko formacijo ki se je bila 8. avgusta pojavila v vodovju ob Aleut-skih otokih. ovo ani Gandhi in Srag! čSsni glavnega e v indske kongresne strsrfse Po vesteh britske Bombaya so bili Rim, 10. avgusta, s. poluradne agencije iz Gandhi, Nehru in 17 drugih najvplivnejših članov kongresa aretirani. Tiri je policijski avtomobili so se ustavili zjutraj pred Gandhijevim domom. Angleški funkcionarji so stopili v Mahatmovo stanovanje in mu sporočili povelje za aretacijo. Gandhi je mirno opravil svoje molitve, se oblekel in sledil funkcionarjem v avtomobil, s katerim so ga odpeljali na železniško postajo. Tja so dospeli tudi vozovi z drugimi aretiranimi indijskimi voditelji. Posebni vlak jih je odpeljal bržkone v Poono ali Kalkuto. V pokrajinah so bili aretirani baje še drugi indijski vodje. Bangkok, 9. avg. s. Glede aretacije Ma-hatme Gandhija se doznavajo še naslednje podrobnosti: Ko se je Mahatma pripravljal za vstop v avtomobil policije, da bi se podal na stražnico, ga je njegov gost Birla svaril, naj se ne posti v ječi. Gandhi je odgovoril, da ni storil nič nepremišljenega in da se nikakor ne namerava postiti. Mahatmo in druge aretirane osebnosti so moški in ženske, ki so se zbrali pred ograjo za jutranjo molitev, pozdravili, medtem ko je Mahatma in z njim aretirani voditelji odhajal iz hiše Birla, s klicem »živel Gandhi!« Gand hi, ki je bil odlično razpoložen, je poslušal pozdrave smeje in se je pošalil s tistimi, ki so stali okrog njega. Preden je stopil v avtomobil, je bil obdan z vencem cvetlic in njegova gostinja mu je položila na glavo »saflon«, ki ga smatrajo Hindujci kot znak, ki prinese srečo. Gandhija so peljali ob oboroženem spremstvu v zasebno vilo, imenovano »Palača Aga Kana« v Pooni. Nekaj članov izvršilnega odbora je kakor Gandhi aretiranih v istem poslopju. Izvršni ni odbor kongresa, vseindijski kongres in vsri pokrajinski odbori so bili razpuščeni. Polici iske mere so se poostrile Močni oddelki agentov in po-jakov so preprečiili v Bombaju manifestacije »kongresnih prostovol jcev«. Veliki izgredi v Bombaju in drugih mestih Šanghaj, 10. avg d. Iz vse Indije prihajajo poročila, ki kažejo, da je aretacija Gandhija in drugih indskih nacionalnih voditeljev dvignila val ogorčenja v vsej Indiji. Od povsod prihajajo poročila o protestih in izgredih ter o brezobzirnem postopanju britanskih oblasti. Nemiri so se pričeli v Bombaju in sicer takoj potem, ko se je zvedelo, da so oblasti aretirale voditelje indske kongresne stranke z Gandhijem na čelu. V spopadih s policijo je bilo včeraj ubitih v Bombaju 5 ljudi, 20 pa jih je bilo ranjenih. O velikih nemirih javljajo tudi iz Nagpura, Lahoreja, Raipura. Ahmedabada in drugih indijskih mest Policijske oblasti so povsod aretirale večje število pristašev in vodilnih osebnost: indske kongresne stranke. Samo v Ah-medabadu je bilo doslej aretiranih 27 pristašev kongresa, v mestu Kairu pa 17 članov kongresne stranke. Iz drugih indijskih mest še ni podatkov o obsegu aretacij. Iz Bombaja se je naknadno zvedelo, da je bilo pri spopadu s policijo pri kasnejših izgreaih ranjenih še 15 policistov, katere je ogorčeno prebivalstvo obmetavalo z opeko, dočim je bilo med civilnim prebivalstvom nadaljnjih 35 oseb ranjenih Policija je nastopila z oklopnimi vozili in je metala med demonstrante solzivne bombe. Čim se je zvedelo za aretacijo Gandhija, je hotela namestu njega govoriti njegova žena v parku Shavia v Bombaju, kjer je bil napovedan Gandhijev govor. Čim je policija zvedela za namero Gandhijeve žene. so policijski organi takoj aretirali tudi njo. Ogorčenje v Indiji zmerom bolj narašča in protestno gibanje zavzema od ure do ure večji razmah. Bangkok, 9. avg. s. Po zadnjih vesteh, k: so prispele iz Indije, se doznava, da je aretacija Gandhija in številnih članov kongresne stranke zbudila v vsej Indiji največje ogorčenje in v Bombaju so se formirale velike skupine demonstrantov, ki so vzklikali svobodi Indije in Gandhija, čim je občinstvo zvedelo za Gandhijevo aretacijo. Kmalu so se skupine demonstranT tov povezale v veliko kolono, ki je odšla proti središču mesta, a tedaj je takoj na- stopila policija, ki je s pomočjo čet preprečila manifestantom nadaljnjo pot. nakar so se razdelili v več skupin, ki so zasledovane po policijskih agentih in vojakih demonstrirale po glavnih ulicah. Policija se je poslužila gumijevk in bomb s solzilnimi plini ter je brez usmiljenja pretepala ženske, starčke in otroke, ki jih je bilo več ranjenih in poškodovanih Pretepi so se nadaljevali do večera. Ves mestni promet je bil popolnoma paraliziran in v mnogih okrajih mesta so bile trgovine zaprte. Število aretiranih članov kongresa se je skupno povzpelo na 54. Aretirana sta bila tudi bombajski župan Mekza Ali in tudi Gandhijev svetnik Patel. Urad izvršnega odbora kongresne stranke v Alahabadu je policija po temeljiti preiskavi zaprla in aretirala Furoša Tandasa. predsednika zbornice združenih pokrajin. Tudi član izvršnega odbora kongresne stranke dr. Rai-endra Prasa, bivši predsednik kongresa, je bil zaprt. Aretacije se nadaljujejo v vseh pokrajinah. Zapirajo se uradniki, delavci in kmetje skupno z njihovimi družinami. Bangkok, 9. avg. s. Po vesteh, ki prihajajo iz Bomba j a in iz vse Indije, postaja položaj v deželi od ure do ure čimdalje bolj kritičen. Aretacija Gandhija in glavnih predstavnikov indijskega ljudstva je med prebivalstvom povzročila živahno razburjenje. Navzlic prepovedi vlade podkralja, da se ljudje ne smejo zbirati na javnih prostorih, je vendarle v mnogih krajih prišlo do spontanih ljudskih manifestacij in demonstracij proti Angliji. Policija, ki je bila to pot sestavljena skoro izključno iz angleških agentov, je skušala povsod razpršiti demonstrante z bombami za solzenje, a se ji to ni posrečilo. V mnogih krajih so se policijski agenti poslužili tudi orožja. Doznava se doslej, da je bila ena oseba ubita. 15 oseb ranjenih in kakih 150 demonstrantov aretiranih. S podeželja pa prihajajo vesti, da je množica izropala več vladnih zalog žita in s kamenjem napadla več sedežev britanske policije. V Ahmedabadu so demonstranti skušali se- Nadaljevanje na Z• strani koljeni ln na tesni prostor stisnjeni armadi zadaja letalstvo hude izgube. Letalstvo je razen tega bombardiralo sovražne čete na pohodu in pri vkrcavanju v severnokavkaških lukah. Bojna letala so potopila v luki Anapa 4.000-tonsko trgovsko ladjo, nadaljnjo ladjo pa poškodovala z bombami. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti železnicam južno od Stalingrada. Pri tem je bil razdejan sovjetski oklopni vlak. Južno od Kževa sovražnik še nadalje napada. Vsi napacft So bili po ogorčenih borbah zavrnjeni. Pri tem je bilo uničenih 34 sovražnikovih tankov. Na egiptski fronti samo krajevno delovanje. Po nekaterih vojaško brezuspešnih dnevnih motilnih poletih nad severnozapadno in zapadno Nemčijo so angleški bombniki v pretekli noči znova napadli zapadno nemško ozemlje. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V nekaterih krajih, zlasti v stanovanjskih okrajih v Osnabriicku, je povzročena škoda na poslopjih. Fet sovražnih bombnikov je bilo sestreljenih. Nemška letala so včeraj bombardirala z bombami težkega kalibra taborišča in vojne naprave na južni angleški obali. V noči na 10. avgust so nemška letala napadla oboroževalne Industrije v Midlandu ter luke in ladjedelnice na vzhodni angleški obali. V jutranjih urah 9. avgusta je prišlo v Rokavskem prelivu ponovno do spopada med nemškimi minolovej in as?-" "'kimi brzinrf čolni. En angleški hrzi So!.. je bil zadet v polno, drugi pa zažgan. Na kavkaškem petr&lejskem področju Berlin, 10. avg. s. V zvezi z boji na vhodnem bojišču opozarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da je nezadržno zasledovanje poraženega sovražnika omogočilo nemškim četam, da so v naskoku zavzele industrijsko mesto Krasnodar, ki je bilo obdano z odlično organiziranimi obrambnimi napravami. Motorizirani oddelki so medtem zasledovali sovražnika in so izkoristili položaj s tem, da so se polastili mesta Majkop. Tudi na področju Donovega kolena so nemške čete navzlic živahnemu sovjetskemu odporu pridobile na terenu. Letalstvo je uspešno bombardiralo topničke postojanke in sovražne prometne zveze ter odprlo pot napredujočim kolonam. Nemški protinapadi severno od Voroneža so bili prav tako uspešno podprti po formacijah bombnikov in strmoglavcev. Zadetih je bilo in uničenih nekaj težkih sovražnih tankov. Na področju pri Rževu se nadaljujejo srdite borbe. Navzlic nevarnostim gozdnatega ozemlja je nemška pehota zavrnila silovite sovjetske napade ter je celo sama prešla v protinapade preko rek in potokov, ki so močno narasli. Pri tem je bilo uničenih 9 sovražnih tankov. Nemška lovska letala so prisilila sovražne lovce ln bombnike k bojem in sestrelila 13 sovražnih letal. Berlin, 10. avg. d. Včeraj so objavili s pristojne nemške vojaške strani, da so v kubanski pokrajini nemške čete, nadaljujoč ofenzivo proti Kavkazu, v naskoku zavzele važni mesti Krasnodar in Majkop. Posebno važnost pripisujejo v merodajnih nemških krogih zasedbi Majkopa, ker so nemške čete s tem dosegle severno kav-kaško petrolejsko področje, na katerem se črpa petrolej v obsegu tretjine rumunske petrolejske proizvodnje. Majkop šteje približno 60.000 prebivalcev in leži sredi bogatega petrolejskega okrožja, 120 km jugovzhodno od Krasnodara. železniške zveze proti vzhodu in zapadu ter proti jugu dajejo Majkopu strateško važen položaj v kavkaškem predgorju. Skozi Majkop teče petrolejski cevovod, ki spaja petrolejske luke na Kaspiškem morju z obalo črnega morja. Razen glavnega petrolejskega voda se pri Majkopu odcepi stranski petrolejski vod v Krasnodar. Berlin, 10. avg. d. Po zavzetju Krasnodara m Majkopa se nemško prodiiranje nadaljuje dalje proti vzhodu in jugovzhodu. K zavzetju obeh važnih kubanskih mest Krasnodara in Majkopa pripominjajo v pristojnih nemških vojaških krogih, da je obrambo teh dveh mest sovjetsko poveljništvo skrbno pripravilo in je imel sovražnik za oporo na razpolago več močno utrjenih postojank na severnem bregu reke Kuban Navzlnc tej močni obrambi pa sovjetske čete niso mogle preprečiti naglega padca obeh mest. Po zavzetju teh važnih sovjetskih postojank prodirajo nemški oddelki z močnimi silami preko reke Kubana in se zajedajo vse globlje med gričevje kavkaškega predgorja v smerni proti Črnemu morju. Kakor so objavijo snoči s pristojne nemške vojaške strani, je postali položaj sovjetskih sil severno od Kavkaza še bolj brezupen, kakor je bil doslej. Nemške in zavezniške, rumunske in Slovaške čete prodirajo v treh glavnih smereh: 1. južno od Kubana. od Krasnodara v smeri proti Novorosijsku; 2. od Majkopa v smeri proti črnomorski luki Tuapse, v kateri se končuje pretrolejskj cevovod z majkopskega pretrde jskega področja, in 3. od Vorošilovska proti Novo-minskaji k zgornjemu toku reke Kume. Kako daleč je že napredoval ta poslednji nemški ofenzivni sunek, v soboto zvečer z uradnega nemškega mesta še ni bitlo mogoče zvedeti Po veliki brani nemškega napredovanja sodeč, se morajo na obilnem področju ob Azovsikem morju nahajata se posamezne razcepljene skupine Timošenko-vih sni, vendar pa ti oddelki, kj so brez medsebojnega stika, ne morejo nuditi kake učinkovite obrambe io jih v nemških vojaških krogih smatrajo kot izgubljene. Nemške in rumunske čete tu nezadržno zasledujejo poraženega sovražnika. Na nekaterih točkah so sovjetske čete v nedeljo še nudile nekaj krajevnega odpora, toda brez vsake enotnosti in medsebojne povezanosti. Medtem ko je vojaška odločitev v severnem Kavkazu že padla in je le še vprašanje časa. kdaj bo zasedeno vse ozemlje, ki se razprostira od severnega kavkaškega področja v severno smer, pa se trenutno še zmerom bije borba za strateško zelo važen hrbet med Donom in Volgo. Na tem operacijskem področju pošilja Timošenko v borbo zmerom nove sveže čete, ka pa ji'h mor« seveda odtegovati srednjemu odseku vzhodne fronte. Sovjetska oddelki so pričeli, kakor javljajo z uradnega nemškega mesta, severo-zapadno od Stalingrada protinapade, pri čemer je prišlo do hudih borb, v katerih pa sovražniku ni uspelo vreči nazaj nemških oddelkov, ki so na tem mestu prodrl že v neposredno bližino reke Volge. Ker se hkrati s tema boji približuje svojemu koncu tudi bitka v najsevernejšem delu velikega Donovega kolena, je sovjetski vojaški položaj tudi na področju pred Stalin-gradom enako neražvesetlj-rv kakor pod Kavkazom. Sovražnikove čete se na področju pred Stalingradom sicer še zmerom žilavo branijo, opirajoč se na trdno zgrajen e in z minami zavarovane postojanke, vendar so nemške čete severozapaidno od Kalača ponovno pridobile na terena ter osvojile nekaj nadaljnjih utrjenih višinskih postojank. Nemški oddelki neubranljivo pritiskajo sovjetske čete preko Dona, pni čemer nemško letalstvo neprestano z bomb-niškim-j napadi zadaja težke izgube gmotam sovražnikovega vojaštva, ka so se zagatiBe na posameznih mostiščih, preko katerih ae nadaljuje sovjetski umik na nasprotni breg Dona. —- Prepoved protiosnlh filmov v Buenos Aires, 9. avg. s. Argentinska vlada je prepovedala predvajanje dveh izrazito protinemških in protijaponskih filmov r vsej državi. Angleško nasilje v Indiji (Nadaljevanje s 1. strani) dež policije celo zažgati Tudi med policijskimi agenti je več ranjencev. Britanske oblasti so pa medtem poostrile policijske in varnostne ukrepe. Povsod, kjer so se pojavili nemiri, je bila predpisana policijska ura in izdana prepoved nošnje orožja. SaigOn, 9. avg. s. Po nadaljnjih vesteh iz Indije se je razburjenje prebivalstva v Bomba ju zaradi aretacije Grandhija še povečalo, medtem ko je ogorčenje zaradi brutalnega nastopa britanske policije vedno hujše. Po prvih izrazih začudenja in obžalovanja zaradi nasilnega nastopa britanskih oblasti so se razvile vedno silnejše demonstracije, ki jih je zadržanje policije le še bolj izzivalo, po klicih »Doli!« je prišlo na več krajih do pravih pretepov, zlasti tam, kjer je policija surovo postopala z demonstranti. Demonstranti so na mnogih krajih uporabili kamenje, ponekod pa je bilo slišati iz njihovih vrst tudi kak strel, na katere je odgovorila britanska policija s še večjo brutalnostjo. Pozno popoldne je britansko uradno poročilo javilo, da je bilo 19 policijskih agentov ranjenih v enem izmed pouličnih spopadov v Bombaju ln da sta dva izmed njih kasneje podlegla ranam. Poročilo javlja nadalje, da je ob 17. število ranjenih policijskih stražnikov naraslo na 24, policijskih oficirjev pa na 11 in da so morali 4 ranjene stražnike prepeljati v bolnišnico. Saigon, 10. avg. s. Iz Bombaja poročajo, da so po britanskem uradnem poročilu včerajšnje demonstracije prebivalstva v Bombaju prisilile policijo, da je v 5 primerih uporabila bombe za solzenje in orožje proti demonstrantom. Poročilo navaja nadalje, da po dosedanjih informacijah ni bil nihče ubit, da pa je mnogo oseb ranjenih. Ob 17. je policija izvršila 149 aretacij. Doznava se, da je policija zaprla urade pokrajinskega odbora kongresne stranke v Najpuru in da je med aretiranimi člani kongresne stranke v tem mestu tudi bivši indijski industrijski minister Phakua Tudi v Poani se je policija polastila doma kongresne stranke. Vsa javna zborovanja in javne manifestacije so prepovedane. Tudi v Ahmedabadu so prepovedana zbiranja ljudi na ulicah. V pokrajini Kaira je bilo aretiranih 17 voditeljev kongresne stranke, medtem ko se je v Kutacku policija polastila sedežev kongresne stranke. Iz Bombaja pa se doznava, da prebivalstvo navzlic streljanju policije prihaja na ulice in s kamenjem napada javna poslopja ter javna vozila, da bi tako ustavilo ves promet. Poročajo tudi že o nekaterih primerih požarov. Na nekaterih mestih je morala policija organizirati nagle premikalne kolone, da bi preprečila ponovno zbiranje manifestan-tov. V več delih mesta so bile trgovine zastražene. Po neuradnih vesteh je bilo v raznih okrajih mesta ubitih 5 ljudi, 25 pa ranjenih. štanghaj, 10. avg. s. Iz New Delhija javljajo, da je tamkajšnja policija v ponedeljek zjutraj zasedla lokale tamkajšnje vse-indske kongresne stranke ter zaplenila vso imovino v njih. GamfMjevi ukrepi za civilno nepokorščino Lizbona. 