245
Narodno-gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
IV. Gospod zbornični svetnik Fran Omersa poroča v imenu odseka, da je neka zadruga slikarjev kazal in napisov prosila pri visokem c. kr. trgovinskem mini-sterstvu za uvrstitev tega obrta med rokodelske obrte ter je v prošnji poudarjala posebno to, da je mogoče napraviti dobro in pravilno kazalo, le če se kdo 3 do 4 leta te stroke praktično uči. Ker so enakovrstni obrti pleskarjev, lakirarjev itd. všteti med rokodelske, za zvr-ševanje gori omenjenega obrta pa ni treba sposobnost-nega izkazila, zato pleskarji, lakirarji itd lahko izdelujejo kazala s pomočniki, ki so jih izučili slikarji kazal
in napisov, slikarji kazal in napisov pa ne smejo opravljati tudi pleskarskih in lakirarskih del itd.
C. kr. deželna vlada prosi, da se zbornica izreče o uvrstitvi obrta slikarjev kazal in napisov med rokodelske obrte, pri tej izjavi pa da se ozira na svojstva tega obrta in na razmere po večih mestih ter po deželi.
Pleskarji in lakirarji so na Kraujskem v mestu Ljubljani, potem v davčnih okrajih Krškem, Radeškem, Radovljiškem in Kamniškem, in sicer ima Ljubljana sedaj 6 pleskarskih in lakirarskih obrtov, slikarjev napisov in kazal kot samostojnih obrtnikov pa ni v deželi, ampak ta obrt je samo v zvezi z obrtom pleskarjev in lakirarjev. Razen tega se pa tudi pripeti, da slikajo in iz-izdelujejo kazala osebe, ki se z nobenim obrtom ne pečajo. Gotovo se sliisanje kazal in napisov bistveno razlikuje od pleskanja in lakiranja, če se oziramo na potrebni uk in na opravila pri obeh obrtih; četudi se nasprotno mora zopet trditi, da se mnogi tukajšnji obrtniki (pleskarji in lakirarji) v slikanji kazal iu napisov odlikujejo, ali drugo je, če je primerno in v korist obema obrtoma, da se loči slikanje napisov in kazal od pleskarskega in lakirarskega obrta.
To je glede na razmere tega zborničnega okraja zanikati, ker bi se zbok premalo dela slikarji kazal in napisov kot samostalni obrtniki ne mogli vzdržati niti v Ljubljani, še manj pa na deželi, kjer fe celo pleskar in lakirar le tu in tam kateri posamezen.
Ako bi se torej slikanje napisov in kazal uvrstilo med rokodelske obrte, lahko bi se primerilo baš zaradi tega, Ker imajo redkokedaj slikarji kazal in napisov kaj dela, da bi se v škodo občinstva tako delo niti ne moglo zvršiti, ali pa le z večimi stroški nego sedaj, ker z ozirom na neznatni pomen tega obrta ni moči govoriti o kakovih dohodkih njegovih, in vsled tega bi ta obrt kot rokodelski obrt celo po večih mestih ne bil zastopan, ali pa le v zvezi z pleskarskim in lakirarskim obrtom. Zatorej meni odsek, da ob razmerah, ob ka-keršnih pleskarji in lakirarji slikajo kazala in napise, vsaj za Kranjsko ni želeti premembe v rečenem smislu. Iz teh razlogov predlaga odsek: Častita zbornica naj se v svojem poročilu za to izjavi, da z ozirom na tukajšnje razmere slikanja kazal in napisov ni uvrstiti med rokodelske okrte. — Predlog je bil vzprejet.
V. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je mestni magistrat vsled vloge črevljarske zadruge v Ljubljani prosil zbornico, da bi se izrekla o vprašanji, če so trgovci s pozamentirskim drobnim in norimberškim blagom opravičeni tržiti z moškimi, ženskimi in otročjimi črevlji.
Za odločitev o tem vprašanji je po mnenji odse-kovem merodajen' kupčijske dvorne komisije dekret z dne 11. julija 1818. 1. št. 7032, ki je bil z gubernijalno odredbo z dne 28. julija 1818. 1. št. 8749 naznanjen c. kr. okrožnim uradom in se nahaja v ilirski provin-cijalni zbirki zakonov v V. dodatnem zvezku, v letniku 1818. 1., na strani 440.
