poirapopsr. Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 57 (9362) TRST, nedelja, 7. marca 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 8. marec praznik zena «Osmi marec je datum, ki pripada zgodovini razrednega boja . ..», je bilo med drugim zapisano ob lanskem mednarodnem letu žensk; in še: «Zamisel o mednarodnem dnevu žensk je vznikla v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja, ko se je zaostroval razredni boj v svetovnem merilu. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse množičnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za osveščanje delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev žensk usodno povezana s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda .. .». Ni svobode in enakopravnosti žensk brez ekonomske neodvisnosti in socialne pravičnosti v družbeni skupnosti in ni svobodna družba, v kateri niso enakopravni vsi njeni člani. s ' Mnogo večji in globlji je torej pomen «ženskega praznika», ki se prepogosto prelevi v «dan matere» ali «prosti dan žene» kot edina dva možna lika in vlogi, ki jih izmed vseh možnih ženska še dandanes najbolje tolmači. Grenko je to spoznanje po tridesetih letih, odkar imajo ženske v Italiji volilno pravico, nadvse krivično, če se spomnimo, da si je to osnovno človečansko pravico priboril tako imenovani «šibki spol» s hrabro in odločno udeležbo v oboroženem boju proti nacifašizmu. Naj še posebej poudarimo velik in odločilen prispevek, ki so ga v boju za svobodo dale ženske v naših krajih. To dokazuje tudi javno odkrivanje zločinske dejavnosti v Rižarni, ki jo ravno te dni podoživljamo ob procesu, ki je šele sedaj postami na zatožno klop dva izmed krivcev za tisoče žrtev krematorijske peči. Brez pretiravanja je trditev, da je bila polovica žrtev ženskega spola. Iz skupnega boja in trpljenja so ženske izšle samozavestnejše in pripravljene, da tudi v novih in ugodnejših razmerah sodelujejo pri u-stvarjenju boljše bodočnosti. Vendar je za njih normalizacija življenja pomenila postopno vračanje v predvojno stanje in mišljenje; normalni tok življenja jih je potiskal ob stran kot nepotrebne. Prikazovali so celo, da so ženske pri-vdegirane, ker se jim ni treba tnučiti z reševanjem perečih gospodarskih in drugih težav. Obenem Pa so žensko — gospodinjo obremenili z vsem domačim in družinskim delom, kot da bi to bilo njena prva [n neovrgljiva dolžnost. Zamegljeni in zasenčeni pa so bili «višji ideali», ki so porodili krike na pomoč v si-* in stiski, nezaželena je bila, Pre.i neobhodno potrebna, ženska delovna sila: neupoštevana, celo o-nirana ženska ustvarjalnost. Pri nsem tem se je večkrat pozabljalo *n se še pozablja, da ima ženska °t enakopraven državljan vedno Pravico do enako plačanega in e-”o!:o vrednotenega delavskega me-in da je družbena dolžnost, da 0 omogoči. Kajti ne vprašanje ma-erinstva, ne problem socialnih sto-Tdev nista osebni problem žensk, ettivec družbe kot celote. Po drugi ra«i pa je zamelavanje in eko-(>m.sko neizkoriščanje tolikšne u-^arjalnosti, kot jo predstavlja žen-'a delovna sila, nerazumno in ne- °dgovorno. n ^nopokrat so bila ta stališča že j Picena, skoraj prevečkrat so bi-Podnbna mnenja že izrečena, ,. ndar ni, mislimo, njihovo ponav-Jsnje povsem odveč. Tudi medna-°ai‘o leto žensk ni bilo oklicano sate ^rPdi kopice novih vprašanj, st reč predvsem, da se naglasijo a_re, še vedno ne povsem ugodno in ^f16'- Zadteve. Seveda ni moglo udi ni rešilo vseh problemov, yra® katerih je bilo razglašeno. Poud° Pa iifl ie dvignilo v zavest, arilo, postavilo v pravo luč na Pravo mesto. lu ~"'UJ se ie v svetovnem meri- Jdarsikaj tistir»6771- **°' ^as*u9a Qre vsem r . 'ki pravilno cenijo in podpi- V n 05 za žensko enakopravnost, so ned VTSl’ pa ženskam samim, ki ščaf an° man"’ PriPravliene prepu-sodi °dločanje o lastni u- ne’ 1 ie usoda polovice svetovno prebivalstva. Njihova ni sada P^av'Ca’ ampak tudi dolžnost, meUpUpno. 2 moškim gradijo tein Za človeški obstoj, za razvoj ln nirno soži(je. BREDA PAHOR NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA KONGRESA PSI V RIMU V V LUCIJAN VOLK POZDRAVIL KONGRESISTE V SLOVENŠČINI IN OBRAZLOŽIL ZAHTEVO PO GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV Delegati so ga sprejeli z burnim ploskanjem - Potrebna so konkretna dejanja, da se enkrat za vselej preneha z zapostavljanjem slovenske narodnostne manjšine • .* Lucijan Volk (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 6. — Po kratkem posegu Lorisa Fortune, je četrti dan razprave na kongresu PSI Lucijan Volk, v imenu vseh 21 delegatov iz Furlanije - Julijske krajine, podrobno orisal smisel resolucije, ki zahteva od vodstva stranke, naj v parlamentu izvede ustrezen pritisk in doseže razpravo v zbornicah o zakonu za globalno zaščito Slovencev v Italiji. V samem začetku je Volk, med ploskanjem delegatov, v slovenščini pozdravil kongres, predvsem v imenu slovenskih socialistov. Takoj je dodal, da je spregovoril slovensko tudi zato, ker mu to ni dovoljeno v Trstu, kot ni dovoljeno slovenskim izvoljenim svetovalcem izvoljenih teles, kjer prevladuje KD. Volk je nato kongresu obrazložil položaj Slovencev v Italiji, od razdelitve na tri kategorije po pokrajinah, kjer pač živijo, do spoznanja, da velja zanje še druga diskriminacija, če jih primerjamo Francozom v Dolini Aoste in Nemcem na Južnem Tirolskem. Volk je tako nadaljeval: «Alternativa je geslo našega kongresa, poraja se pa iz dejanj in prepričani smo, da bo uresničena v novi družbi, ki naj v socialističnem smi- slu, torej brez konfliktov, na solidarnostni osnovi, ureja družbene odnose. Družbo je treba osvoboditi nesmiselnih predsodkom in tabujev, s katerimi jo je vodilni razred utesnjeval.» «V naši deželi je zato potrebna pravna ureditev tega, kar je že dozorelo v zavesti množic, tudi po zaslugi PSI.» Volk je nato citiral Lenina in poudaril, da je manjšina objektivno šibkejša in zato ne sme čutiti pritiskov ali asimilacijskih teženj. Nasprotno, postati mora v enakopravnosti, bogatitev celotne družbene skupnosti, most z Jugoslavijo na meji, ki je najbolj odprta v Evropi in kjer se ta srečuje s socialistično samoupravno družbo, s politiko neuvrščenosti in torej tretjim svetom in državami v razvoju, ki z veliko težo vpliva- PO ŠTIRIH DNEH TEMELJITE RAZPRAVE Danes zaključek kongresa PSI z izvolitvijo centralnega komiteja De Martino si je že zagotovil večino in ponovno izvolitev za tajnika RIM, 6. — Četrti dan razprave na kongresu PSI poteka že v znamenju pričakovanja za zaključni poseg, s katerim bo De Martino skušal v nedeljo strniti temeljne postavke «socialistične alternative» in istočasno opredeliti, verjetno sporazumno z ostalimi voditelji stranke, usmeritev strankine taktike za sedanjost. Kajti očitno postaja, kljub tradicionalnemu temperamentu socialističnih kongresov, ki se izraža predvsem v o-stri polemiki proti KD, da sé sedaj na kongresu soočata dva «odtenka» prav v zvezi z vprašanjem «kaj storiti». Na eni strani težnja «elastičnosti», ki jo na različen način zastopata De Martino in Mancini, - na drugi strani pa «alternativo takoj», ki se kaže predvsem v zadržanju Lombardi je ve levice, Bertoldija in mlajših delegatov. Dve sta bistveni vprašanji, na kateri bo moral De Martino odgovoriti jasno, brez dvoumnosti, če hoče, da bo lahko tudi skorajšnji kongres KD vedel, pri čem je in kakšne so izbire, ki jih od KD terjajo: odnos do KD, odnos do KPL Glede prvega vlada pri večini mnenje, da je nekakšno soočenje le možno, pod pogojem, da se KD «temeljito prečisti» in obnovi. Malokdo govori o vladi KD-PSI, verjetno tudi zato, 'mr se večina tiho prepričuje, da so vsekakor predčasne volitve v tem trenutku neizbežne, tudi zato, ker si od teh PSI veliko obeta, predvsem «novo ravnotežje sil» na levici. Prav s tem v zvezi se odpira drugo bistveno vprašanje, se pravi odnos do KPL S tem v zvezi se zdi, da bo De Martino (s pristankom Mancinija) zavrnil Lombardi-jevo zahtevo, naj bi socialisti naravnali svoje taktične izbire po tem, kakšno bo zadržanje KPI po možnih sporazumov, oziroma vlad. «Socialisti moramo ohraniti svojo avtonomijo tudi v teh izbirah,» poudarjajo De Martinovi pristaši in obenem dodajajo, da seveda nočejo s tem reči, da zanikajo obstoj «komunističnega vprašanja». Vsi namreč poudarjajo s kongresne tribune, da mora KPI nekako sodelovati pri vodenju države, 0-ziroma, da je bistvo «alternative» prav v enotnosti delavskih strank. Na kongresni tribuni so se zvrstili danes pomembni govorniki, od Cattanija do sen. Zuccalaja, od Vittorellija do Craxija, od Gio-littija do Signorileja, vendar gre v glavnem za ponavljanje stališč, ki jih kongres že pozna, oziroma poglabljanje posameznih tem kongresne razprave. Avtonomist Craxi je, na primer, poudaril, da nasprotuje «mesijanskim pričakovanjem alternative», kot tudi «jakobinskim zahtevam po takojšnjem prevratu», glede KPI pa, da socialisti ne marajo «starejšega brata», ki bi jih spremljal po poti in držal za róko, Za Giolittija pomeni «alternativa» predvsem zamenjavo vodilne sile v državi, ki mora spremeniti tudi način vodenja v gospodarstvu, kjer je KD povzročila najhujšo degeneracijo. Signorile je ponovil stališča Lom-bardijeve struje ter izzval val o-dobravanja, ko je sporočil, da bo «levica» zaprla svoj rimski sedež in s tem pristopila k likvidaciji sistema struj. Toda ploskanju v dvorani, ki je mestoma zelo emotivna, ne ustreza dogajanje za kulisami, kjer se je sestal «odbor garantov», se pravi voditeljev struj, da bi se dogovorili o zaključnem dokumentu in o sestavi vodilnih organov stranke. Po prvih informacijah, naj bi bil sklenjen sporazum, po katerem bo v centralnem komiteju stranke, ki mu bo predsedoval Nenni, 59 pristašev De Martina, 30 pristašev Mancinija, 23 pristašev levice, 19 avtonomistov, 10 članov Bertoldijeve skupine in 2 pristaša struje Marianija. Tem naj bi dodali še deset intelektualcev. V direkciji PSI naj bi obvladalo podobno razmerje, in sicer 15 pri- stašev vodilne struje s tajnikom De Martinom, 7 pristašev Mancinija, 6 Lombardijevih somišljenikov, 5 avtonomistov in 2 člana Bertoldijeve struje. Zasedanje za oblikovanje zaključnega dokumenta se še ni začelo, ker so vsi najprej počakali na odgovor o opredelitvi razmerja sil v osrednjih organih stranke. St. Sp. V sredo ne bo izšel noben dnevnik RIM, 6. — Sindikati ■ grafičnih delavcev so sporočili, da bodo v sredo stavkali ves dan, da opozorijo javnost na resen položaj grafične industrije. V okviru te stavke bodo tiskarji dnevnikov stavkali v torek, 9. marca, tako da dnevniki v sredo ne bodo izšli. Uslužbenci časopisnih agencij pa bodo stavkali od 14. ure v torek do 14. ure v sredo. jo na svetovno dogajanje. Ravnanje z manjšinami je merilo demokratičnosti neke družbe, ki mora omogočiti manjšinam, da postanejo subjekt in nosilec posebnih problemov in doprinosa k skupnemu razvoju. Tu se je Volk dotaknil dogovora v Osimu, s katerim so padle mednarodne garancije za manjšine, obvezuje pà podpisnici, da uresničita z notranjimi pravnimi ukrepi enakopravnost manjšin. «To je za nas predvsem 6. člen ustave, ki ga je pomenljivo izdela! v ustavodajni skupščini socialist Codignola v nasprotju s predlogi demokristjana Ruinija, oziroma člen 3 posebnega statuta naše dežele, ki je samostojna predvsem zato, ker tu žive Slovenci,» je poudaril Volk. KD se je uprla tezi, da bi dežela sama reševala vprašanja manjšin. Zato so socialisti (Fortuna, Bertoldi in drugi) izdelali osnutek o globalni zaščiti. To je dober zakon, je poudaril Volk, ker daje Slovencem jamstva glede enakopravnosti jezika in kulture ter možnost soodločanja o družbeno gospodarskih izbirah na ozemlju, kjer živi manjšina. «Danes, 30 let od osvoboditve, KD še vedno trmasto zavrača tako rešitev in trdi, da je treba vse skupaj še enkrat preučiti», je še dejal Volk, «kot če bi njena politika ne povzročila zadosti negodovanja in družbene napetosti, da smo zaradi tega stanja že resno zaskrbljeni». To ni vprašanje, je dodal Volk, ki bi zadevalo samo delegate iz Furlanije - Julijske krajine, ali slovenska delegata Volka ali Nanuta iz Gorice, temveč «vseh nas, skratka vseh resnično demokratičnih sil». Slovenci so že zdavnaj razumeli, da je priznanje njihovih pravic tesno povezano z demokratično rastjo celotne družbe in so se tudi zato borili, ramo ob rami z italijanskimi antifašisti v osvobodilni vojni, potem pa predvsem v okviru delavskih strank. Nikoli se niso posluževali nedemokratičnih metod, kar se je zgodilo v drugih krajih Italije. «Svoje orožje smo obrnili samo proti fašistom in nacistom», je poudaril Volk. «Ne smemo odlašati z rešitvijo, zato je še bolj potreben koordiniran in odločen pritisk stranke, ki na srečo ni več vpletena v okvire hotenja KD, ki je vse to vedno zavirala». «Kako je to nujno — ie zaključil Volk — dokazuje tudi sramoten primer dr. Igorja Dekleve, partizana, čigar mater so sežgali v Rižarni, da mora v času. ko je zločincu in morilcu Collottiju podeljena kolajna za zasluge, še vedno čakati na priznanje državljanstva». «Tovarišu Deklevi izražamo našo solidarnost», — je še dejal Volk — «a to ni dovolj. Potrebno je s konkretnimi dejanji doseči, da se bo to enkrat za vselej nehalo». STOJAN SPETIČ De Martino sprejel predstavnike ZKJ in SZDLJ RIM, 6. — Ob robu kongresa je tajnik PSI Francesco De Martino sprejel odposlanstvo Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi Ali Šukrija, ter SZDLJ, ki ga vodi Aleksander Bakočevič. Srečanja so se udeležili tudi Iztok Vinkler, Milko Radolovid in Štefan Cigoj. V razgovoru, ki je potekal v prisrčnem in prijateljskem ozračju, je De Martino poudaril, da PSI goji veliko zanimanje za socializem, ki ga Jugoslavija gradi na izviren in različen način. Ali Šukrija je namreč v svojem uvodu poudaril prav misel, da Jugoslavija že 25 let gradi izvirno obliko samoupravnega socializma, v zunanji politiki pa neuvrščenost. ttv» ertr rtrw v n • •• instrankam ustavnega loka (Ob sklepu o ustanovitvi Enotnega odbora za ovrednotenje odporništva in ustave) Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je poslal tržaškemu županu Spacciniju in pokrajinskim vodstvom strank ustavnega loka pismo v zvezi z napovedano ustanovitvijo novega občinskega antifašističnega odbora. Pismo se glasi: «V Trstu je še vedno živa. in prisotna miselnost. Ki izvira iz mračnega preteklega razdobja in ki se pogosto odraža v sovražnem odnosu do prebivalcev slovenske narodnosti z zapostavljanjem slovenskega jezika in z vztrajnim di skriminacijskim odnosom do slovenskega prebivalstva. Prav tako je pomembna programska izjava, prebrana in odobrena na seji tržaškega občinskega sveta 23. februarja tega leta, ki vsebuje na prvem mestu obvezo občinske u-prave, da bo nadaljevala z odloč no protifašistično akcijo. Slovenska kulturno gospodarska zveza, organizacija Slovencev v I-taliji, je zrasla iz osvobodilnega boja in goji dosledne antifašistične tradicije, zato iskreno pozdravlja to usmerjenost. S tem v zvezi je važen sklep o ustanovitvi Enotnega odbora za ovrednotenje odporništva in ustave, ki naj bi združeval stranke ustavnega loka, organizacije bivših borcev in sindi- •luiiiiiiiiiiimiiiiimMiiifiiiiimimiiuiiiiiiiiiiiiimimiiiiuiiiiiMiiiuiimiiimimmiiiaiiiiimimiiiiiiiiimii URADNI OBISK KUBANSKEGA PREDSEDNIKA V SFRJ Na Brionih pogovori med Titom in Castrom « . V v<' w*1'.u‘v 'j'- • - - -*. Velike možnosti za nadaljnjo okrepitev sodelovanja med obema neuvrščenima državama (Od našega dopisnika) BRIONI, 6. — Predsednik republike Josip Broz Tito je opoldne sprejel in pozdravil prvega tajnika centralnega komiteja komunistične partije in predsednika revolucionarne vlade Kube Fidela Castra, ki je dopotoval na dvodnevni delovni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na Brione se je Castro pripeljal z motorno ladjo «Podgor-ka» iz bližnjega Pulja, kjer je kubanskega voditelja na letališču sprejel tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, ki se je sinoči vrnil v domovino, potem ko je, tako kot Castro, sodeloval na 25. kongresu sovjetske komunistične partije. V kubanski delegaciji, ki je pri spela skupaj s Castrom na Brione, so člani partijskega politbiroja in visoki vladni funkcionarji. Na obrežju brionskega pristanišča so Castru priredili slovesen sprejem z vsemi državniškimi čast- «iiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiižUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinHiiiiiiiniiiiiniiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiii Sporazum v Bruslju o kmetijskih pridelkih BRUSELJ, 6. — Tukaj so preteklo noč po burnem večdnevnem zasedanju dosegli sporazum med kmetijskimi ministri gospodarske skupnosti o cenah kmetijskih pridelkov za prihodnjo letino in o vinu. Sporazum je zelo ugoden za Italijo, čeprav nekateri italijanski predstavniki v Bruslju trdijo, da bi lahko še več dosegli predvsem glede olivnega olja. Kljub temu pa je Italiji uspelo doseči razvrednotenje «zelene lire» za 6 odstotkov. Obenem se bo zahodnonemška «zelena marka» ovrednotila za 2,5 odstotka, irski funt šterling pa se bo razvrednotil za 2 odstotka. Nove cene kmetijskih pridelkov bodo za 7,5 odstotka višje. Italija bo imela od tega velike koristi, ker bo lažje izvažala vino predvsem v Francijo, saj so se tudi dogovorili, da bo Francija s 1. aprilom odpravila 12-odstotno pristojbino na uvoz italijanskega vina, ki je toliko slabe krvi povzročila v zadnjem letu. Italija bo dobila tudi večje kritje za pridelovanje trde pšenice, tako da bodo kmetom na Jugu, kjer imajo nizke pridelovalne donose, plačah pšenico po boljši ceni. Medtem ko bo itabjansko kmetijstvo bolj zaščiteno z razvrednotenjem «zelene lire», se trgovci bojijo, da bo razvrednotenje povzročilo podražitev živil v prodaji na drobno zaradi višjih uvoznih cen. Zveza trgovcev je že sporočila, da se bo meso s 15. marcem, ko stopijo v veljavo nova pravila, podražilo. Poziv KPI na množično mobilizacijo za dosego nove razvojne politike Zaskrbljenost zaradi resnega gospodarskega položaja RIM, 6. — Na zadnji seji vodstva KPI je Giorgio Napolitano psročal o gospodarskem položaju in o socialnih bojih. O poročilu se je razvila razprava, na osnovi katere je vodstvo KPI potegnilo primerne zaključke. Najprej ugotavlja, da razvrednotenje lire in pritisk inflacije povzročata nevarnost, da bodo ponovno prizadete koristi ljudskih množic, da bo življenjska raven delavcev upadla zaradi izgube vrednosti in kupne moči delavskih plač. V tej zvezi vodstvo v KPI pravi, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada predvsem proti izvozu kapitalov in za omejitev likvidnosti, prepozni in povsem nezadostni. Vodstvo KPI ugotavlja, da je vlada do sedaj popolnoma zanemarjala predloge komunistov in o-stalih ljudskih sil. Poleg tega komunistično vodstvo pravi, da je treba ostro obsoditi vladno brezbrižnost do vprašanj javnih naložb, preureditve industrije, okrepitve kmetijstva in zagotovitve dela mladini. Obenem pa se prav v zadnjih časih slabšajo delovni pogoji, veča število brezposelnih, zlasti pa mladi izobraženci ne najdejo zaposlitve. Zato komunisti pozivajo na politično množično mobilizacijo za novo razvojno politiko, za takojšnje povečanje zaposlitve, zlasti na Jugu. V tem okviru predlaga- jo prireditev srečanj med strankami ustavnega loka, kot je to predlagal predsednik republikanske stranke La Malfa. Vodstvo KPI še posebno poudarja pomen nedavnih odločitev izvršnega odbora sindikalne federacije in odgovornega zadržanja sindikatov ter njegovih zahtev na področju proizvajalnih naložb, zaposlitve, kakor tudi zahtevo po samostojnem odločanju o vprašanju povišanja plač v zvezi z obnovitvijo delovnih pogodb. Vod stvo KPI izraža italijanskim delavcem vso podporo v trdem boju za obnovitev delovnih pogodb in za zagotovitev zaposlitve. Na seji vodstva je tajnik Berlinguer seznami udeležence o poteku 25. kongresa KP SZ in o stališču, ki ga je zavzela delegacija KPI, Pajetta, Napolitano in Reichlin so poročali o kongresu KP Francije ter o pogovorih, ki so jih imeli v Veliki Britaniji. Švedski, Norveški in Danski. Šev vedno neredi v Španiji MADRID, 6. — Položaj v Španiji je po zadnjih neredih in spo padih med policijo in stavkajočimi delavci v mestu Viteria, še vedno izredno napet. V Vitorii je prišlo do neredov tudi danes, ko je policija obkolila cerkev sv. Francisca, kjer je pred dnevi streljala na stavkajoče delavce, pri čemer so umrle tri osebe. Španska vlada, ki se je sestala v Madridu, je brezpogojno odobrila poseg policije ter potrdila, da je odločena na vsak način ohraniti red v državi. Notranji minister Fraga Iribarne je prišel v prvih popoldanskih urah v Vitorio, kjer je skupaj z ministrom za sindikalna vprašanja Martinom Villo in s poveljnikom guardie civil generalom Campanom imel več pogovorov s tamkajšnjimi podjetniki, ki so baje pripravljeni popustiti nekaterim zahtevam delavcev. V Vitorii so obenem sporočili, da je v bolnišnici umrla še četrta žrtev policijskega nasilja, medtem kc so predstavniki delavcev povedali, kateri so pogoji, pod katerimi so pripravljeni pogajati se o svojem povratku na delo. Delavci zahtevajo predvsem svobodo shajanja tako v tovarnah kot zunaj njih, osvoboditev dvajsetih delovnih tovarišev, ki so v zaporu ter ponovni sprejem v službo vseh odpuščenih delavcev. O neredih poročajo tudi iz Malage in Pamplone, kjer je baje ena oseba, ki je skušala zbežati pred policijo, padla s strehe in 0-stala na, .mestu mrtva. mi. Potem ko sta se pozdravila s predsednikom Titom, so Castru zaželeli dobrodošlico tudi drugi visoki jugoslovanski funkcionarji, med njimi podpredsednik predsedstva SFRJ Vladimir Bakarič, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, tajnik v partijskem izvršnem komiteju Mirko Popovič in drugi. Popoldne so se v «beli vili», u-radni Titovi rezidenci na Brionih, že začeli jugoslovansko - kubanski pogovori. Delegaciji sta vodila Tito in Castro, v pogovorih, ki se bodo nadaljevali še jutri, pa so načeli več pomembnih vprašanj iz mednarodnega delavskega gibanja in sploh mednarodnega življenja, v katerem imata Jugoslavija in Kuba kot neuvrščeni socialistični državi vidno mesto. Predmet pogovorov je tudi sodelovanje med državama in partijama, ki je v zadnjih letih precej napredovalo, vendar jugoslovanski in kubanski predstavniki opozarjajo na velike možnosti za napredek in poglobitev stikov na vseh področjih. Predsednik Tito je zvečer priredil slovesno večerjo v čast kubanskega partijskega in vladnega voditelja Fidela Castra, ki bo po jutrišnjem nadaljevanju pogovorov s Titom končal dvodnevni delovni obisk na Brionih in odpotoval iz Jugoslavije. Pričakovati je, da bodo o obisku objavili tudi sporočilo za javnost. VLADO BARABAŠ kalno federacijo. V tem odboru, ki naj bi mu bilo poverjeno odločanje o obliki boja proti fašizmu, ni, kolikor vemo, nekaterih izrazitih protifašističnih organizacij, med njuni predvsem Slovenske kulturno gospodarske zveze, s čimer je odločilno okrnjeno zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti, nad katero je faši-I zem izvajal največje nasilje in ki je nosila največje breme protifašističnega boja med obema vojnama, posebno še oboroženega boja med drugo svetovno vojno. Neenakopravna prisotnost Slovenske kulturno gospodarske zveze kot i-zrazite protifašistične organizacije in nadaljevalke tradicij protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja primorskih in tržaških Slovencev ter kot organizacije, ki združuje veliko število slovenskih kulturnih, gospodarskm in strokovnih organizacij, bi pomenila nesprejemljivo in protizgodovinsko zanikanje prispevka Slovencev v boju proti fašizmu in odklanjanje njihovega današnjega enakopravnega sodelovanja v občinskem vodstvu odbora, ki naj Oi združeval vse sile, ki so pripravljene sodelovati v boju proti fašizmu, katerega se Slovenci vsakodnevno u-deležujejo. Tako zasnovani odbor, poleg tega, bi odgovarjal stvarnosti v občinah izven treh pokrajin dežele .Furlanije-Julijske krajine, ne bi pa odražal specifične značilnosti, ki jo predstavlja v teh pokrajinah prisotnost slovenske narodnostne skupnosti. Slovenska kulturno gospodarska zveza zahteva, da se taka krivična odločitev popravi in da se omogoči najbolj borbenemu delu protifašistično usmerjenega slovenskega prebivalstva pravično in povsem e-nakopravno zastopstvo v ustanavljajočem se odboru.» Alžirija priznala saharsko republiko ALŽIR, 6. — Predsednik vlade nove saharske republike Amin Lamine je med svojo tiskovno konferenco izjavil, da je na zasedenem ozemlju v teku splošna in totaina vojna. Gverilci fronte Po-lisario se odločno borijo proti maroški in mavretanski vojski, ki sta baje v težavah. Kljub zadnjim izjavam mavretanskega predsednika Guida Daddaha in maroškega kralja Hasana, ki trdita, da je vprašanje bivše Zahodne Sahare rešeno, fronta Folisaro zagotavlja, da se je borba komaj začela in da je vprašanje bivše španske kolonije še vedno odprto. Alžirija je danes uradno priznala Demokratično arabsko saharsko republiko. Glasnik alžirskega zunanjega ministrstva trdi. da bo njegova vlada nudila novi republiki vso politično, materialno in moralno podporo, da bi uresničili nacionalne težnje saharskega ljudstva. Omenimo naj, da je ministrski svet Organizacije afriške enotnosti priznal fronti Polisario status osvobodilnega gibanja, medtem ko sta Burundi in Madagaskar že priznala novo republiko. Sporazum med sindikati in državnimi podjetji petrokemijske industrije RIM. 6. — Med sindikalno federacijo kemijskih delavcev in državnimi podjetji petrokemijske industrije so dosegli sporazum o o-snutku nove delovne pogodbe, ki ga morajo še potrditi delavci na skupščinah. Sporazum upošteva sindikalne zahteve glede soudeležbe sindikatov pri novih naložbah in pri odločanju o preureditvi proizvodnje. Poleg tega so se dogovorili, da bodo delovni urnik od 1. januarja 1977 znižali na 37 ur in 20 minut tedensko s tem. da bodo dali delavcem šest dni letno plačanega počitka. Nova delovna pogodba predvideva tudi u-kinitev razlik v plači za delavce, ki imajo manj kot 18 let in povišanje plače za 25,000 lir mesečno za vse uslužbence, ki stopi v veljavo I. januarja letos. Anketa na Portugalskem LIZBONA, 6. — Generalni tajnik portugalske socialist čne stranke Mario Soares je izjavil včeraj, da je njegova stranka izvedla anketo med portugalskim’ volivci pred skorajšnjim posvetovanjem in da jo je iz d ankete prepričal o neumestnosti kakršnekoli koalicije tako z desnico kot z levico. Iz ankete je razvidno, da se 48 odstotkov anketirancev ni hotelo izreči o skorajšnjih volitvah, 25 odst. bo glasovalo za socialistično stranko, 6 odst. za komuniste, 7 za demokristjane, 10 odst. pa za socialdemokrate. Po odstopu rilske hunte SANTIAGO DE CHILE, 6. - Odstop čilske vlade, do katerega je prišlo včeraj, bo omogočil generalu Pinochetu, da sestavi nov kabinet. čilsko vlado je doslej sestavljalo sedem civilistov in deset vojakov, preosnovali pa so jo a-prila lani, da bi omogočili vstop nekaterih civilistov. Vest o odstopu dosedanje vlade je povzročila dokajšnje presenečenje, ker je prav prejšnji mesec vodja fašistične hunte Pinochet izključil možnost bistvenih sprememb v vladi. Zadnji razplet dokazuje, da je politični položaj fašistične hunte izredno težaven spričo poraznega gospodarskega položaja Čila. TRŽAŠKI DNEVNIK PO SKLEPU POKRAJINSKEGA NADZORNEGA ODBORA Protest SKGZ: KD se ne mara odpovedati diskriminacijskemu odnosu do Slovencev Razveljavitev sklepa miljskega občinskega odbora o namestitvi prevajalca za slovenščino so obsodili tudi komunisti zgoniške občine Odločitev večine v pokrajinskem lu tako še enkrat dokazale pomanj- nac*zornem odboru, da razveljavi sklep miljske občinske uprave o namestitvi prevajalca za slovenščino, je že sprožil vrsto protestov v slovenski in italijanski demokratični javnosti. Slovenska kulturno gospodarska zveza je objavila naslednjo izjavo: Trmasto vztrajanje na stališču, da slovenski svetovalci na zasedanjih miljskega občinskega sveta ne morejo govoriti v slovenskem jeziku, ponovno potrjuje, da se tisti, ki imajo 30 let oblast v rokah, predvsem Krščanska demokracija, ne marajo odpovedati diskriminacijskemu odnosu do Slovencev in zanikanju njihovih pravic. Ponovna odklonitev pokrajinskega nadzornega odbora, češ da zakon ne dovoljuje rabo slovenskega jezika, potrjuje znano tezo, ki jo Krščanska demokracija in njeni predstavniki ponavljajo v tržaškem občinskem in pokra-jinskem svetu ter v deželnem svetu. Sklep pokrajinskega nadzornega odbora ni samo politični akt, ki je naperjen proti interesom slovenske narodnostne skupnosti, ampak tudi administrativni pritisk, ki spominja na čase, tudi po drugi svetovni vojni. za katere vsi pravijo, da se ne morejo povrniti, ker bi bili v velikem nasprotju s splošno politično usmerjenostjo italijanske družbe. Pravice, ki naj jih uživa narodna manjšina, ne obstajajo iz izrazov dobre volje, obljub in sklicevanja na politčine težave in pravne ovire, ampak iz vsakodnevnega zadržanja tistega, ki te pravice lahko zagotovi, in pripravljenosti, da se krivice tudi vsak dan popravijo in da se sprejemajo ukrepi, ki manjšini zagotavljajo enakopravnost in ji tako omogočajo obstanek. Dokler ne bo prešlo tako zadržanje v stalno prakso, ne bomo Slovenci verjeli nobenim zagotovilom in obljubam in kanje politične volje, da bi stopile na pot konkretnega reševanja vseh odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, začenši prav s pravico do rabe materinega jezika v izvoljenih organih krajevnih u-prav. S takim zadržanjem odločujoče politične sile kršijo 3. in 6. člen ustave italijanske republike ter 3. člen posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine in so v jasnem nasprotju z mednarodnim sporazumom, ki sta ga Italija in Jugoslavija pred nedavnim podpisali v Osimu. Istočasno pa zgoniška sekcija KPI «Just Pegan», medtem ko izraža svojo solidarnost demokratični miljski občinski upravi, poziva vse demokratične sile in demokratične uprave, da nadaljujejo z enotnim bojem za uresničitev vseh pravic Slovencev v Italiji. • V Trstu so odprli alternativno posvetovalnico gibanja za žensko osvoboditev, ki se bo ukvarjala s splošnimi problemi žensk, še posebno pa z vprašanji kontracepcijskih sredstev in splava. Posvetovalnica je v Ul. S. Michele 9, na sedežu radikalne stranke, ter bo odprta ob sobotah zjutraj od 10.30 do 13.30. liiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHuiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiin ŠTEVILNE MANIFESTACIJE V MESTU IN OKOLICI V prazničnem vzdušju proslave oh dnevu žena Uspeli prireditvi v Lonjerju in Prebenegu Sinoči je bila v prostorih prosvetnega društva Lonjer - Katinara v Lonjerju proslava 8. marca, mednarodnega dneva žena. V kratkem kulturnem sporedu, med katerim je Neda Čok spregovorila o pomenu tega praznika, so se zvrstili Elizabeta Malalan, Diego Batič, Fabio Ruzier, Vlasta Čok s kratkimi recitacijami, ni izzivači zabarikadirali v svojem sedežu. Čeprav pozno v večer, se je na srečo vsa zadeva zaključila brez hujših incidentov ali ranjenih. Policija in karabinjerji tudi niso nikogar pridržali ali aretirali. Fašistično izzivanje Da se s tem še ni zaključilo. Sinoči, okrog 22. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA TONE PARTLJIČ ŠČUKE PA NI komedija Scena Kostumi Režija V soboto, 13. marca, ob 20.30 ABONENTI SSG IMAJO POPUST inž. arh. Niko Matul Vlasta Regedušičeva JOŽE BABIČ GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1975-76 Sedmi abonmajski koncert V petek, 12. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigent: Oskar Kjuder Solist : Miha Pogačnik, violina Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. medtem ko so David čok David I urfe’ ie lupina teh pretepačev raz-Gregori, Igor Kakovh: in ’jfgoda blla. šipe ^-hodmh sedeža Aot- Kjuder zaigrali nekaj skladb na klavir in harmoniko. Prvič je nastopil tudi otroški pevski zbor Lonjer - Katinara pod vodstvom Magde Nadlišek. Lonjerske in katinarske žene so se nato zbrale na družabnem večeru v gostilni pri županovih, kjer so se ob veseli pesmi zadržale pozno v noč. Tudi žene iz Predenega so sino-bomo ob sodelova- či proslavile praznik žena. Manile- nju vse demokratične javnosti, ki je naklonjena boju za pravice Slovencev, podpisali nujnost, da si Slovenci jemljejo pravico sami. Protestno resolucijo so odobrili tudi na kongresu sekcije KPI «Just Pegan» v Zgoniku. Resolucijo so podprli tudi predstavniki PSI in Slovenske skupnosti, ki so bili navzoči na kongresu. Resolucija se glasi: Udeleženci letnega kongresa sekcije' komunistične partije Italije «Just Pegan» iz zgoniške občine, ki je bil dne 5. marca 1976 v Zgoniku, obsojajo odločitev pokrajinskega nadzornega odbora, ki je z glasovi predstavnikov krščanske demokracije, italijanske liberalne stranke in nekega deželnega funkcionarja zavrnil sklep miljskega občinskega sveta o uvedbi prevajalske službe in s tem preprečil, da bi bila v tistem svetu zagotovljena demokratična pravica do rabe slovenskega jezika. Komunisti iz zgoniške občine ugotavljajo, da so sredinske stacijo je otvorila Vilma Prašelj hči partizanske učiteljice Mire Bandi, ki so jo nacifašisti zverinsko u-morili na Opčinah. V imenu krajevne celice KPI je pozdravil občinski svetovalec Marjan Žerjul, sledil pa je kulturni program z nastopom okteta «Majenca». Navzoč je bil tudi dolinski župan Edvin Švab v spremstvu odbornika Draga Slavca. U-deleženci proslave so se nato zadržali v veseli družbi do pozne ure. Podobne prosla ve šO' sinoči bile še v Nabrežini, Trebčah, -Dolini, pri Domju, v Griži,'‘ BOljuriču, Naselju sv. Sergija in pri Sv. Alojziju. ta Continua» v Ul. Moline a Vento. PD «France Prešeren» iz Boljunca vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO M bo v prostorih osnovne šole v sredo, 10. marca, ob 20.30, Sodelujejo osnovnošolski otroci člani SSG in Glasbene matice častni gost, profesor Avgust Čer nigoj, se bo razgovarjal s Frankom Vekjetom o letošnji Prešernovi nagradi. Večer bo zaključil nastop mešanega pevska zbora F. Prešeren. VABUENI ! Novi primeri izzivanja faifarskih skrajnežev V vzdušju napetosti, ki jo v zadnjem času znova podpihujejo desničarski skrajneži z napadi na sedeže demokratičnih organizacij, na sile s krščansko demokracijo na če- [ posamezne pripadnike teh organiza- | cij ter z drugimi izzivalnimi deja-. nji, se je včeraj spet prižgala i i-i skra, ki je bila povod novim nere ! dom v mestnem središču, predvsem v Drevoredu XX. septembra, ki je bil že neštetokrat prizorišče fašistične nestrpnosti. V popoldanskih urah je bila na-| mreč na Goldonijevem trgu manifestacija tržaških feministk v počastitev 8. marca — praznika žena. Istočasno se je pred fašističnim sedežem v Ul. Paduina in na Drevoredu zbrala skupina mladih fašistov, ki je skandirala fašistična gesla. Veija skupina levičarskih izvenpar-lamentarcev je tedaj zastražila dohod v Drevored. Nemudoma je posegla tudi policija, ki se je postavila med obe skupini ter z nenad- i nim napadom razgnala levičarske I mladince, medtem ko so se fašistič- Med vsemi naročniki, ki so do konca februarja letos porav-Bcii celoletno naročnino, bomo prihoda jo soboto izžrebali 40 imen, ki bodo nagrajena s prav tolikimi nagiadami. z.