9. avg. s. Iz Londona se doznava, da izjavljajo v tamkajšnjih indijskih krogih, da je Gandhi, ki je pričakoval svojo aretacijo, že v naprej odredili vse potrebno, da bi se nadaljeval pcikret za neodvisnost Indije in da bi se v celoti izvršil načrt civilne neposlušnosti, ki ga je izvršni odbotr kongresa izdelal v podrobnostih. Doznava se, da je bila aretirana tudi Gandhdjeva žena. Bssejev poziv Berlin, 10. avg. d. Po aretaciji indskega voditelja Mahatme Gandhija je borec za svobodno Indijo Candra Bose naslovil na vse Indijce doma in v inozemstvu poziv k poslednji borbi za osvoboditev Indije. V svojem pozivu pravi Čandra Bose, da je bil z aretacijo Gandhija in drugih voditeljev indskega naroda dan znak za poslednjo borbo, ki mora dovesti do končnega izgona Angležev iz Indije. Bose pravi, da mora v borbi sodelovati vsakdo, vsi indski dečki in možje brez izjeme, in da se mora ta borba voditi z vso odločnostjo in brezobzirnostjo. Britanske oblasti v Indiji, pravi v svojem pozivu Čandra Bose, so Gandhija aretirale za »zločin«, ki ga je zakrivil, da je zahteval svobodo indskega naroda. Z aretacijo Gandhija je Velika Britanija vsemu svetu razkrila, kako zlagana je vsa njena borba za tako zvano demokracijo. Anglija je pokazala, da ni borba za demokracijo, ki je na ves glas širi po svetu, v resnici nič drugega kakor borba za gole interese britanskega imperializma. Angleške grožnje Lizbona, 10. avg. s. Iz Londona poročajo, di je min. za Indijo Amery govoril po radiu, da bi pomiril javnost, ki je zelo vznemirjena in zaskrbljena zaradi razvoja ind-skih dogodkov. Amery je izjavil, da ima vlada indijskega podkralja na razpolago vsa sredstva, da lahko vsa sedanja vpra-šnja reži s policijo in sodiščem. Indijci v japonski vojski Hongkong, 9. avg. s. Indijski vojni ujetniki, ki so jih zajele japonske oborožene sile, vedno bolj kažejo, da v polni meri razumejo, kaj pomeni tudi zanje azijska vzajemnost Tako se vedno bolj pogosto pojavljajo njihove prošnje, da bi jih uvrstili v redno japonsko vojsko, da bi tako na strani Japoncev doprinesli svoj delež za ustanovitev velikega področja skupnega napredka na prostoru velike Vzhodne Azije. Vojna na mor ju Berlin, 9. avg s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil, ki je pretekle dni objavil prvi seznam 21 ladij, ki so bile potopljene med napadom na veliki anglo-ameriški konvoj v severnem Ledenem morju, je objavil drugi seznam z imeni drugih 16 ladij s skupno 99.000 tonami, ki so bile potopljene. Tudi ta drugi seznam so potrdile izjave ostankov konvojskih posadk, ki so prispeli te dni v nemška pristanišča. Odmevi anglosaških Tokio, 9. avg. s. Ofidozni organ »Japan Times and Advertiser« objavlja uvodnik, v katerem poudarja, da niso bili sovražniki osi nikdar globlje povezani med seboj in sicer zaradi popolnega pomanjkanja skupdh idealov, ki jim naj bi posvetili vse skupne vojne napore. List pripominja, da je med sovražniki trojnega pakta prevladoval sistem medsebojnega izkoriščanja v korist posameznim sebičnim namenom. S takšno miselnostjo seveda ni mogoče vzdržati dolge in neprekinjene verige samih porazov na bojiščih. K vsemu je treba pridružiti še pomanjkanje enotnega poveljstva in stalne medsebojne očitke sovražnikov osi glede odgovornosti o posameznih neuspehih. Šanghaj, 10. avg. d. Naglo nemško napredovanje proti Kavkazu, neuspela britanski poskus osvoboditi se osovinskega pritiska v severni Afriki in predvsem vse bolj očitna nesoglasnost zaveznikov glede bodočih skupnih vojaških akcij so zadnji čas zelo neugodno vplivali tudi na mero-dajne čungkinške politične kroge, ki so pričeli gledati na položaj zaveznikov z večjo treznostjo in ga zaradi tega smatrajo, da je v fazi naraščajoče krize. Čungkinški listi se bavijo z možnostjo nadaljnjih za-vazniških akcij, ki naj bi popravile vse bolj težaven vojaški položaj zaveznikov, in se pri tem razpisujejo v vsakovrstnih ugibanjih in hipotezah, za katere pa ne navajajo verjetnih utemeljitev. Tako javlja list »Kuonunčungpao«, da je iz zanesljivih virov zvedel, da anglosaški sili resnično pripravljata tako zvano drugo fronto v Evropi, ki pa je ne moreta postaviti zaradi zmerom večje japonske grožnje na Indijskem oceanu. Ponovni neuspehi zaveznikov na Pacifiku so namreč japonsko vojno brodovje v veliki meri sprostila in ga Japonska lahko usmeri proti zaveznikom na Tihem oceanu. Zaradi te nevarnosti so morali zavezniki v ogrožene pokrajine poslati nova ojačenja, ki so bila seveda odtegnjena silam, pripravljenim za drugo fronto. Tako so bile potegnjene zavezniške čete iz Egipta in rezultat je bil nagel osovinski prodor pred Aleksandrijo. Na ta način Velika Britanija in Zedinjene države ne prideta do uresničenja načrta o drugi fronti, ker ju neprestano menjajoča se strategija Japonske sili, da morata razpoložljive sile pošiljati sedaj na eno, sedaj na drugo vojno področje, ne pa proti Nemčiji. ki bi jo zavezniki hoteli najprej pritisniti na zapadu, nakar bi šele pričeli nove operacije proti Japonski na Daljnem vzhodu. Na ta način ostaja zavezniška druga fronta prej ko slej papirnat načrt Čungkinški list »Shihsishinpao« piše, da predstavlja, kolikor je njemu znano, zavezniška druga fronta le še vprašanje časa, vendar pa kakor tudi vsi ostali listi previdno pripominja, da prihajajo vse vesti o pripravah za zavezniško drugo fronto iz osebnih virov in ne iz zavezniških vladnih krogov, ki morda povsem drugače gledajo na to zadevo. Čungkinški listi sicer pozdravljajo načrte za postavitev druge fronte v Evropi, češ, da je ta fronta nujna glede na tamkajšnji zavezniški položaj, ne morejo pa prikriti svojega razočaranja, da so zavezniki ob svojih načrtih v Evropi Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril predložena pravila Združenja industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine. Zadevna odločba je bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« 8. t. m. Pravila dolo-čajo_v glavnem naslednje: Združenje vključuje vse industrijce in obrtnike na ozemlju pokrajine in je včlanjeno v Pokrajinski zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Naloga združenja je, da skrbi za splošno zaščito industrijskih in obrtniških strok in da v skladu s splošnimi koristmi pokrajine in njene proizvajalne delovno-sti pospešuje njihov tehnični in gospodarski razvoj; da preučuje in rešuje gospodarska in socialna vprašanja, zadevajoča te stroke; da začenja na osnovi pooblastil, ki mu jih da od primera do primera Pokrajinska zveza delodajalcev, pogajanja o sklenitvi kolektivnih delovnih pogodb in sporazumov za ureditev kolektivnih gospodarskih odnošajev, zadevajo-čih včlanjene stroke; da pospešuje strokovno, nravstveno in narodno vzgojo članov; da skrbi za ustanavljanje strokovnih šol; da pospešuje sodelovanje med izvrševalci vključenih obrti; da imenuje ali predlaga predstavnike včlanjenih strok v vse svete, ustanove in organe po zakonih in pravilnikih. Člani Člani združenja so vsa industrijska in obrtna podjetja v pokrajini, Članstvo obvezuje k spoštovanju teh pravil in drugih navodil, izdanih na osnovah pravil. Kdor želi v pokrajini poslovati kot industrijec ali obrtnik, mora vložiti prošnjo za vpis pri združenju, ki jo pošlje Zvezi delodajalcev. Tuja podjetja, ki imajo sedež v Ljubljanski pokrajini že najmanj 10 let in ustrezajo drugim pogojem, se sprejmejo kot člani, toda njih zastopniki ne morejo priti v vodstvo. Članstvo preneha le hkratu s podjetjem. Člani so dolžni dajati združenju vsa obvestila, poročila in podatke, ki bi jih zahtevalo v okviru svoje pristojnosti ali po nalogu nadrejenih organov. Taka poročila so zaupna. Člani so dolžni spolnjevati kolektivne pogodbe in gospodarske sporazume, sklenjene od Zveze delodajalcev ali z njenim pooblastilom od združenja. Prav tako so dolžni obveščati združenje o vseh sporih, ki bi nastali med njimi in njihovimi uslužbenci. Stiki v prid članstvu z delavskimi združenji v vprašanjih, ki spadajo v področje združenja ali zveze, se smejo vzdrževati le preko združenja ali zveze v smislu njihovih praviL Sindikati člani združenja se uvrste v sindikate, združujoče člane iste vrste delovnosti. Sklepi o ustanovitvi sindikatov spadajo v pristojnost skupščine, odobriti pa jih mora zveza, če niso včlanjene niti tri tvrd-ke, izvršujoče določeno vrsto obrti. ro ne ustanovi posebni sindikat, temveč se tvrd-ke združijo v splošni sindikat V področ- in sovjetskih porazov popolnoma pozabili na Čangkajškovo Kitajsko, ki Jo zmerom boj stiska železni japonski obroč. Čungkinški Listi so mnenja, da bi zavezniki morali tudi še nadalje podpirati Čapgkajška z vojnimi potrebščinami in predvsem najti pota za prevoz vojnega materiala na Kitajsko, ker je oborožitev čungkinških čet od dneva do dneva bolj pomanjkljiva, zaradi česar njihova bojna sposobnost naglo pada. Letalski boji na zapadu Berlin, 10. avg. d. Nemško letalstvo Je preteklo noč nadaljevalo svoje uspešne napade proti angleškemu otočju. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so skupine nemških bojnih letal metale težke rušilne in zažigalne bombe na neko luko na južni angleški obali. Nadalje so nemška letala z vidnim uspehom napadla vojaške naprave in objekte v Mid-landu, kakor tudi na vzhodni obali Anglije. Berlin, 10. avg. d. Britansko letalstvo je v noči na ponedeljek napadlo industrijsko področje v zapadnl Nemčiji. Kakor javljajo davi s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so britanska letala metala na nekaterih krajih rušilne in zažigalne bombe. V nekem velikem vvestfalskem mestu je bilo zanetenih nekaj požarov. Po doslej zbranih še nepopolnih podatkih so bili 4 izmed napadajočih britanskih bombnikov sestreljeni. Berlin, 10. avg. d. Britanska letak so ▼ nedeljo ponovno skušaila napasrti obalno področje zapadnth okupiranih poikrajdn. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so nemška lovska letala skupaj s protiletalskim topništvom zavrnila sovražnikove napadallne poskuse. Eno sovražno letalo tipa. »Spdtfitre« je bilo sestreljena. Spremembe v turškem zunanjem ministrstvu Sofija, 8. avg. s. Vest o imenovanju dosedanjega turškega poslanika v Sofiji ščev-kija Berkerja za generalnega tajnika v turškem zunanjem ministrstvu namesto Me-nemendzogla, ki bo prevzel posle zunanjega ministra v ankarski vladi, je zbudila najugodnejši vtis v sofijskih političnih krogih. Poudarjajo namreč, da je poslanik Berker nad 8 let zastopal Turčijo v Sofiji in da je uspešno pripomogel najprej k zboljšanju, nato pa k utrditvi in končno k nadaljnjemu uspešnemu razvoju turško-bolgargkih odnosov. Na svojem mestu bo poslanik Berker prav gotovo imel priliko, da nadaljuje svoje dragoceno delo kot iskren prijatelj Bolgarije. Carigrad, 10. avg. d. Iz Ankare se je zvedelo, da je bila iz neznanih vzrokov za kratek čas zaprta meja med Turčijo in Sirijo. Brez kakega pojasnila je bila v soboto meja zopet odprta za promet v okviru veljavnih omejitev. Obnovite mmšmno i je sindikatov spadajo zlasti: skrb za sprejemanje članov, skrb za pogajanja o sklenitvi kolektivnih delovnih pogodb in kolektivnih gospodarskih sporazumov, odločanje o vseh vprašanjih, ki bi jim jih združenje predložilo ali izročilo v pretres, imenovanje predstavnikov sindikatov v organe združenja ali zveze in v ustanove, organe in komisije, za katere je zastopstvo v sindikatih včlanjenih strok zahtevano ali dopuščano, odrejanje disciplinskih ukrepov in skrb za zaščito članov in za njih strokovno izobrazbo. Člani, ki pripadajo obrtniškim strokam, so včlanjeni v odseku za obrtništvo. Predsednika sindikata voli skupščina za dobo treh let in njegovo izvolitev mora po dobljenem mnenju predsednika združenja potrditi predsednik zveze. Skupščino sindikata sestavljajo vsi člani sindikata. Skupščino skliče vsaj enkrat na leto predsednik sindikata. Vsak udeleženec skupščine ima pravico na en glas za vsakih 50 uslužbencev ali ulomek, ne manjši od 25, najmanj pa en glas. Skupščina voli predsednika in odloča o sprejemanju članov in o disciplinskih ukrepih. Organi združenja Predsednika združenja izvoli skupščina za tri leta, izvolitev pa mora odobriti Visoki komisar. eČ Visoki komisar odobritev prekliče, funkcija preneha. Predsednik vodi in predstavlja združenje na zunaj in na znotraj, izvršuje sklepe skupščine, sveta in izvrševalnega odbora. Če je zadržan, ga nadomešča eden izmed obeh podpredsednikov. Enega izmed podpredsednikov imenuje skupščina, drugi pa je po svojem položaju predsednik odseka za obrtništvo. Skupščino sestavljajo vsi člani združenja, vodje obrtniških skupin in predsednik odseka za obrtništvo. Sklicuje jo na redno zasedanje predsednik združenja vsako leto z vabilom, na izredno zasedanje pa, kadar to smatrata za potrebno svet in izvrševalni odbor združenja. V nujnih primerih pa je dovoljeno sklicati zasedanje v roku petih dni. Seja skupščine je ob prvem sklicanju sklepčna, če je zastopana ali navzočna vsaj polovica članov. Eno uro pozneje velja skupščina za zbrano v drugem sklicanju in je sklepčna, če je navzočna vsaj petina članov. Vsak udeleženec skupščine ima pravico do enega glasu; ta pravica je strogo osebna in je član ne more prenesti na drugega. Sklepa se z absolutno večino glasov. Predsednik skupščine določi način glasovanja. O osebnih zadevah se sklepa v tajnem glasovanju. Ob enakosti glasov odloči predsednikov glas razen v primerih tajnega glasovanja, ko se smatra predlog za odbit Udeleženci, ki izjavijo, da se vzdržujejo glasovanja, se štejejo v število, potrebno za sklepčnost ne pa v število glasovalcev. Skupščina voli predsednika in enega podpredsednika združenja, izvoli vsaka tri leta nadzorni odbor treh članov in dveh tw sklepa o spremembah teh pravil, ki jih je predložiti sve u zveze ln pristojnim organom Visokega komisa-sariata v odobritev. Svet združenja Svet je sestavljen iz predsednika, dveh podpredsednikov, predsednikov sindikatov in petih vodij obrtniških skupin, ki jih imenuje odsek za obrtništvo. Sestane .se enkrat na leto na redno zasedanje, na izredno pa, kadar to smatra za umestno predsednik ali pa to zahteva najmanj tretjina članov. Naloga sveta je zlasti, da izvoli iz svojih vrst člane izvrševalnega odbora, da sklepa najpozneje do 30. aprila vsakega leta o poslovnih in finančnih poročilih predsednika in izvrševalnega odbora in o zaključnih računih združenja, da opravlja vse druge naloge, ki so mu bile odkazane z zakoni, pravilniki in odredbami pristojnih oblastev. Izvrševalni odbor Izvrševalni odbor je sestavljen iz predsednika združenja, obeh podpredsednikov in največ osmih drugih članov, ki jih izvoli svet in izmed katerih se morata najmanj dva izbrati med predstavniki obrtnikov. Člani izvrševalnega odbora ostanejo na svojih mestih tri leta. Na povabilo predsednika združenja prisostvujejo sejam brez glasovalne pravice lahko predsedniki sindikatov, ki niso člani izvrševalnega odbora, ali drugi predstavniki sindikatov. Izvrševalni odbor sklicuje predsednik vsaj enkrat vsake tri mesece. Naloga izvrševalnega odbora je, sklepati najkasneje do 30. septembra vsakega leta o proračunu združenja, sklepati o smernicah za kolektivne delovne pogodbe in sporazume o ureditvi kolektivnih gospodarskih odnošajev, izrekati disciplinske ukrepe, predlagati ali imenovati predstavnike združenja pri ustanovah, organih ali komisijah, porazdeljevati posle v združenju in imenovati zanje tajnika. V nujnih primerih opravlja izvrševalni odbor vse posle sveta. Nadzorni odbor Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov in dveh namestnikov, ki jih imenuje skupščina za tri leta. Člani nadzornega odbora prisostvujejo po svojem položaju sejam skupščine, sveta in izvrševalnega odbora. Zlasti mora nadzorni odbor nadzorovati upravno poslovanje združenja, prisostvovati sestavi proračunov in računskih zaključkov in predložiti svetu letno poročilo o poslovanju. Povzetek zapisnikov skupščine, sveta in izvrševalnega odbora se mora takoj poslati Pokrajinski zvezi delodajalcev. Proračuni in računski zaključki V začetku vsakega proračunskega leta mora predsednik predložiti svetu in izvrše-valnemu odboru v odobritev imovinski Izkaz združenja. Izdatki združenja se delijo na obvezne in neobvezne. Neobvezni izdatki ne smejo presegati letno 20% dejanskih rednih dohodkov združenja. Neobvezni izdatki morajo biti namenjeni le občekoristnim poslom ali storitvam v interesu od združenja zastopanih strok. Najkasneje do 30. septembra vsakega leta mora izvrševalni odbor združenja hkratu s proračunom sestaviti tudi predloge o prispevkih za naslednje leto, ki se morajo predložiti Pokrajinski zvezi delodajalcev in jih ta pošlje v odobritev Visokemu komi-sariatu. Disciplinski predpisi Predsednik sindikata sme izreči ukor članom, ki bi kršili dolžnosti dobrih državljanov, se ne bi pokoravali določilom kolektivnih delovnih pogodb ali bi kakorkoli ne spolnjevali dolžnosti, naložene jim s temi pravili, s predpisi, navodili in sklepi sindikata in nadrejenih ustanov. Ukor mora biti obrazložen, član ima pravico pritožiti se na skupščino sindikata in zahtevati od predsednika, da jo v ta namen skliče. Skupščina sindikata sme začasno, največ pa za dobo treh mesecev, razrešiti izvrševanja slehernega društvenega delovanja člana, ki bi kršil dolžnosti ali ki bi se kljub ukoru ne pokoril njemu morda danim navodilom ali bi zagrešil kršitve, zaradi katerih je že bil izrečen ukor. Preden se izreče začasna razrešitev, se morajo članu sporočiti obdolžitve s priporočenim pismom. Če bi bil zoper člana uveden sodni kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se kaznuje s kaznijo na prostosti, mora predsednik sindikata Izreči začasno razrešitev do razglasitve končne sodbe, ako je bilo izdano zapomo povelje. Zoper ukrep o začasni razrešitvi ima prizadeti pravico pritožiti se v 15 dneh na predsednika združenja. Predsednik združenja sme na predlog skupščine sindikata po zaslišanju izvrševalnega odbora izreči: denarno globo do največ 1000 Ur, izključitev člana od uživa-nja morebitnih ugodnosti in dokončno razrešitev od vsakršnega društvenega delovanja glede člana, če je ponovno zagrešil dejanje, zaradi katerega je bil že disciplinsko kaznovan, ali če so dejanja posebno težka, če je pravomočno obsojen in ima ta sodba za posledico trajno izgubo pravice do opravljanja javnih služb ali zaščitni nadzor, če je zagrešil nečastno dejanje ali kakršen koli drug prekršek, ki dokazuje nezadostno narodno zavest ali nezadosten nravstveni čut, če izpoveduje načela, ki ga spravljajo v protislovje s splošnimi smernicami vlade. Preden se uporabi zgoraj naveden ukrep, se morajo zadevne obdolžitve sporočiti prizadetemu članu. Ta ima pravico, da se pritoži na predsednika zveze in v zadnji stopnji na organe Visokega komisariata. Posebne določbe za odsek za obrtništvo Odsek za obrtništvo vključuje vse obrtnike, ki poslujejo v pokrajini. Odsek ima v okviru svoje pristojnosti iste naloge, kakor so določene za ziruženje. Kdor želi v Ljubljanski pokrajini poslovati kot obrtnik, mora vložiti prošnjo za vpis pri odseku za obrtništvo. V odseku včlanjeni obrtniki se uvrste v skupine, ki združujejo izvrševalce Iste obrti. Skupinam poverjene naloge so iste kar kar za sindikate. Skupine se lahko razdele na notranje podskupine, imenovane obrti, pripadniki vsake obrti se sestanejo na skupščino, ki Jo Skliče vodja skupine, da izvolijo vodjo obrti ln sosvet obrti in za proučevanje vprašanj, zadevajočih stroko. Vodja obrti in sosvet obrti ostaneta na mestu tri leta. Vodjo skupine vedi skupščina za tri leta. Njegovo izvolitev mora potrditi predsednik o 1 seka za Obrtništvo. Skupščino skupine sestavljajo val obrtni- ki, m pripadajo tej Kjer so se ▼ skupini osnovale obrti, sestavljajo njeno skupščino vodje obrti in člani sosveta obrti. Predsedstvo skupine sestoji iz članov, ki jih izvoli skupščina