246
Ta dekret, ki razpravlja vprašanje, kateri trgovci smejo prodajati črevlje in škornje, slove tako le : „ Vsled mnogih vprašanj, če imajo in kateri trgovci imajo pravico prodajati črevlje in škornje, v katerem oziru se dosedaj po raznih pokrajinah ni postopalo po enakih načelih, ter tudi vsled mnogih pritožeb črevljarjev pa trgovcev je njegovo Veličanstvo blagovolilo potrditi z Najvišim odlokom z dne 23. junija 1818. 1. načelo, katero je postavila visoka kupčijska dvorna komisija in ki slove: Črevlje in škornje kot predmet speku-lativne trgovine in kot blago, ki je dovoljeno v prometu, je sicer dopuščeno prodajati tistim trgovcem , ki imajo posebne trgovske pravice, pa le, če spadajo črevlji in škornje res med tisto blago, za katero imajo pravico, in potemtakem smejo tudi galanterijski trgovci prodajati le svilnate in vezene, nikakor pa ne tudi usnjenih črevljev, toda onim trgovcem, ki imajo splošne trgovske pravice ter smejo, kakor prodajalci meševitega blaga zunaj glavnih mest, prodajati vse dovoljene reči, ni moči prepovedati prodajati črevljev in šsorenj ravno tako ne, kakor jim ni zabranjena trgovina z rokavicami, klobuki, strugarskimi in pozamentirskimi izdelki itd. Ta dekret priznava torej pravico, prodajati črevlje in škornje, le takim trgovcem, ki imajo posebno dotično trgovinsko pravico ali splošne trgovinske pravice ter smejo, kakor prodajalci meševitega blaga, prodajati vse dovoljene izdelke.
Odsek meni, da ne smejo niti trgovci z drobnim in norimberškim blagom niti trgovci s pozamentirskim blagom prodajati črevljev in škorenj na podlogi svojih trgovskih pravic. Kar se tiče prodaje z usnjem obšitih in s podplati podšitih črevljev iz sukna, klobučine ali druge tvarine, osnovana je po mislih zbornice tudi ta pritožba črevljarjev.
Nasproti pa se odseku trgovina s klobučinastimi obuvali, ki niso obšita z usnjem niti nimajo usnjenih podplatov, in tudi trgovina s copatami ne vidi vtikanje v obrtne pravice črevljarjev, ker niso črevljarski izdelki.
Odsek zatorej predlaga: Častita zbornica naj se izjavi do mestnega magistrata v omenjenem smislu. — Predlog je bil vzprejet.
VI. Gospod zbornični svetnik Jarnej Žitnik poroča o vprašanji, ki ga je sprožila neka obrtniška oblast, če smejo kramarji in trgovci s pozamentirsiiim in modnim blagom prodajati moške klobuke iz klobučine. Ker. po mnenji odsekovem taki blobuki ne spadaja med modno blago, še sedaj merodajni dvorni 'dekret z dne 20. fe-bruvarija 1822. 1. klobukov iz klobučine ne prišteva med blago, s kojim smejo kramarji tržiti, in ker klobuki iz klobučine nič vkupnega nimajo s pozamentirskim blagom, predlaga poročevalec po kratkem utemeljevanji: Zbornica naj se v omenjenem smislu izjavi, — Predlog je bil vzprejet.
VIL Gospod zbornični svetnik Fran Omersa poroča, da je Graška zbornica prosila, da bi zbornica njeno peticijo za hitro izvedbo reforme krošnjarskega zakona pri-
poročala pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu. Ta peticija se je predložila zato, Ker se vedno bolj širi krošnjarstvo ter dela veliko konkurenco stalni trgovini, vsled česar je tudi mnogo pritožeb. Zelja, da se kmalu izvede reforma krošnjarskega zakona, je toliko bolj opravičena, ker se je nadejati, da bode času primerni pre-osnova tega zakona pomagala zoper selaj razširjeno krošojarstvo.
Zaradi teh okoloosti predlaga odsek: Častita zbornica naj priporoča peticijo Graške zbornice. — Predlog je bil vzprejet.