-ečar.je bo tu pri nas, v četrtem nadstropju, v soboto, 13. marca, točno ob 18. uri. f at i eni so seveda vsi naročniki, še posebej pa naši raznašati. žrebanju bo namreč sledila kratka družabnost, na kateri bodo naši sodelavci imeli n i: re t, da se tred seboj spoznajo in pogovorijo. Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA G Obrambno ministrstvo je odločilo, da lahko tudi mladeniči, rojeni v maju in juniju 1956, zaprosijo za trenutno podaljšanje odhoda na odslužitev vojaškega roka. Podrobnejše informacije na občinah. OBVESTILO ZDRUŽENJA TRGOVCEV RAZDELJEVANJE «ČEKOV» TRŽAŠKIM TRGOVCEM Mini - čeke bodo delili na sedežu pokrajinskega združenja trgovcev na drobno i-ih i Združenje trgovcev ha drobno iz I pogled je bilo očitno, da so ga bile žaške pokrajine obvešča svoje obglodale jihčlždhe. Zdravnik Rdeče- 'ga križa, dr. Auro Glassi, ki so ga nemudoma poklicali na kraj, je ugo- tržaške člane, da se bo od jutri dalje na daljevalo razdeljevanje mini čekov. Čeke bodo delili na sedežu združenja (Ul. S. Nicolò, 7-II) po naslednjem vrstnem redu: v ponedeljek, 8. marca, od 8.30 dalje trgovcem s tekstilom, oblačili in raznim blagom, od 16.30 dalje upraviteljem drogerij; v torek, 9. marca, od 16.30 dalje trgovcem s sadjem in povrtnino, ribami in tobačnimi izdelki; v sredo, 10. marca, od 16.30 dalje trgovcem z izdelki iz prekajenega mesa in z mlečnimi izdelki; v četrtek. 11. marca. od 16.30 dalje trgovcem s tekstilom, oblačili in raznim blagom ter v petek, 12. marca, od 16.30 dalje trgovcem si sadjem in povrtnino, ribami in tobačnimi izdelki. Pretresljivo odkritje v barkovljanskem stanovanju Agentom javne varnosti, ki so včeraj ponoči vdrli v stanovanje 74-let-ne Klare Pertot v Barkovljah (Mi-ramarski drevored 189), se je nudil grozen, pretresljiv prizor. Ženska je ležala na tleh skrajno zanemarjenega stanovanja in njeno truplo je bilo strašno iznakaženo. Že na prvi tovil, da je Pertotova izdihnila pred tremi ali celo petimi dnevi. Agente javne varnosti je poklical nečak Pertotove, ki živi v bližini. Že nekaj dni ni videl tete na spregled. Vrata njenega stanovanja so bila zaprta, v sobi pa je gorela luč. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bodo izvedli avtopsijo. ® Združenje trgovcev na drobno iz tržaške pokrajine obvešča člane, da se bodo prodajalci izdelkov iz prekajenega mesa sestali v torek, 9. marca, ob 20. uri na občnem zboru. Skupščina bo na sedežu združenja, na njej pa bodo razpravljali o nekaterih perečih problemih kategorije, zlasti pa o davčni preosnovi in o skorajšnji prijavi dohodkov. Na občnem zboru bodo izvolili tudi nove vodilne organe združenja. INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70 iiiiiiiiiifiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l|,|||||,||,|||||||||i|,||||||l|||,|ll|,lin,nii,ifiiiii,iiini,||,||UIIIU|||,||||||||||||||||||||l|lll||l||||l||i|||,|l||||||||l||||ir tanes, NEDELJA, 7. marca TOMAŽ Včeraj - danes Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob P! — Dolžina dneva 11.28 — Luna vzide ob 9.23 in zatone ob 0.00. Jutri, PONEDELJEK, 8. marca JANEZ Vreme včeraj: Najvišja dnevna te speratura 4,3 stopinje, najnižja —1.2, ob 19. uri 2, zračni pritisk 1017.4 ustaljen, vlaga 40-odstotna, nebo oblačno, veter vzhodnik severo-vriiodnik 15 km na uro s sunki 37 km, morje razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje. 'AVL SMRTI IN POROKE 1976 je v Trstu ROJSTVA, Dne 5. marca umrlo 10 oseb. UMRLI SO: 75-letna Marija Ra-žem vd. Mevlja, 12 ur star Davide Gravisi, 20 ur star Fabio Gravisi, 63 ietna Anna Pasinati, 61-letni Elio Z4//r 30 najboljši! REALTONE NOVUS SANYO ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI Crevatin, 79-letna Zaira Dreossi vd. Pacco, 80-letna Giovanna Babich vd. Pizziga, 44-letni Livio Jankovič, 71-letni Salvino Bratos, 70-letni Felice Stasi. OKLICI: Podčastnik Lorenzo Virgili in Babica Lidia Corte, mehanik Oscar Paoletich in trg. pomočnica Vittorina Mantovan, trgovec Diego Capponi in učiteljica Cristina Giur-co; trg. pomočnik Bruno Vrh in u-radnica Franca Tomba, geometer Diego Roselli in uradnica Marina Arban, uradnik Alberto Vecchiet in uradnica Carmela De Ioanni. delavec Giordano Bearzi in uradnica Laura Nardo, zdravnik dr. Mario Reali in tipkarica Gabriella Kramar, univ. šudent Valerio Fiandra in univ. študentka Cristiana Cambissa, pristaniščnik Dario Dogulin in frizerka Laura Tollot, pomorščak Kovino Kovac-c in gospodinja Maria Bernic študent Paolo Quagliotti in univ. študentka Olga Ceraudo, obrtnik Umberto Tringali in gospodinja Anna Novic, publicist Roberto Altieri in uradnica Patrizi? Borri, e-lektromehanik Giordano Marion in gospodinja Marinella Fragiacomo, delavec Giorgio Delben in delavka ZA VAŠO POROKO .. «FOTOGRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) Olga Stepančič, mehanik Sante Giorgio Gaspari in uradnica Grazia Maria lacoviello, šofer Luigino Co-lomban in frizerka Cinzia Ciani, težak Walter Gregoretti in trg. pomočnica Nevia Pizziga. karabinjei-Carmine Pescina in gospodinja Clelia Romano, mehanik Mario Mat-covich in gospodinja Anica Miskulin, delavec Silvio Baruzza in delavka Germana Bonazza, tiskar Alfonso Schettino in sanitarna asistentka Grazia Di Fant, mehanik Nevio lerman in učiteljica Nada Mesghez, uradnik Andrea Savarise in gospo dinja Emma Mazzocchi, častnik Luciano Cavicchi in učiteljica Annita Bugamelli, bolničar Angelantonio Somma in bolničarka Anita Scher-aat, zavarovalec Roberto Cercego in uradnica Dorina Boneti, mizar Claudio Culiat in delavka Carmina Vascotto, pomorski agent Paolo Križman in uradnica Giovanna Ne-mes. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Biasoletto. Ul. Roma 16: Davanzo. Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11 : Sponza, Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12: Al Centauro. Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje ■ Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137: Milje: tel. 271-124. I BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 25 44 15 1 2 2 80 85 5 76 29 45 6 22 54 ENALOTTO 121 XII 74 55 49 87 48 86 87 38 65 78 42 2 36 73 35 48 84 79 90 81 86 30 76 84 63 38 58 83 87 89 52 16 37 X X 2 KVOTE: 12 točk - 10.817.000; XI točk - 436.800; 10 točk - 35.800 Ur KRZNA 8 U P E R ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL 796-301 Viale XX Settembre št. 16/IU STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scena in kostumi Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ V petek, 12. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH. V nedeljo, 14. marca, ob 17.30 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST .M i. Kulturni dom • /itsnm k.n 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA V torek, 9. marca, ob 15.30. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Dario Fo BURKAŠKI MISTERIJ (MISTERO BUFFO) Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini Predstavo so pripravili: Boris Kobal burkež; Sergij Cer-kvenič slepec, Bonifacij VIII. Branko Sulčič pijanec; Darij Frandolič kmetavz, kvartopirec; Danilo Kobau pohabljenec, kvartopirec; Milica Kravos smrt, Ivanka, angel; Lidija Sosič angel, Marija; Marina Guhn krčmarica, Magdalena; Silvana GuUn Veronika; Sergej Verč režija in dramaturška priredba; Drago Jurca - Giorgi scena in kostumi; Atili j Kralj glasba; Marina Gulin, Boris Kobal, Lidija Sosič, Sergej Verč prevod; Marko Kravos, Sergej Verč prepesnitev songov; Boris Kobal ponašitev misterijev; Mira Sardoč lektorica; Franc Meula vodja predstave; Alenka Čepar šepetalka; Dario Košuta tehnično vodstvo in razsvetljava Predstave v dvorani PD «Ivan Cankar» — Ulica Montecchi 6 Premiera: v četrtek, 18. marca, ob 20.30 Ponovitvi: v soboto, 20. marca, ob 20.30 v nedeljo, 21. marca, ob 18. uri SLOVENSKI KLUB v torek, 9. marca ob 20.30 MAKS ZADNIK PROBLEMI IN VTISI S PROCESA O RIŽARNI Vabljeni! Ob Izgubi dragega očeta izrekajo globoko občuteno sožalje prof. Ivanu Peterlinu dijaki srednje šole Fran Levstik ter njihovi starši. Ob smrti dragega očeta, Jožeta, izreka športno društvo Primorje svojemu sodelavcu prof. Ivanu Peterlinu iskreno sožalje. Ravnateljstvo, profesorski zbor ter upravno in pomožno osebje Državnega trgovskega tehničnega zavoda «ŽIGA ZOIS», na katerem je prof. Jože Peterim več let poučeval, iztekajo družini in svojcem najgloblje sožalje. Skavtinje in skavti izrekajo iskreno sožalje Anki Peterlin in družini ob izgubi dragega očeta. Prof. Ivanu Peterlinu in svojcem izreka globoko sožalje skupina odra-slih telovadcev z Opčin. Člani ansambla Taims izrekajo Anki Peterlin globoko sožalje ob nenadni izgubi očeta. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja Frank Wedekind POMLADNO PREBUJENJE Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini) Prevod: Bogdan Gjud, dr. Silvin Košak Scena: arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Anja Dolenčeva Glasba: Darij Božič Režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 7. marca, ob 16. uri ABONMA RED G - okoliški. Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu i gostuje jutri, 8. marca, ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo Maksima Gorkega «Barbari». ROSSETTI Ob 16, uri «red prva nedelja» Ha-velova «Beraška opera». Rezervacije za vse predstave do 12. marca. AVDITORIJ Ob 16. uri zadnja predstava «Emigranti» Slawomira Mrožka z Giuliom Brogijem in Gastonejem Moschinom. Režija Josè Qualio. Abonenti 20 odst. popusta. Veljajo odrezki Rassegna. Rezervacije pri 'osrednji blagajni. * * * Od 11. do 14. marca «Nella giungla della città», B, Brechta. Cooperativa Teatro Uomo. Rezervacije pri osrednji blagajni. Veljajo odrezki Rassegna. Abonenti 30 in 20 odst. popusta. Kino La Cappella Underground 19.00 «Il dittatore dello stato libero di Ba-nanas», režija in glavna vloga Woo-dy Alien. Ariston otroška matineja 10.00—11.30 «Dente per dente», barvna risanka. Ariston 15.30 «Cuore di cane», režija Lattuada, barvni film za vse. Mignon 13.30 «My fair lady», barvni film za vse. Grattacielo 15.00 «Gioventù bruciata», igrata James Dean, Natalie Wood. Fenice otroška matineja 10.00—11.30 «Dudù il maggiolino a tutto gas»] barvna risanka. Fenice 14.30 «Soldato di ventura». Barvni zabavni film. Igra: Bud Spencer. Film je režiral P. Festa Campanile. Excelsior otroška matineja 10.00 in 11.30 «Silvestro contro Gonzales», barvna risanka. Excelsior 15.00 «Un gioco estrema-mente pericoloso». Igrata Buri Reynolds in Chaterine Denevue. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.00 «Uomini e squali». Barvni dokumentarni film. Eden .15.00 «Camp t/jàger femmini- | le». Prepovedan rpjadihi pod 18. letom. " .. Ritz 15.00 «San Pasquale Baylonne, protettore delle donne», prepovedan mladini pod 14. letom, igra Landò Buzzanca. Aurora 15.30 «Una sera ci incontrammo». Igra Johnny Dorelli. Cristallo 15.30 «Basta una volta», barvni film za vse. Capitol 15.30 «L’ anatra all’ arancia». Barvni film. Igrata Monica Vitti in Ugo Tognazzi. Moderno 15.00 «Lo zingaro». Igrata: Alain Delon, Annie Girardot. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 « Morbosità ». Barvni film. Prepovedan mladini I pod 18. letom. Ideale 15.00 «Texas oltre il fiume», j Igrata Alain Delon in Dean Mar- : tin. Barvni film. Impero 15.00 «Son tornate a fiorire ; le rose», barvni film za vse. Vittorio Veneto 15.00 «L’uomo del clan», igra Richard Burton, prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 «I racconti della tomba». Barvni film za vse. Astra 15.00 «Buona fortuna maggiore Bradburry». David Niven. Barvni film. Abbazia 16.00 «Il conte di Montecri- j sto». Igrajo: Tony Curtis, T. Ho- ! ward in D. Pleasance. Barvni film. ■ Voha (Milje) 14.30 «Dove osano le aquile». Igra Richard Burton. Barvni film. K!S KMETIJSKA ZADRUGA - TRST Ul. Foscolo 1 priredi v nedeljo, 14. marca IZLET NA KMETIJSKI SEJEM V VERONO Prijave sprejemajo prodajalne v Ul. Foscolo 1, v Ul. Flavia 62 in v Miljah, Trg Curiel 3 ter v mlekarni Kofol v Boljuncu. Taborniki RMV priredijo v petek, 19 marca, avtobusni izlet na sneg v Ovčjo vas. Vabljeni so člani, starši, prijatelji, znanci in bivši člani. I Vpisnina 2.000 lir. Zahvaljujemo našega dragega ZAHVALA se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi HENRIKA GUŠTINA Posebna zahvala darovalcem cvetja, organizatorjem ter moškemu pevskemu zboru iz Sežane. Žalujoči: družine Guštin in drugo sorodstvo Sežana, Veliki Repen, 7. marca 1976 zasluženo večno plačilo prof. JOŽE PETERLIN naš ustanovitelj, mentor, vzgojitelj, sodelavec, prijatelj. Od njega se bomo poslovili jutri, 8. marca. Sprevod bo krenil iz mrtvašnice glavne bolnišnice ob 12.30 v opensko župno cerkev, kjer bo sv. maša. Sedež SLOVENSKE PROSVETE, v Ul. Donizetti 3, bo odprt za podpisovanje sožalne knjige danes od 10. do 21. ure in jutri, v ponedeljek, od 15. do 22. ure. Slovenska prosveta ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, počitku ki so spremili k večnemu JOŽETA L0VRIH0 Posebna zahvala sekciji Dolina, federaciji in deželnemu komiteju KPI, uslužbencem in upravi občine Dolina, zadrugi tržaške klavnice, sekciji VZPI - ANPI v Dolini, deželnemu svetu, sindikatu upokojencev CGIL, uredništvoma l’Unità in Primorskega dnevnika, pevskemu zboru V. Vodnik, č. g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin. (•»rJ *TFrTSQ'!r<' ;• ■ rìjù: Òn'tì'M n> ^ Dolina, Trst, 7. marca 19,76 OP. lf?