skupine, kjer pa so se v skupini osnovale obrti, sestoji njeno predsedstvo iz vodij obrti. Naloga predsedstva je med drugim oddajanje mnenj o sprejemanju članov in o diadplinsk. h ukrepih zoper nje. Organi odseka Predsednika voli skupščina za tri leta. Ima pa isto področje, kakor je navedeno za predsednika združenja. Skupščino sestavljajo vodje skupin, Sani predsedstev skupin, člani sosvetov obrti in voditelji zakonito priznanih pomožnih zavodov, ki jih morda ustanovi odsek. Skupščino sklicuje na redno zasedanje predsednik odseka vsako leto. Pokrajinski odbor sestoji iz vodij skupin. Člani nadzorstva lahko prisostvujejo sejam brez glasovalne pravice, pokrajinski zbor se sestane najmanj enkrat vsako tromesečje, poleg tega pa, kadar to smatra za umestno predsednik ali kadar to zahtevajo tretjina njegovih članov ali člani nadzorstva. V področje pokrajinskega odbora spadajo zlasti naloge, predpisane za svet združenja ln Izvrševalni odbor združenja. Nadzorni odbor je sestavljen Iz treh članov in dveh namestnikov, ki jih izvoli skupščina za tri leta. Gospodarske vesti — Združitev v italijanski cementni industriji. Na izredni glavni skupščini je biLa sklenjena pridružitev naslednjih družb družbi »I tal cementi«, Fabriche Riunite Oemen-to, Bergano (delniška glavnica 180.5 milijona lir); Cementerie delle puglie, Berga-mo (d. g. 10 milijonov lir); Cementerie delle Calabrie, Bergamo (d. g. 10 milijonov lir); Cementi e Affini, Monopoli (d, g. 6 milijonov lir); Cementi Etna, Bergamo (d. g. 4.8 milijona lir); Caice e Cementi di Monsavano, Firence (d. g. 2.5 milijona lir); Cementi di Pontremoli, Bologna (d. g. 2.35 milijona lir); Calci e Cementi del Bisenzio, Prato (d. g. 1.4 milijona lir), in Cemento e Legno, Aizano Lombardo (cL g. 0.5 milijona lir). — Iz trgovinskega registra. Pri Hipotekami banki jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani sta bila izbrisana člana upravnega odbora dr. Majaron Ferdinand in Debela Oton, vpisala pa sta se veleposestnik Ko-šak FTan iz Grosuplja in graščak in veleposestnik Kosler Oskar iz Orteneka pri Ribnici. = Iz zadružnega registra. Pri »Domu faktorjev«, stavbni zadrugi z o. j. v Ljubljani, se je izbrisal član upravnega odbora Mu dlak Rihard, vpisal pa faktor Mikuš Leopold iz Ljubljane, pri Gospodarski zadrugi nameščencev socialnega zavarovanja, zadrugi z o. j. v Ljubljani, so se izbrisali člani upravnega odbora Telban Janko, Jurca Franc ln Šetinc Robert, vpisali pa služitelj ZSZ Fabiani Viktor, uradnik ZSZ Mar Josip in uradnik ZSZ Hribar Lado, vsi iz Ljubljane. Iz upravnega odbora Hranilnice in posojilnice, zadruge z neomejenim jamstvom v Podzemlju, se je izbrisal Stareši-nič Matija in vpisal posestnik Jakše Jože iz Vranovičev. Zaradi končane likvidacije se je izbrisala iz registra Čebelarska družina, registrirana zadruga z o. z. v Ljubljani. = Likvidacija. Fran Zarn, družba z o. z. s sedežem v Ljubljani, se je razdružOa In prešla v likvidacijo. = Nemčija pospešuje naseljevanje uredništva v vzhodnih pokrajinah. V vrsti ukrepov za nemške državljane, ki se naselijo v novih vzhodnih pokrajinah, je tudi pospeševanje uradniškega naseljevanja. Uradniki bodo dobivali cenena posojila, po okoliščinah pa tudi brezobrestna, da si bodo lahko zgradili lastne domove. Za uradnike vključenih vzhodnih pokrajin in Me-melske pokrajine so predvidena brezobrestna posojila do 12.000 mark, ki se bodo ob vsaj osemletnem udejstvovanju na vzhodu črtala za polovico. — štetje svinj v Nemčiji. Letošnje vmesno štetje svinj v Nemčiji bo 3. septembra. Nemška oblastva priporočajo v svrho izvršitve natančnega in hitrega štetja, naj vsak lastnik večje črede svinj že v naprej napravi seznam hlevov, starosti ln namere, ki jih ima s posameznimi živalmi. Vsak rejec mora navesti vse svinje, če so zdrave ali bolne, če so določene za prodajo ali za zakol. = Zelo dobra letina konoplje v Rumuniji. V Rumuniji pričakujejo letos posebno dobro letino konoplje, katere pridelek ne bo samo zadoščal domači potrebi, temveč se bo mogel tudi izvoziti precejšen previšek. V celoti je letos v Rumuniji obdelano s konopljo okoli 20.000 ha. V posameznih pokrajinah se bo pridelalo do 1600 kg na hektar. Pri previdni cenitvi 1000 kg na hektar bo vrgla letina okrog 2000 vagonov. Ker domača potreba najbrž ne bo prekoračila količine 500 vagonov, bo izvozni prebitek vsekakor znaten. = Tobačne tvornice v Ukrajini spet obratujejo. Državni komisar za Ukrajino je določil 60.000 ha površine za pridelovanje tobaka, kar pomeni nasproti lanskemu letu povečanje za 20.000- Ta povečana površina bo obdelana s šestimi različnimi nemškimi in nizozemskimi vrstami tobaka, kakor tudi s tobakom za cigare. Letos se je pridelalo toliko tobaka, da lahko obratuje že večina tobačnih tvornic v Ukrajini. = Slovaške osebne tarife se povišajo. Nameravano linearno povišanje blagovnih prevoznih cen na Slovaškem se je po vesti iz Bratislave opustilo, a osebne tarife bodo povišane bržkone že 15. t. m. za 15 do 30 odstotkov. Turški novinarji Budimpešta, 10. avg. d. Madžarska vlada je povabila na večdnevni obisk na Madžarsko turško novinarsko delegacijo, ki je pred dnevi končala daljše študijsko potovanje po Nemčiji. Turški novinarji so ▼ nedeljo popoldne dospeli v Budimpešto s posebnim nemškim letalom. Na budlmpe-štanskeim letališču so turške goste sprejeli zastopniki madžarskega zunanjega ministrstva in člani madžarske tiskovne komore. Pri sprejemu so bili navzoči tudi turški poslanik v Budimpešti in službeni zastopnik tamkajšnjega nemškega poslaništva. Obnova žitnega silosa ▼ pirejslti taki Atene, 8. avg. s. Predsednik grške vlade je odobril visok kredit za zopetno zgraditev žitnega silosa ▼ pirejski lukL ___ arsiMO Pravila Zdmženja indnstrijcev in obrtnikov Spomini na staro Ljubljano Vegova ulica je danes popolnoma drugačna kakor pred 70 leti. Predvsem je bila ozka. Leta 1874. je sezidala Kranjska hranilnica renesančno palačo za ljubljansko realko. Nasproti je bil vrt deželnega dvorca in ko so dvorec podrli, se je razširila tudi Vegova ulica. Na levi strani proti križevniškemu vrtu je ostalo več hišic in skladišč, ki so jih deloma podrli še pred potresom. Tako so potem nastali hiša Glasbene Matice in hiša banke Sla-vije. Proti Auerspergovi palači so bile razne male hiše med njimi tudi zelo znana šikcova hiša z gostilno, kar so vse podrli. Pred leti je bil postavljen na Napoleonovem trgu spomenik. Vegova ulica se je v celoti razširila in tudi znižala, postala je moderna in je v čast velikemu matematiku Juriju Vegi. Stopimo tja čez Ljubljanico. Stari ®rg ima hiše ob levi strani še tako kakor pred 70 leti; veže in portali so večinoma ne-izpremenjeni. Stara Ahačičeva palača je ostala prvotna. V tej hiši je bilo pred 70 leti in tudi pozneje shajališče Katoliške družbe. Na desni strani Starega trga zbudi pozornost rojstna hiša zgodovinarja Valvasorja, do nedavnega last trgovca Petkosiga. Pred njim je bila last dobro znanega trgovca in knjigoveza Ničmana. Prvotno je bila ta zares zgodovinsko pomembna, zajetna hiša dvonadstropna, tretje nadstropje je prizidal Ničman šele pred dobrimi 50 leti. Nekatere nadaljnje hiše na Starem trgu so ob potresu hudo trpele; sezidali so potem druge, večje. Hiša nekdanjega trgovca Plautza je bila zelo poškodovana, morali bo jo podreti. Novo hišo je sezidala vdova. Pri tej priliki se je pa mala, zanemarjena ulica med njeno bivšo hišo in sosedno hišo opustila ter je gospa Plautzova ves prostor zazidala. Stiški dvor nasproti Florijan-ske ulice je obdržal prejšnjo obliko. norijanska ulica se je razširila proti Stiškemu dvoru šele po potresu. Ob Flori-janski ulici proti šentjakobskemu trgu je stala reauta, zraven nje ob Florijanski ulici dvonadstropna hiša proti šentjakobskemu trgu. Reduta je bila sicer le enonadstrop-Bica, vendar visoko, impozantno poslopje. V veliki dvorani so se prirejali plesi in koncerti. Deželni zbor je tu imel svoja zborovanja. Prišel je pa ljubljanski potres, ki je vsa ta poslopja tako hudo poškodoval, da so jih morali podreti. In tako je potem na prostoru zrasla šentjakobska dekliška ljudska in meščanska šola. Florijan-ska ulica se je pri tej priliki zelo razširila. Ostale hiše ob Florijanski ulici so malo trpele ob potresu, pač pa je bilo prizadeto šentjakobsko župnišče, katero so morali podreti, nakar so sezidali novo, lepo dvo-nadstropnico. Pri novem župnišču se je pri tej priliki cesta izdatno razširila. Karlovška cesta. Ob levi strani proti mostu čez Gruberjev kanal je sezidal tovarnar Samassa poleg svoje tovarne pod Ljubljanskim gradom pred 70. leti lepo vilo. Nekateri hišni gospodarji pa so svoj? hiše lepo modernizirali; na desni strani je sezidal pred 60 leti lepo enonadstropno hišo Ivan Kosler; pozneje so še drugi tu sezidali svoje hiše, med njimi inž. Duffe. Cesta je šele zadnja leta lepo regulirana ter teče po nji električna železnica vse tja do Rakovnika. šentjakobski trg pred 70 leti ni bil prav nič lep, čeprav so nasproti redute stale razne stare stavbe, tako hiša gTofa Pa-luze, hiša grofa Blagaja in več drugih Ke jih je potres zelo poškodoval, so jih morali podreti in namesto njih so nastale današnje, dokaj lepe, moderne hiše. Znamenita, stara Virantova hiša, sloveča po svoji notranji urejenosti, je bila last Len-četovih dedičev. Hiša je bila še pred 60 leti dobra gostilna in hotel. Nato jo je kupila Kranjska hranilnica, zdaj pa je last poštne direkcije, šentjakobski trg se je zadnjih petnast let olepšal po načrtih arhitekta Plečnika in je Ljubljana lahko nanj ponosna. Trubarjeva ulica je bila pred 70 leti in še dolgo pozneje prav ozka. Na levi strani so bile razne neznatne stavbe od šentjakobskega trga prav do šentjakobskega lesenega mostu. Ljubljanski potres je tudi te hiše temeljito poškodoval, nakar so se podrle. Namesto teh je ostal samo Viran-tov vrt, ki je še nezazidan. Na nasprotni strani vita je pa zrasla dolga dvonadstropna hiša, ki je last podjetnika Menardija. Lep je danes pogled čez moderni šentjakobski most tja gor po Cojzovi cesti. Palača deške ljudske šole je zrasla pred 70 leti. Stara Justinova hiša ob Krakovskem nasipu in druge hiše so se po potresu podrle; sezidali so potem današnje lepe dvo-nadstropnice. Cojzova cesta je bila istočasno kakor šentjakobski trg dostojno regulirana. Breg je bil pred 70 leti zelo zanemarjen. Ob Ljubljanici je bil od mesta sem nasip (škarpa) samo do sedanje dr. Tavčarjeve hiše, na ostalem delu je rasla trava; do šentjakobskega mostu ni bilo. sploh nikakega nasipa. Sredi ceste, ravno nasproti dr. Tavčarjeve hiše, je stala pritlična hiša ^tarinarja, okrog te hiše je pa bilo še polno lesenih starinarskih barak. Hišo in barake so s časom podrli. Ostale hiše so pa polagoma olepšale pročelja. Potres ni nobene poškodoval. Ob škarpi Ljubljanice so zasadili kostanje in tako je danes na Bregu vabljiv drevored. Breg pred 70 leti nikakor ni bil lep, a za mladino pravi raj. Na cesti so vedno bili fantiči, ki so se igrali s frnikulami (malimi kamenitimi kroglicami) ali s »štolci« (starimi peresi). Poznali so ristanc in ko-zaprinc, bili so svinjko in igrali kužke in rihtarja. Vse te igre so bile takrat mogoče, ker je bilo na cesti le malo prometa. Proti večeru pa smo sedeli v kaki leseni starinarjevi baraki, igrali »zlate farb'ce« in si pripovedovali bajke. To je bila za nas tista idilična doba, ki je v mladosti najlepša in je do groba ne pozabiš. Poklicala nas je zvečer mati. Najprvo je vzela v roke glavnik in začela česati naše lase, kajti v leseni baraki smo včasih dobili »lazice«. Dobra mati je mene in brata vselej pošteno oštela in počesala. Oče, sicer dober, se je vendar večkrat razjezil in ker sva z bratom kar venomer zahajala v barako, me je nekoč stisnil med noge, vzel »štaberl« v desnico in tako pošteno udrihal po nevšečni plati, da je ves prah z blatom vred iztepel iz hlač. Ta velika »kura« je pomagala; hodil sem še na Breg ln se igral na oestl, toda lesenih barak aem se izogibal kakor onč križa. Novi trg se je imenoval prej Turjaški trg. Hiše na tem trgu ob Ljubljanici je potres tako poškodoval, da so jih morali podreti. Padla je predvsem dvonadstropna, precej velika hiša gospe Cernijeve; stala je poleg sedanje trgovske hiše gospe Le-skovčeve. Zraven te hiše je stala Nagla-sova hiša, ki je bila že pred potresom zelo velika, trinastropna, ln so jo pozneje podrli. že v tej stari hiši je bila znana, ugledna trgovina s pohištvom, last tovarnarja Naglasa. Naglasov sin se je poročil, a kmalu umrl, njegova vdova se je pa poročila z dr. Bretlom. V stari Naglasovi hiši je dolgo let stanoval v prvem nadstropju dr. Mader, jako dober in priljubljen zdravnik, ki je revne ljudi zdravil brezplačno. Svoje znatno premoženje je zapustil ljubljanskim ustanovam. Poleg Naglasove hiše je stala velika dvonadstropna hiša gospe Obrezove. Hiša je bila zelo stara, a dostojanstvena; imela je lepe prostore in lep razgled zlasti proti Bregu. Vse te hiše so kratko in malo podrli, stavbišče pa se ni več zazidalo; mestna občina je zasadila na tem prostoru nekaj dreves. Nasproti Obrezove hiše je bila stara nizka hiša, v kateri je bilo še pred 60 leti žensko učiteljišče. Prav dobro se spominjam na gospodične, ki so hodile čez Kongresni trg ln skozi židovsko ulico na Turjaški trg v šolo. Semkaj je zahajala tudi hčerka pokojnega dr. Jakoba Smoleja, ki je postala pozneje soproga mecena Viljema Polaka Iz Tržiča. Ta hiša je bila po potresu hudo poškodovana, morali so jo podreti. Na prostoru je sezidal stavbenik Filip Supančič nekaj let pozneje »Katoliški dom«, kjer so bdle še pred 40 leti razne prireditve, gledališke predstave ln podobno. Hiša je bila pozneje prodana ter so bili v njej prostori za državno gradbeno direkcijo in razna stanovanja. Danes je hiša last gospe Kunstljeve ln so v njej stanovanja. Zdaj pa še malo v dolnjo stran Ljubljane. Poljanska cesta je bila pred 70 leti še vsa drugačna, da bi je danes ne spoznal, kdor bi iz groba vstal. Na levi strani tik Perdanovega posestva so bile do potresa tri hiše, ki so se podrle. V prvi hiši prav na vogalu je bila trafika, ki jo je imel upokojeni avstrijski stotnik Urbas, brat te- danjega stolnega župnika Urbasa. Podrla se je tudi sosedna hiša železniškega uradnika Plrca. Lukmanova, po domače Spic-kramerjeva hiša de stoji, toda je modernizirana, olepšana. V tej hiši se je rodila gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je bila hči poštnega uradnika Košeninija. Nadaijna hiša je obče znana dobra gostilna »pri Jo-hanesbirtu«, sledila je Gestrinova hiša, last barvarja Gestrina. V tej hiši se je rodil pisatelj in pesnik Franjo Gestrin, ki je pa še mlad umrl za sušico. Slutnjo svoje zgodnje smrti nam je tako ganljivo opisal v baladi o prepelici. Svoje posestvo — hišo in vrt — je pa zapustil v oporoki Slovenskemu pisateljskemu društvu. Na tem prostoru je zdaj velika stanovanjska palača od Poljanske ceste do obrežja Ljubljanice, »rdeča hiša«, ki jo je sezidala mestna občina Blizu je imel dr. Josip Vošnjak, upokojeni zdravnik, deželni poslanec in deželni odbornik svojo hišo.' Tu je tudi napisal nekatera svoja leposlovna dela. Pred 50 leti je hišo prodal in se preselil v prijazno Slovensko Bistrico, kjer je še pred svetovno vojno umrl. Imel je sina naaporočnika Sama, ki je v svetovni vojni padel na bojišču. E. Josin Velik roj zvezdnih utrinkov Ljubljana, 10. avgusta. V nedeljskem »Jutru« smo zabeležili, da se prav te noči utrinjajo številne zvezde. Opazovanje utrinkov spada med tiste naloge astronomije, pri katerih so astronomi navezani na sodelovanje vseh radovoljnih opazovalcev neba. Tu lahko sodeluje vsakdo, ki je dobre volje, četudi je pečetnik. Zato se evropske opazovalnice obrače.jo na opazovalce neba, naj jim sporočijo, koliko utrinksv so našteli v teh nočeh vsake četrt ure od polnoči dalj«. Zelo važno je opazovanje in Štetje številnih utrinkov, oziroma meteorjev, ki se letos kakor vsako leto utrinjajo v nočeh 10. in 11. avgusta, višek pa bo najbrž \ zgodnjih urah 12. avgusta. Kdor noče imeti drugega kakor tako rekoč »kozmično« razvedrilo, naj si izbere primerno mesto, odkoder lahko opazuje nebo od severovzhoda, globoko do horizonta, dosegljivega očesu. Kdor ne pozna zvezde Gama v Perzeju, naj ve, da prihaja roj utrinkov v avgustu iz pokrajine pod ozvezdjem v obliki »W«, ki ga pač vsakdo takoj opazi na nebu. V to nebesno pokrajino je treba upreti oko. Utrinki, Id lete odtod na levo in desno, navzdol ali celo tudi navzgor, posebno zanimajo astronome. To so drobci slavnega kometa Sivifta-Tuttlea iz leta 1863. Letijo ali bolje rečeno so leteli po isti eliptični poti, po kateri leti komet že bogve koliko tisoč le okrog Sonca, kateremu se približa na vsakih 120 let. Ker se ti drobci kometa ali meteorji utrinjajo iz Perze-jevega ozvezdja, jih imenujemo roj Perze-idov. Ponekod jih imenujejo tudi solze sv. Lovrenca, ki je danes godoval. Posledne trčenje s kometom je doživela naša zemlja 9. oktobra 1933, ko nas je srečal komet Giacobini-Zinner. Takrat je nastal pravcati dež utrinkov. Taki veličastni prizori so redki. Periodično se ponavljajoče utrinjanje povzročajo redko kdaj le zelo svetli meteorji. Tako imenovane ognjene krogle ali beliti se pojavljajo le bolj poredko in prihajajo v bližino Zemlje le kot samotni potniki iz nepoznanih daljav vse-mirja. Kakor smo že poročali, bomo zemljani v letošnjem avgustu tudi priče senčnega mrka, ki ga bodo natančneje mogli opazo- Ne zanemarite hišne zaščite Ljubljana, 10. avgusta Ker je razpis Visokega Komisariata od 29. XI. 1941 še vedno v veljavi, moramo brez izjeme slej ko prej skrbeti za hišno zaščito v ožjem smislu, da osnažimo podstrešja in jih imamo vedno pospravljena, prav tako pa moramo napraviti na podstrešjih ognja varni tlak, nabaviti gasilno orodje i. t. d. Ta hišna zaščita je zaradi varnosti pred požarom neobhodno potrebna ne samo zaradi morebitnih napadsv sovražnih letal z zažagalnimi bombami, temveč tudi v mirni dobi. Tega zavarovanja namreč ne predpisujejo samo zaščitni predpisi, temveč ga ukazujeta tudi gasilski red in gradbeni zakon. Zato Visoki Komisariat vztraja tudi pri zahtevi, da je treba nabaviti vstavljive ročne brizgalne ali posebne aparate, čeprav je na podstrešju vodovodni hidrant. Res ima večina ljubljanskih hiš za lastno varnost pred požari razne priprave za zasilno gašenje ognja. Ker imajo pa taki pripomočki le tedaj pomen, če so neprestano v uporabnem stanju, je v interesu slehernega hišnega lastnika, če da te priprave sem in tja osnažiti ter jih preizkusi. Ker so te priprave enostavne, lahko vsakdo sam odpravi pomanjkljivosti ter pripravo spet spravi v red. Jasno je, da je treba kovinske dele teh priprav varovati pred rjo tako, da jih pre-pleskamo z barvo ali namažemo z maščobo. Konopljene cevi je seveda treba varovati pred vlago in jih moramo po vsaki uporabi osnažiti ter dobro posušiti. Vstavljive ročne brizgalnice in brentačne brizgalne (vedro z vdelano brizgalno) moramo vsaj vsakega leta preizkusiti z vodo tako. da se prepričamo, če morda ventili niso zamašeni ter so tesnila še uporabna. Tudi pri teh napravah moramo gumijasto ali konopljeno cev dobro izprati in osušiti. Vedra in posode, kjer moramo imeti vedno pripravljeno vodo. je treba sem in tja umiti in zamenjati vodo. Posebno pa moramo skrbeti pozimi, da voda v posodah ne zamrzne. Pri ročnih gasilnih aparatih (Minimaks, Caire, Tetra i. dr.) moramo predvsem paziti, da iztočna šoba ni zamašena, prav tako pa moramo gledati, da je priprava vedno polna ter da temperatura prostora, kjer je aparat shranjen, ne pade nižje kot vati le v južnem Ledenem morju. 