‘ ’ I I . . žena Alojzija, sinovi in hčeri ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili na zadnji poti našo drago mamo, sestro in nono MARIJO MEVLJ0 roj. RAŽEM Posebna zahvala č. g. župniku M. Živcu, zdravniku dr. G. Stin. cu. gospe Valeriji za poslovilne besede ob grobu, darovalcem cvetja, sosedom ter vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoče hčere Marija, Olga in Dora z družinami ter sorodniki Bazovica, Lokev, 7. marca 1976 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in nonota MILANA TAVČARJA se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Družina Trst, 7. marca 1976 ZAHVALA Dne 28. februarja nas je za vedno zapustil naš dragi RUDOLF ŽERJAL Vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin, posebno č. g. župniku, pevskemu zboru in darovalcem cvetja se zahvaljuje žalujoča družina Žerjal Kroglje, 7. marca 1976 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob nenadni izgubi našega predragega LUCIJANA ŠUŠTERČIČA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala sorodnikom, vaščanom iz Praprota, družini Trampuž, nabrežinski godbi, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se od njega poslovili in ga spremili na zadnji poli- Družini šušterčič in Dai Zovi Praprot, Milwaukee, Celje, 7. marca 1976 V ČETRTEK ZVEČER NA OPČINAH Občni zbor zadruge za gradnjo ljudskih stanovanj «Stajbce» Zadruga odločno in upravičeno zavrača krivdo za razlaščevanje zasebnih zemljišč Te dni je zadruga za gradnjo ljudskih stanovanj «štajbce» na Opčinah polagala obračun svojega dosedanjega prizadevanja, da bi zagotovila celi vrsti openskih družin primerno stanovanje. V četrtek je bil namreč njen občni zbor, ki je pokazal, da je zadruga nekje na pol poti, ki si jo je začrtala pred štirimi leti. Veliko ovir je morala premostiti in marsikatera težava jo še čaka. Predsednik Dolfi Wilhelm je v svojem poročilu izčrpno orisal to pot. V uvodu je najprej označil namene, ki so pogojevali rojstvo zadruge. Na Opčinah je bilo kljub naglemu in včasih nekontroliranemu gradbenemu razvoju onemogočeno marsikateri openski družini, da bi prišla do cenejšega ljudskega stanovanja. Čeprav so poleg številnih razkošnih vil gradili tudi stanovanjske bloke z javnimi sredstvi, so bili teh stanovanj deležni skoraj izključno priseljenci. Iz stvarne potrebe krajevnega prebivalstva se je zato porodila zamisel po ustanovitvi zadruge, ki bi bila deležna javne podpore. Marsikomu se je tedaj zdelo, da bo postopek za začetek gradnje hitrejši. Žal pa je vsa zadeva obtičala na mnvem tiru zaradi slabe politične volje občinske uprave, ki je skušala na vse načine zavirati to pobudo. Le vztrajnosti zadruge ue je treba zahvaliti, da ni dokončno propadla. Njeni začetni koraki so bili predlog občinski upravi, da o-mogoči gradnjo ljudskih stanovanj na jusarskem zemljišču ob cesti za Repentabor, ki mu po domače pravijo «štajbce» in po katerem si je zadruga tudi nadela ime. Župan je ta predlog v besedah odločno podprl, dejanja pa so bila žal popolnoma drugačna. Po dolgotrajnem odlašanju in na pritisk določenih demo-kristjanskih krogov, ki jim je bila ta slovenska pobuda trn v peti, je uprava dokončno zavrnila predlog ter ukrepala drugače. Določila je varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu za razna javna dela in usluge v Villi Carsi!, ali na Man-driji, kot se po domače pravi temu predelu razširjajočih se Opčin. V tej varianti je določila tudi področni načrt, ki omogoča ljudske gradnje. Zadruga je z ogorčenjem sprejela takšno reševanje svojih problemov. Občina ji je praktično določila naj-grše zemljišče, kar jih je na Opčinah, saj je vrinjeno med dve železniški progi. Ta izbira je naletela v samem občinskem svetu na nasprotovanje. Komunistična skupina jo je med glasovanjem odločno za-' vrnila. Negativne posledice izbire so se odražale tudi drugače in še danes ni potišal odmev negodovanja, ki so ga izzvale med domačim prebivalstvom. Izbrana zemljišča so namreč zasebna last nekaterih Opencev. Globoko navezanim na svojo zemljo se je le-tem iznenada prikazala mračna prikazen razlaščevanja in so zato nagonsko krivili zadrugo, da jim bo pač nobrala zemljo. Wilhelm je ta neljub zapetljaj še posebno podčrtal v svojem poročilu. Dejal je, da zadruga, tako kot se je vsa zadeva zasukala, ne more nositi nobene krivde, saj je prva zahtevala jusarska zemljišča za svoje namene in je nato zavrnila varianto občinske uprave. Toda varianta je bila žal sprejeta v občinskem svetu z večino glasov in jo je nato odobrila tudi dežela. S tem je postala zakon in avtomatično omogoča razlastitve. Edini izhod bi bil za zadrugo ta, da bi se odrekla gradnji, a tudi s tem bi ne rešila problema, kajti določena zemljišča so namenjena ljudskim gradnjam in bo zato na njih gradil kdo drugi, če teaa ne bo storila zadruga Štajbce. Popolnoma umevno je, da se zadruga, ki se že štiri leta bori, da bi zagotovila potrebnim družinam stanovanja, ne bo odpovedala možnosti, ki se ji je odprla, pa čeprav je ta možnost daleč od tiste, ki si jo je nadejala. Zadrugi je bil skratka že odobren deželni prispevek in ravno predvčerajšnjim je pristojna občinska komi-Slja s posebnim sklepom poverila županu nalogo, da odredi začasno zasedbo zemljišč v pričakovanju razlastitve. Na četrtkovem občnem zboru je arh. Dušana Valecich orisala ù'anstvu program gradnje, ki ga je treba že sedaj predložiti. Priprave na začetek gradnje so torej v pol-uem teku. Članstvo se je ob tem navezalo, da bo skušalo opraviti s Prostovoljnim delom vse tiste nalo-Se, ki jih je pač s prostovoljnim delen mogoče opraviti. Nad vsem tem vrenjem pa žal estaja senca nezadovoljstva prizadetih lastnikov zemljišč. To nas sili k razmišljanju. Popolnoma prav je, cla se naši ljudje oklepajo svoje kjer je bilo doslej največ naše zemlje razprodane tujcu, nedvomno pozitivno. Zato pa nam je toliko bolj nerazumljivo, zakaj se drugje, kjer zemlja gotovo nima svoje vrednosti kot jo ima na Mandriji, kjer se jo zato da prodati kakšnemu zasebniku po veliko višji ceni, kot jo prinaša razlastitev v javne namene, čisto nič ne pomišljajo, da bi se je čimprej znebili. Tak primer imamo na nasprotni strani Opčin, v bližini pokrajinske ceste Opčine Bazovica, kjer je občina vinkulirala 115 tisoč kvadratnih metrov zemljišč za gradnjo pokopališča. Občina je od teh določila 8.000 kv. m zasebnega zemljišča in opensko prebivalstvo se je tej izbiri spet uprlo z zahtevo, da mora pokopališče stati na jusarskem zemljišču. Toda spet so planili pokonci nekateri lastniki in pobili to zahtevo. Popolnoma prav jim je namreč, da njihovo zemljo razlastijo, saj bi je tako nihče drug ne kupil. Sodbo o takšnem ravnanju si sedaj lahko vsakdo ustvari sam. Številne proslave ob prazniku žena Na pobudo Združenja žensk Italije — UDI bodo danes in jutri v mestu in okolici številne proslave ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena. Na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu bo danes ob 17.30 proslava z z glasbenimi in pevskimi točkami ter recitacijami, govorili pa bosta Nadja Pahor in Ester Pacor. Isti govornici bosta malo pozneje nastopili tudi v Podlonjerju v krožku Vostok. Najbolj številne manifestacije bodo seveda jutri, 8. marca. Ob 17. uri bo na Greti in v Rojanu govorila Ester Pacor. Ob 20. uri bodo proslave v Skednju (tu bosta govorili Krajevni odbor Zveze žensk Sv. Ivan ŠZ BOR in PD «S. Škamperle» prirej'ajo proslavo 8. marca mednarodnega dneva žensk danes, 7. marca, ob 16.30 v dvorani stadiona «Prvi maj» v Trstu, Vrdelska c. 7. Kulturni program bo obsegal pevske in glasbene točke ter recitacije. VLJUDNO VABLJENI ! Bianca Kneipp in Graziella Kanzian), na Opčinah (Nadja Pahor), v Miljah (Ester Pacor) in v Čamporah (Gianna Tonus), pol ure pozneje pa bo proslava še v Zgoniku z govorom Tamare Blažina. Proslave pa se bodo nadaljevale še ves teden: v soboto zvečer bodo manifestacije ob prazniku žena v Križu, na Proseku in Kontovelu ter v Ricmanjih. Govorili bosta Ester Pacor in Nadja Pahor. Končno bo v nedeljo, 14. t.m., manifestacija pri Magdaleni, na kateri bo govorila Bruna Braida. KMEČKA ZVEZA V A t I na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 14. marca, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska. Darovi in prispevki iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii m miiiiiiiiiiuiniiiiiiiii im iiftiiiiiiiiniiiiiiif m m m mi iiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiin DELOVANJE OBČINSKIH UPRAV NA NAŠEM PODEŽELJU Zaradi smetarske službe sestanki zgoniških upraviteljev z občani Po posvetovanju z občani, za 1976 razpravljali tudi z bodo o proračunu devinsko• nabrežinske občine načelniki svetovalskih skupin ustavnega loka Krajevni odbor Zveze žensk Skedenj PRIREDI proslavo 8. marca — mednarodnega dneva žensk v Skednju, v prostorih PD «I. Grbec» jutri, 8. marca, ob 20. uri. VLJUDNO VABUENI ! Kot smo že poročali, se bo v torek pričel ciklus sestankov zgoniške občinske uprave z občani iz posameznih vasi. Glavna točka dnevnega reda zadeva razpravo o pravilniku obvezne občinske smetarske službe, ki bo začela delovati v tem letu, obenem pa bo diskusija zajela tudi predlog o obdavčitvi za vzdrževanje te službe. Na posameznih sestankih bodo prišli na rešeto tudi razni specifični vaški problemi, zaradi česar si občinska uprava želi, da bi bili ti sestanki množično obiskani in da bi na podlagi konstruktivnih predlogov uresničili dejansko soodločanje vseh občanov pri reševanju važnejših vprašanj. Sestanki si bodo sledili takole: v torek, 9. marca, ob 21. 1 uri v prostorih Franca Colje v Sa-matorci; v sredo, 10. marca, pri Perčiču v Saležu: v četrtek, 11. marca, v prostorih ŠK Kras v Zgoniku; v ponedeljek, 15. marca, v gostilni pri Briščikih; v torek, 16. marca, v gostilni v Repniču in v sredo, 17. marca, v prostorih otroškega vrtca v Gabrovcu, vsak večer ob 21. uri. V zvezi s smetarsko službo naj še navedemo, da je zgoniška občinska uprava v teh dneh razobesila razpis za začasno zaposlitev šoferja poltovornjaka za odvažanje smeti. Rok za predložitev prošnje poteče v torek, 16. marca, ob 12. uri. bs- * * * Nedavno je devinsko - nabrežinska občinska uprava zaključila posvetovalni ciklus o proračunu za poslovno leto 1976. O osnutku, ki ga je občinska uprava razdelila vsem občanom, se je razpravljalo na štirih ljudskih zborovanjih in na raznih srečanjih z družbenimi silami, ki de-lulejo na občinskem območju. Za dosego čim širšega soglasja v občinskem svetu in za izdelavo čim enotnejšega predloga, namerava tukajšnja občinska uprava — po vred- notenju vseh izvajanj občanov in zainteresiranih družbenih sil — soočiti vse demokratične stranke, ki štejejo svojega zastopnika v občinskem svetu, z osnutkom proračuna za poslovno leto 1976. V ta namen je sklicala sestanek načelnikov svetovalskih skupin ustavnega loka, njihovih voditeljev in izvedencev, ki bo v sejni dvorani 10. marca ob 16. uri. ti v uradih tržaškega pristaniškega poveljstva. Sekcija PSI iz Doline čestita vsem demokratičnim ženskam ob njihovem prazniku 8. marcu IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllltllllllllllllllKlllllllllllllllllllllllllllllllKIIIIIIIIIIIIIII PISMO UREDNIŠTVU Volarič in Butalci Nekdaj je živel mož, ki mu je bilo ime Hrabroslav Volarič. Po poklicu je bil učitelj, sodobniki pa pišejo, da je vodil razne pevske zbore, bil izredno dober in plodovit skladatelj (prim. F. Rakuša: Slovensko petje v preteklih dobah, Ljubljana, 1890). Poleg tega pa je bil še presneto zaveden Slovenec, saj je povsod, kjer je služboval, prirejal bésede in budil narodno zavest. Rodil se je v Kobaridu 13. oktobra leta 1863. Po končani osnovni in srednji šoli se je vpisal na koprsko učiteljišče, kjer je diplomiral leta 1882. Po opravljeni maturi (prim. J. Leban, Dom in Svet IX, 1896, str. 214, 246) je služboval dve leti v Kobaridu, nato pa še eno leto v Tolminu. Po opravljenem u-sposobljenostnem izpitu v Kopru 1884. leta, je poučeval eno leto na Livku pri Kobaridu, potem šest let v Kozani na Goriškem, zadnja tri leta pa v Devinu, kjer je umrl za tifusom 30. septembra 1896. (Po Mu-zički enciklopediji, Zagreb 1963, je umrl 30. 9. 1895). V teku svojega kratkega življenja je objavil pet zbirk pesmi za pevske zbore in nekaj klavirskih skladb. Slovenci nasploh in zlasti Primorci ga slavimo na proslavah, zbori iz-Zernlje, kar je'’posebno na 'Opčinah, vajajo njegove pesmi, po vsej Slo- ACEGAT iz Trsta namerava sprejeti v službo -— ENEGA STENOSTROJEPISCA ALI ENO STE-NOSTROJEPISKO kat. «Cs» G.C.L. - Občinskega električnega podjetja starost od 18. do 25. leta na dan objave tega oglasa Zainteresirane osebe lahko dobijo ustrezen razpis — kjer so razvidni med drugim ustrezni zahtevani rekviziti vsak delovni dan od 8. do 24. marca 1976 v času od 7.30 do 13.30 na personalnem oddelku podjetja v Ulici Bellini l/d II. nadstropje soba štev. 48, kjer bodo zainteresirane osebe dobile tudi vsako morebitno informacijo. Rok za predložitev prošenj zapade nepreklicno dne 25. marca 1976 ob 12. uri. GENERALNI RAVNATELJ Trst, 7. marca 1976 veniji se šole in ustanove imenujejo po njem. Kaj lepšega torej, kakor da se še devinska slovenska šola imenuje po njem? Pa vprašajo domoljubi sončne vasice ob sinjem Jadranu none in nonote železnega spomina za resnico: tako izvemo, da je Hrabroslav Volarič ustanovil v Devinu . . . sekcijo Lega Nazionale! Hvala, domoljubi! Lopov je razkrinkan! Jaz se pa, nevernež, spravim na lov kot butalski policaj in zasledim v reviji Nuova Antologia — Rivista di Lettere, Scienze ed Arti, Anno 37°, Fase. 733, 1 Luglio 1902 - članek Giorgia Pitacca «La Lega Nazionale in Austria (str. 137 - 145) : . .. Quando tutte codeste angherie si dimostrarono vane, gli avversari passarono a minacce, a tumulti a violenze, nella speranza di compromettere con dimostrazioni continue la federazione ...ed attinsero nell'azione collettiva, con la quasi certezza dell’impunità, il triste coraggio di consumare i delitti . .. Fra altro danneggiarono gli edifizi scolastici di Santa Croce ... ed assalirono con mano armata nel settembre 1898 la scuola non ancora finita a Duino, abbattendone le porte, le finestre, i pilastri ed il tetto . . . Ker se s tem ne zadovoljim, rinem naprej in pri sami Lega Nazionale najdem almanah «Istituti scolastici della Lega Nazionale, Lega Nazionale, Trieste, 1911» z lepo sličico in didaskalijo: Duino (Friuli). Asilo Infantile e Scuola popolare «Cl useppe Caprin» con diritti di pubblicità. Istituiti nel 1899 — Scolari iscritti: 88. 1899? Morda se pri svojem dokazova nju resnice in nedostojne krivice ki se Volariču v Devinu godi, mo tim. Ali je Volarič apokaliptični ju nak, ki je vstal od mrtvih, da usta novi v Devinu Lega Nazionale? Aleksander Rojc Slišim, da se nekateri naši šolniki postavljajo po robu poimenovanju devinske šole po Hrabroslavu Volariču. Če se že niso Tržačani spomnili na Marija Kogoja, naj se vsaj Devinčani spomnijo na enega največjih slovenskih skladateljev iz prejšnjega stoletja, ki leži v devinski zemlji. Zakaj se prav učeni šolniki postavljajo po robu z nekulturnimi (in neresničnimi) argumenti? Pavle Merku Seja odbora Kraške zadružne mlekarne Na sedežu kmetijskega nadzorni štva v Trstu se je te dni sestal izvršni odbor Kraške zadružne mlekarne. Seje, ki ji je prirostvoval tudi nadzorni odbor, sta se udeležila kmetijski nadzornik Tagliaferro, ki je prinesel pozdrave načelnika nad-zorništva dr. Rplla ter opravičila za njegovo odsotnost, ter predsednik pokrajinske zveze zadrug Miccoli. Odbor je proučil razne probleme zadružne mlekarne, ki se odpirajo, potem ko je deželni odbor končno odobril gradbeni načrt in zagotovil finančne prispevke. Odborniki so ob tem še enkrat poudarili zahtevo, da bi čimprej prišlo do uresničitve del. saj postajajo problemi živinorejcev vedno hujši, taan da grozi celotni živinoreji na Krasu brez u-strezne zadružne organizacije propad z vsemi posledicami tudi za o-stala družbeno-gospodarska področja. Odbor je na koncu sklenil, da se bo spet sestal v najkrajšem času. Tržaška občinska uprava bo tudi letošnje poletje zaposlila določeno število kopaliških mojstrov. Vsi, ki so za to zainteresirani in imajo u-strezno dovoljenje za izvrševanje te službe, morajo predložiti formalno prošnjo občinskemu uradu za osebje (Trg Unità 4, drugo nadstropje, soba št. 93). Kdor od zainteresiranih še nima dovoljenja, se mora zglasi- S P D X vabi na ČETRTI PLANINSKI VEČER v četrtek, 11. marca, ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. O odpravi na CORDILLERO BLANCO bo predaval SANDI BLAŽINA ob prikazovanju barvnih diapozitivov. Nadji in Pinotu Perini čestitajo o brojstvu prvorojenke dijaki IV razreda državnega u-čiteljišča A. M. Slomšek. Danes praznuje 70 letnico naš dragi KARLO GRILANC - Vso srečo-in zdravje mu voščijo otroci in 6 vnukov. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin Albina Bjekarja darujejo mama. Felice in Ada 5.000 lir. Ob 10. obletnici smrti Albina Žorža daruje žena Marija 10.000 lir. Ob 24. obletnici smrti Ivana Saražina darujeta žena in hči 3.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI Ivan Kreševič (Zgonik) daruje 10 tisoč lir. * * * V počastitev spomina gospoda Ivana Omerse daruje Valerija Kocjančič 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina pok. Marije Mevlja darujeta Marija in Matija (Žepene) 5.000 lir za dom kandika-piranih na Opčinah. V počastitev spomina pok. tete Francke in Marije Mevlja daruje Gizela Fonda z družino 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Marije Mevlja daruje Zofka Šajsnik z družino 4.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Marije Mevlja darujeta Vera Grgič in družina Brass 10.000 lir za PD Lipa. V počastitev spom na gospoda Ivana Omerse darujeta Olga in Berto Franza 5.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na pok. Jožefo Vrše vd. Kalc daruje Silvana z družiho iz Bazovice 5.000 lir za dom handikapiranih na Oočinah. Ob 6. obletnici smrti očeta Alojzija Mihaliča daruje sin Boris 5.000 lir za PD Prešeren in 5.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob pok. Jožefe Kalc darujeta družini Kalc in Jercog 5.000 lir za novi oltar v gro-pajski cerkvi. Namesto cvetja na grob Marije Mevlja daruje Zora Presi 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina prof. Jožeta Peterlina Jn msgr. Ivana Omerse daruje Ivanka Colja 3.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo. V počastitev spomina Livia Jan koviča daruje Ivanka Colja 3.000 lir za PD Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob Francke Kalc darujeta Milka in Pepka iz Padrič 4.000 lir za vzdrževanje spo menika padlim v NOB v Bazovici. V počastlev spomina ob 11 ob letnici tragične smrti (8. 3.) Davida Pescatorija darujeta žena Marica in sin Robert 5.000 lir za Primor ski dnevnik. V spomin msgr. Ivana Omerse darujeta družmi Debelli in Turk 10 tisoč lir za šentjakobsko kulturno društvo. V počastitev spomina Livia Jankoviča darujeta Violeta in Marjan Obersnel 10.000 lir za Dijaško ma tico. Namesto cvetja na grob Marije Mevlja daruje Karla Mahnič 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Ob izgubi strica Rudolfa Žerjala, namesto cvetja na grob, daruje Mira Klabjan z možem 20.000 lir za ŠD Breg. V isti namen darujeta Karlina in Romano Klabjan 10 tisoč lir. V spomin Livija Jankoviča in gospoda Ivana Omerse daruje Marija Peterka 10.000 lir za sklad šole Ivana Cankarja. V spomina gospoda Ivana Omerse in tovariša Livija Jankoviča darujeta Claudia in Miro 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Milana Tavčarja, Marčela Siege in Livija Jankoviča daruje Ema Kerševan 3.000 lir za SPDT. V počastitev spomina Livija Jankoviča daruje Slava Slavec 2.000 lir za PD Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob pokojnih Livija Jankoviča in Jožeta Peterlina darujeta Giorgio in Ani Kufersin 5 tisoč lir za ŠZ Bor. V spomin Ane Pertot daruje družina Pertot 10.000 lir za veterane Primoria. Ob 35. obletnici smrti dragega sina Josipa Baruta iz Doline daruje mati 5.000 hr za Dijaško matico. V spomin prof. Jožeta Peterlina daruje Gregor Pertot 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Nabrežini. V spomin na Milana Tavčarja in gospoda Ivana Omerso daruje Vida Cergolj 4.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Livija Jankoviča darujeta Neda in Adi Junc Za bolnega Marija Ivašiča darujejo: M. J. s Krmenke 2.000 lir, Marija in Noretta Gonnella. Lo-njer, 15.000 lir, Zala Čok, Lo-njer 2.000 lir, Miranda in Gildo Zetin, Lonjer, 2.000 lir, Vojka in Giorgio Del Piero, Lonjer, 2.000 lir, Marija in Franko Zul-la 10.000 lir. Nino in Giorgio Posega 10.000 lir, Carletto Zecchi, Lonjer, 10.000 lir, družine Saveri in Busan 5.000 lir, Josip Škabar, Opčine, 10.000 lir. V spomin na prijatelja Mlana Tavčarja daruje družina Martelanc 5.000 lir. V isti namen daruje družina Umek 3.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Mevlja darujejo Stanko in Sonja Požar 10.000 lir. Meri m Maks Spetič 5.000 lir. Ob 4. obletnici smrti Albina Pecchiarija daruje žena Dina 10 tisoč lir. Ob 2. obletnici smrti Ljubo-m ra Jakliča daruje žena Leonarda 10.000 lir. Albina Gorjan, Darja in Sandro 15.000 lir. Vera in Mario s Ratinare 10.000 lir, profesorji in osebje državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt: Zobec 2.000 lir, Pertot 2.000, Markon 2.000, Rudež 3.000. Vončina 3.000, Sancin 2.000, Bevilacqua 2.000, Šušteršič. 2.000, Žerjal 2.000, Pahor 2.000, Antoni-2.000, Doljak 1.000 in Corbatti 1.000 lir. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiniiiiiii Umrl je Ivan Omersa zgleden duhovnik - zaveden Slovenec verskega ter kulturnega delovanja j je ogromna množica šentjakobča-med Šentjakobčani. Bil je slovenski nov, prijateljev in znancev ter sta-kaplan. Priljubljen pa je bil tudi | novskih kolegov spremila na zad Pustni odbor in vaška godba iz Boljunca se zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli, da je letošnji pustni sprevod po vasi tako lepo uspel, še posebna zahvala gre velikemu številu mask, palterjem, kuharjem in kuharicam. Tudi gostoljubnih okrepčevalnic, ki so jih vaščani pripravili na svojih domovih smo bili veseli. Pre-pričami smo, da bo po letošnjem uspehu pustna tradicija še naprej doma v naši vasi. O S M I C E Ljubi Petaros, Boršt št. 76, toči v osmici belo in črno domače vino. Viktor Coretti, Domjo pri spomeniku, toči belo in črno domače vino. Preskrbljeno je tudi za jedačo. Gospod Ivan Omersa je dopolnil svoje zemeljsko življenje. Vse svoje duhovništvo je preživel pri Sv. Jakobu. Preteklega junija je poteklo šestdeset let mašništva in njegovega TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA OBVESTILO Iščemo osebje (moškega in ženskega spola) za začasno nadomestitev nameščencev v okviru splošnih storitev zavodov za socialno pomoč. Zahtevata se: italijansko državljanstvo in starost 18- 30 let; dopustne so starostne izjeme, ki jih predvideva zakon. Prošnje morajo biti naslovljene na tržaško pokrajinsko upravo, urad za osebje, sprejemale pa se bodo do 12. ure dne 13. marca 1976. Vse prosilce bomo povabili na selektivni razgovor. med Italijani. Od leta 1926 do 1936 je bil župni upravitelj. Ker je bil zaveden Slovenec, ni mogel postati župnik Le častni kanonikat so mu podelili. Sicer pa po svoji naravi in značaju ni nikoli maral časti. Svoje poslanstvo je imel za dolžnost in dejanje ljubezni. Gospod Omersa se je rodil 22. avgusta 1892. leta v Tržiču na Gorenjskem in prišel v Trst na povabilo škofa Karlina, ki ga je tudi posvetil v duhovnika in ga leta 1916 Imeno val za kaplana pri Sv. Jakobu in kateheta na Ciril - Metodovi šoli. kjer je poučeval, dokler niso fašistične oblasti šole nasilno ukinile. Naši ljudje so ga takoj vzljubili, ker so videli v njem vzornega duhovnika in zavednega Slovenca, kar je prišlo še posebno do izraza v času fašistične straluvlade in narodnega zatiranja. Odločno je branil pravico Slovencev, da bi smeli nemoteno uporabljati svoj jezik tako v cerkvi kot v kulturnem udejstvovanju in javnosti. Vneto je tudi gojil cerkveno in narodno petje ter dolgo let vodil številni cerkveni pevski zbor. Veliko zaslug ima za versko, moralno, narodno in kulturno življenje Slovencev v najtežjih letih fašističnega nasilja ne samo pri Sv. Jakobu, marveč vseh Slo vencev v mestu. Prenašati je moral tudi vsakovrstno fašistično nasilje, poniževanje in zapostavljanje. Pogostokrat je moral romati na policijsko postajo in zagovarjati in braniti slovensko služ bo božjo in slovensko petje v cerk vi. Večkrat pa so fašisti prihrumeli tudi v cerkev, se med slovensko mašo drli, zmerjali prisotne in motili verske obrede. A on je kljub vsemu vztrajal in spodbujal ljudi, naj ne klonijo pred takim nasiljem, ki bo prej ali slej strto. Trideset let je tudi vodil tržaško Marijino družbo, kjer je vzgajal naše žene in dekleta v verskem in narodnem duhu. Bil je bolj resnega značaja, a do vseh se je pokazal dobrohotnega, obzirnega, umirjenega. Vsakomur je bil vedno na uslugo, vedno je bil pripravljen pomagati, še posebne je imel rad mladino, živel je skromno, a bil vedno radodaren. V delavske predele Sv. Jakoba, kjer je po mnogih družinah vladala revščina, je zelo rad zahajal in po svojih močeh pomagal, da ni desnica vedela, kaj in koliko je dajala levica. Da je bil res zelo priljubljen pri vseh, nam je bil priča pogreb, v ponedeljek, 1. marca 1976, ko ga ! nji poti. Po cerkvenih obredih, opravil jih je škof Cocolin v slovenščini, ža lostinke pa je pel cerkveni pevsk' zbor. ki ga vodi Dina S'ama Pahor, so krsto ponesli iz ceikve in pogrebni sprevod se je usmeril proti pokopališču. Tu se je od pokojnika najprej poslovil župnik iz Ricmanj. dr. An gel Kosmač, ki je spregovoril o pokojniku kot svojem profesorju v koprskem semenišču ter prikazal njegovo težko življenje pod fašiz mom in mu izrazil hvaležnost, da ie bogoslovce spodbujal •: verski in narodni zavesti ter jim na skrivaj prinašal dragocene slovenske knjige. V imenu Šentjakobčanov pa je ob odprtem grobu spregovoril Livii Valenčič ki je med drugim dejal: «Bil je skromen slovenski kaplan. Ni iskal priznanj in jih tudi ni pre jel. Tudi zaradi tega je Pil zelo bli zu slovenskemu delavcu pri Sv. Ja kobu, ki je bil, kot on. zapostavljen, vendar tudi neuklonljiv v svojih pravicah, nepopustljiv idealist, pošten in pravičen do skrajnosti . . . Nikoli, niti v najrazburijivejših ča sih. se ni dvignil glas osebne kritike nroti njemu. Posvetil in žrtvoval je vse svoje življenje svojemu ljudstvu. Samo njemu gre zasluga, da je bil Sv. Jakob edina mestna župnija, ki je ohranila skozi vse fašistično obdobje (razen dveh mesecev) slovensko petje in pridigo pri maši...» V poslednje slovo so mu «can-karjaši» in nekdanji pevci pod vod stvom Vlada Švare zapeli pesem Vigred. O dragem gospodu, ki bo vedno živel med nami, bo ostal v naših srcih trajen spomin in spodbuda za bodočnost. R. P. 3.000 lir za blagajno srednje šole I. Cankar. Podporni člani darujejo za TPPŽ: Vinko Križmančič 5.000 lir, Bruno Malalan 5.000 lir, Boris Pertot 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Ane Pertot daruje Danilo Ukmar 5.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina pok. staršev darujeta Anton in Marija Škrk 5.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Jožefe Vrše vd. Kalc daruje družina Cerkvenik (Kozina 25) 5.000 lir za TPP7,. V spomin na gospoda Ivana Omerso daruje Lojze Hrovatin 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Mevlja daruje Ivan Drnovšček z družino 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje Ivan Lajt z mamo 3.000 lir za dom handikapi-anih na Opčinah. Za novo kotalkališče ŠD Polet daruje Marko Rupel s Proseka 10.000 lir. Ob obletnici smrti predrage mame daruje Vida Košuta 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin Francke in Pepke Kalc daruje Jelka Bat iz Padrič 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin Marije Kalc in Jožefe Kalc daruje Štefanija Grgič z družino (Gropada 33) 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Francke Kalc daruje družina Kalc (Padriče 29) 3.000 lir za šolo Karel Destovnik - Kajuh. Bazilija in Zdenko Hrvatič darujeta 5.000 lir za pevski zbor Slavec. V počastitev spomma Francke Kale in Marije Mevlja darujeta Zofka in Pavla Mahnič 5.000 lir za ŠD Gaia. V počastitev spomina Marije Mevlja daruje Rozina Kalc (Padriče) 3 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin Francke Žagar vd. Kalc daruje Ivan Kalc z Opčin 5.000 lir za PD Slovan. V počastitev spomina Livia Jankoviča darujeta Anica in Silvan Mesesnel 5.000 lir za PD Ivan Cankar in 5.000 lir za ŠZ Bor. V spomin bivšega kateheta gospoda Ivana Omerse darujeta Amalija Castellani in sin Avgust 7.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Tula iz Mačkolj darujejo profesorji in neučno osebje srednje šole S. Gregorčič v Dolini 22.000 lir za popravilo cerkve v Mačkoljah. V počastitev spomina dragega prijatelja Livia Jankoviča darujeta Neva in Lucijan Volk 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin Ančke Pertot darujeta Darko in Zdenka Rupel 2.000 lir za amaterski oder Prosek - Kontovel. Ob obletnici smrti Karoline Regent daruje sin Emil z družino 3.000 lir za amaterski oder Prosek - Kontovel. Gastone Mennucci daruje 4.000 lir za amaterski oder Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Mevlja darujeta Štefanija Gornik in Lilijana Počitar 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Za poimenovanje šole v Ricmanfh po Ivanu Trinku so darovali: Italo j Grison 5.000 lir. Alojz Krmec 2.000, I Pierina Šerli 2.000, Zora Sancin 2 tisoč, Marija Sancin 5.000. Nevio Ja-konrn 500, Nives Gerdol 2.000, Meri Tul 2.000. Hirlanda Adamič 1.000, Valerija Grisonič 1.500, Marija Rossi 5.000, Lazar Kodarin 1.000. Vladimir Ota 5.000, Argeo Coloni 5.0IIIIIIIIIIIIIIIHIIMMIIIIIr>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII!IIIIIIIIIIMIIIIumillMIIIIIIIIIi:!IIIIIIIIIIIIIIimilllllllHIIIIIIIIIIMIItIllllllllllllllinil« NA POBUDO PROSVETNIH DRUŠTEV «JEZERO» IN «SOVODNJE» V Sovodnjah in Doberdobu bo «kinoforum 71» obsegal ciklus 11 svetovno znanih likov Filmska dela bodo obravnavala vprašanja današnje družbe V sredo, 10. t. m., v Sovodnjah prvi film: «Nick mano fredda» Z namenom., da bi tudi naša prosvetna društva prispevala k boljšemu spoznavanju novejšiu in modernejših izraznih sredstev, sta PD «Jezero» iz Doberdoba in PD «Sovodnje» odločili, da izvedeta v okviru svojega letošnjega delovanja tudi ciklus zanimivih tilmov. Izvedbo tehnične organizacije in izbiro filmov sta društvi, poverili članoma Karlu Černiču za Doberdob ter Jožku Prinčiču za Sovodnje. Izbira je padla m dolgometraine filme, ki v svoji obravnavi snovi lahko pozitivno pripomorejo pri orisu in spoznavanju današnjih socialnih in kulturnih problemov. Pobuda, ki nosi naslov «kinoforum 76», teži k temu, da poleg estetskega u-Žitka, nudi gledalcu možnost, da skupno z ostalimi., in s pomočjo izve-der-a primerja svoja .-nnznanjr 'n ugot vitre, ki si jih je ustvari pr* giaomfu ji.dia na ear-na. z_ nji ostalih. DrvMpem odbora, Tei sta s podobno pobudo sprožila potrebo po večjem in temeljitejšem sodelovanju med našimi društvi, sla pri izbiri tematike skušala predvsem opozoriti na pekoče probleme današnje družbe. V tem, smislu so pri selekciji razpoložljivih filmov izbirali take, ki skušajo na svoj m- KFI JE ZAKLJIVLA SVOJE SEKCIJSKE KONGRESE Precej živahno politično delovanje na Goriškem Bo K D vzdržala proračunsko debato na pokrajini? - Predstavniki sredinskih strank razpravljajo o upravnih svetih potem ko so člani SS volili za de-mokristjanskega predsednika na prvi seji. Se ta mesec sklicanje zdravstvenega konzorcija Zastopniki sindikalne federacije so se sestali z občinskim odbornikom za zdravstvo odv. Portellijem. Prikazali so mu nujnost da pride čim-prej do sklicanja članov zdravstvenega konzorcija za Goriško. Odbornik je obljubil, da pride do sklicanja še v teku tega meseca. čin prikazati odnose posameznika z ostalimi člani. družbe ali pa z naravo samo. Skoro vsa izbrana dela imajo to lastnost in nalogo, da sprožijo debato in orišejo kričeče primere nesoglasja med družbo in posameznikom. Večkrat obiskujemo kinodvorane zgolj iz gole radovednosti in gremo mimo tega, kar je avtor dela nameraval sporočiti širši publiki. Prav bi bilo. da bi tudi itasi ljudje skušali na kritičen način sprejemati, kar današnja potrošniška družba nudi pod pretvezo kulturne usluge. Sovodenjski in doberdobski pro-svetarji so čutUi to potrebo in upajo, da bo njihova pobuda deležna priznanja s strani vaščanov, ki se bodo, predvsem mladi, udeležili filmskih večerov. Filme bodo pred- V soboto 13. marca popoldne, pa bodo pričeli občinski svetovalci preučevati občinski proračun za letošnje leto. Morda bodo s sejami nadaljevali tudi v nedeljo in naslednji ponedeljek, kajti pokrajinski nadzorni odbor je zahteval da odobrijo proračun do 15. marca. Boris Race ba v petek predaval v Sovodnjah Da bi bila naša javnost čimbolje seznanjena z italijansko-jugoslovan-skim sporazumom v Osimu in s sedanjimi prizadevanji za prosto rabo slovenskega jezika pripravlja Slovenska prosvetna zveza vrsto vaiali vsako sredo v sovodenjsker.i predavanj 9, teh vprašanjih na na- imeli številna vprašanja, med temi zavzema važno mesto predlog odbora, da občina kupi kinodvorano Azzurro. Preuredili jo bodo za gledališke in koncertne potrebe. Zdi se, da bodo tako ta kot drugi predlogi levičarske večine prodrli, ker lahko računata KPI in PSI na odločujoči glas neodvisnega svetovalca. ..................................................... NA POBUDO DEŽELNE ZVEZE ZADRUG Vprašanja zadružništva na deželnem shodu v Gorici Ob precejšnjem številu udeležen-cev ki so prišli iz vseh krajev naše si.anek je bil deželnega značaja, na : dežeje je bjj včeraj zjutraj v dvora-n;em so bil, prisotni voditelj, m ob-;ni SVeta v Gorici de- cinsivi ter deželni upravitelji te j že!nj stloci kmgtjjskjh zadrugarjev, stranke. , 'ki ga je sklicala deželna zveza za- V ospredju pogovorov med pred- d shodu so prisostvovali tudi stavniki sredinskih strank so tudi | predstavniki raznih ustanov in kra. imenovanja predstavnikov v neka-j jevnjh upraVj pozdrav goriške potere upravne svete. Do izraza pn-1 krajine je prinesel njen predsednik haja vest, ki smo jo pred mesecem 1 Agati Pris0-ni pa so bili tudi Zorko dni prvi objavili, da so republikan-1 g0tar za Kmečko zvezo, dr. Bon za ci predlagali za predsednika gori-. CGILj dr. Gionchetti za ERSA, di-ške bolnišnice odv. Agostina_ Maja. I rektor goriškega kmetijskega in-ki je bil do lanskega leta član li; špektorata dr. Rollo, direktor za- beralne stranke. V zameno naj bi demokristjani obdržali z dr. Marinom predsedstvo mestnega podjetja za luč. vodo, metan in prevoze. Socialdemokrati pa naj bi na novo dobili predsednika ustanavljajočega konzorcija za avtobusne prevoze goriškega področja, demokristjanom pa bi šlo predsedstvo prav tako no-voustanavljajočega se zdrvstvenega konzorcija za goriško področje. V odboru briške gorske skupnosti pa naj bi bila gotova izvolitev predsednika Slovenske skupnosti Hadrijana Koršiča na mesto podpredsednika, družne organizacije Friulcarne in številni drugi zastopniki zadrug, občin, političnih strank, kmečkih združenj. Uvodno poročilo je imel član vodstva deželne zveze zadrug Gastone Andrian. Dejal je, mad drugim, da je deželna zveza zadrug ustanovila podjetja Agricoop in Aica, s katerimi nabavlja na debelo gnojila, kmetijske stroje in vse kar kmetje potrebujejo, istočasno pa skuša tudi z organizirano prodajo plasirati na deželnem in vsedržavnem trgu .kmetijske pridelke. Istočasno pa bo ta organizacija skušala vzeti v svoje roke menjavo kmetijskih pridelkov med Jugoslavijo in Italijo. Andrian je dejal, da ni bilo lahko prepričati kmete, da se oprimejo teh novih trgovskih oblik, da pa so zabeležili že precejšnje uspehe. V naši deželi je na kmetijskem področju zelo močna zadružna tradicija, je nadaljeval poročevalec, posebno v hribovitih krajih, kjer so u-redili mlekarne. V zadnjem času se za ustanavljanje proizvodnih in tudi prodajnih zadrug precej zanima deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, je dejal Andrian, vendarle daje ta navodila z vrha in kritično gledamo na takšno, skoro birokratsko ustanavljanje zadrug, kjer imajo zadružniki le malo besede. Nato je govornik omenil deželni razvojni gospodarski zakon in obžaloval, da je v njem le osmina sredstev namenjena kmetijstvu, t.j. le 60 milijard lir. Podrobno je Andrian tudi analiziral razne postavke v tem večletnem razvojnem načrtu in dejal, da se bodo morali zadružniki in kmetje še bolj boriti, da dosežejo od dežele resnično pomoč. ikr.es zptraj v Tržiču peckljevasije priznanj SFHJ Danes zjutraj, ob 10.