26. avgusta zjutraj bomo pa lahko opazovali popoln mesečni mrk, ki bo že drugi v letošnjem letu. Ta mrk bo za nas tembolj zanimiv, ker bomo v naših krajih videli, kako bo zamračena luna zašla ob sončnem vzhodu. Pri opazovanju luninega mrka se nam bo nudila prilika, da si ogledamo nekatere potujoče zvezde in sicer bomo na jutrnjem nebu občudovali kar tri: Danica (Venera) bo vzšla dve uri pred Soncem, Jupiter bo vzhajal proti koncu avgusta ob 2. zjutraj (poletni čias) z Dvojčkoma, Saturn pa bo proti koncu avgusta vso noč v znamenju Bika. Vsak občudovalec neba in prirode ima torej v avgustu priliko različnega opazovanja. Seveda lahko pri opazovanju Perzeidov občudujemo tudi sijaj Rimske ceste, ki v avgustovskih nočeh razkazuje svoje najlepše in najsvetlejše meglice v Labodu ln ščitu. Za zaključek le še tale nasvet: Kdor bi rad naštel čim več utrinkov, da bi se mu izpolnilo čim več lepih želja, naj nebo opazuje kolikor mogoče pozno, kajti najbolj se zvezde utrinjajo v jutrnjlh urah, preden se začne daniti. je za dotično polnitev ali izdelek predpisano. Obenem pa moramo skrbeti, da so osebe, ki bi jim bila ob požaru poverjena uporaba takega gasilnega aparata, zanesljivo dobro poučene o predpisih, kako je treba rokovati z aparatom. V dvomu ali nejasnosti, naj se vsakdo informira pri tvrdki, ki mu je pripravo prodala ter mu bo tudi rada dala vse potrebne nasvete. Upoštevanje teh načelnih navodil bo preprečilo nepotrebne stroške in omogočilo, da bo priprava, kadar bo treba, res zanesljivo delovala. Kako bo letos z jesenskimi gobami Do lani so prinašali na ljubljanski trg največ do deset vrst gob. dočim je po nemških mestih uradno pripuščenih za trg okrog sto vrst užitnih gob. Ko je lansko jesen ljubljansko tržno nadzorstvo na pobudo magistratnega tiskovnega referenta povabilo gobarskega veščaka, da je prevzel pregledovanje na trg prinešenih gob in dajal prodajalkam in kupovalcem potrebna navodila in pojasnila, se je začelo naglo razvijati splošno zanimanje za gobe med donašalci in kupovalci. V posebni omarici na trgu je bila razstava užitnih in strupenih gob. V omarici je bilo stalno razstavljenih okrog 30 vrst gob. Občinstvo je že takrat izražalo željo, naj bi se tudi* letos obnovilo razstavljanje s poljudnimi navodili, a to že spomladi, ko se pojavijo prve gobe, t. j. smrčki ali ma-vrohj (forchella), hrčki (helvella) in zgodnje kolobarnice (tricholoma). Izredne razmere pa so načrte prekrižale. Sedaj se bliža glavna sezona za rast jesenskih gob. Najbrž ni pričakovati, da bi okoličani in podeželani sploh donašali na trg dosti gob, ki si jih meščani ravno letos zelo želijo. Svetujemo podeželskemu prebivalstvu, naj letos nasuši čim več užitnih gob, a to ne samo izvozne gobe (gobane), ki jih nakupujejo trgovci, temveč tudi druge užitne gobe za nadrobno proda-io občinstvu na trgu V ta namen se la- hko sušijo vse užitne gobe razen platni-čark (ki imajo lističe pod klobukom), mlečnih in sluzastih. Sušijo se torej lahko razen žlahtnega gobana (globanja ali jur) in bli žnjih sovrstnic, kakor so bronasti goban (boletus aereus), kostanjevi goban (boletus badius), sladki ali rumeni goban (boletus impolitus), tudi vsi drugi užitni gobani, n. pr. turek ali kozak (boletus ru-fus), brezov goban ali ded (boletus sca-ber) — ta dva gobana posušena počmita, a to naj nikogar ne plaši, saj tudi krvavica postane pečena '— črna. Nadaljni užitni gobani so še: rumeni mavel (boletus sub-tamentvsus), rdečkastorepnj mavel (boletus chrysenteron). pikčasti goban ali ov-čarka (boletus granulatus), kravjača (boletus bovinus), lični ali laški goban (boletus elegans), maslenka (boletus luteus), peščenka (boletus variegatus) L dr. Varovat] se je treba ie gobanov, ki so pred klobukom in deloma tudi po kocenn rdeči, kakor so: vražji goban (boletus satanas), rdečerepni ali svinjski goban (boletus pa-chypus). noroglavka (boletus limdus) in podobno. Razen navedenih gobanov se za nadrobno prodajo in za dom sploh lahko nasušijo še naslednje vrste gob: rumene in rjave ježevke (hydnum repandum, hydnum im-bricatum), možek ali kozji parkelj, tudi ielenov jezik imenovana polyporus pes- Zatemnitev od 21.30 do 5. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na posebne odredbe z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 in 1. junija 1942-XX Št. 103, spričo potrebe, da se določi nov čas zatemnitve tn da se izpolnijo določbe za zatemnitev, odreja: Ol. 1. Do novih navodil se morajo izpolnjevati določbe o zatemnitvi od 21.30 do 5. Cl. 2. Ostanejo neizpremenjene ostale določbe, ki jih vsebuje odredba z dne 6, junija 1941-XIX št. 42. Cl. 3. Ta odredba stopi takoj v veljavo in bo objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 10. avg. 1942-XX. Visoki komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Grazioli caprae) borov glivec (sparasis ramosa), grudnovka ali bukovka (pleurotus ostre-atus), hrastov glivec (polyporus frondosus), žemljevec (polyporus confluens), ovčje vime ali vampov ka (polyporus ovinus); nadalje gubaste gobe ali lisičke (cantharel-lus), trobente (eraterellus), grive ali medvedje tačke (ramaria) bet ali kij (clavaria), užitne štorovke (armillaria), pholiota i. dr. Med naštetimi gobami so nekatere posušene sicer precej trde, n. pr. lisičke, beti ali kiji in štorovke, zato jih je treba še enkrat na štedilniku ali v pečici na trdo presušiti, nato pa v kavnem mlinčku zmleti v gobji prašek, ki se potem porablja za juhe ali omake. A. B. st. Hrastova debla so jim za krste Na pobočju plodovi te, z neprehodn;mi gozdovi porasile Vlašič-planine v višini 1600 m se nahajajo najvišje vasi v Bosni, pa ni čuda. da njih prebivalci žive življenje, ki se kričeče razlikuje od življenja ostalih Bosancev. Ti gorjanci predstavljajo svet zase. Njihovo dejanje in nehanje je tako tesno povezano z naravo, da je težko reči. kje nehuje sila prirode in kje se začenja človekova moč O vetrovih o gromu in stredi govore kakor o živih bitjih. Najizrazitejša je borba ljudi s prirodo v Korričanih. v vasi. iz katere izhaja najstarejše bosansko katoliško plemstvo. Potomci silavnih prednikov pokopavajo svoje mrliče v krstah, ki jih v obliki korit dol-bejo v največja hrastova debla. V eno korito polože mrliča, z drugim pa ga pr,krijejo, potem pa oba dela zbijejo z velikimi lesenimi klinci. Te izredno velike in težke krste nosijo na pokopališče ter jih spuščajo v grobove. Človeku, ki bi prvikrat od daleč opazoval tak pokop bi kar ne moglo v glavo, zakaj s»i vaščani ta že itak bridki opravek grenijo še s tako težkim bremenom. Pa je vsa reč od sile preprosta Gozdovi okrog Koričanov mrgole vse mogoče divjačine, zlasti je mnogo medvedov in divjih svinj. Kadar jim pozimi primanjkuje hrane, se je že mnogokrat primerilo, da te mr-cine napadejo samotna pokopališča in grebejo truplla iz zemlje. Mrtvakom, ki počivajo v težkih čvrsto z bitih hrastovih deblih pa ne morejo do živa. Tako se je v Kori-čanih uveljavila navada, da za vsakega človeka. ki umre. podere jo velik močan hrast in napravijo krsto iz njega. Kako se v Koričanih živi, se precej jasno razbere iz poročili o vzrokih, iz katerih umirajo njeni vaščani Na prvem mestu seznama smrtnih vzrokov so medvedje, njim pa siledi strela. Po gozdovih v okolici žive velike črede medvedov, ki so se združili kar v nekakšne borbene tolpe. Medvedje iz Vlašič-pflanine so izredno veliki in zlasti živina na planinskih pašnikih ni nikoli va^ na pred njimi. Prav v zadnjem času je nekaj ljudi padlo od medvedje šiape. Točke sukanca, prejice za vezenje, spenjanje In podpletanje S pozivom na okrožnico VIII. No. 30/205-1942 z dne 29. julija t. 1. se daje na znanje, da mora imeti prejica za vezanje istotOlikš-no število točk kakor sukanec in da mora b:ti prejica za spenjanje v pogledu števila točk izenačena s prejico za podpletenje. Zato se tabela gori navedene okrožnice popravlja takole: Odrezki v abecednih črkah. Sukanec in prejica za vezenje za 100 tekočih metrov 1. Prejica za spenjanje in prejica za podpletenje za vsakih 5 g 1. Oglasi v »Jutra« imafo vedno usnzh i Kartuzijancl na Dolenjskem Leno in dostojanstveno se skozi Dolenjsko vije temnozelena Krka in s svojo blagodejno močo namaka rodovitna polja in travnike. Ob njenih bregovih jo spremljajo tja proti lepemu Krškemu polju na eni strani mrki Gorjanci, na drugi pa bujne vinske gorice z idilično Trško goro, rodovitnim Grčevjem in znanim Višjim vrhom. In že blizu izliva v Savo, v neposredni bližinj »precartanega kreja« Št. Jerneja se tik pod Sv. Miklavžem nahaja zgodovinski kartuzijanski samostan Pleterje, ki je bil edini samostan belih menihov v bivši Jugoslaviji. Ves današnji samostanski kompleks obdaja 2600 m dolgo zidovje, ki že samo naj-nazorneje izpričuje ogromnost tega stavbenega kompleksa Dočim je štel prvotni samostan pred 500 leti le 13 metliških hišic, jih šteje sedanji, pred 43 leti na novo zgrajeni samostan kar 31. Obenem s povečanim številom meniških hišic so se povečale tudi vse ostale samostanske zgradbe. V središču vse samostanske zgradbe je cerkev s 27. kapelicami, kj so razmeščene okoli cerkve. Iz cerkve vodijo štirje hodniki od katerih sta dva dolga 160. dva pa po 130 letrov in vežejo cerkev z meniški-mi hišicami. Ti hodniki tvorijo pravokot-nik, sredi katerega je pokopališče za kar-tuzijance, obdano s sadnim drevjem. Zunaj teh zgradb pa so gospodarska poslopja in stanovanja za goste in laike kartu-zijance. Najzanimivejša samostanska zgradba je slovita gotska cerkev, ki je bila skupno s prvotnim samostanom zgrajena že leta 1406. in se je ohranila do dandanes. Cerkev je po kartuzijanskem vzoru razdeljena v dva dela. Sprednji del je določen le za menihe, zadnji pa za laike in goste, loči ju pa posebna pregraja in vrata z lepimi rezbarijami. Večino opreme za cerkev in kapelice so prinesli kartuzijanci iz Francije iz katuzijanskega samostana Selig-nac, od koder so bili izgnani. Najzanimivejši je v cerkvi glavni oltar, ki ga je podarila selignanskim kartuzijancem ljubica »Sončnega kralja«, znana markiza Pom-padour. — Za vsakega kartuzijanskega meniha je še posebej zgrajena celica in kapelica. Celice so enonadstropne hišice, pred katerimi se nahaja majhen vrtič. Poleg vrat v hišico je izvrtana linica, skozi katero menih prejema hrano. V pritličju je večja delavnica, ki služi menihu za ročna dela. drvarnica in daljši hodnik. V prvem nadstropju pa je predsobica z manjšim oltarjem Matere božje, menihova ka-pelica-oratorij, kjer opravlja sam svoje molitve in ki je z zaveso ločena od preproste spalnice ter delovna soba s pisalno mizo in majhno mizico za obed Kartuzijani so samotarji in prežive večji del svojega življenja samotno in v popolnem molku v svoji celici, katere prag sme prestopiti le prior Vse celice pa so med seboj povezane z dolgimi hodniki, ki vodijo v cerkev in kapelice. Beli menihi se posvečajo razen duševnemu tudi ročnemu delu, ki pa jim predvsem služi kot odpo-čitek za njih duševno delo. Glavna dnevna fizična opravila so: dela v vrtu. žaganje in sekanje drv ter raznovrstno ročno delo v njihovih pritličnih delavnicah. Poleg samotarskega življenja in popolnega molka se držijo tudi strogega posta in nikoli ne uživajo mesa in masti. Njih hrana je v glavnem iz kruha, sočivja, mleka in mlečnih izdelkov ter rib. Kartuzijan vstaja zjutraj ob pol šestih in po jutranji molitvi, ki je skupna le ob nedeljah in praznikih, se posveti premišljevanju. Ob 7. odide v cerkev, kjer po litanijah prisostvuje peti sv. maši. ki je pa nikoli ne spremljajo orgle, nakar opravi sam v svoji kapelici službo božjo. Do desetih se nato posveti v svoji celici branju in študiju, nakar sledi po kratki molitvi ročno delo. Ob enajstih je obed, ki ga ob delavnikih zaužije sam v celici, ob nedeljah in prazikih pa obeduje ob branju enega izmed menihov iz Sv. pisma v skupni samostanski obednici. Obedu sledi odmor, med katerim pa je razen v primeru bolezni strogo prepovedano leči in kateremu sledi ponovno raeno duševno delo Od dveh do pol treh izvršuje ročna dela, nakar se udeleži večernic. Ob štirih je že večerja, po kateri se še posveti duševnemu in ročnemu delu ter se po kratki molitvi ob 7. odpravi že v postelj, dokler ga sredi noči ne prebudi samostanski zvon k nočnim pobožnostim in nočni službi božji. Le enkrat na teden pa je dovoljen belim menihom skupni sprehod v okolico, med katerim jim je edino dovoljeno, pogovarjati se. Ostale dneve pa se morajo menihi sprehajati v svojih vrtičkih, za primer slabega vremena pa imajo zgrajen v pritličju svefe hišice vsak svoj hodnik, na katerem se lahko dovoljno sprehodijo Kljub vsemu temu svojemu samotarskemu življenju pa so kartuzijanci znani po svoji gostoljubnosti in noben obiskovalec ne odide praznih rok ali praznega želodca iz njihovega kraljestva. Vendar je dostop v samostan dovoljen le moškim. cerkev pa lahko obiščejo tudi ženske, za katere je tudi vedno pogrnjena miza v zunanji obednicL Zgodovina samostana je kaj pestra. Po ustanovitvi kartuzijanskih samostanov v 2ičah in Jurkloštru v 12. stoletju in ▼ Bi- stri v 13. stoletju je dosegel kartuzijanski red v naših pokrajinah velik vpliv in veljavo. Med njegovimi vnetimi zagovorniki in občudovalci je hil tudi Herman II. Celjski. Mogočni celjski grof se je tako navdušil za kartuzijanski red, da se je leta 1400. obrnil na splošni zbor kartuzijancev s prošnjo, da mu izda dovoljenje za gradnjo kartuzijanskega samostana s cerkvijo v Pleterjah pod Sicherstei novim gradom. Zbor, ki je to leto baš zasedal v Zičah, je izdal Hermanu zaprošeno dovoljenje in že leta 1406. je zrasel pod Gorjanci lep samostan s 13 meniškimi hišicami in gotsko cerkvijo, k| še dandanes slovi kot ena naših najlepših cerkva in v kateri je bil leta 1435. na svojo izrečno željo tudi pokopan Herman II. Celjski. Od poznejših turških napadov je samostan utrpel dokaj škode, vendar vse to ni omajalo notranje trdnosti reda. Šele doba reformacije je notranje temeljito razrahljala red. V bližnjem Št Jerneju je tedaj župnikoval Primož Trubar, njegov vpliv se je posebno občutil v bližnji okolici in je segel tudi do Pleterij. Tako so L 1595. prevzeli samostan jezuitje. Ko je Pa cesar Jožef II. leta 1773. razpustil jezuitski red, je prešel samostan v last države, ki ga pa je že leta 1839. prodala. Po smrti njegovega zadnjega lastnika barona Borsa de Bor-soda so njegove hčerke dale smostan ponovno naprodaj. Na pobudo ljubljanskega duhovnika Jožefa Benkoviča se je tedaj kartuzijanski red odločil, da ponovno kupi in obnovi samostan v Pleterjah. Vendar pa je po 500 letih ostala od nekdanje velike samostanske zgradbe le še cerkev in so morali torej prvi kartuzijanci pričeti z gradnjo novih samostanskih poslopij, ki so bila leta 1904. končno zgrajena in posvečena, nakar so se po 300 letih šele lahko vselili novj menihi, ki so bili po večini Francozi in Nemci. KAJ VEM? KAJ ZTNAM? 281. Kaj je klavirski Izvleček? 282. Odkod označba »Potemkinove vasi«? 283. Kaj je »vzg«n«, k°likšen je in zakaj se zakon o njem imenuje Arhimedovo načelo ? * 284. BraKada šest lovskih psov zasleduje, kakor vidimo na sliki, zajca Kako b: potegnili tri rezu razdeljenega poiumera (gi. nalogo 190.). S tem dobimo lok 36°. S podvojitvijo loka dobimo mnogokotnik, ki ima polovico toliko stranic, kakor dobimo s razpolav-ljanjem loka mnogokotnik, ki ima dvakrat toliko stranic. Težje je vprašanje, kako dobimo stranico pravilnega 7-erokotnika ali 9-erokotni-ka. Navodilo dobimo iz slike, ki je tako-le napravljena: črte čez vso sliko, ki bi ločile preganjano žival od preganjajočih in tudi psa od psa? • 2Za bistre računarje Z uporabo vseh številk od 1 do 9 sestavite račun, ki bo dal kot rezultat 13! V- O Rešitve nalog 9. t. m.: 276. Izrazi »brutto«, »netto«, »tara« pomenijo v trgovskem jeziku: blago in zavoj: blago: zavoj. 277. Velblod je v vročih deželah, in zlasti v puščavskih predelih še danes najzanesljivejša transportna žival. Znano je, da je glede hrane zelo skromen in da je sposoben pričuvati za svojo potrebo pitno vodo za dolgo časa. »Ladjo puščave« gojijo zato Arabci naravnost z nežnostjo. Vel-blodja dlaka in velblodje usnje oblačita puščavske prebivalce, velblodje meso jim velja za posebno slaščico, a velblodji gnoj daje za mrzle južne noči pogosto edino kurivo. Kadar strašna vročina vse druge živali omrtviči, je velblod še vedno sposoben za delo. Vse evropske vojske uporabljajo zato za vojno v puščavah to žival. 278. Enostavno je včrtanje pravilnega 6-erokotnika, ker je njegova stranica enaka polumeru istega kroga, saj je k tetivi pripadajoči lak 60°, ki se lahko s štesti-lom in ravnilom natančno načrta. Ce lok 60° razpolovimo in pridenemo 60 + 30 = 90, dobimo včrtani kvadrat, če razpolovimo lok 90°, dobimo včrtani pravilni 8-ero-kotnik. Enako natančno lahko dobimo stranico včrtanega pravilnega 10-erokotni-ka, ker je enaka večjemu delu po zlatem PEDAGOŠKO NAČELO Oče večinoma resno poučuje sina, kaj je dovoljeno in kaj ne, toda včasih je potrebna tudi šiba. Vsakemu šeškanju sledi pedagoški postopek in sicer dober nauk. Tako je moral oče tudi danes našeškati sinka. — Tako, zdaj ml pa povej, zakaj al bil Isepen, — pravi po opravljenem delu. — Ta je pa lepa, — odgovri sinko skozi solze, — najprej me natepeš, potem pa niti ne veš, zakaj. Krogov premer AB razdelimo na toliko enakih delov, kolikor stranic naj ima mnogokotnik (v sliki 7 delov). Razdelitev se lahko natančno izvede s poltrakom od točke A tako, da na poltrak nanesemo toliko poljubnih enakih daljic, kolikor hočemo imeti delov, zvežemo končno krajišče zadnje daljice s krajiščem B premera AB in potem natančno narišemo vzporednice daljic na poltraku, kar je v sliki tepudče-no. Potrebujemo pa ▼ vsakem primeru samo drugo deliSče od A. Potem narMterao natančno s šestilom vrti C enakostranične-ga z osnovnico AB. Skozi točko C ln drugo delišče premera položimo premico, ki seče krožnico v točki D in je tetiva AD iskena stranica. Ta način lahko uporabimo tudi za 3-, 4-, 5-, 6-erokotnik itd. Geometrijsko se da dokazati, da je navedeni način načrtanje absolutno natančen za trikotnik, kvadrat in šesterokotnik, pri peterokotniku pa je že napaka napram tri-gonometrijskemu izračunu za nekoliko kotnih sekund, če bi bilo tako načrtanje absolutno natančno za vse primere, bi z njim bila mogoča tudi trisekcija kota, ki se pa s šestilom Ln ravnilom ne da izvesti, kakor smo spoznali iz naloge štev. 253. Splošni način je za 5-, 7- in 9-erokotnlk in dr. samo močno približen. 279. Dobro bi se sprehodil! Ce bi se hotel mož na opisani način sprehoditi po svojem naselju, bi mu vse življenje ne zadostovalo. Potreboval bi namreč 347,993.910 dni! • 280. Križanka Vodoravno: 1. Argentina, 7. anali, 8. en, 10. ata, 11. os, 12. rog, 14. vrt, 15. itak, 16. Lear, 17. čaj, 19. oča, 20. ar, 21. Ada, 23. Al, 24. ocena, 25. Albančiča. Navpično: 1. Američana, 2. ga, 3. ena, 4. nato, 5. tla, 6. Australia, 9. notar, 11. orača, 13. gaj, 14. veo, 18. eden, 21. Aca, 22. Anč, 24. Ob. Dvojno življenja L. 1917. je doživel 251etni medicinec Z., ki je v nekem avstrijskem lazaretu opravljal pomožno službo, ko se je dotaknil neizolirane žarnice, električni sunek pri čemer je tok njegovo krčevito upognjeno roko za dve minuti dobesedno prilepil na poškodovano svetilo. Zdravljenje popolnoma omrtvičene roke je trajalo šest mesecev in so na zadnje ugotovili, da je bila omrtvelost prav za prav histerične narave. Pozneje je prišel medicinec Z. na živčni oddelek, ki ga je vodil prosluli prof. Do-nath, in ta je na svojem paeientu ugotovil nenavaden primer razcepljene osebnosti že prej, v decembru 1912., je zahajal Z. na Eunaju v hišo nekega svojega starejšega prijatelja. Za božič je prinesel nje-gov.ma hčerkama cvetlic. Ko je pozneje (kakor je sam mislil naslednji dan, v resnici pa šele 15. januarja) znova prišel na obisk in je potem občeval enako zaupno z obema dekletoma, je opazil onaraščajoče začudenje pri starejšem dekletu, na zadnje pa ga je ta zavoljo njegovega vedenja ostro prijela, šele sedaj se mu je posvetilo, da so se morale med tem zgoditi stvari, za katere ni vedel. Z. pa ni hotel na noben način, da bi dekle o njegovem nenormalnem duševnem stanju (ki ga je bil opazil že nekolikokrat prej, čeprav ne v tiakšnem obsegu) kaj zvedelo. Previdno jo je začel izpraševati in je kmalu zvedel, da sta se v božičnem času zaročila, da jo je stalno obiskoval in tudi pogosto poljubljal, Vse to se -je dogajalo v nekakšnem nezavestnem stanju, ki se ga ni spominjal in ki ga je dekle smatralo za normalno stanje. Poveljstvo velike Italijanske edintoe na egiptski fronti Spomin je bil teda] izgubil za ena ln dvajset dni, a tudi pozneje mu nI uspelo, da bi se spomnil stvari, ki jih je doživljal v tistem času. Vendar pa se ni izdal in je molče pristal na zaroko. Mesec dni pozneje je sledilo podobno nesvestno stanje. Tedaj je preživel tri dni, v katerih ni vedel, kaj dela. Da je bil njegov razum v tem času izločen, je bilo najbolje razvidno iz zla, ki ga je bil v tem času napravil. Ko je četrtega dne prišel brez vsake hude slutnje k svojemu dekletu, ga je ta sprejela z nepričakovanim odporom. Sedaj se ni mogel več izmikati, priznati je moral, kako je ž njim in da ne ve, kaj se je dogajalo v tistih treh dneh. Zvedel je, da je bil v tem času dekletov brat pri njem in mu prinesel nje zaročni prstan, ki mu ga je hotela vrniti. Z. je prstan s porogljivim smehom vrgel skozi okno. Tokrat sta se zaročenca še pobotala, ko so se pa kasneje še takšni dogodki ponovno primerili, se je zaroka razdrla. V poznejših letih je pripovedovala medl-cinčeva mati prof. Donathu sledeče: »Po nekem dragem in popolnoma nesmiselnem potovanju v Lvov, o čemer pa ni pet dni pozneje vedel ničesar več, je prišel moj sin k meni v Veliki Arad. Komaj je prispel tja, se je seznanil s svojo bcdočo ženo ln jaz nisem mogla razumeti, zakaj se je zanimal za to preprosto ln ne posebno lepo bitje. V tem času ao ga videli sorodniki stati ob nekem zidu in mahati s palico. Spravili so ga s 40 stopinjami vročine domov. Da je že leta boloval za malarijo, so vedeli tudi sorodniki njegove zaročenke, ki je bil eden med njimi zdravnik. A navzlic temu so dopustili, da se je tri dni pozneje, pa čeprav je bil takrat brez posla, poročil Bilo je očitno, da se svojih dejanj ne zaveda.« V spremstvu svoje žene se je Z. 25. avgusta 1925. na budimpeštanskl postaji ganljivo poslovil od svoje matere. A šele 16. septembra se le v neki spalnici v Flo-renci osvestil. Ob postelji je sedela njegova žena ln mu povedala, kaj se je v tem času zgodilo, še v Budimpešti se je strašno razljutil, ker ni hotela, da bi jo pred ljudmi poljubil. Njegov srd je bil tako velik, da jo je skušal celo zadaviti. V naslednjih dvajsetih dneh potovanja pa se je vedel povsem normalno.« Gre za razumnega in izobraženega moža, ki si služi svoj kruh danes kot zdravnik in pisatelj. Zanimiva je v njegovem primeru oblika njegove duševne razcepljenosti: podzavestna polovica njegovega jaza prevzame značaj zavestne in trenutno Izločene polovice v tolikšni meri, da niti njegovi najbližji sorodniki in prijatelji ne opazijo na njem kaj posebnega, še bolj čudno pa je to, da se v abnormalnem stanju prav dobro spominja dogodkov prejšnjih svojih abnormalnih stanj, kakor da bi se njegovo drugo življenje v teh stanjih neprekinjeno nadaljevalo. Njegov primer je pravi dokaz za teorijo o dveh dušah v človeku. Prof. Donath je izjavil z upravičenostjo, da spominja Z,-ova razdvojenost na ustvarjalno stanje genija, ki producira pol nezavestno pod silo svojega demona P. Oeferin: Kratic! Andrefček dolga šiba božja Iz stare, ugledne hiše je bfl. Pa se je skregal z belim kruhom, zapustil dom ln se udinjal na Požegi za hlapca. Tam gori v hribovju je Andrejček našel trd kruh, črn ovsen kruh, in trdo delo. Doma je lahko lenaril, živel ko grof. Pri Požežniku je pela druga pesem. Pa je bil možakar kar zadovoljen z novo »vižo«. Nihče se nI čudil. Vsi so namreč vedeli, da je Andrejček prepozno prišel, ko je bil Bog pamet delil. Ta zamuda je bila zanj usodna! Istotako pa tudi za prebivalce Sračjega dola. Ni zaman nastal rek: »Kratki Andrejček — dolga šiba božja.« Kakor istrski osel je delal, trpel in se potil, kar na lepem je pa treščil motiko, lopato — ali je že držal za rep — v kraj, si živordečo ruto zavezal krog vratu, si poveznil ogromen slamnik na glavo — kakršne so včasih pri košnji nosili kosci — in jo s svojimi kratkimi nogami ubral po »cerkveni poti« v dolino. Tam se je najpreje zglasil v šoli. Ne da bi potrkal, je vstopil in prestrašil razrednega učitelja: »Kako kaj učite otroke, bom poelušaL Pravijo, da ste pijanec. Ponoči da posedate po krčmah, podnevi pa dremljete za mizo.« Ko je tako »poinšplciral« Šolo in v slehernem razredu povedal kako ljubeznivost, je počastil sodni jo: »Zdaj sem pa teh špasov sit! V štirinajstih dneh mora vsa brkljarija ven! Hiša je moja! Oče je umri brez testamenta. Jaz sem pa najstarejši sin...« šop zamazanih papirjev je izvlekel in jih vrgel pred sodnika. »Dohtarja imam... Na veliki pečat vas bova udarila!« Dobrlčfam sodnik, ki je bil že vajen njegovih obiskov ln besed, ga je kmalu oomi-ril: »že dobro, Andrejček! Jutri bomo začeli pospravljati.« Potem je osrečil davčni unad: »Zdaj pa vemo, zakaj je štibra tako visoka! ... Procente vlečete, kanalje!« Taiki in podobni domisleki pa seveda niso bili spočeti v Andrejčkovi glavi. Zlobneži, ki jih nikjer ne manjka, so skrivaj zlorabljali njegovo slaboumnost in ščuvali: »To jim povej! Ti lahko zineš katero, ker si nor! Tebe, Andrejček, ne morejo zapreti.« Ves teden se je zadržal v trgu. Do nedelje. Tisti čas je stari, originalni župnik imel sitnosti s cerkvenimi očeti. Zahteval je novo lečo, ka mu niso hoteli ustreči. Najbolj se mu je zameril cerkveni ključar Jožek z neslano šalo: »Manj jejte, pridige skrajšajte, pa se leča ne bo podrla!« Gospod se je maščeval s tem, da je še raztegnil božjo besedo in položil še več žolča vanjo. Andrejček je stal sredi cerkve in strmel v župnika na prižnici. Ni dosti poslušal. Samo njegove živahne kretnje je občudoval. »Pa je prilejtejla tajsta grda bajbnica k Herojdu: Janezovo glavo mi daj! Ali nI mogla kaj drujga zahtajvat od svatnajka? Babe so trepe, trepe, trepe!« Tedaj je pa kakor strela iz jasnega udaril Andrejčkov hreščeči glas: »Tako je! Dobro si povedal, deda! Zdaj pa le pojdi dol, da se čeber ne podere!« • Kaj takega! Kakšno bogokletsto! Vsa fara se je razburila. »Zdaj — ali nikoli!« »so rekli trški veljaki. še tisti dan so se zbrali v najboljši gostilni k važnemu posvetovanju. Do petih zjutraj je trajala seja. »Mera je polna: šiba božja mora v norišnico!« Zupan se je upiral. Bil je Se mlad gospodar. Zdrav ln močan ko bik. Pri požarni godbi na pihala je pihal v helikon, da je kar grmelo. Ker je bil veseljak, so ga Andrejčkove vragolije zabavale. Iz dna srca je »škricem« privoščil za- Akclja torpednih letal, ki jo je omenilo vojno poročilo štev. 786: Levo zgoraj parnik med napadom. Eksplozija torpedov, ki so potopili edinico Pošta skozi tisočlet Že kurirji perujskega kralja Cira so tekli hitreje, kakor so leteli žerjavi Pošta je skoraj tako stara, kakor človeška kultura. Indija je, na primer, v svoji najstarejši dobi poznala redne potne zveze, ki so se delile na postaje. Kadarkoli se je pred hišico pojavil kraljev sel, je drugi, ki je bil že pripravljen, prevzel sporočilo ln tekel do naslednje postaje. Ti prvi poštni sli so bili opremljeni z zvončki, ki so že od daleč opozarjali vsakega potnika, naj se umakne. Kadar so bila poročila zelo važna ali kadar jih je bilo treba prenesti skozi nevarne pokrajine, sta tekla po dva sla hkratu. Reke, ki so bile brez mostu in brez prevoza, so ti davni poštarji preplavali s pomočjo plavalnih pasov. Znatno je napredovala poštna služba, ko so začeli konje uporabljati za prenos kurirjev. Kolikor je znano iz zgodovine, je to novo razdobje v razvoju pošte otvoril perzijski kralj Cir. Njegov biograf Ksenofont poroča o tem: »Opažih pa smo še neko drugo, pri obsežnosti njegove države zelo koristno iznajdbo, s pomočjo katere je hitro lahko izvedel, kakšno je stanje tudi v najbolj oddaljenih delih kraljestva. Dognal je namreč, koliko poti lahko konj z jezdecem napravi v enem dnevu, in je dal v teh razdaljah postaviti hleve, v njih pa konje in ljudi, ki so jih oskrbovali. Na vsakem takem kraju je namestil človeka, sposobnega, predajati pisma, ki so jih prinašali, sprejemati utrujene konje in ljudi in jim streči z okrepčili. Od časa do časa ta promet niti ponoči ni počival, temveč je dnevni pošti sledila nočna. Pri takšnih napravah so nekatere pošte baje hitreje napravile pot, kakor letijo žerjavi«. — Prvi pogoj pa so bile, razume se, dobre ceste. Herodot nam je o tem zapustil dragocena sporočila. Glavna vojaška cesta je vezala Sarde, libijsko prestolnico, z glavnim mestom Suza ter je segala od Sredozemskega morja do Perzijskega zaliva. Cesta je bila dolga približno 337 milj. Karavane so jo prehodile v 90 do 100 dneh, poštni kurirji perzijskega kralja pa so jo pretekli v 8 dneh. Od Perzijcev je način kurirske pošte prevzela Evropa, o Kitajcih pa velja, da so uvedli konja v poštno službo že hkratu s Perzijci. O tem priča organizaciia kitajske uprave, ki je bila že v davnih stoletjih na zelo visoki stopnji. O tem nam poroča Mar-co Polo iz 13. stoletja: »Ob deželnih cestah mesta Pekinga so zgrajena gostišča s čudovitimi palačami, v katerih se izstavljajo odposlanci in sli velikega kralja. Takšnim gostiščem pravijo jan-li, to se pravi, konjušnice, ker je v njih zmerom pripravljenih 300 do 400 poštnih konj pa čakajo na kraljevske kurirje, ki potem, ko nadaljujejo pot in prejezdijo 25 milj, naidejo druga, tem enaka gostišča. In tako gre to vzdržema naprej tja do državne meje. tako da se skozi vse kraljestvo najde do kakšnih 200 000 konj, da čakajo na kraljeve tekače in sle«. Grk: poštne organizacije niso imel! bog ve kaj razvite, zato pa je bila na toliko večji višini pri Rimljanih. 2e za časa republike so obstajale redne poštne proge, v in se potem svojemu delu sam čudi. Ta primer bi mogel nemara pojasniti tudi kakšna vprašanja kriminalnosti, ki so nam danes še uganka. celoto in enoto pa so bile kot cursus pu-blicus — danes bi rekli: državna pošta --povezane šele v cesarstvu. Vsa proga je bila razdeljena na postaje, ki so se delile v takozvane mutationes in mansiones. Pri prvih so izmenjavali samo priprego, ra drugih pa tudi vozove in sle. Na vseh no-stajah so bila tudi zavetišča za potnike. Mutationes so bile oddaljene 1 do 2 miiji med p(-boj. mansiones pa po en dan pot:. Na vsaki mutatio je bilo pripravljenih r>3 20, na vsakih mansio pa po 40 konj. O tem, kako hitra je bila rimska pošta, nam je ohranjenih mnogo sporočil. Take je cesar Avgust v enem dnevu prevozil 25 milj, Tiberij Neron pa, ko je iz Lugduna hitel k bolnemu bratu Druzu Germaniku, je v 24 urah prehitel 40 milj. Cezar, ki je na sve.iih potovanjih mnogo dal na tempo, je na svojem vozu na dve kolesi mnogokrat prevozil 40 milj na dan. Pa to so bili seveda izjemni rezultati. Pošta je prehitela po 24 milj na dan. Takrat kajpak še niso poznali voz na peresa in je vsa udobnost vožnje zavisela od dobre, gladke ceste. In da so bile te ceste na vzorni višini, nam je najvernejša priča Ciceron, ki je pisal Atiku: »To pismo sem diktiral, v svojem vozu sedeč, ko sem se peljal v taborišče«. A N E K D Francoski slikar stare šole je na neki jesenski razstavi izložil tudi svoja dela. Ob vhodu v paviljon je srečal neko prijateljico. »Kako vam ugaja razstava?« jo je vprašal. »Krasno,« je odgovorila prijateljica, »gledala sem samo vaše slike.« »Zares? Preveč se mi laskate!« »Pa da, gledala sem samo vaše slike,« je dejala prijateljica. »Veste, jaz sem bolj majhne postave, a okoli drugih sli« je bilo polno ljudi, da nisem mogla blizu. Pri vaših slikah ni bilo nikogar in tako sem si jih lahko natančno ogledala!« VSAK DA »V katerem razredu si, malček?« »Za sedaj še v razredu peresne teže!« drege, ki so jih povzročale njegove nesramne zafrkacije. »Andrejček nI nevaren norec!« je oporekal. »še nikomur nI ukrivil lasu! »Zakaj bi razmetavali občinski denar!« Teh misli Je bila večina občinskih mož. Andrejček je ostal na svobodi. Pa ne dolgo. župan je imel ženo, ki se je bila že zdavnaj srečala z očakom Abrahamom. Dekla Lojzka je pa bila mlada, sočna ln lepa ko jutranja zarja, ko pripelje beli dan. Mlad, zdrav gospodar, stara, bolehna žena in mlada, lepa dekla — tak trikotnik utegne biti včasih nevaren. Ako nimaš posebno dobrega moralnega zdravja — oslabiš in — p? ' ^ Potem pa pridejo sitno;; Se leto dni ni bil žlahtni cvet lepote v županovi hiši, že so začeli hudobni jeziki nekaj šušljati in zlobno namigavati na gospodarja. Iz krogov priprostega naroda: »Lojzka postaja nekam čudno obavtna!« Iz gosposkega sveta: »Lojzkina lepa vitka linija se je začela sumljivo kaziti!« Sračji dol je po dolgem času dobil zopet svojo senzacijo! Vsi so skrivaj ugibali, s čim bo nebo osrečilo županovo hišo. S fantom ali s punčko? Na predvečer večjega praznika, ko so gasilci priredili bakljado z godbo po trgu, je pa to zamotano vprašanje rešil star šaljivec: »Poba bo dobil! Le poslušajte, kake mu poje velika trobenta: Pob—pob—pob—pob- popopopopopo—pob! Tri tedne pozneje se je rdeča ruta spet prikazala v Sračjem dolu. Občinski odbor je imel ta dan važno P- Ko so za procvlt in blagor domačega trga vneti možje ravno obravnavali neko nujno naročilo nadrejene oblasti, so se na stežaj odprle duri in nesrečna »šiba božja« je stopila čez prag. »Kaj bo dobrega?« se je nasmehnil oče župan, v nestrpnem pričakovanju, da bo Andrejček spet kako veselo zagodel. Na račun tistih štirih »škricev« seveda, ki so sedeli z drugimi odborniki za zeleno mizo. Ali glej šmenta! Naravnost k njemu se je obrnil Andrejček. Za ozko špranjo je privzdignil slamnik, se malo počehljal in rekel: »Slišal sem, da boš poba dobil, pa sem prišel, da se ti za krstnega botra ponudim ...« Še tisti teden so Kratkega Andrejčka prepeljali v mestno norišnico. Gospod župan je tako dobro utemeljil svoj predlog, da ga je uprava morala sprejeti. Vsi trški veljaki so se oddahnili, ko ni bilo več »dolge šibe božje«. Edini Požežnik se je razburjal in jezil. Ker nI mogel dobiti drugega hlapca. , Kronika * Marinetti — prostovoljec na ruski fronti. Akademik P. T. Marinetti je kot prostovoljec odšel na rusko bojišče. V ran-gu Prvega seniorja je bil dodeljen nekemu oddelku divizije Črnih srajc. * Izgradnja novega zvezdarskega stolpa v Vatikanu. V Castel Gandolfu je bil zgrajen nov astronomski stolp, v katerem bo nameščen ves instrumentarij bivše astronomske opazovalnice v Vatikanskih vrtih. * Jesenski termin maturitetnih izpitov. Ministrstvo nacionalne vzgoje je objavilo, da se bodo maturitetni izpiti na srednjih, strokovnih in učiteljskih šolah v jesenskem terminu v Italiji začeli dne 14. septembra. * Delovni praznik v najvišjem rudniku Evrope. Pod vrhom Monteneve nad Bol-zanom, kjer se nahaja najvišji rudnik Evrope, so pred dnevi otvorili nov oddelek za pridobivanje svinca in cinka. Pri tej priliki je predsednik Italijanske družbe za rude in kovine razdelil nagrade tehnikom in delavcem, ki so se odlikovali pri delu, hkratu pa je poudaril pomen, ki ga zavzema novi uspeh italijanskega dela in tehnike. * Sest turistov so našli mrtvih. Na južnem pobočju ziljskih ledenikov so našli neki izletniki te dni štiri turiste mrtve, sedeče v snegu. Neka druga skupina izletnikov je kmalu nato našla še dva zmrzla turista. Takoj so bili alarmirani reševalci in orožniki. Ker domnevajo, da se je smrtno ponesrečilo v tem območju še več turistov, je bila alarmirana tudi gorska straža v Inomostu, ki je poslala večji oddelek, da preišče ondotne snež-nike. * Katastrofalno je letošnje leto za pla- nrnarstvo, pravi »Neues Wiener Tagblatt« spričo številnih nezgod v planinah in izvaja: Strašno, kako se množijo letos nesreče v planinah. Skoraj ni dneva, ko ne bi planine zahtevale ene ali več smrtnih žrtev. Alpinizem mora o letošnjem letu govoriti kot o letu katastrof in se moramo nehote vprašati, zakaj toliko padcev in drugih nesreč. Ljudje gredo pomanjkljivo opravljeni na visoke ture, ki zahtevajo nekaj več kakor zgolj navdušenje in pogum Zato je treba svariti: kdor ni docela izkušen, naj opusti plezalne ture. * Milijon drahem za siromašno grško de- co. Italijanski Kraljevi namestnik v Grčija Eksc. Chigi je ministru za socialno politiko v Atenah izročil milijon drahem, ki naj se porazdele za podporo dečjim domovom. Pri tej priliki se je Eksc. Chigi zelo povoljno izrazil o delu, ki ga je doslej opravila organizacija dečjih domov pod ministrovim predsedstvom * Nič več avtobusnega prometa ob nedeljah. V skladu z obnovitvijo deljenih ur v javnih uradih, s katerim je ukinjeno uraclovanje ob nedeljah, je prometno ministrstvo odredilo, da morajo vse avtobusne proge, ki jim je bilo zaradi nedeljskega dela v uradih dovoljeno obratovati tudi ob nedeljah in praznikih, ukiniti nedeljski obrat * V Angliji so znižali obrok mesa. Angleški minister za prehrano lord Woolton je v nekem govoru izjavil, da se pripravlja znižanje obroka mesa, češ, da se mora razpoložljiva pomorska tonaža uporabiti za prevoz čet Pri tem pa je lord Woolton potolažil poslušalce, »da je kruha dovolj«. * štirileten sinček s tveganjem lastnega življenja rešil mater plamenov. Na svojem stanovanju v Ferrari je neka žena zvečer prilivala špirita v prižgani gorilnik. Svojo neprevidnost je drago plačala, iznenada je rezervoarček eksplodiral, nevarno tekočino je brizgnilo po obleki žene in v trenutku je bila vsa v plamenih. V kotu se je igral njen 4 letni sinček, in ko je videl, kaj se godi, je z vsem svojim telesom planil v mater, da bi pogasil plamene. Na vik in krik je prihitel mož, ki je ležal v sosedni sobi, in po kratkem prizadevanju mu je uspelo, da je z odejami ogenj zadušil. Mater in sinčka so morali prepeljati v bolnico, a medtem ko so njene poškodbe lažjega značaja, je bil mali tako hudo opečen po obrazu, vratu in po rokah, da je njegovo stanje resno. * Najmlajši prostovoljec na ruski fronti. Pred dnevi je bilo objavljeno, da je najmlajši italijanski vojak na vzhodnem bojišču neki 15-leten avanguardist iz Rima. Zdaj italijanski listi dodajajo, da je najmlajši prostovoljec na ruski fronti 15 letni Ernesto Borgini iz Cunea, ki je bil kljub svojim mladim letom pokrajinski šampijon v rokoborbi, nedavno pa je vstopil v vojsko in je dne 26. julija s svojimi tovariši odpotoval na rusko bojišče. Ernesto Borgini se je rodil 8. aprila 1927. * Otvoritev novega planinskega zavetišča. Nad krajem Ponte Chianala pri Cuneu je bilo v višini 1100 metrov sredi razkošnega borovega gaja zgrajeno novo planinsko zavetišče, ki je bilo te dni slovesno otvor-jeno. Zavetišče je bilo zgrajeno na pobudo Gozdne milice in je imenovano po Arnaldu Mussoliniju. * Kletev strogo prepovedana. Znano je, da prinaša vojna različne nove vojaške izraze, zlasti še kletvice. Rumunija se je odločila, da zatre grdo razvado kletvic. Tako je storila že v prvi svetovni vojni. Zdaj pa 90 razpisane vse hujše kazni. Kdor na Rurnunskem javno preklinja, bo sedel do 6 mesecev v zaporu in bo plačal do 20.000 le-iev denarni kazni. Radio Ljubljana TOREK, 11. AVGUSTA 1942-XX 7.30: Pisana glasba 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 1220: Reproduciro-na glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Trio Emona. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20: Operetno glasbo vodi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v italijanščini 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. sodelujeta sopra-nistka Draga Sok in tenorist Janez Lipu-šček. Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianista Marijana Lipovška 17.40: Koncert sopranistke Ksenije Kušej 19.30: Poročila v slovenščini. 19 45: Lahka glasba. 20.00: Napovek časa; Poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v silovenščini. 2045: Prenos iz Rumunije. 21.20: Orgelski koncert Pavla Rančigaja tz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 21.50: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M Šijanec Operna glasba. 22.20: Novi orkester, vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini * Sreča pri eksploziji. Neki šofer je v spremstvu mehanika vozil tovorni avto s prikolico, težko obložen z bombami metana. Na nepojasnjen način se je ena izmed nevarnih posod užgala in sledila je tako silna eksplozija, da je težki voz vrglo vsega razbitega kraj ceste. Šofer in mehanik pa sta odnesla zdravo kožo s tem, da sta o pravem času drug za drugim skočila iz kabine. * Gradnja moderne ceste od Zagreba do Adrije. V obsežnem programu cestnih del ki ga izvršuje hrvatska vlada, zavzema eno najvažnejših mest gradnja velike moderne ceste, ki bo vezala Zagreb preko Karlovca z Adrianskim morjem. Dela so se pričela pred letom dni in so pravkar zaključena na prvi delnici, ki je 5370 metrov dolga. Cesta je grajena tako, da bo ustrezala vsem zahtevam sodobnega prometa. Cestišče je obdelano z asfaltom in je 12 metrov široko. * Prvi ciklotaksi v Rimu. Te dni je na rimskih ulicah vzbudil veliko pozornost pojav prvega ciklotaksi j a, ki lahko poleg voznika prevaža še dve osebi. Pogon je na električni motorček, ki črpa energijo iz akumulatorjev, akumulatorji pa se obnavljajo s pomočjo dinama. Poleg motorčka pa se lahko uporablja tudi nožni pogon. Kakor se pričakuje, bo v kratkem v prometu 50 takšnih ciklotaksijev. * Celuloza iz krompirjevega listja. Neka španska delniška družba je ustanovila dve tovarni za proizvajanje celuloze iz krompirjevega listja. Začetna proizvodnja obeh tvornic bo od kraja znašala 3,600.000 kg na leto, upajo pa, da se bo ta količina do leta 1947. lahko podvojila. * Tatovi v gledališču. V eni zadnjih noči so se neznani tatovi vtihotapili v upravne prostore gledališča v Bariju. Očitno so se nadejali, da bodo našli izkupiček večera, a ko je bilo to iskanje zaman, so mimogrede obiskali še garderobo znane igralke Tecle Scarano in igralca Enza Turca. Tu so si nabrali obleke, perila in obutve v vrednosti za kakih 50.000 lir. * župniki smejo zadržati poldrugi stot žita za vsakega člana družine. Ministrstvo za poljedelstvo je odredilo, da smejo župniki in ostali duhovniki, ki upravljajo lastno ali cerkveno kmečko posest, zadržati za vsakega člana družine poldrugi stot žita, ne samo stot, kakor je bilo določeno poprej. IZ LJUBLJANE u— V nedeljo smo imeli sončno vreme, kar so kopalci brž še hiteli izkoristiti. Tolikšnega navala na kopališča ni bilo kakor prejšnje nedelje, veni ar je bilo povsod zadosti živahno. Marsikoga je odvrnila hladna jutranja temperatura. Ozračje se je prav razgrelo šele okrog poldne, potem pa je sonce vse popoldne še prav pošteno prigre-valo. Preteklo soboto in nedeljo je bila ju-trnja temperatura najnižja v dosedanjem avgustu. V soboto zjutraj je iznašala 8.9 in je čez dan zrasla na 23.4« C, v nedeljo zjutraj pa je bilo zabeleženih komaj 8« C, najvišja dnevna temperatura pa je bila 23.6. V ponedeljskem jutru je bilo 10.8o C. Nebo se je pooblačilo, vendar se je sonce tu in tam še prerinilo skozi bele in sive oblake. JAJCA Trgovina olja, lakov in barv FRAN JO MEDIC obvešča vse, ki so pri njem kupili letos spomladi vodotopno steklo in vložili jajca, ki so se že ali pa se še bodo pokvarila, da prinesejo takoj, najpozneje pa do 15. avgusta t. I. vsa jajca, ki so jih vložili v to vodotopno steklo, da jim vsaj delno povrne škodo za pokvarjena jajca. Po 15. avgustu pa trgovina ne bo več sprejemala pokvarjenih jajc in ne bo več plačevala odškodnine. Urnik normalne oddaje plina je po odredbi Visokega Komisariata spremenjen tako, da bo ob delavnikih imel plin normalni pritisk od 7. do 12.30 ure ter po eno-urnem presledku spet od 13.30 do 16. popoldne in od 18.30 do 20.30 ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih je pa normalna oddaja plina omejena na čas od 7. do 9. ure ter od 10.30 do 13.30 in od 18.30 do 20.30 ure. Stranke opozarja plinarna na ta novi urnik in jih prosi, naj o tem po-uče vse člane svojih družin. Zelo pogosto se namreč dogaja, da stranke kličejo plinarno. češ da je plin pokvarjen, da ne gori, da je potrebno popravilo, ker so pač poskušale rabiti plin ob času zapore. Tako nastanejo nepotrebna pota uslužbencev plinarne, zato bodo pa morala biti v bodoče v takih primerih nepotrebna pota zaraču-njena. u— Pojdite in storite tudi vi tako. pišejo nam; činiteljem, ki skrbe za snago po italijanskih mestnih ulicah, je že od nekdaj velike preglavice delalo vprašanje, kako odvaditi občinstvo, ki se vozi s cestno železnico, da bi ne metalo porabljene vozovnice na ceste in ulice. V novejšem času vidimo ob izholih na vozovih neke odprtine, v katere naj bi potujoče občinstvo metalo porabljene vozovnice, da ne bodo ceste in ulice smetne. Teh odprtin pa se občinstvo, kakor je videti, poslužuje le deloma, zakaj še vedno je videti vse polno listkov po ulicah. — Kako vse drugače se da to vprašanje praktično in temeljito rešiti, o tem poroča revija »Svetovna štednja« iz Brna v štev. 6—7: »Da bi se prebivalci mesta Brna odvadili metati porabljene vozovnice cestne železnice na ulice, je uprava cestne železnice sporazumno z ondotno hranilnico sklenila, da vsakdo, ki odda določeno količino porabljenih vozovnic, dobi enomesečno brezplačno vozovnico za eno progo, ob enem pa se mu izroči še vložna knjižica tamošnje hranilnice s primerno hranilno vlogo.« Ali bi ne ^o iwedljivo to tudi pri nas? u— Razstava akvarelov Eda Deržaja v zgornji dvorani Obersnelove galerije vzbuja med občinstvom živo zanimanje. V nedeljo dopoldne je imel slikar vodstvo po razstavi in pri tej priliki je navrela množica, kakršno redko vidimo na umetniških prireditvah. Razstava je odprta šele teden dni, pa je znatno število del že prodanih. Tisti, ki bi radi okrasili svoj dom s kakšnim izbranim motivom iz naših gora ali iz Ljubljane ln okolice, naj se podvizajo z obiskom. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30. u— Sveta maša zadušnica za pokojnega Janeza Mavhlja bo v četrtek 13. t m. ob 8. Tiri v Križankah. u— Tečaji za popravne Izpite v Trgovskem domu. V tečajih poučujejo strokovnjaki vse predmete temeljito in uspešno. Trikrat po dve uri tedensko. Prijavijanje še ta teden dnevno od 8. do 12. ure v Trgovskem domu, pritličje, Gregorčičeva 27. u— Tečaj za popravne Izpite v Trgovskem domu. Začetek 10. avgusta. V tečaju proučujejo strokovnjaki vse predmete temeljito in uspešno trikrat po dve uri tedensko. Prijavljanje dnevno še ta teden: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. u— 500 lir nagrade dobi, kdor prvi izsledi storilca ali kozo mlekarico, ki je bila odpeljana dne 10. t m. okoli 11 do pol 12. ure dopoldne iz vogala Vošnjakove in Kralja Vik. Emanuela (preje Bleivveisove) ulice. Koza je bela s črnimi progami, brez rog. Odpeljal jo je mlad visok fantič oblečen v belo obleko, v smeri proti prelazu na Bleiweisovi cesti (preje Tyrševi cesti). Naslov se zve v upravi lista. Z Gorenjskega Različna izbira zelenjave je zadnje dni na trgu v Kranju. Gorenjski tednik priporoča, naj bi zelenjava služila gospodinjam za zimsko uporabo. Na trg so prinesli jurčkov in zelene paprike. Slednja, ki jo gospodinje zelo cenijo zaradi vitaminov, nudi gospodinjam možnost izbire in izpre-membe. Oddelek za narodno in hišno gospodinjstvo bo preskrbel gospodinjam recepte in jim dajal nasvete za vlaganje. Gobarji naj bodo letos pridno na delu Odprte izložbe. Doslej je bila navada, da so izložbe po gorenjskih mestih in trgih čez nedeljo zakrili. Trgovinski gospodarski oddelek v Kranju je izposloval, da ostanejo izložbe čez nedeljo odkrite. To velja posebno za konfekcijo, perilo in čevlje. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 22 letni prostovoljec pri oboroženem oddelku SS Gottfried Kovatsch, 23 letni podčastnik Kurt Jamnig, 32 letni podčastnik pri planinskih lovcih Rudi Isopp, 31 letni orožniški narednik Julij Schurian, 26 letni planinski podčastnik Helmut Lang-ner in 20 letni protiletalski višji desetnik Hans Anmacht. Požar je nastal pred kratkim na posestvu Ignaca Debeljaka v Poljanah št 12. Najbrž so ga zanetili otroci. Samo po srečnem naključju, ker ni bilo vetra in ker so gasilci hitro nastopili, so ogenj po nekaj urah docela zatrli. Ko so prispeli še gasilci iz Gorenje vasi, je bila nevarnost že odstranjena. Kopalci v Sori so letos zelo številni. Gorenjski tednik poroča o tem: V starodavnem mestu Škof j i Loki se nudi obiskovalcu v vročih dneh slika, kakršne lahko vidimo večkrat na italijanskih rekah. Staro in mlado, možje in žene se hlade v teh južnjaško vročih poletnih dneh v hladnih valovih plitke poljanske Sore. Na obeh bregovih so na dolgo raztegnjene množice kopalcev. Dočim si je izbrala mladina za svoje kopališče deročo vodo v ožinah pod slikovitim lesenim mostom čez Soro. se drugi sončijo na obrežnih travnikih. Mimo kopalcev švigajo sandolini. ki nanravlja-jo kopališko življenje še slikovitejše. Glavno kopanje je seveda v kopališču samem. Neki kopalec igra na harmoniko ter odnaša veter preko valov mehke melodije. Po načrtih krajevne skupine za telesne vaje bo zdaj še precej primitivno kopališče povečano in olepšano, nakar bo mesto s slikovito okolico še bolj privlačno za obiskovalce. Iz Spodnje štajerske Osemdesetletnico je praznoval v nedeljo v Mariboru bivši notar dr. Herman Wiesthaler. Po rodu je iz Ptuja in je započel notariatsko prakso v Gornjem gradu, nakar je služboval še v Brežicah, v Slovenski Bistrici in naposled v Mariboru. Mariborski dnevnik prinaša o njem daljši članek, v katerem popisuje njegovo delo za nemštvo na Spodnjem Štajerskem. Obrtniško tekmovanje bo prirejeno na Spodnjem Štajerskem in sicer bo obrtniški oddelek Heimatbunda priredil letošnjo jesen veliko razstavo. Doslej se je priglasilo k tekmovanju 1500 mojstrov in pomočnikov. Novi grobovi. V Mariboru sta umrla 72 letna zasebnica Marija Tuničeva in sinček štabnega narednika Arno Figura. V Spodnji Kungoti je umrla nadučiteljeva vdova Alojzija Roškarjeva v visoki starosti 86 let, v Ožboltu pri Mariboru 56 letna zasebnica Apolonija Hojnikova, v Ptuju zasebnica Ivana Rašteigerjeva in v Škofji vasi pri Celju 21 letna Silva Okornova. Pri Novi Štifti v ptujskem okraju je bilo prirejenih zadnje čase več sestankov in so predvajali razne filme o doživljajih nemških vojakov v Sovjetski Rusiji. Z Dunaja je prispelo 12 dekliških voditeljic pomagat pri žetvi, v prostih urah pa so oskrbovale vaško mladino. Priredile so vaško popoldne s petjem in igro. V Rajhenburgu ob Savi je bilo sklicano zborovanje, ki se ga je, kakor poročajo štajerski listi, udeležilo 400 pristašev. Zborovanje je vodil župan in trgovec Presker, govoril pa je propagandist Edo Paidasch iz Celja. Igrala je rudniška godba s Senovega. Spodnještajerski slikarji bodo priredili poleg drugih štajerskih umetnikov razstavo v Strassburgu, ki jo bodo odprli 5. septembra. Razstavili bodo oljnate slike akvarele in lesoreze. Sodelovali bodo Jo-hanes Hepperger, Leopold Wallner, Karel Jirak, Robert Gattinger, Franc Stippe m Fredi Koschitz. O spodnještajerskih ljudskih pesmih pravi »Tagespost«, da opevajo v prvi vrsti ljubezen, v vinskih krajih pa zdravi-čarstvo. H glasbenemu izrazu vinorodnih krajev spada klopotec, ki krasi vinograde ob vznožju Pohorja v Slovenskih goricah in v Halozah od pričetka avgusta do trgatve kot pojoč grb. Stare šege so zadnjih 100 let opešale, ohranile pa so se še spremne pesmi. Med družinskimi dogodki se posebno slavijo krsti in poroke Stare šege in navade so se na Spodnjem Štajerskem še najbolje ohranile daleč od prometa, medtem ko okolica mest in industrijskih krajev ni ohranila ničesar. Dekleta, ki so pomagala pri Setvi v ptujskem okraju od pričetka do konca julija, so se te dni poslovila v Ptuju. Okrožni vodja Bauer se jim je zlasti zahvalil za narodno politično delo, za ju-trnje slovesnosti, za vaške popoldneve in za oskrbovanje podeželske mladine. Kmetje so pripeljali dekleta na okrašenih vozovih v Ptuj, kjer so priredila za slovo pestro popoldne s petjem in ljudskimi plesi. ŠPORT V znamenju velikih počitnic Bežne beležke o skromnem sporedu zadnje nedelje Stara tradicija je taka, da v avgustu tudi v športu ni najbogatejšega sporeda m tudi letošnjo sezono — najbrž ne bo mnogo drugače. Res je »cer, da za sedanje čase ne veljajo vse navade iz mirnih dni, kajti tu in tam nalagajo tudi športne tekme ne siamo športni interesi, toda za preteklo nedeljo je v glavnem naneslo tako, da se ne moremo preveč hvaliti z večkrat ponovljenim geslonn. da športnika delamo dalj«, mirno in preko vsega* kar zahteva od nas velika vojna. Se bolj skrbno kakor drugič kdaj smo prisluhnili prvim poročilom o nedeljskih dogodkih po športnih terenih, bilazu in daleč od nas, toda izkupiček vseh teh prizadevanj je nazadnje le več kakor skromen... Žal nam je soseda V nogometni kroniki smo v glavnem pričakovali samo izide zadnjih srečanj v izbirnih tekmah za prestop štirih enajstoric iz italijanske divizije C v naslednjo višjo. Med sedmimi enajstoricami iz te konkurence je imela do včeraj svoj prostorček tudi naša soseda Pro Gorizia, ki je morala zadnjo in odločilno tekmo odigrati na tujem terenu — v Cremoni Situaoija zanjo ni biila najbolj neugodna, toda smola — ali znanje nasprotnika — je hotela, da so domačini spravili v mrežo svoj edini gol, dobili dve točki in obenem propustnico za vstop v divizijo B. To je ena izmed običajnih dogodivščin v nogometu, toda žal nam je sosedov iz Gorizie, ki so se tako zelo približali in zdaj spet za leto dni oddaljili od svojega mesta v drugi italijanski diviziji Saj so imeli skoraj vso pravico na ono mesto, ki ga je konec lanske sezone prav tako nesrečno izpraznila ekipa Fiumane, tudi zastopnica naše sosedne pokrajine. Toda v nedeljo je kocka padla takole: v skupini A: v Cremoni: Cremonese —Pro Gorizta 1:0. Mater je bila prosta; v skupini B: v Palet mu: Juventina Palermo—Cuneo 1.-0. v Anconl: Anconitena —Varese 1:0. Točke: v skupini A: Mater (8:5), Cremonese (3:4), Pro Gorizia (4:6), vse tri po 4 točke. V skupini B: Juventina 7, Anoo-nitana (8:6) in Varese (7:7) po 6 točk in Cuneo 5 točk. V divizijo B so torej napredovali: Mater iz Rima. Cremonese iz Cremone. Juventina iz Palerma in Anconitana iz Ancone. * * Branko Žižek je v nedeljo plavali na 1500 m dolgi progi na tradicionalni plavalni prireditvi v Viareggiu in tudi zmagal v novem rekordnem času 19:53.1 Slovaški plavalci v Zagreba Zadnjo soboto in nedeljo je imela zagrebška športna publika svoje zbirališče v plavalnem bazenu okrog mednarodnega plavalnega dvoboja med Slovaško in Hrvatsko. Miting je bil razdeljen na dva dneva in je potekal v glavnem v znamenju uspehov domačih plavalcev, ki pa — kolikor se d* posneti iz prvih virov — tudi n»o b** na mednarodni višina, Evo nekaj bežnih beležk o posameznih točkah! Na 400 m prosto je bil najboljšo Hrvat Miloslavič s časom 5:30.2 in za njim tudi drugi — Defilipas. Na 100 m hrbtno je zmagal domačin Maršič z 1:17. V štafeti 4X100 metrov prsno — vsekakor točka od hoc — so tudi na prvo mesto prišla Hrvati s časom 5:33.1. V sprintu so tudi prevladovali do-močirai (»mena so zmerom ista Miloslavič in Štakula) s časom 1:02 m 1:05. Tudi na 1500 m prosto je zasedel prvo mesto Miloslavič (mislimo, da je ta brat onega za kratke proge) s časom 21:33.3. V štafeti na 4 X 200 m je bila dosežena znamka 10:04.4; tudi to »o knjižili domači zase. Edina točka — kolikor so naš1! pouacki povodni in kolikor jih ne bomo še izpopolnjevali resnici na ljubo —, ki je ostala gostom iz Slovaške, je bila na 200 m prsno, v kateri je zmagovalec Mandria dosegel precej skromnih 3:04 pred drugoplasiranum Hrvatom Laskarinom s 3:04.1. Ostale izide in tudi končni izid — žal šele prt prvi priložnosti. Tod in tam Nemška nogometna reprezentanca, ki jo državni trener Herberger pripravlja za nastop prihodnje nedelje proti izbrani enajstorici Rumunije, je v soboto in nedeljo odigrala v gornjesaškem Beuthenu dve tekmi za poskušnjo V prvi je proti mestni reprezentanci zmagala s 6:0, v nedeljski pe nad moštvom Germanie iz Konigshutte kar z 10:0. Poročila pravijo, da so se kandidati za državni dres kar kosali med seboj, kdo bo udarnejši in torej rumunskim partnerjem v nedeljo 16. t. m. ne bo postlano z rožicami V Nemčiji 90 razen tega igrah z žogo v drugem kolu za Tschammerjev pokal. Edino dunajsko moštvo Vienna, ki je še ostalo v konkurenci, je izgubilo proti manj znani enajstorici Falkenau z 0:4. Nemški prvak Schalke 04 se je pred 18.000 gledalci predstavil v najboljši luči. saj je porazil svojega nasprotnika — Eintracht iz Frankfurta — s čistimi 6:0. Nove nemške teniške prvake so dobili zadnjo nedeljo na prvenstvenem turnirju v Braunschweigu. Med gospodi posamezno je Eppler po 2%urni borbi zmagal v petih setih nad večletnim vodilnim igralcem Gop-fertem. medtem ko je med ženskami po dolgih letih prišla do naslova prvakinje znana predstavnica nemškega tenisa Kap-pel z zmago nad Dunajčanko Doiileschal. V igrah v dvoje je prišel do najvišjih časti dr. Eggert iz Innsbrucka, o katerem se je zadnji čas več pisalo, ko je gostoval v Turčiji in v Bolgariji. Na veLiki atletski prireditvi v Frankfurtrj je nemški in evropski rekorder Rudolf ilar big pretekel progo na 800 m v času 1.52 4, kar je obenem najboljša znamka, ki je bila letos dosežena na tej progi na evropskih terenih. Nov vetei po evropskih terenih Šport v miru in vojni in njegova nova ureditev v Evropi Pred koncem tretjega leta vojne se lahko trdi brez pretiranja, da sta šport v Nemčiji in nemško športno vodstvo uspešno prestala težko preizkušnjo. Nemška športni vodja v. Tschammer und Osten je v tem pogledu storil ogromno delo. ki sie je sprva zdelo skoraj nerazumljivo — predvsem za tujino. Nekateri so gledali v športnem voditelju samo »reklamnega človeka« za olimpijsko prireditev, ki je po Hitlerjevi želji s pomočjo športa delovali za miroljubno sporazumevanje med narodi Evrope, drugi pa so ga smatrali za vojaškega vzgojitelja, ki si je prizadeval telesno krepiti narodove množice, da bi se mogel odlikovati na bojiščih. Toda vse to ni točno, kajti v osebnosti nemškega državnega športnega vodje je prav za prav utelešena vse obsegajoča ideja nemškega športa. Ta ideja stremi za »stvaritvijo zdrave narodove sile ki je enako primerna za dosego plemenitih ciljev v miru kakor za oboroženo borbo braniteljev domovine. Da je ta preureditev, ki jo je zahtevala vojna, uspela, je v glavnem zasluga prvega športnika Nemčije, ki je znal v telesni vzgoji dovršeno spojiti naloge za mir in vojno. Zato ni bilo treba vseh silnih energij premeščati z enega težišča na drugo, temveč samo vsakdanji cilj športa nadomestiti z drugim višjim in usodnejšim, ne da bi bilo treba kreniti z že začrtane smeri, temveč samo nadaljevati pot po njej. Ta najvišji cilj je bil dosežen tako, da ie dandanes vsak nemški športnik, ki je sposoben za službo z orožjem dal sivoje sile. Nase gledališče DRAMA Torek, 11. avgusta: ob 17.30: Učiteljica. Izven. Cene od 10 Ur navzdol Sreda, 12. avgusta: ob 17.30: Kralj na Be-tajnovi Izven. Cene od 10 lir navzdol Četrtek, 13. avgusta: zaprto Petek, 14. avgusta: zaprto Sobota, 15. avgusta: ob 17.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Cene od 10 lir navzdol Nedelja, 16. avgusta: ob 17.30: Učiteljica. Izven. Cene od 10 lir navzdol Dario Niccodemi, »Učiteljica«. Komedija v treh dejanjih, ki se godijo v podeželskem okolju. Delo slika usodo podeželske učiteljice, ki vsa živi v hrepenenju za svojim otrokom, ki ga končno najde med svojimi učenkami. Predstava bo v Drami v torek, 11. t. m., ob 17.30. Cene od 10 Ur navzdol. Ivan Cankar, »Kralj na Betajnovi«. Ta vsebinsko in odrsko učinkovita drama prikazuje borbo med Kantorjem, ki si je svoje imetje in veljavo pridobil na osnovi krivic, prizadejanih svojim sosedom, in med Študentom Maksom, ki ve za Kantorjeva ne-socialna dejanja in njegove prestopke zoper zakon. Moralni boj med tema glavnima osebama so najtehtnejši tn najučinkovitejši prizori v drami. Delo je zrežiral Jože Kovič. Ponovitev bo v sredo, 12. t. m., ob 17.30. okrepljene v športu, na razpolago za naj-odločilnejšo borbo na svetu. In samo tako je prišle, da služi danes 98°/» aktivnih športnikov v Nemčiji domovini v vojaški obleki. Šport je po tem takem postal važen či-nitelj v vojni io sestavni del oborožitve, pri čemer je prevzel važno nalogo zbiranja rezervnih siti, ki jih lahko vsak čas odstopi na razpolago vojaškemu vodstvu. Mimo tega pa je bilo vendarle treba premostiti tudi globok prepad, ki ga je vojna ustvarila med ognjem na frontah in obalami miru. Razvoj telesne vzgoje ni smel biti prekinjen, kajti šport bo po končani vojni spet prevzel svojo prejšnjo vlogo, spet združil vse sdle. ki se bodo vrnile iz vojne ter jih vrnil na prejšnja športna torišča. Po teh dveh smernicah je bile treba v letih vojne napotiti športno življenje in zato je bilo treba poskrbeti, da vojna ni podrla bogatih temeljev športnega življenja, V tej zavesti je bilo v Nemčiji izdano zgovorno geslo, da se mora delo v športu nadaljevati za vsako ceno in preko vseh težav. Medtem ko je športna mladina po večini odšla na fronte, je doma zavzela njihova mesta še mlajša, na terene pa so se vrnili tudi starejši gospodje. Tako je bilo mogoče ohraniti športni obrat, obenem pa s pomočjo organiziranih športnikov obvladati tudi še mnoge druge posebne naloge, ki jih je naložila vojna. (Po športni službi E. S.) Glede na načelo, da mora šport ostati kar se da neokrnjen tudi v vojnem času, ker doma krepi telesne in duševne sile mladine, na mednarodnem polju pa pomaga urejati mirovne odnošaje med narodi in je zato eno izmed orožij, ki pripravlja obnovo medsebojnih stikov med državami po vojni, sta se predvsem Italija in Nemčija odločili, da bosta športu tudi z organiza-tome strani dali v novi Evropi trajnejšo podlago. Kakor smo žo zapisali so bili prav v teh dnevih položeni prvi temelji za ustanovitev nove evropske športne zveze, ki naj bi na novo uredila odnošaje slavnih športnih zvez z onimi mednarodnimi športnimi organizacijami, ki so ostale na sovražni strani in nadomestila one mednarodne federacije, ki so se pokazale neaktivne in se celo nagibale k temu. da bodo ostale nevtralne tudi spričo novega reda, ki ga ustvarjajo države osi Podrobnosti te nove organizacije bodo se proučene, toda v glavnem se lahko reče že toliko, da bodo vrhovni športni forumi za Evropo v raznih športnih panogah poslovali nekako takole: v Nemčiji bodo vodili ves plavalni šport ter telovadbo in urejali tudi življenje v atletskih taborih, v Italiji bodo imele svoj sedež evropske mednarodne zveze za sabljanje, košarko, kolesarstvo in tenis ter tudi za boks, kj je v ostalem že začel poslovati medtem ko bo na Madžarskem ustoličena evropska zveza za veslaške športe. Mednarodni oli mpijski odbor bo obdržal svoje funkcije le v tolikd, kolikor je njemu pridržanih v zvezi z vsakokratno) oflimpiado, ki pa zaenkrat še ni nikjer na vidika. Kako so nastajala mesta Da so ljudje začeli zapuščati deželo in se naseljevati na ožjem prostoru v mestih, so storili to v glavnem iz dveh razlogov. Eden je bil gospodarske narave: obrtniki so se zbrali skupaj in ustanovili trg, odločilnejši pa je bil drugi razlog: vojaško-obrambni. Po sovražniku ogroženo ljudstvo se je zbralo okoli kake gore ali griča, utrdilo naselbino in se potem stalno naselilo. Pogosto je takšna naselbina nastala prisilno. Tako n. pr. so Atene bile ustanovljene na povelje kralja Tezeja in še v srednjem veku je cesar Friderik II. na ta način ustanovil glavno mesto Abrucov, ki se imenuje po cesarskem orlu Aquila. Tudi pri ustanovitvi prvih nemških mest je vojaški moment največkrat igral odločilno vlogo. Izmed mest so se mnoga, med njimi Kotn, začela razvijati iz rimskih taborov. Vojska s svojimi mnogostranskimi potrebami je zbrala obrtnike vseh vrst in tako se je pod varstvom C astra oblikovalo mesto, ki je bilo šele pozneje obzidano. prebivalstvo nuditi odpor tudi še potem, če je sovražnik udri čez obzidje. Zaradi tega vidimo namesto širokih in ravnih cest, ozke in vijugaste ulice z visokimi hišami, tako da je sovražnik, ko je stopil nanje, zašel kakor v jamo, kjer so ga lahko zadržali in obstreljevali z vsemi vrstami orožja. Vsako hišo, vsako ulico je bilo treba posebej zavzeti. Rimljani so rabili šest dni in šest noči, da so z velikimi izgubami obvladali odpor prebivalstva Kartagine. Če je bilo mestno obzidje iz topografskih ali drugih vzrokov sezidano neposredno okoli stanovališč, ali je bil prazen prostor že izpolnjen zaradi naglega naraščanja prebivalstva, se je nudila ista slika: pomanjkanje stavbišč in visoke cene zanja so silile k varčevanju s prostorom. Tipičen primer za to je stari na sedmih gričih sezidani Rim. Najbrž šele po vpadu Galijcev pod Brenom sezidano Serviansko obzidje je bilo samo dva kilometra daljše kakor v bližnjih Vejlh ln je približno za tretjino Oetuujev forum v Rimu Nastanek sfcarovefiklh ln srednjeveških mest tmft v prvi vrsti vojaški značaj. Najprej so bfla mesta trdnjave Jn šele potem stanovaHšča. Varnost ni zahtevala samo nastanka mesta, ampak tudi gradnjo cest in stanovališč ne samo na splošno, ampak često do vseh podrobnosti, kajti mesto je stalo ali padlo s svojo trdnjavo vred. Ce ga je sovražnik osvojil, je bilo navadno razdejano, njegovo prebivalstvo pa še v srednjem veku, zlasti v vojnah med kristjani in mo-hamedancl, prodano v suženjstvo na vse strani sveta Vprašanje varnosti je bilo torej vprašanje življenja in smrti, vse drugo je imelo bolj ali manj stranski pomen. Prva naloga je bila gradnja obzidja, ki je varovalo mesto razen Akropole, zadnjega zatočišča branilcev. Kaj se je v prejšnjih časih na tem področju storilo, kažejo ki-klopska obzidja, katerih ostanke lahko še danes vidimo v Coriu in Norbi ter v Alatriu na ravnici Sacco južno od Rima, Te utrdbe so dobile tekmeca šele leta 3., ko je Epa-minonda ustanovil Messene, smrtnega sovražnika Sparte. človek ostrmi nad gigantskimi skladi, iz katerih je bilo sestavljeno obzidje in vemo si komaj razložiti, kako so jih s primitivnimi sredstvi tedanjega časa rezali iz skale, kako so jih prevažali, kako dvigali in zlagali drugega vrh drugega. Pri večini staroveških mest naselje še zdaleka ni izpolnilo prostora za obzidjem. Tega so namenoma tako daleč potegnili, da so mogli za obzidjem spraviti na varno živino, nakopičiti potrebščine za daljše obleganje in da so strateško važne točke bile v notranjosti obzidja. Zato so se raztezala obzidja Aten, Kartagine in Sirakuz približno 30 km v dolžino, medtem ko je vsako izmed teh mest z okoli 100.000 prebivalci zavzemalo le površino dandanašnjega srednje velikega mesta. Razsežnost obzidja je imela tudi ta namen, da je bilo laže preprečiti efektno obkrožitev, ki je imela namen mesto izstradati. Sovražnik je torej mesto lahko obsedel, njegovo obleganje pa ni bilo tako uspešno, ker se je mesto delj časa lahko samo prehranjevalo. Na ta način so mogle vzdržati Sirakuze in Kartagina približno tri leta obleganja Mestne utrdbe in izvedba gradbenega načrta pa je navadno bila takšna, da je moglo zaostajalo za dolžno obzidja Aten, Sirakuz ln Kartagine. Dolgo časa se mesto ni razširilo. V začetku druge punske vojne je znašalo število rimskega prebivalstva okoli 100.000, leta 91. pred Kr. je naraslo na 463.000 in je doseglo v cesarski dobi pod Antonini število, ki so ga cenili med 1 mili-lijonom 155.000 in 1,770.000, od katerih pa so premožnejši stanovali v svojih vilah na deželi. Rim pa se je že v začetku cesarske dobe začel širiti na drugo stran Serviane in kmalu izpolnil prostor med starim in novim 18.837 metrov dolgim Avrelijanskim obzidjem. Današnji Pariz s svojim približno trikratnim številom prebivalstva obsega 7000 ha, medtem ko je Rim Serviane obsegal samo 426 ha. Avrelijane pa 1386 ha. Lahko si predstavljamo, kakšna stiska s prostorom je bila. Vse mesto je bilo tako rekoč eno poslopje, ločeno samo z majhnimi dvorišči in ozkimi ulicami, katerih dolžina je znašala leta 74. po Kr. približno 85 km, njih širina pa pogosto nič več ko 1.80 metra, kakršne lahko vidimo še danes v Vicolo del T—to. Razen obzidju in branilcem je bila varnost mestnih naselij zaupana tudi bogovom. Da bi si pridobili njihovo naklonjenost so zidali svetišča in gledališča, ki so v starem veku tudi služila božjemu češčenju. Izdatki za te stavbe so požrli za naše pojme ogromno denarja. Večina davkov, ki so jih meščani plačevali, je bila uporabljena v ta namen. Preskrba z živili, posebno kar se tiče mesa, je bila v stari Grčiji in Rimu slabša kakor dandanes med vojno. Za konfort, javen in zaseben, ni ostalo nobenih sredstev. Bila je izjema, da so v Rimu tedaj zgradili dragocene vodovode in javne vodnjake. Ceste so bile z redkimi izjemami netlakovane in tudi prave kanalizacije ni bilo. Do cesarske dobe je manjkala tudi nočna razsvetljava, ki pa je bila pozne j.e zaradi velikih izdatkov za smolnate bakle spet omejena samo na majhen del ulic. Lahko si torej predstavljamo, kakšna umazanija, smrad in ropot so vladali v starem Rimu. Zlasti slednji je bil težko znosljiv, ker se je moral ves blagovni promet kljub »zatemnitvi« odvijati ponoči. Paradi z oaviu za oboroževanje ln javna dela preobloženih meščanov »o bile njihove hiše, kar se tiče načina gradnje kakor tudi notranje ureditve, izredno primitivne ln enostavne. Ob koncu republike je prišlo v Rimu zaradi pomanjkanja prostora prvič na svetu do etažne lastnine. Tedaj so zrasli prvi »nebotičniki«, ki so jih zidali do šest nadstropij visoko ob cestah, čez katere 30 si ljudje, po besedah pesnika Martia-la, lahko podajali roke. že cesar Avgust je moral izdati edikt, da se ne smejo zidati višja kakor 80 stopal, to je 20 metrov visoka poslopja. Z zemljišči in stavbami so se vršile špekulacije, ki je zaradi njih triumvir Crassus postal milijarder. Opuščen je bil način zidanja stavbenika Vitru-via in prešli so k hitremu in cenejšemu načinu z mnogo pretankimi in leseno konstrukcijo ojačenimi stenami. Posledica je bila, da se je porušilo mnogo hiš in da je bila zlasti velika nevarnost požarov, od katerih najstrašnejši je bil Neronov. Pozneje so začeli spet solidneje zidati. Nekatere izmed najemnih hiš so še danes, po približno 2000 letih, uporabne ln se zdi, da so sezidane za večnost. Stari način gradnje mest, ki ga je določevala skoraj izključno vojaška varnost, je bil od modernega popolnoma različen. šele Rim je ne glede na vodovod in terme prvi pokazal znake velikomestnega življenja. Vendar se je že za časa antike pojavilo to, kar danes imenujemo moderno mestno kulturo. Da je bilo to mogoče, se je morala vojaška miselnost umakniti racionalni. Varnost je morala biti ali resnično ali vsaj navidezno zajamčena, ne oziraje se na mestna obzidja in ustaljeni način gradnje. Samo v relativno kratki dobi je bilo tako. Ko je Aleksander Veliki s svojo vsem drugim na svetu nadmočno vojaško silo ustanovil macedonsko kraljestvo, se je zdelo, da je ustvarjena država, ki bo živela v miru in ne bodo njena mesta potrebovala nobene obrambe. Izdelan je bil načrt za gradnjo okoli 70 mest, ki bi vsa nosila ime Aleksandrija in bi bila zgrajena kar najbolj racionalno. Idejo je sprožil veliki arhitekt Hippodamos iz Mileta, ki ga lahko imenujemo prvega modernega stav benika. Njegov naslednik je bil Deinokra-tes, ki je napravil načrt današnje Alek-sandrije ob Nilovem ustju, ki je bila tudi kot pristanišče vzorno urejeno mesto tedanjega Sredozemlja. Imela je ravne, pravokotno se križajoče in tlakovane ceste, od katerih večje se izlivajo v mestnih vratih, in razsvetljavo, kakršna je bila za tedanje razmere mogoča. Aleksandrijo je najbolj konsekventno posnel Pryen na Majandru v Mali Aziji. Prvič je bil atedaj ustvarjena »kultuvirana« zasebna hiša v svojo notranjo arhitekturo. Ker polifčna in z njo vojaška varnost ni dolgo trajala, so bile omenjene mestne pridobitve omejene v glavnem na Bližnji vzhod. Pri historično nastalih mestih pre-okret ni bil več mogoč zaradi pretesnega prostora, ki je bil nepremostljiva ovira. To velja predvsem za Rim, o katerem je Ari-stides dejal v svojem Encomi^nu. da bi se, če bi bil zidan s pritličnimi stavbami, širil cd Tirenskega do Adrianskega morja. Po razpadu rimskega cesarstva so v srednjem veku v politično vojaškem oziru nastopile podobne razmere kakor v starem veku in to se je očitovalo tudi na mestih. R m je imel 500, in celo malo mestece San Gimi-gnano s 3000 prebivalci kar 25 obrambnih stolpov. Nunberg, ki je leta 1500. štel okoli 30.000 prebivalcev, je za svojo varnost zgradil masivno in solidno obzidje, ki ga še danes lahko vidimo. Celo v samem renesančnem Rimu so vladale v gradbenem pogledu neverjetne razmere. Vendar meščanskega denarja niso uporabi ali na ta način kakor v starem veku in so zato preostala sredstva tudi za gradnjo bogato opremljenih meščanskih hiš. Smotrnejši način gradnje se je začel šele tedaj, ko so monarhije prevzele varstvo mest. Prva večja poizkusa v tej smeri sta se izvršila v R:mu pod Sikstom IV. po kardinalu Estoutvilleu in pod Sikstom V. po arhitektu Fontani. Ta je hotel novo glavno mesto svetovne cerkve postaviti na gričih z ravnimi, k velikim cerkvam tekočimi cestami, staremu mestu v dolini reke Ti-bere pa preskrbeti več zraka. Te misli se je otem spet oprijel leta 1870. Quintino Sella. Slog grškega racionalizma se je postopoma širil v prekemorske pokrajine, kjer "iso pričakovali nobene resne nevarnosti od sovražnika in so zato mogli začeti s popolnoma novim načinom zidanja, ki se je končno razširil tudi po Evropi. »Rad bi kos mila, ki močno diši.« je zahteval Petrček v drogeriji. »Ali je mama tako rekla?« »Ne, tako hočem jaz. Mama naj opazi, kadar si bom umil obraz, da mi ne no treba umivanja kakor vedno ponavljati!« Iz Hrvatske Odredba • pomilostitvi. Objavljena Je bila Poglavnikova odredba o pomilostitvi oseb, ki so bile obsojene od domobranskih in bivših vojnih sodišč zaradi kaznivih dejanj po kazenskem zakoniku z dne 27. januarja 1929. Od pomilostitve so izvzeti oni, ki so pobegnili v inozemstvo ali so do proglasitve te odredbe prikrivali svoje bivališče, in pa oni, ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj po členih 167 (odd. 2, št 4), 187 do 189, 216, 234, 235, 314 do 317, 319, 326 do 328, 333 (zadnji stavek), 334 do 337, 357 do 359 in 397 (odd. 2.) kazenskega zakonika z dne 27. januarja 1929. Dr. Luka Bezič — šef pomožnega Dečje-ga doma. Ministrstvo zdravstva je v državnem poslopju na vogalu Zvonimirove in Bogišičeve ulice v Zagrebu otvorilo pomožni Dečji dom, v katerem je za zdaj prostora za 15 novorojencev z materami. Dom vodi šef ministrstva zdravstva dr. Luka Bezič, ki je bil do razsula bivše kraljevine Jugoslavije otroški zdravnik v Ljubljani. Zagrebški ustaški štab Stjepanu Radiču v spomin. Zagrebški štab Ustaškega po-kreta je v soboto v zagrebški katedrali priredil svečano zadušnico za pokojnega vodjo hrvatskega naroda Stjepana Radiča ob 14 obletnici njegove roučeniške smrti. Enake zadušnice so bile tudi po raznih drugih mestih. Otvoritev Mestne hranilnice v Petrinji. Prejšnjo nedeljo je bila v Petrinji slovesno otvorjena Mestna hranilnica. Ze do otvoritve je zavod vpisal okrog en milijon kun vlog. Samobor, hrvatski Hollywood. po načrtih Marjana Mikca, šefa hrvatskega filmskega zavoia, naj bi se na zemljišču tik državne ceste med Samoborom in Sv. Nedeljo zgradil filmski studio. Za prve gradbene potrebe bi bilo treba okrog 25 oralov zemlje. To zemljišče so že pričeli meriti in v teku so pogajanja za odkup. Kakor se pričakuje, bo hrvatska filmska naselbina v teku dveh let v glavnem zgrajena. Delavska naselja rastejo. Hiše v delavskem naselju očeta domovine dr. Anteja Starčeviča v Dubravi pri Zagrebu so že dograjene. Vsega skupaj je 42 domov, a v one izmed njih. ki so namenjeni siromašnim delavcem z največjim številom otrok, so se družine že vselile. Ze letos pa oodo dograjene podobne naselbine ▼ Banji Luki, Varaždinu, Sisku, Karlovcu in Osijeku. Ponovna otvoritev knjižnice Hrvatske zveze grafičnih delavcev. Organizacija hrvatskih črkostavcev, ki deluje že 65 let, si je v teku časa ustvarila lepo knjižnico, ki bi bila lahko za vzor vsem drugim podobnim strokovnim organizacijam. Ker pa je knjižnica vsebovala tudi mnogo takšnih del, ki bi se hrvatskemu grafičnemu delavstvu lahko smatrala za škodljiva, je oblast odredila temeljito revizijo, da se vse takšne knjige izločijo. S tem v zvezi je bila knjižnica nekaj časa zaprta, zdaj pa je čiščenje opravljeno in v nedeljo, dne 2. avgusta je bila spet izročena svojemu namenu. Gradnja nove ceste od Zagreba do Marije Bistrice. 2e lani je hrvatska vlada odredila, da se takoj prične z obnovo in izgradnjo ceste Sesvete-Kašina-Marija Bistrica, ki je bila zelo zapuščena. Dela zelo naglo napredujejo in doslej je zgrajenih odnosno urejenih 6 km te ceste. Poslej bo ta važna cesta, ki veže Zagreb z Marijo Bistrico po najkrajši poti preko Zagre-bačke gore, uporabna za avtomobilski promet. Nove uniforme poštnih poduradnikov in slug. Do izdaje novega pravilnika o službeni uniformi poštnih poduradnikov in slug je odrejeno, da morajo ti poštni uslužbenci nositi enake uniforme kakor hrvatski domobranci-pešaki, to se pravi, dvojni ovratnik z enim zapenjalom in z našitkom višnjeve barve. Našiti žepi so v sredini razširjeni, na gumbih pa se nahaja poštni rog z dvema vzporednima strelicama. Na kraju ovratnika nosijo poduradniki srebrne, sluge pa sive znake. Po uradniškem razporedu se nosi tudi število gumbov. Cepiča je krožnikasta s poštnim znakom v sredini in z gumbom v narodnih barvah za njim. Poduradniki nosijo na čepici siv pleten trak nad ščitnikom, sluge pa črnega. Zagrebški ribji trg. Od 25. do 31. julijs je bila ponudba sladkovodnih rib na zagrebškem trgu manjša kot prejšnji teden. Dovoženih je bilo vsega skupaj 9007 kg rib. največ iz reke Bosuta. Povpraševanje je bilo veliko, cene nespremenjene. Morskih rib ni bilo na ponudbo. Potočnih rakov je bilo dovoženih 122 kg. največ iz Bosne. Tudi povpraševanje po rakih je bilo veliko, cene pa so ostale neizpremenjene. Mail oglasi Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Služkinjo stalno, pošteno, samostojno, do 30 letno, išče maločlanska obltelj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10C06-1 Mlajši delavki sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 10609-1 Pomočnika ln vajenca za pohištveno mizarstvo, sprejmem, čeme Avgust, Vodnikova. Ljubljana. 10607-1 Postrežnico ki Ima tudi veselje za vrtna dela, sprejmem za dvakrat tedensko. Naslov v vseh posl. Jutra. 10618-1 Gospodično ki ima veselje do usnjenih izdelkov ln ki zna nekoliko šivati na stroj, takoj sprejmem. Hriber-nlk. Blelwelsova (Tyr8e-va) 37. 10619-1 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Postrežnica Išče delo za nekaj dni v tednu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Poštena 111«. 10612-2 Mlad kuhar Išče zaposlitve. Gre tudi zasebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10409-2 Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dafanje naslova aH za šifro L 3.—. Otroški voziček športni, prodam. Zidov-i ska ul. 6. 10608-6 Kovčeg des., usnjen, skoraj nov, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10613-6 Plinski reso na dva ognja, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra 10616-6 Heraklitne plošče ima v zalogi Jos. Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 22. telefon 25-13. 115-6 Zimo za modroce vseh kvalitet, kupite najugodneje pri »Žima«, Ja-ger Milan. Prvi ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42, predilnica Fužine, telef. 20-45. J-102-6 tanovanje Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Komfortno etažo v novi hlfil, v centru, ugodno prodam. Vse os ta lo po dogovoru. Ponudbe pod »Besen ln pošten kupec« na ogl. odd. Jutra. 10615-21 Sobo odda Beseda L 0.60. taksa 0.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo vhod s stopnišča, oddam gospodu ali gospodični poleg tehnike. Ponudbe pod »Tekoča voda« na ogl. odd. Jutra 10610-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam takoj gospodu. Poljanska c. 18-11. levo. 10602-23 Glasbila Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajar>fp naslova ali za šifro L 3.—. Klavir kratek, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10604-26 Izgubljeno Zlato uro (zapestnico) sem zgubila na Miklošičevi cesti. Najditelj naj Jo odda proti nagradi na policiji. 10611-28 Šop ključev se Je našel v trgovini Vodnik. Dobi se Jih v ogl. odd. Jutra. 10614-28 Očala sem izgubila v nedeljo v Koleziji. Poštenega najditelja prosim, da .tih odda v Levstikovi 25-111. 10617-28 Izgubili sta se dve osebni izkaznici in oblačilna karta na Ime Vera Svete in Ivanka štrumbelj, od Preloga do Medvedove. Najditelj se naproša, da Jih odda v ogl. odd. Jutra. 10601-28 Izgubila sem od Poljanske do Rimske ceste krasno zapestno urico. Pošten najditelj naj Jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 10603-28 Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanle naslova aH za šifro L 3.—. Za tvrdko Anton Kovačič, splošno pečarstvo, se sprejemajo vsa n a r o -č i 1 a v restavraciji »še-stica« pri blagajničarki Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova. 122-30 Lepo sobo čisto, oddam dvema gospodoma ali gospodičnama takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10605-83 % inserati t? , .Jutru" Imafo 1 velik uspeh « LE COLTRINE SONO CARE, ma non ne avete piu bisogno. Facciamo opache ovvero rico-priamo con disegni LE LASTRE DELLE FINESTRE, DELLE PORTE E DELLE VITRINE. Chiedete informazioni al pros-simo vetraio, che Vi adempierš i desideri. ZAVESE SO DRAGE, a jih ne potrebujete več. STEKLA OKEN, VRAT in IZLOŽB Vam po poljubnih vzorcih ali umetno mat i rani o. Vprašajte pri najbližjem steklarju, ki Vam želje takoj izpolni. MIKI Niva je bil izmed vseh treh edini, ki ni videl v položaju prav nič posebnega. Ko je pred štirimi meseci zaspal, je bil Miki ob njegovi strani; ko se je danes prebudil, ga je spet videl zraven sebe. Ti štirje meseci in pol so bili za medveda brez pomena. Kolikokrat sta bila z Mikijem skupaj zaspala in se spet prebudila! S časovnega vidika bi bil lahko snoči zaprl oči. Toda nekaj ie vznemirjalo tudi medveda in delalo, da ie vohljal po zraku in vihal črni nos: nagonsko je čutil bližino nevarnosti ali bolje, nekaj, česar rajši ne bi bil čutil. Zato se je hitro obrnil in svareče revsknil Mikiju: »Vuf!« Jadrno sta se spustila v beg, in Mišaba je komaj utegnil ustreliti izza svoje skale; še to ie bilo zaman. Pok strela in žvižg svinčenke, ki jima je zletela preko glav, sta spomnila Mikija in Nivo mnogih podobnih doživljajev; medved je potegnil glavo med pleča in s spuščenimi uhlji planil v dir, Miki pa je storil takisto. Skoraj miljo daleč sta bežala, preden je Niva sopihaje obstal. Dolgo spanje ga je bilo izmozgalo in hitri tek mu ie bil vzel poslednje moči. Nekaj minut ie trajalo, preden je prišel toliko do sape. da ie mogel za-godrnjati. Miki ga je med tem natančno ovohaval od glave do repa. Najbrže je dognal, da mu nič ne manjka, kajti po končanem ogledu ie veselo zalajal in jel z navdušenjem, ki je nedvomno oznanjalo radost, da vidi tovariša živega in zdra- j vabila, in kot glavar lovske družbice je kakih ve^a poskakovati okrog Nive. štirinajst dni krmaril v tisto stran. Napredovala »Strašno burno zimo sem prebil. Niva, in neznansko dobro mi de, da te spet vidim,« so pomenili njegovi skoki. »Kaj ukreneva zdai? Ali poi-deva na lov? ...« Takšna je bila menda tudi Nivova misel, kajti ubral jo je naravnost v dolino, in ko sta prišla na močvirnat kraj, se je jel neutegoma ozirati po koreninah in zeliščih za kosilo, pri čemer se ie kratkočasil s svojim starim tovariškim godrnjanjem. In Miki, ki je tekal z njim, ie spet presrečen čutil, da so časi zapuščenosti minili. XXV. Za Mikija in posebno tudi za Nivo ni bilo v tem, da sta bila spet združena in prijatelja kakor nekdaj, nič nenavadnega. Čeprav se je bila medvedova telesna podoba močno izpremenila in povečala, so bili njegovi spomini in njegove misli še vedno iste. Burni dogodki, s katerimi je bila Mi-kijeva zima tako bogata, se Nive niso bili dotaknili, zato je mirnodušno sprejemal novi položai in se brigal samo za jed. kakor da se ni zgodilo v zadnjih štirih mesecih nič izrednega. Pes po svoji strani se je vrnil k starim navadam, kakor da je trajal presledek v njunem prijateljstvu samo en dan, ne pa štiri mesece. Morda ie na vse kriplje skušal dopovedati Nivi. kar je bil doživel. Gotovo je čutil željo, da bi mu raztplmačil. kako čudno ie bil našel njunega bivšega gospodarja Challonerja in kako ga ie potem spet izgubil z veliko in malo Naneto vred. Stara lovska koča na daljnem severovzhodu, kjer ie nekdaj živela Naneta s svojo deklico, ga ie zdai spet pritezala in sta le počasi, največ zaradi tega, ker je Niva v svoji nenasitni vigredni lakoti porabljal devet desetin dnevnega časa za to, da si je polnil želodec s koreninami in zelišči. Miki ie kar obupoval nad toliko požrešnostio. Nekega dne je zadavil pet zajcev; Niva je požrl štiri in krulil kakor prašiček, da bi dobil še petesra. Če je Miki že lani mnogokrat strmel in se grozil nad Nivovim tekom, mu je zdai sploh manjkalo primere zanj. kajti medved je žrl kakor brezdno. Po drugi strani pa je bil čedalje boljše volje in je v njunih prijateljskih borbah vselej zlahka premagal Mikija. saj ie bil dvakrat težji od njega. Kmalu se je jel okoriščati s to prednostjo in je zmerom v najbolj nepričakovanem trenutku planil na Mikija ter ga podrl in pokopal pod svojo ogromno tolsto gmoto, držeč ga s šapami tako čvrsto, da mu Miki ni mogel vrniti milega za drago. Bolj in boli ga je stiskal k sebi in se premetaval z niim po tleh. Dasi je Miki v tej igri vselej potegnil krajši konec. mu je vendar silno ugajala, do dne, ko sta se po neprevidnosti zakotalila čez rob neke strmine in ie za las manjkalo, da si nista polomila kosti. Tedai sta za nekaj časa opustila svoje igre. Toda kmalu je spet prišel čas. ko ie bilo treba Mikiju. če ga ie mikalo ponoreti, samo rahlo uščeniti Nivo z zobmi, pa se je medved še tisti mah zatrklial kakor žoga in poskočil kakor iz uma. Do Mikiievih zob je imel kar največje spoštovanje, pes po svoii strani pa se Nivi ni mogel dovoli načuditi. kadar se ie po človeško vzpel na zadnie noge. okno je bilo razbito, nedvomno od kake radovedne živali. Miki se je približal, se vzpel s prednjimi nogami na polico in povohal v notranjščino. Duh po ljudeh ie še bil, a tako slaboten, da ga je pes komaj čutil. Velika izba je bila skoraj prazna, samo nekaj kosov surovega pohištva je stalo v nji. Se trikrat ali štirikrat se je Miki vzpel na okno, in radovedni Niva je storil takisto. Tudi on je čutil rahel vonj in ga je dolgo vlekel v nosnice; spominjal ga je duha, ki ga je bil zavohal ob prvem koraku iz svojega brloga, a vendar je bil drugačen: bolj rahel, boli bežen in ne tako neprijeten. Nekaj, česar si ni mogel razložiti, je še mesec dni držalo Mikija v soseščini koče. Niva se ie iz-prva dobrodušno vdajal prijateljevem željam, potem pa ie izgubil potrpljenje in si privoščil tro-dneven pobeg, da bi se po mili volii naklatil. Miki kot dober zaveznik se je moral odpraviti za njim. Ko je v začetku iulija napočil čas borovnic, sta bila šestdeset milj severovzhodno od koče, na meji Nivovega domačega kraja. A v tistem letu »bibi-nak-umgeda« (suše in ognja) je bilo borovnic kaj malo. Sredi junija ie vzvalovala nad gozdi siv-kasta, neotipljiva megla. Tri tedne že ni bila padla kapljica dežja, in tudi noči so bile neznosno vroče. Faktorji so vsako jutro z zaskrblienimi očmi ogledovali svoja področja, in s prvim avgustom so se vse postaje pripravile za požarni poplah. Prebivalci gozdov, kolikor jih ni uživalo počitnice na postajah, so v svojih kočah čakali in stražili; zjutraj, opoldne in zvečer so plezali na visoka drevesa in se ozirali po meglenem prostranstvu, da bi opazili dim, kakor hitro bi se pokazal. Tedne Šele v tretjem tednu svojega potepanja sta pri-šla do koče. Nič ni bilo izpremenienega: niti ni i in tedne ie veter nenehpma pihal z jugovzhodne bilo videti dima niti drugačnega sledu življenia;1 strani, suh, kakor bi prihajal iz puščave._ bilo videti dima niti drugačnega _________ kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za Inseratni del Je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi ▼ Ljubljani.