- uri, bo v dvorani hotela Roma v Ulici S. Ambrogio v Tržiču, na pobudo pokrajinskega odbora ANPI in tržiške občinske uprave, svečanost, na kateri bo generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko podelil priznanja jugoslovanskega predsednika Tita 102 prebivalcema naše pokrajine, ki sta se borila v sklopu jugoslovanske partizanske vojske. Jutri občinska seja v Gorki Občinska seja v Gorici bo jutri, ob 18,30. Dosedanjim točkam dnevnega reda so dodali še potrditev sklepov ožjega odbora o zasedbi nekaterih zemljišč, kjer so pričeli graditi zadružne in zasebne hiše, spremembo v organiku osebja z ustanovitvijo treh mest vzgojitelja v tako-zvani «družinski skupini», razdeljevanje podpor. Vendarle pa je župan obvestil svetovalce, da bo na jutrišnji seji prišlo do razprave o interpelacijah, ki so v zvezi z nameravano gradnjo športne hale. Izvoljen odbor sindikata FILIA Poročali smo že, da so se prejšnji dan sestali delegati treh sindikatov delavcev v jestvinski stroki in da so ustanovili enotni sindikat FILIA. Ob zaključku zborovanja so izvolili vodilne organe novega enoN nega sindikata. V širšem pokrajinskem odboru so Giorgio.. .Britra1136' Nadia Calligaris, Gino Comelii, Franco Dell’Anima, Paolo Deppon-te, Luciano Di lasio, Arnaldo Fantini, Adriano Foschian, Marilena Montesso, Fausto Morsut, Silvano Nunin, Luciano Pini, Fernando Scannicchio, Bruna Venchiarutti in Gianni Zanin. tvih. Prvo - tako predavanje bo v režiji prosvetnega društva «Sovodnje» v'!tšifikajšnjem Kulturnem domu v petek, 12. marca zvečer. O teh vprašanjih, ki živo zanimajo naše prebivalstvo, bo spregovoril predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi sovodenjsko prebivalstvo, da pride polnoštevilno ob tej priliki v Kulturni dom. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiii m 1111111 um m 111111111111111111111HII111111111111111111111 umu iiiniinmiiiin 11 iiiiiiiiunnnuiiiiiiiiiiisni MED ČITANJEM OPOROKE V DOBERDOBU Prejšnji petek, 5. mai ca, je praznoval 85. rojstni dan dr. France Jarc, po domače Frence Josov iz Doberdoba. V našem dnevniku pogo-stoma pišemo o ljudeh in obletnicah, vendar je malo takih Doberbod-cev, ki so tako daleč po svetu preživeli vojne grozote in se naposled vrnili na svojo zemljo in se uveljavili v narodnostnem in poklicnem delu. Ker je bil v domači osnovni šoli priden učenec, je učitelj Brezigar priporočil očetu naj ga pošlje na šolanje v Gorico. France je kmalu pokazal kaj zmore pri učenju in se že leta 1911 vpisal v Pragi na pravno fakulteto univerze. Že takrat se je udeležil številnih pretepov med jugoslovanskimi ter nemškimi in italijanskimi študenti. Med enim izmed takih pretepov je slovenski študent pomotoma udaril Slovenca in takoj vzkliknil: «Pr’ moj duš, ta pa je kranjska glava». Leta 1914 je bil poklican v vojsko in po dokončani oficirski šoli odposlan na fronto v Karpate, kjer je ostal samo 9 dni. Med umikom svojega polka se je France držal gesla «Naprej do Moskve» in mirne duše počakal na ruske vojake. Kot dobri vojak švejk se je držal gesla, da si je že prej vse načrtno pripravil beg v nasprotni tabor. Sledila je dolga pot ujetništva. V Taškentu se je spoznal s slovenskim skladateljem Emilom Adamičem. Najprej je bil premeščen v Orlov nato v Kirsanov, poslednjič, na prošnjo, pa v Odeso, kjer so se zbirali domorodci in kovali želje po novi Jugoslaviji. Po zbruhu oktobrske revolucije se je France Jarc znašel v Samari (sedanjem Kujbiše-vu) in se priključil bataljonu jugo- slovanskih vojakov, ki so se skupaj z nekaterimi češkimi edinicami začeli umikati proti Vladivostoku. Leta 1920 je bila v Tomsku ustanovljena Gubčeva brigada, ki je še istega leta sklenila v Zini premirje z rdeče-armajci. Pot do domovine se je vlekla še dolgih šest mesecev. Šele na jesen istega leta je angleška ladja «Himalaja» pripeljala vojake v Dubrovnik. Kmalu po končani vojni se je France Jarc ponovno vrnil v Prago in končal študije prava, ki jih je prekinila prva svetovna vojna. Leta 1922 je promoviral in že naslednje leto nastopil službo v Gorici, najprej pri odvetniku Vladimiru Orlu in nato pri Francu Gabrščku. Takrat je tudi začel dopisovati za «Edinost». Leta 1925 je odšel v Rim, kjer je postal reden dopisnik Edinosti. Tam je ostal do leta 1928, ko so fašistične 0-blasti preprečile nadaljnje izhajanje časopisa. Ta služba v tedanjih razmerah ni bila prav nič prijetna, ker je bil Jarc pod stalnim nadzorstvom italijanske policije. Takoj po ukinitvi Edinosti je Jarc zbežal v Ljubljano, kjer se je zaposlil na sodniji. Istočasno pa je začel urejati tednik primorskih emigrantov «Primorski glas». Do druge svetovne vojne se je preživljal povečini z odvetniško službo. Med okupacijo Ljubljane, leta 1944, so ga Nemci najprej zaprli v ljubljanske zapore naposled pa internirali v Auschwitz, od koder se je vrnil po osvoboditvi. Po vojni je sodeloval v Kranju v komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov. Želja pa ga je vlekla vedno na Primorsko, kjer je tudi nastopil služ- ] bo okrožnega sodnika v Kopru in Pi- j ranu. Na tem delovnem mestu je o- j stal do upokojitve leta 1953. Kljub ; zaslužni upokojitvi pa ni odnehal z delom. Poleg manjših obveznosti v občini Piran je še dolga leta sodeloval pri «Turističnem vestniku», «Gospodarstvu» in drugih listih. MLADINSKI KROŽEK GORICA vabi v sredo, 10. marca, ob 20.30 na sedež MKG, Svetogor-ska cesta, na predavanje ACA MERMOLJE O MODERNI SLOVENSKI POEZIJI IN PROZI Vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA , IZ MARIBOR Tone Partljič , ŠČUKE PA Ml komedija Scena inž. arh. Niko Matul Kostumi Vlasta Hegedušičeva Režija Jože Babič V nedeljo, 14. marca, ob 16. uri v Katoliškem domu v GORICI Kmlj pminih šsm Itm® povedat marsikaj zanimivega Svoje zadnje delo je opravil v nedeljo po tekmi z Juventino, ko je Doberdobcem namestil novo telefonsko številko 61-61 «Meho štefusa, rojen pri Ozeljanu, nekje na Vipavskem, prišfercan v Doberdob v prestopnem gospodovem letu 1976 ter na Košičevem podstrešju dočakal sodni dan.» S temi besedami je priložnostni sodni notar Mertjenčev iz Doberdoba začel citati oporoko letošnje Lovretove zapuščine. številnim poslušalcem, ki so za to priliko prišli v Doberdob iz vseh bližnjih vasi in tudi posebni delegaciji iz pustovega rojstnega kraja Ozeljana, je notar še prebral obžalovanje, da je časopisje zamenjalo v prejšnjih dneh anagrafske podatke Mehe Štefusa s daljnim sorodnikom Miho Kacafuro, kar je naložilo nemalo zapletljajev pri reševanju Lovretovih podedovanih imo-vin. Godba je dolgo čitanje oporoke prekinjala s priložnostnimi simfonijami. Prisotne priče so komaj raz-pečatenemu sodnemu aktu pritrjevale s kimanjem glav. Tako je bilo med drugim slišati, koliko dobrega je pokojni Lovre naredil v vasi pred svojo sodbo. Še prej moramo povedati, da je vipavski Meho Štefusa bil prekrščen v domačega Lovreta. Ta akt je bil potreben predvsem zato, da se mu priznajo polnopravne pravice občana. Tako smo zvedeli, kako je Lovre prejšnje dni skrbno in potrpežljivo nadomestil oporni steber pod županovo streho, da se ta ni posula pod težo uspeha zadnjih volitev. Zadnjo skrb pred smrtjo je posvetil domačim športnikom, ko jim je v nedeljo po tekmi z Juventino namestil nov telefon. Kdor želi sedaj telefonirati doberdobskim nogometašem naj zavrti številko 61-61. Tudi na dobrotnike, ki so mu med minulim letom pomagali, ni pozabil. Velike denarne zneske je pustil Pjepotu Rošotu, Fer-liškotu, Merlikinetu in drugim. Vso imovino je sicer zapravil še pred smrtjp, nekaj plačane pijače je pustil v osmici, dolgove pa jih ni letos pustil samo občinski upravi marveč tudi domačemu prosvetnemu društvu «Jezero», ki jih bo z izkupičkom popravljenega sedeža tudi poravnalo. Žalni Lovretov sprevod po vasi se je začel kmalu popoldne. Že nekaj dni prej so lepaki, za priliko obrobljeni s črnim, oznanjali Lovretovo oporoko in njegov pogreb. Sestavljen je bil častni 37-članski odbor, ki je poleg obreda še spravil Lovreta na «pare» in ga tudi po obsgdbi zažgal na trgu. Letošnja novost pri obredu je bila prisotnost «črnega afriškega misijonarja» in nune iz redovnic «kraških osmič». Trojka, ki je prejšnjo sredo spravila doberdobskega pusta v pokoj do prihodnjega leta je zvečer pokopala še svojega sorodnika na Vrhu. Danes pa se bo udeležila pogreba Lovretovega prednika onstran meje, v Ozeljanu. Rako je z delavci tovarne Lacero? Delegacija sindikata papirničar-jev je bila prejšnji dan v Trstu na sestanku z deželnim odbornikom za delo in upraviteljem družbe «Nuova Lacego». Sindikalisti so očitali tovarnarju, da ni držal besede, ki jo je dal lani, ko je prevzel tovarno, da bo zaposlil v njej do konca prejšnjega leta 120 delavk in delavcev. Tovarnar je na sestanku dejal, tako je rečeno v sindikalnem poročilu, da ni mogel držati besede ker je bilo treba prej urediti stroje, ki so bili slabo vzdrževani. Obljubil pa je, da bo 120 ljudi na delu do konca a-prila. Sindikalisti pa so imeli s to obljubo precej kritičnih pomislekov. Stekla je prva oddaja postaje «Radio Gorizia» Na dolžini 103 megahertzov je včeraj stekla prva oddaja zasebne radijske postaje «Radio Gorizia», ki ima svoj sedež v nekdanjem nunskem zavodu na goriškem Gradu. Kot smo o tem že povedali, ni še jasno, kdo botruje zasebni radijski postaji. Po tem, kar so nam povedali odgovorni postaje, smo izvedeli, da dobijo precejšnji del financ s pomočjo radijske reklame. Odgovorni urednik postaje «Radio Gorizia» je Tullio Mikol iz Vidma, odgovorni za radijske programe je Massimo Cargnel, tehnični vodja je Mauro Szalaj, upravni direktor je Rosanna Brecelj. Sodelovalci so: Antonello Gian, Gian Vico Gian, Massimo Szalaj, Giuliano Almeriggonia, Enrico Biziak, Gian Lauro Juretich, Enzo Perco, Rolando Clan, Francesco Tuni, tìina Pipia. Za pravna vprašanja sta odgovorna odv. Tullio Ber-not in dr. Luciano Lucigrai. Včerajšnja prva oddaja je bila posvečena v glavnem glasbi. Zanimiva pa je bila okrog poldne razprava o vprašanju gradnje športne palače. Skupina «Radio Gorizia» je o tem pripravila intervju z raznimi osebami, ki jih to vprašanje od blizu zanima. • Ženski zbor «Oton Župančič» iz štandreža gre danes popoldne v Pr-vačino kjer bo imel koncert, štan-dreške žene in dekleta se bodo ob tej priliki srečale s tamkajšnjimi ženami. Prisporajfp za DIJAŠKO MATKO Znanje slovenščine za poštne urade Iz biltena osrednje poštne uprave štev. 4/1976 posnemamo del okrožnice glavnega direktorja za krajevne pošte z dne 1. decembra 1975. Gre za okrožnico, kjer so določene funkcije za nekatere krajevne urade. V okrožnici je rečeno, da za osebje poštnih uradov v Grlja-nu, Križu pri Trstu, Zgoniku in Borštu zahtevajo znanje slovenskega jezika. Kdor hoče postati načelnik v teh poštnih uradih mora v prošnji izjaviti, da zna slovenščino, in poštna uprava bo to tudi u-gotovila. Zadovoljni smo, da imajo v omenjenih poštnih uradih naši ljudje to pravico. Kdaj pa bo nekaj podob-, nega tudi na Goriškem, kjer imamo na nekaterih poštah v naših vaseh ljudi, ki našega jezika ne znajo? Srečanja malih odrov v Novi Gorici V Novi Gorici se bo v četrtek, 11. marca pričelo že tradicionalno srečanje malih odrov. Srečanje bo potekalo v treh krogih, zaključilo pa se bo 28. marca. Za razliko od prejšnjih let bodo letošnji nastopi gledaliških skupin v štirih krajih in sicer v komorni dvorani Primorskega dramskega gledališča, v Veliki dvorani PDG, v novi konferenčni dvorani hotela «Argonavti» in v gradu Kromberk. Na programu srečanja malih od-drov, ki ga prireja novogoriško gledališče, imajo nastope skupin iz vse Slovenije, iz raznih jugoslovanskih mest, iz zamejstva in letos bo nastopila tudi ena italijanska skupina. Program je naslednji: Slovensko narodno gledališče iz Maribora bo nastopilo z igro Paula Zindela «Vpliv megažarkov na rast rumenih marjetic». Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo dalo na oder Dušana Jovanoviča «Žrtve mode bum bum». Narodno pozorište iz Sarajeva pa «Oj življenje» Josipa Pejakoviča. Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda bo nastopilo z Victoria Lamia «Odpirač za konserve», Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane pa Slavomira Mrožka «E-migranta». Naše tržaško Stalno slovensko gledališče se bo predstavilo z delom italijanskega pisatelja Alda Nicolaja «Stara garda», medtem ko bo teater ITD iz Zagreba dal na oder «Pozdrave» Eugena Ionesca. Na vrsti so še gledališče Pekarna iz Ljubljane, ki bo prikazalo Mirka Kovača «Tako, tako», Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z igro Milenka Vučetiča «Lizika», Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica z igro Roberta Athayda «Učiteljica Margareta». Iz Italije pride Teatro Nuova Edizione iz Bologne, ki se bo predstavilo z delom Shake-spearja - Goži ja «Otello!», za zaključek pa bo nastopilo eksperimentalno gledališče «Glej» iz Ljubljane s «Potepuhi» Jureta Obrškega. Danes gostuje v KATOLIŠKEM DOMU V GORICI KULTURNO DRUŠTVO TRIGLAV IZ KARLOVCA NASTOPIJO, HARMONIKARJI, TAMBURAŠI IN MOŠKI OKTET ZAČETEK OB 16.30 ZURIGO ASSICURAZIONI Švicarska družba mednarodnega obsega od danes govori tudi v tvojem jeziku: pri GORIŠKI AGENCIJI ZURIGO ASSICURAZIONI Ul. Diaz 12 — Tel. 87-227 dobiš jasne in natančne informacije o vseh vrstah zavarovanja, ki ti jih bodo dali v tvojem jeziku. GLASBENA MATICA SPZ Z S K P 4. KONCERT ABONMAJSKE SEZONE Orkester Glasbene matice bo pod vodstvom Oskarja Kjudra (solist Miha Pogačnik) nastopil v četrtek, 11. marca, ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma. Spored : J. S. BACH Koncert v E-duru za. violino in orkester Allegro Adagio Allegro assai J. S. BACH Koncert v d-molu za violino in orkester Allegro Adagio . Allegro J. HAYDN Koncert v C-duru za violino in orkester Allegro Adagio Finale - Presto ■Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 «Remo e Romolo». E. Montesano in G. Ferri. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepo-. vedan. CORSO 15.15—22.00 «Il soldato di ventura». B. Spencer in E. Cannavai-le. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Cuore di cane». Max Von Syow in Cechi Ponzoni. Barvni film. CENTRALE 15.00-21.30 «Il giorno più lungo dì Scotland Yard». Rod Stei-ger. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «Il vizio di famiglia». E. Fenech in R. Montagna-ni. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Irsic EXCELSIOR 14.00-22.00 «Cenerento-la». Barvna Disneyeva risanka. PRINCIPE 14.00-22.00 «Pasqualino Set-tebellezze». Igra G. Giannini. Barvni film. Z Novogoriškega SOČA (Nova Gorica) «Lassie se vrača», ameriški barvni film ob 10.00. «Nezgrešljivi šango», ameriški barvni film ob 16.00. «Mister Majestik», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «James Bond 007 - živi in pusti umreti», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Dr. Mladen», jugoslovanski barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada Rojstva: Alessandra Gorini, Elisa Brumai, Davide Sequalino, Barbara Rosetti, Elena Bellini, Sara Komavli. Smrti: 81-letna upok. Maria Spes-sot vd. Mantovani, 73-letni upok. Jožef Klanjšček. Oklici: učiteljica Tamara Cont in kemik Enrico Fontanot, gospodinja Silvana Grusovin in delavec Renzo Bizaj, uslužbenka Carmela Schilirò in glasbenik Giulio Nerini, dijakinja Nadia Jean Slote in višješolec Carmelo Fanelli, delavka Anna Bernar-delli in delavec Ivan Pelicon, otroška negovalka Angela Menolascina in uslužbenec Ettore Tonutto, delavka Nevi Foladore in delavec Franco Baradel, gospodinja Pasqua Sfiligoj in geometer Mario Piroio, uradnica Gabriella Kramar in zdravnik Mario Reali, gospodinja Calegera Cudia in trgovec Francesco Termine, uslužbenka Patrizia Borri in publicist Roberto Altieri, Angela Ceraolo in delavec Klaus Dieter Ludwig. Poroke: uslužbenka Enrica Valle in uslužbenec Marce'lino Trevisan, otroška negovalka Gabriella Quarantotto in bolničar Renato Sdrigot-ti, uslužbenka Concetta Ghegghi in obrtnik Rinaldo D’Angelo, uslužbenka Loredana Makuc in elektromeha-nik Rudolf Nanut, delavka Aida O-kroglič in delavec Flavio Riva, zdravnica Silvana D’Orta in delavec Mario Carbonella. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. L Maggio, tel. 73-828. > ZAHVALA ! Ob težki izgubi dragega Severina Devetaka se iskreno zahvaljujejo vsem, ki 50 nk katerikoli način počastili njegov skomin. Krošljevi: strica Marjo i* Jožef, teti Vilma in Milka ter nona Tereza Jamlje, 7. marca 1976 Pnmors^drìavìwle 7. marca 1575 Dosežki v slovenski kulturi v zadnjih dveh desetletjih (Predavanje Cirila Zlobca tržaškim dijakom) Letos so se seminarja za učitelje in profesorje tržaških slovenskih šol udeležili tudi dijaki. V sredo (3. marca) jim je v popoldanskih urah predaval slovenski pesnik Ciril Zlobec. Kot smo že omenili, obisk dijakov res ni bil polnoštevilen, verjetno pa so tisti, ki so bili prisotni, doumeli kaj slovenska kultura pomeni in kakšno je sedanje stanje v literaturi. Pesnik si je svoje predavanje zamislil deloma kot posredovanje svojih misli, deloma pa kot razgovor z dijaki. Takoj v začetku je povedal, da najlaže govori o slovenski kulturi, če se opre na literaturo, ker je literatura kot informacija najbolj dostopna širšemu krogu ljudi. Slovenska literatura je vpeta v stvaren družben položaj in v konkreten čas, v družbene razmere, ki so značilne za socialistično družbo, če hočemo govoriti o slovenski kulturi v sedanjem trenutku, jo moramo naj- Ijudje tega trenutka, zato so prinesli mars’kaj novega v literaturo, tako da sočasno obstajajo drug ob drugem različni pesniški izrazi, različne smeri nasploh v literaturi. Današnja slovenska ustvarjalnost je na resnično visoki ravni; če govorimo o tem, ne mislimo pri tem na posameznika, saj ta ni več edini nosilec kvalitete, temveč cela skupina ali več skupin. Novo sicer neprestano ruši staro, vemo pa, da staro ohranja svojo visoko kvaliteto (Miško Kranjec in njegov roman Strici so mi povedali), prav tako pa vemo, da marsikaj novega, kar je lahko kot gibanje pomembno, še ni kvaliteta. Ciril Zlobec je nato naprosil dijake, da so prebrali po eno pesem Jožeta Udoviča, Gregorja Strniše, Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Daneta Zajca, Lojzeta Krakarja, Tomaža Šalamuna in Toneta Kuntnerja. Branje naj bi dalo dijakom vtis o različnosti sodobne poezije. Ciril Zlobec Prej zgodovinsko determinirati, je dejal Ciril Zlobec. Slovenci imamo kulturo, ki pomeni nekaj dru-Oega, kot pomeni kultura pri drugih narodih: pri Slovencih je kultura tesno povezana z življenjem naroda in z družbenimi stanji v določenih obdobjih. Recimo, za ča-s_u Trubarja je bila povezana s širjenjem nove vere; kar je bilo tedaj obrobno, je postalo osrednjega pomena. Generacija, ki je zdaj Prevladujoča v slovenski literatu-r*. je bila prepričana, da sta literatura in umetnost nekaj, kar ni V tesni zvezi z narodom in družbo; ukazalo pa se je, da si sleherni močnejši umetniški izraz prizadeva, da bi poslal nacionalni izraz, *ar dokazuje, da je vprašanje povezanosti med narodom, družbo in kulturo še vedno izjemno pomembno. Slovenci smo majhen narod, za-to se je večkrat bilo treba bati, da J1.0 kultura vezana le na ozek krog iddi; kultura pa povezuje ljudi V skupno zavest, da so narod. , uivišji predstavniki naše oblasti le!,tn govorijo o tem, da naj bo altura last ljudstva, pogosto to shšimo, zveni že kot fraza vendar ?Te za pomembna prizadevanja. tiar°d mora imeti nekaj, kar je *mčno njegovo, hoče utrjevati svo-v3 narodno identiteto, ki ga naj lo-‘°d drugih. Prvine te indentitete n .so v zgodovinskosti; elementi v še zgodovinskosti so dokazi bi-on!a na tem prostoru, taki do-Tn \ 'Da so; Pr®* slovenski zapisi, Cao' Prr,sveUjenstvo. Prešeren, trdii' najdemo največjo po-pr ',ev svoje zgodovinskosti pri n^sernu jVa.fo zgodovina je tes-^ Povezana s kulturno zgodovino, je nef:avn’ preteklosti je NOV, ki hlf samoobramben boi in odn‘ za spremembo družbenih dokaz naše največje zgo-p^Psti če la čas in svoj morn V nlem zanikamo, se mato-ne;. 0 °dryjveduiemo najpomemb-ni emu trenutku v svoji zgodovi-■ suoj, ppy- vsespi0$nj afirmacin. kot r P° Rezuliat NOV ta v emjfucije bi moral olajšati paska ~iUT’ in umetnosti. Sloven-Vadii^a se *e -skozi zgodovino na-razn Q na trPl}enje. ta pride do iz-ših D^. Pesmi in čutiti ga je v na- Po branju je pesnik povabil dijake k razpravi, saj je pričakoval, da bodo konkretni primeri iz poezije mlade ljudi dovolj zanimali, da bodo hoteli svoje vtise poglobiti še s kakšnim predavateljevim pojasnilom. Ni, da vprašanj ni bilo, vendar kakšnih. Prvega dijaka je zanimala polemika okoli «sporne» pesmi Aceto Mermolje! Predvsem je hotel vedeti, ali je tista pesem o Nini pornografska in ali sploh more pesnik, če je pravi, napisati pornografsko pesem. Predavatelj je pojasnil besedo «pornografija» in povedal, da Slovenci sploh nimamo prave pornografske literature, glede na vzgojo pa so ljudje lahko iskreno prizadeti ob kakem verzu. Danes se je v literaturi toliko vsega spremenilo, da je mogoče pisati o vsem, pri branju pa nas le še večkrat zbode v tisti moralni in estetski živec, ki je dediščina preteklosti. Drugo vprašanje se je glasilo: Kaj mislite o literarni produkciji slovenske emigracije? Pesnik Zlobec je odgovoril, da je tej literaturi, kolikor je pozna (Ruda Jurčec) nenaklonjen. Kar je te literature prebiral, se mu zdi po svoje tragična, saj je še njen jezik smešno starinski, ker je odtrgan od slovenstva in od sodobnega jezika, ki se je v tridesetih povojnih letih neverjetno razvil. Emigranti ne u-činkujejo kot čisti ustvarjalci, temveč kot nosilci premagane politike (belogardizma). Tretji dijak je želel zvedeti kaj več o literaturi koroških Slovencev. Po Zlobčevem mnenju: Surovost germanizacije je za nekaj desetletij zadušila normalen razvoj literarne ustvarjalnosti. Zdaj je tamkajšnja literatura «v rokah» relativno mlajših ljudi, ki so vstopili v literarni svet v zadnjem desetletju. Je nacionalno in čustveno nabita, mrka, tragična, zanjo sta značilna dva elemnta: nacionalen — proti germanizaciji; družben — zoper letargijo znotraj lastne družbe, ki ni več zmožna, da bi se soočala z nemštvom. Četrtega dijaka je zanimala knjiga o Kocbeku, ki je lani izšla v Trstu. Ciril Zlobec je v odgovoru pritrdil dijakovi misli, češ da se Kocbeka zelo rado vzporeja s Sol-ženicinom. Slovenska situacija, je povedal Zlobec, pa je bistveno drugačna kot sovjetska. Jugoslavija ima kot neuvrščena dežela velike politične muke, da vzdržuje svojo samostojnost. Naša glavna stvar je NOV, soj smo takrat začeli ustvarjati družbo, ki nam najbolj ustreza. Glede na specifiko usode slovenstva lahko pride (kot je pokazal Bolov zagovor Kocbeka) do velikih anomalij, ki povzemajo iz tekstov tiste odlomke in pomene, ki ustrezajo zahodnim interesom, da namreč prikažejo Jugoslavijo kot nesvobodno državo. «Kocbeka pa zelo visoko cenim kot pesnika in briliantnega pisca partizanskih spominov.» Dodal je še nekaj besed o že kar «filozbfski nestrpnosti Borisa Pahorja do vsega, kar je onstran Fernetičev.» Čim smo Slovenci sprejeli teorijo o enotnem kulturnem prostoru, nujno prihaja do nesporazumov, zato moramo o-hraniti določeno mero strpnosti, ki je na področju umetnosti vedno večja kot pa na političnem. Politika je edina strast, ki z leti ne popušča, zato bodo nasprotja permanentno živa. Med Slovenci iščimo tisto, kar nas druži, to pa je slovenska kultura, ki je naše osnovno bogastvo, je končal svoje izvajanje Ciril Zlobec. Hergo|d Violinist Miha Pogačnik S KNJIŽNE POLICE Boris Paternu France Prešeren in njegovo pesniško delo «France Prešeren in njegovo pesniško delo» to je naslov prve knjige obsežne študije profesorja Borisa Paternuja, knjige, ki je letos izšla kot menda edina knjižna počastitev Prešernovega jubileja in slovenskega kulturnega praznika. Če je Paternu pisal že vrsto razprav med katerimi naj omenimo kot zadnjo knjigo študij in razprav z naslovom Pogledi na slovensko književnost, potem je bil najbrž njegov pristop k Prešernu pogojen z vrsto predhodnih znanstvenih del, ki v slovenskem in jugoslovanskem slavističnem svetu niso mogla ostati neopazna. Zato predstavlja Paternujeva razprava o Prešernu nedvomno sintezo njegovega znanstvenega raziskovanja in pisanja o Prešernu, obenem pa nov tehten prispevek k naši pre-šerniani. Pa naj se z metodo avtorjevega dela strinjamo ali ne in ali naj izsledkom in ugotovitvam Paternuja damo prav ali ne. Če ABONMAJSKA KONCERTA V GORICI IN TRSTU Nastop violinista Mihe Pogačnika s orkestrom naše Glasbene matice Dirigent Oskar Kjuder ■ Na sporedu trije violinski koncerti: dva Bachova in en Haydnov Orkester Glasbene matice se pod vodstvom Oskarja Kjudra pripravlja na dvojen nastop v okviru goriške in tržaške abonmajske koncertne sezone: v Gorici bo nastopil v četrtek zvečer in sicer na odru Katoliškega doma na četrtem koncertu sezone, ki jo prirejajo Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici; v petek zvečer pa ga bomo poslušali v Kulturnem domu v Trstu na sedmem abonmajskem koncertu tržaške sezone Glasbene matice. S tem se u-spešno nadaljuje povezava na področju instrumentalnih in drugih koncertnih prireditev med Trstom in Gorico, povezava, ki se je po prejšnjem sporadičnem sodelovanju začela utrjevati ob lanski uvedbi goriškega abonmaja in dveh lanskih skupnih koncertih. Program bližnjega koncerta se vsebinsko razlikuje od običajnih programov koncertov, na katerih nastopata orkester in solist: slednji je navadno nekakšen gost večera in igra eno ali dve skladbi, medtem ko je preostali del sporeda (povečini uvodna in sklepna točka) namenjen samemu orkestru. Tokrat solist. ni gost koncerta, ampak enakovreden sodelavec, glede na svojo glasbeno preminentno vlogo celo protagonist: solist večera Miha Pogačnik je namreč sam želel igrati tri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KULTURNO PISMO IZ KOPRA Tržaška komorna skupina navdušila s prvim koncertom v Jugoslaviji Izjemno umsSniško doživetje ob nastopu znamenitega češkega kitarista Mikulka ie de?nf°}'edih- Trpljenje je (tako nost ’ yrarn,atik Ivan Mrak) last-Prionri-i ^ovenča zaznamuje kot Venil-; ,a nekemu narodu. Ta slo-dl■ k wf TABORNIŠKI É 'iJ KOTIČEK GORICA H » CA *-3 8. MAREC — DAN ŽENA V taborniško organizacijo so vključena tudi dekleta, zato se tudi pri nas srečujemo s problemi v odnosih med fanti in dekleti. Naloge in dela skušamo razdeliti ne glede na spol, pač pa upoštevamo fizično odpornost in pripravnost. Na taborjenjih skušajo dekieta po svojih močeh pomagati pri težjih delih, fantje pa so tudi dežurni v kuhinji in si sami šivajo. Taborniška organizacija ima nalogo vzgajati mladega človeka, da postane samostojen. Pri «gozdnih šolah» starejši taborniki predavajo tudi o vlogi ženske v današnji družbi in o njeni emancipa^ ciji. Žensko so vedno imeli za manj-vrednejšo. Edina njena naloga naj bi bila skrbeti za dom in otroke in se podrediti možu. Tudi v spolnem življenju je bila odvisna od moža in on jo je uporabljal kot sredstvo za spolno zadovoljitev. Prav zaradi tega so včasih nekatere ženske skoraj sovražile spolnost in so se potolažile, da delajo to samo, da imajo otroke. V dvajsetem stoletju se je položaj ženske izboljšal. Dosegle so volilno pravico, ustanovib so zakon razporoke in sedaj se še borijo za uzakonitev splava. ' Ali se je dejansko dosti spremenilo? Koliko žensk mora še garati doma in skrbeti za družino, čeprav i-ma tudi službo? Mnogo je še moških, ki ima srednjeveško mentaliteto in imajo ženo kot nekako služkinjo brez pameti. Obstaja še vedno predsodek, da dekleta morajo deviška v zakon. Mnoge so o tem tudi same prepričane. Drugače jih mož tudi lahko zaničuje, čeprav ima za sabo vrsto avantur, ženska, ki bolj svobodno gleda na spolnost, je od družbe zaničevana, moški pa, ki je «playboy», je od vseh občudovan. Zaradi vzgoje je danes še nekaj deklet, ki imajo za edini cilj zakon in družino. Kot deklice so morale pomagati mami pri hišnih opravihh in skrbeti za mlajše bratce in sestrice. Fante so vzgajali z namenom, da postanejo močni in pogumni. Njim je bilo dovoljeno tudi več prostosti, ker so morala dekleta ostati vedno doma, jim ni bila potrebna izobrazba. Takšna vzgoja dekletom ni mogla vzbuditi zanimanja do nobene stvari, vse njihove želje, da bi se kje udejstvovale, so bile zatrte, včasih še preden bi se lahko porodile. Tudi zaradi pomanjkanja spolne vzgoje so se ženske bale spolnih odnosov. Bliža se* 8. marec — dan žena. Z njim se tudi konča Mednarodno leto žena, ki ga je proglasila Organizacija Združenih narodov. Izbrali so leto 1975, ker je 25-letnica ustanovitve Mednarodnega združenja demokratskih žena. 8. marec so kot praznik proglasile udeleženke II. Mednarodne konference leta 1810. To je mednarodni dan borbe žena za enakopravnost. Na ta praznik se tudi spominjamo delavk, ki so umrle v požaru v predilnici v New Yorku, 8. marca 1909. Lastnik je bil zaprl vhod v tovarno, da bi preprečil stik delavk s sindikalnim voditeljem in s tem onemogočil beg ob izbruhu požara. 8. marec naj bi letos proslavili v gorečem upanju, da bi ženska dokončno prišla do popolne enakopravnosti in da bi v družbi dosegla tisto uveljavitev, ki ji pripada. Zvezda TRBIŽ 40 VIŠARJE 180 NEVEJSKO SEDLO 130 KOČA GILBERTI 250 FORNI AVOLTRI 20 FORNI DI SOPRA 25 PRAMOLLO 150 RAVASCLETTO 130 SAURIS 50 MATAJUR 20 MARTUIJK 45 KRANJSKA GORA 40 ZATRNIK 50 POKLJUKA 100 BOHINJ 50 VOGEL 210 KOMNA 175 KREDARICA 250 ZELENICA 120-150 KRVAVEC 50-100 VELIKA PLANINA 20-55 KALIČ 50 BOVEC 15 KANIN C 150 KANIN D 390 MEŽICA 10-46 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, ■»RST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 7. marca 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «AniT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/il nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin» v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. TVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPi. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in liska ^ ^ ZTT - Trst BENEŠKI DNEVNIK BENECANSKI KULTURNI DNEVI Dr. M. Jeršič in arh. G. P. Nimis o smernicah za teritorialno ureditev Beneške Slovenije Prvič sla se v tem okviru srečala strokovnjaka iz Slovenije in iz Furlanije - Poudarjena potreba po ožjem strokovnem sodelovanju v bodoče V okviru letošnjih benečanakih med bolj razvitimi in manj razviti-kulturnih dni je bila v petek v Špe- j mi področji. Omenil je dvig prebival-tru Slovenov okrogla miza na temo stva v nekaterih alpskih področjih, smernice za teritorialno ureditev kar je posledica razvoja turizma in Beneške Slovenije. Kot je poudaril arh. Valentin Si-monitti, ki vodi letošnje kulturne dni, potekajo benečanski kulturni dnevi že od vsega začetka v duhu konfrontacije strokovnih dognanj znanstvenikov z obeh strani meje. Ta duh je še posebej prišel do izraza na petkovi okrogli mizi, ki sta se je udeležila dr. Matjaž Jeršič z Zavoda za regionalno prostorsko planiranje SR Slovenije ter arh. Giovanni Pietro Nimis z Inštituta za teritorialne študije iz Pordenona. Kot prvi je spregovoril arh. Nimis, ki je najprej orisal stanje Beneške Slovenije ter poudaril, da zahtevajo problemi Beneške Slovenije poglobljeno strokovno razmišljanje. Po dosedanji poti bo te probleme nemogoče rešiti, zato je nujno potrebno, da se radikalno spremenijo dosedanje razvojne smernice, ki težijo k izpraznjenju tega področja (pri tem je citiral arh. Simonittija, ki v svoji študiji v knjigi Slovenska skupnost v Furlaniji podrobno analizira vse razvojne načrte, ki zajemajo Beneško Slovenijo). Gorskih področij nè moremo obravnavati izolirano, najti moramo takojšnje konkretne rešitve, obenem pa si zastaviti tudi daljnosežne cilje. Ti cilji pa nikakor ne morejo biti v delni (npr. turistični) izrabi prostora, ampak samo v celotnem razvoju, ki naj poleg konsolidacije primarnega sektorja, torej kmetijstva, upošteva tudi možnosti industrializacije in kontroliranega turizma. Ob koncu svojih izvajanj je arh. Nimis omenil še etnične posebnosti Beneške Slovenije in predlagal, naj bi se v bodoče organiziral dvostranski študijski seminar, na katerem bi slovenski in italijanski strokovnjaki podrobneje preštudirali vso problematiko Beneške Slovenije. Za njim je spregovoril dr. Jeršič, ki je prisotnim obrazložil, kako se v Sloveniji skuša premostiti razlike BERITE REVIJO nwi industrije. V Sloveniji tega procesa ni bilo, saj se je število prebivalstva v nekaterih hribovitih občinah iz historičnih in drugih razlogov celo zmanjšalo. Vendar obstaja močna politična volja, da se tak razvoj preusmeri. S tem v zvezi prihaja do pospeševanja gospodarskega razvoja manj razvitih področij ob sodelovanju gospodarskih dejavnikov z drugih področij, skrbi se pa tudi za hitrejši razvoj infrastruktur ter za i-zenačenje pogojev za izobraževanje in podobne socialne usluge. Nato je analiziral tozadevne zakonske ukrepe ter poudaril pomen samoupravnega dogovarjanja. Svoja izvajanja je sklenil s kartografskim prikazom regionalne razdelitve Slovenije in hierarhije centrov, na katere se ta razdelitev opira. Prisotni, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem obeh pradavateljev, so nato v debati načeli še vrsto problemov, predvsem pa so se zanimali za urbanistično prakso v Sloveniji, za odnose med vlado in občinami (pri tem je prišla do izraza velika moč semoupravnih organov in občin, saj je urbanistični načrt Slovenije že pet let v diskusiji prav zaradi nekaterih pomislekov krajevnih faktorjev), za ureditev e-koloških problemov v Sloveniji ter za probleme spomeniškega varstva Predvsem pa je okrogla miza pokazala, da so take konfrontacije izredno pozitivne in da bi jih bilo treba v bodoče še pospeševati. Skrb za bodočnost tržiškc ladjedelnice Položaj v tržiški ladjedelnici Ital-cantieri je bil včeraj na deželni ravni predmet dveh ločenih razgovorov; najprej so se zastopniki.deželne sim dikalne zveze in tovarniškega sveta Italcantieri sestali s predsednikom in podpredsednikom deželnega odbora Comellijem in Stopperjem, pozneje pa je sledil sestanek s predstavniki političnih skupin v deželnem svetu. Predstavniki delavstva so postavili zahtevo po vključitvi ladjedelnice v spisek ladjedelskih obratov, katerim bodo zaupana nova naročila v okviru obnove ladjevja laniji - Julijski krajini sklicala posebno pripravljalno konferenco, ki naj bi bila posvečena izključno vprašanjem tukajšnjega ladjedelstva. S to zamislijo sta Comelli in Stopper povsem soglašala in v tej zvezi predlagala, naj bi bil pripravljalni posvet v prvi polovici aprila. Zahtevo po podrobni preučitvi sedanjega položaja in predvsem bodočega razvoja tržiške ladjedelnice so predstavniki delavstva postavili tudi zastopnikom svetovalskih skupin v deželnem svetu. Sestanka se niso mogli udeležiti le svetovalci PSI, ki se V KOPRU IZŠLO POMEMBNO DOKUMENTARNO DELO O Slovenski Istri v boju za svobodo Knjigo sta napisala Vid Vremec in Milan Guček ter jo posvetila 30. obletnici osvoboditve - Govor je tudi o narodnostnem boju istrskih Slovencev pred vojno KOPER. 6. — Obalno kraški od-1 avtorjev in nad 300 drugih sode-bor Zveze borcev in založba Lipa | lavcev. Njena pomembnost je tudi sta organizirala v Kopru tiskovno konferenco ob izidu knjige Slovenska Istra v boju za svobodo. Poleg predstavnikov sredstev javnega obveščanja so bili prisotni tudi številni bivši borci ter predstavniki družbeno-političnega življenja obale in Sežane ter gostje iz zamejstva — predstavniki dolinske občine in odporniške organizacije ANPI. Knjiga, ki sta jo napisala Vid Vremec in Milan Guček, je izredno pomembno dokumentarno delo, saj do največjih podrobnosti osvetljuje zgodovinski boj ljudstva Slovenske te dni mudijo na strankinem kon-1 Istre do končne osvoboditve. Obse-gresu v Rimu. | ga 700 strani, sodelovalo pa je 25 tiiiiiiiumiiiiiuiiiiimiiiisiiniuiiuuiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii!iuiiimuiuiiii!!i CB ROBU PROCESA 0 RiŽMI Luciano Hesse in Križ V zvezi s člankom «Luciano Hes-1 cistom - fašistom? Kako more pri-se in Križ», ki ste ga s podpisom čati, da ga ni nikoli videl v unifor-N.T. objavili v P.d. 5. t.m., želim mi SS in da ni sodeloval pri zlo-najprej pojasniti, kako je prišlo do ' činskih racijah nad našim prebival čitanja aktov, iz katerih je razvidno, da je Boris Tence pričal v prid kolaboracionista, fašista in nacista Hesseja, tolmača in očividca grozodejstev Rižarne, zloglasne Collottije-ve bande in bunkerja - mučilnice nemške komande SS-SD na Trgu O-berdan. Odvetnik Canestrini je vprašal predsednika sodišča, kdaj in kako je bila Hesseju zmanjšana kazen od 10 na 3 leta. Pred. Maltese je prečita! priziv, ki ga je 26. 1. 1946 Hessejev odvetnik Guido Zennaro vložil porotnemu sodišču, češ da Hesse ni nikoli sodeloval pri racijah ali a-retamjah. Kaj še, pomagal je številnim aretiranim partizanom in jih osvobodil iz rok Nemcev. V potrdilo je odvetnik Zennaro navedel priče, med katerimi Borisa Tenceja, ki jfe '29. L011M6' ofr S.lo pod prisego izjavil sodišču, kar ste v Vašem dnevniku že objavili. Prav njegova izjava je Hesseju največ koristila, da so mu kazen zmanjšali. Na podlagi gornjega se postavljajo vprašanja; 1. Kako je mogoče, da izjavlja sin znane antifašistične družine, katerega brat je padel v partizanih, v prizivu, ko mu je že znana prvotna obsodba Hesseja na 10 let, da je njegov prija- Finmare. V tej zvezi naj bi deželna uprava še pred napovedano konfe-1 telj? 2. Če je njegov prijatelj, kakš-renco o državnih udeležbah v Fur-1 no vrsto prijateljstva je gojil z na- stvora, ko sam Hesse to priznava pod pritiskom neizpodbitnih dokazov in pričevanj? 4. Katerim partizanom je Hesse pomagal? Katere partizane so po njegovem posegu Nemci osvobodili? 5. Kdaj in kolikokrat je Hesse obvestil Tenceja pred racijami, saj je bila v Križu izvršena samo ena množična racija; takrat so odpeljali v Nemčijo približno 200 domačinov! 6. Iz nobenega akta ne izhaja, da bi Hesse kdajkoli in v kakršnikoli obliki pomagal nesrečnikom, ki jih ni več med nami. Nasprotno, odlikoval se je kot zagrizen in krut nacist, kar potrjujejo preživeli številni sorodniki upepeljenih v Rižarni ali v drugih taboriščih. 7. Ko je Tence s svojim pričevanjem razbremenjeval Hesseja, je že dobro vedel, zakaj je bil Hesse predhodno obsojen na deset let! Naj. omenim med drugim, da je bil med najzvestejšimi in najbolj zagrizenimi nacisti, ki so leta 1944 s Skorzenyjem na čelu osvobodili Mussolinija na Gran Sassu. Torej stoodstotno zvest nacistični ideji in Hitlerju! Čemu torej tako lažnivo razbremenilno pričevanje v prid zločinca-nacista Hesseja? Kakšno je bilo takrat ali je še danes ozadje? Vaščan E PORI SPORT SPORT AVTOMOBILIZEM NA DIRKI ZA VN JUŽNE AFRIKE Avstrijski dirkač Niki Lauda priboril Ferrari] u se en uspeh S tem je tudi na lestvici za SP povedel z velikim naskokom JOHANNESBURG, 6. — Avstrijec Niki Land» je na ferrariju zmaga' v. Johannesburgu na mednarodnem avtomobilskem tekmovanju z?t Veliko nagrado Južne Afrike. Zmago si, j» pribori) kljub temu. da mu je v ze.V.Hučmb krogih začela puščati zadaj», leva guma in je na cilj prispel s popolnoma prazno zračnico. • Lestvica te d’ike je taka: 1. N.ki i^uda (Av.), ki je na ferraci ju prevozil 78 krogov v 1. uri . 42'18”4 s p.h. 187,730 km na uro 2. James Hunt (VB) mclaren 3. Jochen Mass (ZRN) mclaren 4. Jody Scheckter (JA) tyrrel 5. John Watson (Ir.) penske 6. Mario Andretti (ZDA) parbelli jones 7. Tom Pryce (Wales) shadow 8. Vittorio Brambilla (It.) march 9. Patrick Depailler (Fr.) tyrrell Lestvica za SP je po tej dirki 1. Niki Lauda (Av.) 18 2. Patrick Depailler (Fr.) in James Hunt (VB) 6 4. Jochen Mass (ZRN) in Jody Scheckter (JA) 6. Tom Pryce (VB) 7. Hans Stuck (ZRN) 8. John Watson (Ir.) 9. Mario Andretti (ZDA) odrezala Mittermaierjeva (ZRN), 2. i pa je bila Avstrijka Kasererjeva. SMUČANJE Uspeh ZDA COPER MOUNTAIN, 6. — Ameri-kanci so dosegli lep uspeh v veleslalomu na mednarodnem smučarskem tekmovanju za SP v Coper Mountainu. Zmagal je namreč njihov tekmovalec Jones, pred svojim rojakom Mahrom in Švicarjem Par- Najboljši Italijan Gros je bil 7., Šved Stenmark pa šele 14. Italijanski tekmovalec G. Thoni je odstopil. K ženskem slalomu se je najbolje V slalomu za jahorinski pokal, ki šteje tudi za evropski pokal, so imeli največ uspeha italijanski smučarji. Prvo mesto je zasedel Italijan Mauro Bernardi. Drugi je bil Perot (Francija) in tretji Oberfrank (Italija). Od jugoslovanskih smučarjev sta se uvrstila samo dva, in sicer: Andrej Koželj na 25. mesto in Miran Gašperšič na 29. mesto. Bojan Križaj ni nastopil, ker nastopa na ameriški turneji za svetovni pokal. Izidi smučarskih tekem uslužbencev radia Trst v veleslalomu na Piancavallu. Moški; 1. Franco Gallini 2. Igor Tuta 3. Graziello Olenik Ženske: 1. Elena Comelli 2. Ester Gallini 3. Jasna Merku Otroci : 1. Corrado Pipolo 2. Peter Gerdol 3. Romano Pipolo Igor Tuta ATLETIKA Dvojna zmaga SZ nad ZDA LENINGRAD, 6. — Na mednarodnem atletskem dvoboju v Leningradu («indoor») je SZ premagala ZDA pri moških s 76:64, pri ženskah pa s 75:53. UMETNOSTNO DRSANJE GOTEBORG, 6. - Sovjetska dvojica Pahomova - Gorškov je že šestič osvojila naslov svetovnega prvaka v plesu na ledu. 2. sta bila Moisejeva - Minenkov (SZ), 3. pa O’Connor ; Millns .(ZDA}, BOKS Jugoslovanski poklicni boksar Mate Parlov je na avstralski turneji prvič zmagal. V Sydneyu je premagal domačega boksarja Fenitikija po točkah; boksala sta 10 krogov. ODBOJKA Nekaj sinočnjih ligaških odbojkarskih izidov: MOŠKA A LIGA Nova Linea - Gargano 3:1 (9, -13, 13, 9) MOŠKA C LIGA Bor - GM 3:2 (-7, -13, 11, 8, 11) ŽENSKA C LIGA Breg - Voltolini 3:1 (-2, 7, 4, 10' MOŠKA D LIGA Kras - PAN Natisoma 3:0 (10, 10, 1) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Corridoni - Sloga 3:0 (11, 6, 11) Torriana - Sokol 1:3 2. MOŠKA DIVIZIJA Rozzol - Dom 3:2 KOŠARKA MLADINCI Arte - Bor 73:72 (30:34) KADETI Tekma Italsider - Bor je zaradi odsotnosti sodnikov odpadla. NOGOMET Breg je v prijateljski nogometni tekmi premagal Flaminio s 4:2. OBVESTILO ŠK Kras vabi vse odbornike, da se zberejo danes, 7. marca, ob 14.30 v gostilni v Saležu za trasi-ranje trim steze. KOŠARKA V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Visok poraz Olimpije Izidi 22. kola 1. zvezne jugoslovanske košarkarske lige (moški): Partizan - Olimpija 125:104 Zadar - Lokomotiva 94:93 Metalac - Bosna (po podaljških) 88:87 Borac - Beko 86:79 Željezničar - Crvena zv. 81:83 Industromontaža - Rabotnički 77:70 Srečanje Radnički - Jugoplastika bo jutri. NOGOMET S srečanjem Željezničar — Radnički (Niš) se je začel spomladanski del 30. državnega prvenstva v nogometu. Igralci iz Niša so zelo presenetili, saj so iz Sarajeva odnesli obe točki. Edini gol je 15 minut pred koncem dal krilec Andrejevič. Vse ostale tekme 18. kola 30. državnega prvenstva bodo jutri. SMUČARSKI SKOKI Avstrijec Toni Innauer premočno vodi tudi po drugem dnevu smuških poletov v Oberstdorfu. Včeraj je v brezhibnem slogu letel 168 m daleč. Drugi je Nemec Weisspflog, ki je skočil 159 m in tretji Norvežan Berg, ki je poletel in m. Od jugoslovanskih skakalcev je bil Loštrek s skokom 130 m trinajsti, Norčič 24. (Žal je pri skoku 140 m padel), Štefančič 26., Demšar pa 27. Včeraj je bilo nad 20 skokov preko 150 m. NAMIZNI TENIS Namiznoteniški igralci zagrebškega Vjesnika, državni prvaki Jugoslavije so v Zagrebu že tretjič osvojili evropski pokal. V finalnem dvoboju so premagali ekipo praške Sparte s 5:1, ki pa je v Zagreb dopotovala brez svojega najboljšega igralca Orlovskega. Izidi: Jurčič — Ovčerik (16:21, 18:21) 0:2 Šurbek — Kavka (21:7, 21:8' 2:0 Stipančič — Kunz (21:1, 14:21, 21:18) 2:1 Šurbek — Ovčerik (21:19, 17:21, 21:17) 2:1 Jurčič — Kunz 2:1 (14:21, 21:18, 21:15) Čiča zmaga Jur- Stipančič — Kavka (21:3, 21:19) 2:0 v tem, da razen narodnoosvobodilnega boja podrobno govori tudi o narodnostnem boju istrskih Slovencev pred drugo svetovno vojno. Avtorja sta posvetila svoje delo tridesetletnici osvoboditve. SILOVIT POŽAR NA SLAVNIKU Danes zjutraj ob 6.10 je uspelo pogasiti velik gozdni požar na področju Slavnika. Približno 24 ur je trajal boj z ognjem, v katerem so sodelovali poleg poklicnih gasilcev iz Sežane, Kopra, Pazina, Buzeta in Materije tudi enote Jugoslovanske armade, gozdarski delavci in številni prebivalci okoliških krajev. Najprej je začelo goreti v bližini Jelovice na hrvatski strani, zaradi vetrovnega vremena pa se je po-, tem požar hitro širil na Slavnik in Kolnik. V popoldanskih urah je bila močno ogrožena tudi že železniška postaja Pogorje, kjer je stalo nekaj vagonov z lahko vnetljivimi kemikalijami. Prav na tem področju so ggsilci in drugi pokazali veliko požrtvovalnost in preprečili morebitne eksplozije. PRIREDITVE OB 8. MARCU Na vsej slovenski obali se vrstijo prireditve ob osmem marcu, mednarodnem dnevu žena. V kolektivih prirejajo zakuske, borčevske organizacije obiskujejo bivše borke in matere padlih partizanov in jim izročajo priložnostna darila. Od večjih prireditev naj omenimo popoldansko akademijo v Tomosu, kjer je v kulturnem programu sodeloval tudi orkester jugoslovanske vojne mornarice iz Pulja ter uspelo a-kademijo v Izoli, ki jo je organizirala občinska konferenca SZDL. Mnogi kolektivi so tudi organizirali izlete za žene v notranjost dežele in v tujino. PRED POBRATENJEM^ KOPRA IN BOSANSKEGA BRODA Iz Bosanskega Broda se je vrnila delegacija koprske občinske skupščine pod vodstvom predsednika Maria, Abrama. V tem bosanskem mestecu se je pogovarjala o pobratenju med obema mestoma. Pogovori so bili zelo uspešni in predstavniki obeh mest so ugotovili lepe možnosti sodelovanja na raznih področjih. Med drugim je tu tudi predelava nafte; Bosanski Brod že ima rafinerijo, Koper pa je ta o-bjekt vključil v svoj srednjeročni plan. Lepe možnosti so tudi na P0-drečju prometa, kjer imajo koprski šoferji in avtomehaniki že tradicionalne stike z Bosanskim Brodom. Kakor je znano, je Koper podpisal listine o pobratenju doslei z Jajcem, Zadrom, Valjevom. Nikši-čem in Prilepom, z Bosanskim Brodom pa naj bi to listino podpisali na slavnostni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku 15. maja. danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 domači: KO VZLETIJO GOLOBI; ob 16.00 amer.: GANGSTER LEPKE; ob 18.00 in 20.00 danski: AVTOCESTA V POSTPT 7T IZOLA: ob 10.00 ameriški: PODVIGI SLAVNEGA POPAJA; ob 16.00, 18.00 in 20.00 italijanski: SMRT V RIMU. ŠKOFIJE: ob 17.00 ameriški: ŠERIF IZ KLANA. PIRAN: ob 10.00 domači: MARŠ NA DRINO; ob 16.00 in 18.00 ameriški: CLEOPATRA JONES; ob 20.00 ameriški: PATTON - JEKLENI GENERAL. PORTOROŽ: ob 20.00 ameriški: ALICE NE STANUJE VEČ TUKAJ. TRGOVINE Na obali bosta danes med osmo in enajsto uro dežurali dve trgovini. V Piranu: Samopostrežna 57, «Nanos» Zelenjavni trg; Mesnica «Agraria», Kidričevo nabrežje. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu. Posebej opozarjamo še na mesec madžarske kuhinje v restavraciji Ljubljana v Portorožu. Gostom so na razpolago števine madžarske specialitete, za zabavo pa skrbi madžarski orkester. Mali oglasi £ ■ moquette ■ El CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam. 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev. VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tel. 211-489. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. IZGUBIL se je pes BASSETHOUND na področju Veliki Repen. Prosimo telefonirati : 227-139L Nstgrada. PRODAM prazno skladišče 135 kv.m na Opčinah, Ul. della. Vena 10. Telefonirati 825-011. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Crnoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tei 65-923. DELAVCA veščega dela z navojni-cami išče PURINI, tretja prečna ulica vzhod - Industrijska cona. AUTOSALONE FIAT - Ul. Roiano 6 -Prodaja in predstavitev novih avtomobilov - Izbrani rabljeni avtomobili: 500 -69, 126 ’73, 127 ’72, 850 Special ’69, 850 coupé ’68, 128 ’69, 125 Special '70, UGO R '68, Lancia Fulvia beri. '70, Fulvia coupé '67, Fulvia coupé 3 '75, Mini '72, Alfa sul '73, Renault 16 TL '71, Peugeot 204 '71, Ford 20 M plinska napeljava; poltovornjaki: 850 dostavni, 1100 T dostavni, 500 fam. '70, Opel Record 1500 fam. Obiščite nas tudi ob nedeljah. Tel. 413-337. SPLOŠNA OPREMA Sto-ibLc od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 jtaBplast Trg Ospedale 7 ts ■ preproge ■ o < e, < *v e> eT CERTI NAQ/ DS ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MALALAN URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE «iSSSSf mini e SltMOmSORisT ■ ' L- ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1 -'V —“ ; OB SOBOTAH ODPRTA V / MEHANIČNA DELAVNICA IN REZERVNI DEU OD 8.30D012.30 ISUPERMARKET DONIJO 157 JEZ TEL. 82 65 41 DESIAR AUTORALLY 0 Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford - wolkswagen - nsu opel • Oprema za rally • Gume: Michelin - Uniroyal - Kleber - Dunlop. • Originalni nadomestni deli: Lucas - Marelli - Ferodo Abarth - VDO. PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAEEÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAEFÈ Vam daje vedno vse najboljše PRAŽARNAs UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820 747 . Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 • 750.575 ZERIflL ARREDAMENTI SPA 34139 TRST UL. SETTEFONTANE 62, TELEF. 040/772731 ram železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI v. / ■ '.L - ■.. M ■ ■; ro Industrijo, kmettistvo In za dom TRST /ftadactrtfikt «m») •ofuo. tp ■ T.I. nt-17» LADY PLAST TRST — Ulica Ugo Foscolo 5 (Pasaža) - Tel. 744-520 ŽALUZIJE ZLOŽLJIVA VRATA PLASTIČNE REBRAČE PLASTIČNE OGRAJE MOQUETTES VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO,12/1 TRST - TEL. 813301 !• I V» /*? ' ''*? - :■ ¥ -• '»-V ,v Vse za sodobno opremo In stilno pohištvo - Izbrani artikli UGODNE CENE! .-KUHINJE I ' ' • VH0DI KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS SN GARANCIJO Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah