DEŽELNA HIŠA V LJUBLJANI V POZNEM 18. STOLETJU D am jan Prelovšek H iša deželnih stanov n a Novem trg u v L jubljani, k atero je po K m e­ tijsk i družbi nasledila novoustanovljena Slovenska ak ad em ija z n a ­ nosti in um etnosti, je doslej veljala za ugledno baročno stavbo iz srede 18. stoletja. Poleg s p ilastri členjene fasade in poudarjenega rizalita, bi za zreli barok govorili tu d i p lastičn i pasovi p ritličn e rustike. Slo­ govno neen o tn o st m ed fasado in n a drugi stra n i m ed k itasto o rn a­ m entiko in klasicističnim portalom se je dalo pač razložiti z dom nev­ nim i poznejšim i predelavam i. Ni čudno, če si torej u m etn o stn a zgo­ dovina ni m ogla dosti pom agati z obnovo lontovža po letu 1773, k ar so trd ili zgodovinarji.1 Po stilno k ritičn i presoji si je šu m i2 z arhivsko letnico upal povezati le strogi p o rtal (sl. 109), za ostalo fasado pa je m enil, da je vsaj dve desetletji starejša. Ob tolikih te h tn ih dokazih bi ne kazalo dvom iti o času p refasad iran ja stanovske hiše, če ne bi arhivski podatki govorili povsem drugače. V fasciklu o deželni hiši v Arhivu Slovenije nam reč berem o, da je n a č rt fasade leta 1786 naredil inženir Jožef Schem erl.3 K ako da je ta p odtak ostal toliko časa neznan? Do F ab jan čiča4 in K osa5 so se n a ­ pake sta re jših piscev6 n ek ritičn o ponavljale in šele onadva sta prva zanesljiveje osvetlila začetke deželne hiše, n ista pa več podrobneje posegla v novejšo stavbno zgodovino lontovža. Tako je F ab jan čič svojo izčrpno analizo končal z letom 1782, ko je stanovski inženir Leopold Lieber predlagal m an jša popravila, ne da bi od Jellouschka7 prevzeti podatek tu d i sam dalje preverjal. Sporočilo o Schem erlovi prezidavi 1 J. Vrhovec: Die Wohllöbl. Landesfürstliche Hauptstadt Laibach, Laibach 1886, p. 139; V. F(abjančič), .Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti“ , Tovariš, IV, 1948, pp. 734—735, 759—760. 2 Nace Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961, p. 127. 3 AS, Deželni stanovi, Reg. II, fasc. 4, 1784—1792, I. del, 1786. 4 Fabjančič, cf. op. 1 . 5 Milko Kos: Srednjeveška Ljubljana: Topografski opis mesta in okolice, Ljubljana 1955, p. 20. 6 Dzimski: Laibach und seine Umgebung, Laibach 1860, datira fasado celo v 17. stoletje, kar povzema še P. von Radies: Alt-Krain, W ien-Laibach 1900—1901, XIII, list 49. 7 A. Jellouschek, .Beiträge zur Geschichte des Landhauses in Laibach“ , MHVK, 1858, pp. 61—62. zunanjščine lontovža je zanesljivo in ga p o trju je tu d i vsa stare jša zgodovina stavbe. Prvo podrobnejšo podobo deželne hiše nam je oh ran il Valvasor (sl. 102).8 Poslej so lontovž še večkrat popravljali, v endar pa je do leta 1786 oh ran il bolj ali m an j nesprem enjeno zunanjščino. V začetku 18. sto letja so stavbo tem eljiteje obnovili, n a to pa se dolga d esetletja zopet nihče n i zm enil zanjo. K apelo svetega A hacija, ki je bila v prvem n a d stro p ju poleg svečane dvorane, so opustili leta 1785, do­ končno pa jo je o d stran ila šele Sehem erlova prezidava.9 Stanovi, k a ­ te rih moč je pričela ugašati, za svoje delo niso rabili več vsega lon­ tovža in so ga počasi sprem injali v donosno n ajem n o poslopje. Prvi so se vanj naselili trgovci, po sredi 18. sto letja pa še novoustanovljena deželna p rav d n a p isarn a in zem ljiško k njižni u rad .1 0 Z ato je tudi m alo verjetno, da bi stanovi že ted aj skušali prezidati svojo im ovino in jo o k rasiti z m o n um entalno fasado. S ta n je so počasi sprem enile terezi­ jan sk e reform e, ki so te rja le vedno nove prostore za h itro narašču jo če uradništvo. Do leta 1773 je bil lontovž že tak o zanem arjen, da so s ta ­ novi n am erav ali za deželne p isarn e in b lag ajn e te r za glavarjevo s ta ­ novanje sezidati povsem novo poslopje, ker se je staro hišo kom aj splačalo p opravljati. K er je bilo s cesarskim odlokom 7. m aja 1774 konec ta k ih n ačrto v ,1 1 so lontovž m orali obnoviti po predlogu zid ar­ skega m o jstra L ovrenca P rag er j a, p ri čem er je šlo le za vzdrževalna dela in m an jše ad ap tacije. P renovili naj bi ostrešje, stropove, stene, tla, v rata, okna in peči, k ar bi stalo 10.672 goldinarjev in 54 k ra jc a r­ jev.1 2 K er je že leta 1782 deželni in žen ir Lieber predlagal ponovna n u jn a popravila v vrednosti 2886 goldinarjev in 57 k ra jc arjev ,1 3 kaže, da delo n i moglo biti opravljeno v celoti. Lieber je vodil še prezidave za n am estitev posam ičnih deželnih uradov leta 1784, poslej pa je bil prezaposlen z g rad n jo cest in je vzdrževanje lontovža prevzel inženir Jožef S chem erl.1 4 Ta se je zavzel za tem eljito obnovo stavbe, ki naj bi dobila tu d i novo zu n an je lice. G ubernij v G radcu m u je za delo zagotovil 4000 forintov. Z ataknilo se je le pri fasad n ih p ilastrih , ker je guverner m enil, da bi se dalo p rih ra n iti zanje n am en je n ih 400 fo rin ­ tov, še posebej, ker gre za n ep o treb en arh ite k to n sk i okras. D vorna g rad b en a d irekcija pa je ju lija 1786 le p ritrd ila Schem erlu, da m ora s p ilastri zakriti, dve štiri cole iz stene štrleči kovinski sponi za o ja­ čan je zidu.1 5 Izdatkom za p ilastre se tak o ni bilo m ogoče izogniti, n ista pa m an jk ala opozorilo, da naj se varčuje z opeko in ponovno uporabi stare zidake te r prepoved vsakršnega drugega nepo treb n eg a ok raše­ v an ja. P reu red it vena dela za potrebe deželnih uradov so tra ja la več 8 Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain, III, Laibach—Nürnberg 1689, uvodna grafika v 11. knjigo. 9 Verwaltungsarchiv, Dunaj, A lter K ultus, fara Ljubljana, fase. 255, leto 1847. Tedaj so razm išljali o ponovni ureditvi kapele na starem mestu. 1 0 Fabjančič, op. cit. 1 1 Jellouschek, op. cit., p. 62; Vrhovec, op. cit., pp. 140—141; Fabjančič, op. cit. 1 2 Fabjančič, op. cit., po Jellouschku. 1 3 isto. 1 4 AS, Gub., R epertorium über Lehen, Bau, Privatm aut, Sanität, M agistraten und Strassen Sachen im Jahre 1784—1786 (akti so izgubljeni). 1 5 Cf. op. 3 (dopis gubernija v G radcu 20. VII. 1786). let in kot kažejo arhivski akti, so se ted aj lotili tu d i obnove sejne dvorane.1 6 V ta leta m oram o d a tira ti še sed an ji portal (sl. 109) in po vsej v erjetn o sti tu d i razširitev prvotnega stopnišča. Mnogo dela je ostalo še neizvršenega, ko je zaradi vojne vlada leta 1789 u stav ila vse g rad n je.1 7 Odslej je poostreno v arčevanje še h u je zaviralo prezidavo. Schem erl, m očno zaposlen z g rad n jo cest in izboljševanjem plovnosti rek, je nadzor nad lontovžem prepustil M ateju M raku,1 8 u rad n ik u k ran jsk e gradbene direkcije. V glavnem je bila ad a p ta cija deželne hiše k o n čan a do oktobra 1790, p rih o d n jeg a le ta pa je, z nu jn ejšim i nalogam i obrem enjeni Schem erl, prosil za odvezo od n ad a ljn jeg a so­ delovanja p ri vzdrževanju stanovske hiše.1 9 Do francoske zasedbe je lontovž ostal več ali m an j nedo tak n jen , le da so stanovi leta 1807 svoji posesti pridružili še dosedanjo Pogačnikovo hišo2 0 v Salendrovi ulici. Francozi so lontovž sprem enili v sodišče z zapori. Po n a č rtu in žen irja F ab u leta2 1 so leta 1812 v p ritličju zazidali nekaj oken in vrat, za vzdrževanje stavbe pa niso preveč skrbeli, ker so bila po njihovem odhodu p o treb n a ponovna popravila (sl. 104). G uverner L a tterm a n n je naročil deželni gradbeni direkciji, da naj izdela predlog za izselitev zaporov in zopetno nam estitev deželnih uradov v lontovžu.2 2 N adroben opis del ne om enja n ik ak ršn ih spre- m em vhoda, stopnišča ali fasade, pač pa pove, da so popravili po­ škodovani fasad n i om et in stavbo prepleskali s svetlorum eno barvo.2 3 P odatek je poučen tudi za spom eniško varstvo, saj izpričuje, da je bila L ju b ljan a v začetku 19. sto letja m anj p isan a kot sklepam o po obnovljenih fasad ah danes.2 4 Z aradi vojne in sk rajn eg a varčevanja, so p ri popravilih m orali u porabiti tu d i m aterial iz podrtega k ap u cin ­ skega sam ostana. Iz leta 1816 so se nam o h ran ili prvi popolni n ač rti lontovža kot del p ro jek ta obnove lju b ljan sk ih jav n ih poslopij, ki jih je k ra n jsk a stav b n a inšpekcija poslala n a D unaj.2 5 Fasado je še p re­ cej nerodno posnel H errleinov učenec Alojz S ch affen ra th ,2 6 poznejši okrožni inženir v Postojni. D rugi znani n a č rt zunanjščine deželne 1 6 isto. 28. II. 1788 je Schemerl predložil guberniju račun za steklarska dela in za štukaturni okras stropov lontovža. Iz istega leta se je ohranilo tudi več aktov o restavriranju cesarskih portretov v dvorani. 19. II. 1791 se je Schemerl zavzel, da naj stanovska dvorana ne bo poslikana, pač pa okra­ šena s špalirji. 1 7 isto (dopis 2. VII. 1789). 1 8 isto, akt 867 (10. VIII. 1791 je Schemerl prosil za svojega asistenta Mraka, ki je vodil gradbene zadeve v lontovžu). M rak je bil kopist C. kr. provin­ cialne gradbene in cestne direkcije (Instanz Schematismus für das Her­ zogthum Krain). 1 9 isto (Schemerlov dopis 8. XI. 1791). 2 0 AS, Gub., 1807, fase. 55, akt 10094, 11849. 2 1 AS, Zbirka načrtov, I, Ljubljana — stavbe. 2 2 AS, Gub., 1814, akt 9101 (dodan predračun gradbene direkcije 18. VII. 1814). 2 3 isto. 2 4 Na tem m estu naj opozorim, da bi pri restavriranju fasad iz 19. stoletja, v bodoče v večji m eri kazalo upoštevati tudi stare kolorirane grafike. 2 5 Albertina, Dunaj, Umschl. 7, BI. 23—27 (načrt situacije, fasada in tlorisi nadstropij). Na načrte me je opozoril prof. Božo Otorepec. 2 6 SBL; AS, Zbirka načrtov, Okrajni stavbni urad Postojna. hiše je d a tira n 1833,2 7 v endar pa se od gornjega ne razločuje. Vse do p o tresa niso več bistveno sp rem in jali poslopja. P o tresn a k a ta stro fa 1895. leta je iontovž tak o poškodovala, da so m o­ rali podreti tra k ta ob Gosposki in Salendrovi ulici. Od vsega stan o v ­ skega kom pleksa sta ostala le p rv o tn i n ajre p rez en tativ n ejši del proti Novem trg u te r pozneje dokupljena Pogačnikova hiša. P o tresn e fo to ­ g rafije kažejo, da glavna fasad a deželne hiše ni bila prizadeta.2 8 žal pa ni ušla m odernizaciji, ki je o d stran ila veliko o k rasja jožefinske dobe. Ob povečanju oken v p ritličju in v drugem nad stro p ju , so sp re­ m enili tu d i š tu k a tu rn i okras in zabrisali fino p lasten je stene. Z izjem o najnovejše psevdobaročne zahodne fasade, je sed an je poslopje SAZU ohranilo vse značilnosti popotresne obnove (sl. 106). N ek aterih olep­ šav je bila po drugi svetovni vojni deležna n o tran jščin a, k jer je k re a­ tiv n o st a rh ite k ta preglasila spom eniškovarstvena načela.2 9 R azjasnitev m lajše stavbne zgodovine lontovža ni glavni n am en tega pisanja. P odatek o Schem erlovi obnovi postane nam reč m nogo zgo­ vornejši, če ga skušam o vključiti v to, k ar doslej vemo o lju b ljan sk i a rh ite k tu ri konca 18. sto letja. Ne le, d a osvetljuje doslej m alo znani opus in žen irja Schem erla, am pak p red stav lja h k ra ti tu d i pom em ben m ejn ih m ed barokom in klasicizm om . V tem času je p rofano stav b ar­ stvo prevzem alo vodilno vlogo in zato lahko n a prim eru lontovža načnem o v p rašan je prehodnega u m etnostnega sloga. O znaki barok, — ozirom a klasicizem sta nam reč m nogo p reohlapni in za večino spom e­ nikov poznega 18. sto letja tu d i neporabni. Za slog p rehodne dobe rabim o več oznak k ot baročni klasicizem , »zam rznjeni« barok, jože- finski tab eln i slog, k ita sti slog (Z opfstil), Ludvik XVI, po S edlm ayerju tudi »nežni slog« in podobno. Prvi izraz je dovolj razširjen tu d i pri nas, av strijsk a lite ra tu ra p a ga pogosto zam en ju je s pojm om jože- finski tab eln i slog. šu m i se je odločil za k itasti slog, v endar se še ni upal zagovarjati njegove večje udom ačenosti v L jubljani.3 0 P rav Sche- m erlovo delo p o trju je, da k ita sta o rn am en tik a ni bila osam ljena in je celo p red stav ljala vodilno sm er sedem desetih let p ri nas. O široki razširjen o sti teg a sloga govori tu d i izredna p rilju b ljen o st k itasteg a o k rasja v poljudne j ši predelavi, saj v kam noseških izdelkih G orenjske sledim o njegovim vplivom skoro do srede p reteklega sto letja (K ocjan­ čičevi p o rtali).3 1 Da bi lahko precizneje up o rab ljali različne slogovne oznake, m oram o n ajp re j izluščiti tem eljn e značilnosti baroka. K au fm an n 3 2 m eni, da je načelo subordinacije tisto, ki loči baročno kom pozicijo od klasicistične in opozarja n a vzporednost h ierarh ičn e ureditve ab so lu tističn ih držav, s podobnim i h o ten ji v stavbarstvu. Povezovanje in sto p n jev an je bi bili poglavitni značilnosti stare um etnosti, klasicizem pa bi n asp ro tn o tem u uveljavil načela zadržanosti, ad itiv n o sti in jasnosti. Avtor svari 2 7 AS, Zbirka načrtov, I, Ljubljana — stavbe. 2 8 DiS, 1895, p. 344. Na sliki opazimo še prvotno ornam entiko pod okni in m ajhna pritlična okna. 2 9 Vso obnovo je vodil arh. Janko Omahen. 3 0 Nace Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura, L jubljana 1961, pp. 144:—149. 3 1 Cene Avguštin, .Zeleni kam en v gorenjski arhitekturi', Slovenski etnograf, XXIII—XXIV, 1972, pp. 39—51. 3 2 Emil Kaufmann: Architecture in the age oj reason, New York 1968. pred p o enostavljanjem prehoda iz enega v drugi slog,3 3 ker o pravi um etnostni revoluciji lahko govorimo le pri francoskih arh ite k tih , ki so n a sp ro tja najbolj zaostrili, povsod drugod pa je bil prehod bolj ali m an j k o n tin u iran . V veljavi je o stajala baročna kom pozicija, če­ prav so n jen e kom ponente izgubljale življenjsko m oč in postajale m anj izrazite. Za arh ite k tu ro prehodnega obdobja predlaga K au fm an n term in »zam rznjeni barok«,3 4 ki se p rak tičn o ne razločuje od teg a k ar razum em o pod pojm om baročni klasicizem. Nekoliko specifična sta izraza jožefinski tab eln i slog in k itasti slog. Prvi kaže n a značilno plasten je stene, ki spom inja n a prislonjene table, d ruga oznaka p a je bolj udom ačena v u m etni obrti in jo neredko sprem lja dovolj slab­ šalen prizvok. Obe v rsti stavbarskega o k rasja n asto p ata druga ob drugi in sta v jed ru nebaročni. Izpodrivata pilasterski sistem , ki je prej povezoval celotno fasadno površino. Vlogo združevalnega jed ra novega o k rasja prevzam ejo poslej okna, s čem er se iz nekdaj trd n e fasad n e kom pozicije prično osam osvajati posam ične o rn am en taln e enote. K itasti spleti so dobili im e po ted an ji modi, v resnici pa so iz an tik e prevzeti sim etrični in u rejen i lovorjevi festoni, ki ne rastejo več iz fasade, am pak so n an jo le obešeni. M arija T erezija in Jožef II sta s svojim i reform am i v av strijsk ih de­ želah b aroku zadala sm rtn i udarec. D rugod po Evropi jasn ejša p re­ obrazba s ta rih oblikovnih koncepcij, v obdonavski m o n arh iji zaradi zapovedanega varčev an ja p ri vsakem odvečnem arh ite k tu rn em raz­ košju, ni prišla v polni m eri do veljave. R eform e so vodile m im o k la­ sicizm a v protofunkcionalizem .3 5 Naloga prehoda v novi slog je bila tak o prepuščena o rn am en tu in torej ni čudno, da slogovno oznako klasicizem pogosto izpodriva iz um etne obrti prevzeti biederm eier. P rovincialna L ju b ljan a je im ela še m an j u m etn o stn e svobode od ce­ sarskega D u n aja te r je slogovno m eno doživela izključno n a svojih fasadah. K ateri te rm in n aj rabim o za lju b ljan sk o stavbarstvo prehodnega časa? Z baročnim klasicizm om zajam em o sicer celotno obdobje od poznega baroka do začetka klasicizm a, v en d ar p a term in obsega vsaj tri m edseboj ločene sm eri, ki bi jih kazalo n a tan č n eje opredeliti. Ob 3 3 Kaufm ann, op. cit., str. 157. 3 4 isto, str. 58. 3 5 Razvoj arhitekture v prestolnici m onarhije seveda ni bil tako prem očrten kot v provincah. Varčnosti in oblikovni askezi stavbarstva za časa vlade Jožefa II., je po njegovi sm rti z Leopoldom II. in še močneje pod žezlom Franca II. sledila reakcija, katero opazimo v prizadevanju vladarja, da bi ustvaril razkošnejšo m onum entalno arhitekturo, pri čemer se je zgledoval pri francoskem klasicizmu. Dvorni gradbeni urad je sledil m onarhovim željam in diktiral klasicizem. Vendar pa so zaradi dolgotrajnega vojsko­ vanja z Napoleonom, taka hotenja v zelo okrnjeni obliki segla do provinc. K valitetnejše klasicistične spomenike si je poleg dvora lahko privoščilo le bogato plemstvo. Klasicizem je lahko zmagal v A vstriji šele, ko se je močneje oprl na izročilo baroka, kar razumemo pod pojmom biderm ajer. O razvojnih poteh dunajskega stavbarstva ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja glej ustrezna poglavja v R. W agner-Reieger: Wiens Architektur in XIX. Jahrhundert, Wien 1970 in G. Egger, R. W agner-Rieger: Geschi­ chte der Architektur in Wien: Geschichte der Stadt Wien, Neue Reihe, VIII/3, Wien 1973. vodilnem to k u k itaste mode, trdoživo v ztraja tu d i še poljudnejša, n a barok n aslo n jen a sm er. In končno se n a prelom u sto letja uveljavi še gola, kubično pojm ovana a rh ite k tu ra s Zoisovo hišo te r vrsto njej podobnih poslopij, ki jih je jožefinski čas očistil izrazitejših slogov­ n ih znakov. Te stavbe sicer d ih ajo p rep ro sto st in klasicistični hlad, težko pa bi jih šteli k ar za tip ičn e p red stav n ik e novega sloga, saj so brez vseh, v klasicizm u tak o čislanih insignij an tič n ih vzornikov, če je K au fm an n opazil, da je evropska a rh ite k tu ra okrog le ta 1800 do­ segla sto p n jo n ajbolj kubičnega pojm o v an ja stavbne m ase in se od­ rekla okrasju,3 6 vidimo, da je bila ted aj tu d i L ju b ljan a zelo n a tek o ­ čem s stavbarsko modo, seveda iz povsem d ru g ačn ih razlogov. O rga­ n iziran je stav b n ih direkcij po av strijsk ih provincah (K ran jsk a 1788)3 7 je zabrisalo lokalne značilnosti, uvedlo n aj strožje varčev an je te r s cen traliziran jem stavbne stroke, onem ogočilo vsak poizkus indivi- d ualnejšega um etniškega snovanja. V ojna s F rancozi z interm ezzom Ilirsk ih provinc, je za nekaj časa zavrla birokratizacijo stav b arstv a,3 8 tako, da so ta p rizad ev an ja dosegla n aj strožjo obliko šele okrog leta 1820, ko je cesar F ran z gradbenim direkcijam in inženirjem zapovedal om ejevanje le n a n ajn u jn ejše, isk an je n ajfu n k cio n aln ejših rešitev te r opuščanje vsakršnega nepo treb n eg a okrasja, p ri čem er n aj jih vedno vodi ekonom ičnost stavbe.3 9 Kdo je kdaj ustrezneje zapisal m an ifest funkcionalistov od cesarske odredbe! T a zakon je ustvaril enostavno in h k ra ti tu d i dolgočasno a rh ite k tu ro prve polovice p re­ teklega stoletja, k atero brez zadrege lahko im enujem o protofunkcio- nalistično. Povrnim o se v konec 18. stoletja, v čas k itasteg a sloga. P rotagonisti lju b ljan sk e a rh ite k tu re od sedem desetih let dalje so bili Lovrenc P ra ­ ger, Leopold Hofer, G abriel G ruber, A ndrej M enini, Jožef Schem erl in P rag erjev sin Ignac. Veliko n ačrto v je izdelala tu d i D eželna gradbena direkcija, k atere direktor, p o d arh itek t, risar kopij in številni p rip ra v ­ niki, so m orali skrbeti za vzdrževanje jav n ih poslopij in za vsa držav­ n a te r deželna naročila. Z n aštetim i im eni lah k o povežemo le posa­ m ezne spom enike, še m an j pa vemo o u m etn o stn ih idealih te h ljudi. N ajstarejši, Lovrenc P rag er,4 0 sega s svojim opusom v začetek šest­ 3 0 Kaufm ann, op. cit., p. 182. 3 7 H. G. Hoff: Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Krain und demselben einverleibten Istrien, I., Laibach 1808, pp. 132—133. 3 8 O ureditvi gradbeništva pod Francozi glej Dimiz, .Bau Gegenstände, be­ treffend den Zustand des Bauwesens, dann des Strassen-und B rücken­ baues in Illirien w ährend der französischer Regierungs-Epoche1 , MHVK, 1861, pp. 38—39. 3 9 Dekret dvorne pisarne 14. VII. 1820, Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Herzogthum Krain und den Villacher Kreis Kärntens im Königreiche Illirien, II., Laibach 1823, p. 185. 4 0 Lovrenc Prager (Dunaj okrog 1720 — Ljubljana 6. IX. 1791). Verjetno je bil učenec M atije Perskega in se je takoj po njegovi sm rti oženil z nje­ govo vdovo M arijo Terezijo (25. V. 1761). Od 1776 dalje se omenja kot predstojnik zidarskega ceha. Veliko načrtov je izdelal po naročilu ljub­ ljanskega m agistrata ali deželne gradbene direkcije, pri kateri je veljal tudi za uradnega cenilca. Njegova znana dela so: 1762 načrti za podr. cer­ kev v G abrju, 1765 je prezidal stanovsko jahalnico v stanovsko gledališče, po letu 1772 je pozidal hišo na pogorišču pri mestni kasarni na Žabjeku. L iteratura in viri: A. Lesjak: Zgodovina Dobrovske fare pri Ljubljani, desetih let, v endar njegova a rh ite k tu ra že odločno n a z n an ja konec baroka. Za drugo fazo tak o značilnega gibanja stavbne lupine skoraj n i več, kot se je a rh ite k t tu d i izogibal p o u d arja n ju srednjega dela stavbe In je uporabljal preprosto in strogo okrasje. Podobno je nekaj let m lajši, 1776 m ed lju b ljan sk e m eščane sprejeti,4 1 Leopold H ofer4 2 zidal že v poznobaročnem načinu. Njegova postojnska župna cerkev (1777)4 3 navezuje n a zgodnjebaročne zglede te r n a škodo rokokojske, uveljavlja k itasto ornam entiko. R azm erje m ed steno in okrasjem je še odločilneje sprem enjeno p ri lju b ljan sk i škofijski palači (sl. 112), k atere fasad a iz konca sedem desetih let, bi u tegnila biti H oferjeva.4 4 Na n jej ne opazim o več baročnega p o d rejan ja, okrog oken, ki so en a ­ ko velika in si sledijo v enakom ernih razm akih, je zbrano vse okrasje. T udi plitva ru stik a u streza klasicističnim predstavam . S redina stavbe ni več nag lašen a ne s portalom , ne z lizenam i. Povedano velja tu d i za hišo (sl. 111), ki si jo je ob nek d an jem jezuitskem sam o stan u v L jub­ ljan i 1773 postavil G abriel G ru b er4 5 in z njo pri nas prvi odprl v ra ta k itastem u slogu. Ne poznam o pravega izvira njegovega stavbarstva, a ogled spom enika nas prepriča, da je slavni m eh an ik »um etnostne dodatke« svoje zelo funkcionalne arh ite k tu re zaupal sp retn im o b rt­ nikom . K om aj opazno izstopajočem u rizalitu verjetno ni botrovala le zahteva m ag istra ta po upoštevanju stavbne črte, pač pa n ad aljev an je enako oblikovanih okenskih čel, jasno kaže G ruberjevo sprem enjeno stilno občutje. Z načilna novost, ki jo zasledim o tu d i p ri škofijski p a ­ lači, je razkorak m ed členjenjem fasade in n o tran jo organizacijo p ro ­ storov. če je barok skušal tu d i navzven pokazati, kje im a stavba rep rezen tativ n e prostore, kje stopnišče, sobe za služinčad in podobno, teg a ne m orem o več sklepati iz fasade G ruberjeve hiše. O valno stop­ Ljubljana 1893, pp. 105—111; SBL; Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961 (mu napačno pripisuje Trančo in lontovž); AS. Zb. načrtov, Novo mesto, kapucinski samostan; Hofkammerarchiv, Dunaj. Ra 664; Malj. Cod. I, 111 fol. 233, 112 fol. 68, 114 fol. 20—21, 115 fol. 128, 116 fol. 70. 118 fol. 73, 119 fol. 71. 4 1 ,Laibach Bürgerschaft von 1720 bis 1786‘, MMK, XVI, 1903, p. 70. 4 2 Hofer se omenja 1775 kot izvedenec v pravdi med Lovrencom Pragerjem in pečarjem Hueberjem. Poročil se je z Elizabeto roj. Perski. Deloval je do leta 1789, ko se je um aknil na svoje posestvo v Kotu pri Igu. Njegova znana dela so: 1777 žup. cerkev v Postojni, 1777—1778 je izdelal načrte za uradno poslopje in mitnico v Ljubljani, 1789 je predložil načrte za manjšo adaptacijo m agistrata, 1788 pa izdelal načrte za prezidavo Tranče in za lesno skladišče v Ljubljani. Pripisane so mu še cerkve v Dobrniču, v Cerk­ ljah in v Prežganju te r obnova škofijskega dvorca. L iteratura in viri: Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura, p. 173; id.: Baročna arhitektura, Ljubljana 1969, p. LIV; MMK, 1903, p. 78; MAL j, Cod. 1/114, fol. 21, 115 fol. 129; Hofkammerarchiv, Dunaj. Ra 661/2, 3, 719/1—2; MALj, Ref. I, fasc. 7, 1789. 4 3 Župna kronika; Šumi, op. cit., p. 154; id.: Baročna arhitektura, Ars Slo- veniae, L jubljana 1969, p. LIV. 4 4 ŠALj, m apa načrtov škofijskega dvorca. 14. II. 1773 je Leopold Hofer iz­ delal predračun za tem eljito obnovo škofije, ki je obsegala tudi štukater- ska dela v notranjščini. Steska navaja kot čas obnove leto 1778 (»Ljub­ ljanski škofijski dvorec«, ZUZ, VI, 1926, p. 30), kar povzema tudi Šumi, op. cit., p. 149. 4 5 J. Serajnik-V avken, »Stavbni razvoj G ruberjeve palače v Ljubljani«, Kro­ nika, VII, 1959, pp. 174—185; Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura, pp. 145—149. O G ruberju glej SBL (z literaturo) in AS, Priv. A. LXIV. nišče, poleg kapele, sicer še o staja n ajsk rb n eje okrašeni in terier, v prim erjav i s celim i tra k ti, ki so jih v baroku prem ožni m eščani p ri- zidavali k svojim hišam , pa m u je odm erjen zelo m ajh en prostor. Med uglednejšim i sprem ljevalci k itasteg a sloga v L ju b ljan i velja om eniti še okrog 1780 p refasad iran i južni del rotovža (M estni trg 2),4 5 k a te ­ rega plitke lizene steno prej drobijo, kot pa povezujejo. Za razloček od skrbno okrašenega in p re te h tan o proporcioniranega p o rtala G ru ­ berjeve hiše, je vhod hiše n a M estnem trg u brez te h baročnih kva­ lite t in u je t v tek to n ik o in m asivnost klasicizm a. G ruber, ki se je posvetil prvenstveno regulaciji reke Save in n jen ih pritokov n a K ranjskem , štajersk em in H rvaškem , ni zapustil kakega drugega pom em bnejšega a rh ite k tu rn e g a spom enika.4 7 Njegov učenec in naslednik inženir Jožef Schem erl,4 8 je ob vsem podedovanem n av ­ dušenju za hidrom ehaniko, v osem desetih letih tu d i stavbarstvo dvig­ nil n a pom em bno k v alitetn o raven, preden m u je vrtin ec francoske revolucije s sledečim i N apoleonovim i vojnam i za dolgo vrsto let p ri­ strigel peroti. Schem erl je še do prem estitve n a D unaj 1799 vodil k ran jsk o gradbeništvo,4 9 a so m u n em irn a devetdeseta leta nam enila le u tilita rn e naloge. Poslej so u m etnostno am bicioznejša dela lahko prevzem ali le stavbni m ojstri, ker niso bili vezani n a državna naročila, s čem er so o h ran ili baročno trad icijo še v d ev etn ajsto stoletje. V za­ četku devetdesetih let je P rag e rja in H oferja zam enjal P rag er m la j­ ši,5 0 zelo pod jeten nadaljevalec očetovi obrti. F u rlan u A ndreju Me- n in iju ,5 1 ki je prišel z Reke tak o ni ostalo dovolj dela, da bi lahko 4 6 Šumi, op. cit., p. 149. 4 7 G ruber je po požaru jezuitskega kolegija 1774 izdelal načrte za popravilo gimnazije pri Šentjakobu in do leta 1776 tudi nadziral zidavo (AS, Priv. A. LXIV, G ruberjevo pismo 10. III. 1778; Vrhovec, op. cit., str. 54) ter se­ zidal hišo na Bregu (ZUZ, III, p. 8) in vilo pod Rožnikom (SBL), sicer pa se je posvečal predvsem brodarskim zadevam. 4 8 SBL z literaturo. Več podatkov o njem je tudi v MALj (zlasti Reg. I, fasc. 6, Gradbene zadeve 1749—1790) in v AS (Gub. arhiv). 4 9 Od leta 1795 dalje, ko ga je vlada zadolžila z zidavo plovnega prekopa D unaj—Trst, se je Schemerl posvečal prvenstveno tej nalogi (AS, Gub. arhiv, fasc. 48, 1795, akt 3438 in 1796, akt 5666). K ljub začasni preselitvi na Dunaj, ki se je izkazala za dokončno, je še do leta 1804 ohranil mesto provincialnega gradbenega direktorja. Tedaj ga je nasledil Schmaus von Livonegg, ki je bil prej gradbeni direktor v Zahodni Galiciji (MALj, Reg. I, fasc. 144, konv. 184, fol. 529). 5 0 Ignac Prager (31. VII. 1762—19. II. 1830 v Ljubljani) je bil sin Lovrenca Pragerja in brat Jožefa Pragerja, stavbnega m ojstra v Idriji. 1791 je opra­ vil izpit pri deželnem gradbenm inženirju Schem erlu in dobil pravico stavbnega m ojstra. 1794 je postal ljubljanski meščan. Ob koncu devet­ desetih let je zaradi m ojsterskih pristojbin zašel v spor s kranjskim stavb­ nim m ojstrom Antonom Lipušem. Stavbno obrt je opravljal v Ljubljani do sm rti praktično sam. Postavil in prezidal je precej hiš. Občasno je prevzemal tudi razna dela pri gradbeni direkciji (zidava cest, popravila državnih stavb in podobno). Bil je tudi uradni cenilec. Njegovo doslej najpom em bnejše znano delo je cerkev sv. Helene v Dolskem (načrti 1792). L iteratura in viri: SBL; V. Valenčič, »Ljubljansko stavbeništvo v 1. polo­ vici 19. stoletja«, Kronika, XVII, 1969, p. 78; AS, zbirka načrtov, Pleterje; ŠALj, Dolsko; MALj, Reg. I,fasc. 144, konv. 184, 1791—1809. 5 1 A ndrej Menini je bil rojen v Vidmu (Italija). Izpit za stavbnega m ojstra je opravil na Reki in 1792. leta ponovno v Ljubljani pri Schemerlu. 19. VIII. 1792 ga je ljubljanski m agistrat imenoval za m estnega arhitekta vzdrževal svojo številno družino. P reden je dokončno zapustil L jub­ ljan o in se preselil v Zagreb, je m ed drugim s prezidavo Friedlove (R echarjeve) hiše (sl. 113) leta 17945 2 nakazal m nogo klasicističnih novosti. K ljub tem u, da je n a fasadi še dovolj baročnih reliktov, M eninijeva a rh ite k tu ra n a K ranjskem ni rodila nasledstva, ker je prem očno ra stla iz italijan sk eg a um etn o stn eg a ozračja. K ranjsko stavbarstvo je ubiralo svoja pota m ed n ad aljev an jem dom ače t r a ­ dicije in jožefinskim pobaročnim k itastim slogom, ki je zelo zm erno prevzem al klasicistično govorico. Da bi se k ar najbolj izpopolnil v svoji stroki, je m ladi Jožef Schem erl leto 1777 preživel n a potovanju po P o ren ju in Nizozemski.5 3 Njegova zn an stv en a dela tem eljijo večji del prav n a izk u šn jah o reg u liran ju rek, k atere si je pridobil n a tem potovanju. Schem erlovo glavno delo, ki m u je prineslo tu d i plem iški naslov, je plovni prekop D unaj—L eit­ ha. Doba razsvetljenega absolutizm a je bila zelo n ak lo n jen a njegovim prizadevanjem po izboljšanju kopenskih in vodnih poti in je zato v službi h itro napredoval od G ruberjevega pom očnika v brodarstvu, prek cestnega inšpektorja, d irek to rja gradbenega urada, dvornega gradbenega svetnika, do d irek to rja dvornega gradbenega urada. K ljub vsem izkazanim častem , pa se m u želja, da bi zgradil vodno pot od D u n aja do T rsta, k ar m u je naročila vlada že leta 1795,5 4 le ni izpol­ nila. D rzno zam isel plovnega prekopa s številnim i predori in sistem i zapornic, je spravila z dnevnega reda šele izg rad n ja južne železnice. Na K ran jsk em je Schem erl izboljšal veliko cest in olajšal plovbo po Savi. Bil je tu d i izvrsten o rganizator in za njegovega dunajskega službovanja so bili sp rejeti m nogi tem eljn i zakoni, ki so n ato dolgo vrsto let u rejali razm ere v gradbeništvu, pri čem er seveda ne gre p re­ zreti b ogatih izkušenj, ki si jih je pridobil že v rodni L jubljani. O Schem erlu kot a rh ite k tu je m alo znanega. Ob prezidavi nekdanjega fran čišk an sk eg a sam o stan a v licej (sl. 108) in poslopju d u n ajsk e T eh ­ nične visoke šole, lite ra tu ra ne pozna drugih um etnostno in te re sa n t- nejših del. Po vsem tem pa, k ar je pokazal že bežni vpogled m ed akte gu b ern ija v A rhivu Slovenije, kaže, da bomo Schem erlu m orali v zgo­ dovini slovenske a rh ite k tu re p rip isati uglednejše m esto. N jegova glav­ n a dela so: fasad a lontovža (1786), licej (1787), prezidava lju b ljan sk ih diskalceatov v deželno bolnico (1789) in čelni tra k t du n ajsk e teh n ik e (1815—1816). L etnice n asta n k a kažejo, da se je stav b arstv u posvečal predvsem kot deželni inženir, m an j p a pozneje, ko se je še bolj po­ globil v teo retičn a in p ra k tič n a v p ra šan ja g rad n je vodnih naprav. in m u podelil meščanstvo. 1793 se je Menini ponudil, da bo obrtnike in vajence poučeval v stavbarstvu. Delo je v Zagrebu prvič prevzel 1794. leta, 1798 pa se je tja za stalno odselil. V Ljubljani je sezidal Friedlovo (Recharjevo) hišo in med Ljubljanico in škofijo postavil prodajalne lope. L iteratura in viri: Valenčič, .Ljubljansko stavbeništvo v 1. pol. 19. stol.1 , Kronika, XVII, 1969, p. 78; Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura, p. 173; MALj, Ref. I, fasc. 144, konv. 184, 1791—1809, fol. 359—380. 5 2 MALj, Reg. I, fasc. 151, konv. 273, 1794, fol. 75. 5 3 Glej uvod v J. Schemerl: Abhandlung über die vorzüglichste Art an Flüs­ sen und Strömen zu bauen, Wien 1782, p. 5; AS, Priv. A. LXIV (G ruber­ jevo pismo 1777 ali 1778). 5 4 Cf. op. 49. Seznam Schem erlovih del je sicer obsežnejši, saj je celo desetletje m oral sodelovati pri vseh jav n ih zidavah v L jubljani, a jožefinska doba ni dovoljevala m o n u m en taln ejših nalog. Med drugim je pred letom 1786 zidal župnišče pri sedanjem frančiškanskem sam ostanu v L jub­ ljan i,5 5 v erjetn o postavil glavno stražnico ob liceju (po 1794),5 6 izdelal n ač rte nove m estne sm odnišnice pri Tom ačevem (1787)5 7 te r popravil ali p ro jek tira l več m ostov n a K ranjskem . Nič m anj pom em ben ni tudi, danes povsem prezrti, Schem erlov delež pri u re ja n ju L jubljane, k atero je rešil iz oklepa srednjeveškega ob­ zidja in m estu omogočil organsko zrast s prem estji. S podrtjem F ra n ­ čiškanskih v ra t je tak o n a stal p ro stra n trg pred licejem , ki je raz­ brem enil ozko grlo M estnega trg a in središče povezal s Poljanam i. T lakovanje5 8 trg a je preprečil pom islek gubernijskega računovodstva, češ da celo n a D u n aju tlak o v an je tak o velikih trgov ni v navadi. P roti fin an čn im argum entom ni zaleglo n iti arh itek to v o opozorilo, da je že iz higienskih razlogov, trg je n astal n a bivšem pokopališču, teren po­ treb n o p lan ira ti in tlakovati. Prvo zn an je o stav b arstv u je Schem erlu posredoval učitelj G abriel G ruber. K ljub d o k ajšn ji um etniški n ad arjen o sti, so m ladega Sche- m erla bolj m ikala h id ro teh n išk a v p ra šan ja in tudi, ko je potoval po severu Evrope, si je ogledoval le vodne stavbe.5 9 Po le tu 1784 je za k ra ­ tek čas vodil risarsko šolo za rokodelce in um etnike pri Družbi za poljedelstvo v L jubljani.6 0 Njegova um etnost, ki je ostala pri p ro fan ih nalogah, zaključuje veliko obdobje baroka. Z izjem o urbanizm a in u ti­ lita rn ih rešitev, ne p rin aša revolucionarnih novosti, Schem erlove fa ­ sade so konservativnejše zasnovane od tega, k ar sta pred njim že u stv arila P rag er stare jši in G ruber. Stavbno m aso je členil po vzorih zrelega baroka z rizaliti, rabil kolosalni pilasterski red, plastično iz­ stopajočo rustiko in podobno te r vse kom poniral po pravilih baroč­ nega sloga. R acionalistični čas pa je počasi k rh al m it o eksistenčni n u jn o sti o k rasja in tak o je Schem erlova uresn ičen a a rh ite k tu ra , gle­ d an a skozi očala naše dobe, z redkim i izjem am i, vedno n ap red n ejša od p rv o tn ih zamisli. To n ap red n o st pa velja v resnici razum eti kot osirom ašenje izraznih m ožnosti, saj se za »sfunkcionaliziranjem « skriva le h o ten je n ajv išje gradbene in štan ce po k a r največjem p ri­ h ra n k u sredstev. A rh itek tu to rej ni preostalo drugega, kot plastično členitev le n ak azati z om etom in s štukom rešiti, k ar se je še dalo. Med Schem erlovim i lju b ljan sk im i deli zavzem a prezidava lontovža nedvom no posebno m esto, k er je tudi rep rezen tativ n i značaj poslopja dopuščal bogatejšo arh itek to n sk o obdelavo. P reseneča m očno p la­ stično pojm ovana sten a, kak ršn e pozneje ne zasledim o več v njego­ vem delu, v osem desetih letih pa pom eni že slogovno retard acijo . 5 5 AS, Gub. arhiv, 1786, fasc. 18, akt 16228, 29958 (izgubljeno). 5 6 Vrhovec, op. cit., p. 121; AS, Gub. arhiv, fasc. 35, 1795, akt 487, 1796, akti 1504, 3047, 3902. 5 7 AS, Stanovski arhiv, fasc. 4, 1784—1792, I. del, 1786. 5 8 AS, Gub. arhiv, 1787—1794, fasc. 242. 1788—1791. 5 0 Cf. op. 53. 6 0 SBL; .Haupttabele über den Zustand der U nterrichts-A nstalten in H er- zogthume K rain1 , MHVK, I860, p. 69. Težko verjam em o, da bi m ogočne p ilastre terja le le kovinske spone, s k aterim i je a rh ite k t b ran il svoj n ač rt,6 1 pravi vzrok utegne biti v h o ­ ten i starom odnosti fasade. Poseg v zgodovino je mogoče razložiti n a dva načina, v endar pa je težko reči, k ateri od n jiju je odločilneje vpli­ val n a Schem erla, n a jv erjetn eje sta oba skupaj botrovala zunanjščini lontovža. Vedeti m oram o, da nasloni n a zgodnji barok ob koncu 18. sto letja p o stanejo pravilo, saj po šu m ijev ih ugotovitvah, stav b arji prav v M ačkovi a rh ite k tu ri vidijo svojo klasiko.6 2 O rtodoksna rab a rim skega pilasterskega reda (sl. 107) bi m ogla spom injati na baročno m isel o k o n tin u iteti an tičn e Em one, v endar pa v povsem sp rem en je­ n ih idealih novih Operozov, za tako hi;potezo ne najdem o prave opore. Za, v času poznega baroka pri nas dovolj izjem no rabo p lastičn ih p a ­ sov rustike, s k aterim i je S ch em erl'u rav n o težil kolosalne pilastre, bi n a D unaju našli vzporednico pri H ohenbergu, a lju b ljan sk i spom eniki prve polovice 18. sto letja nudijo dovolj neposrednejših vzorov (bivši m estn i h o tel n a Ciril-M etodovem trg u št. 21, p rsta n a sti p o rtali!). Med »zastarelo« a rh ite k tu rn o okrasje lahko štejem o še členitev stene s plitkim i okvirji, vsa druga o rn am en tik a pa je v času Schem erlove obnove sp ad ala m ed m oderne oblike. S pom očjo kitasteg a okrasja, obešene draiperije in trik o tn eg a čela, je lontovž postal im eniten spo­ m enik k itasteg a sloga. A rh itek t je z veliko atiko nadom estil podrti stolpič z uro te r zakril povečano in ostalem u poslopju prilagojeno streho, k a te ra se je sprem enila s povišanjem prednjega dela lontovža. O kras okrog oken je posnet po sta re jših vzorih (Novi trg 4), a pod­ rejen strogosti poznega 18. stoletja. O pustitev variacij v posam ičnih stav b n ih oseh, m oram o šteti za vpliv klasicizm a, če torej pri kom po­ n ira n ju fasade še zasledim o kom prom is m ed starim in novim, tega ne m orem o trd iti za izrazit klasicističen, z dvojnim i novojonskim i stebri obdan portal. N eobičajno je, da ti stebri ne nosijo p rilju b lje­ nega balkona, še posebej, ker ga je lontovž pred prezidavo že imel. O portalu, ki s ponavljanjem trik o tn eg a čela pom aga ritm izirati in sto p n jev ati fasado, lahko povemo, da je v začetku preteklega sto letja pogosto n asto p al n a lju b ljan sk ih stavbah, Schem erl pa ga je verjetno prevzel iz cerkvene arh itek tu re, k jer je ted aj posnetek an tičn eg a por- tik a pom enil običajen n ačin fasad n e kom pozicije. Povišana deželna hiša je še polna dvojnosti poznobaročne dobe. C itati klasicističnih oblik so n a staro osnovo prilepljeni, ne pa zliti s celoto, k ar kaže, da lontovž m očneje n ačen ja dialog z novo dobo. R etrospektivna kom ponenta Schem erlove arh ite k tu re še jasn eje u d a r­ ja n a d an pri prezidavi fran čišk an sk eg a sam ostana v licej.6 3 Zam an iščem o spom inov n a drugo fazo našega baroka, ker je a rh ite k t po­ segel po časovno še oddaljenejših vzorih. P reprostost in m o n u m en tal­ nost kubično pojm ovane stavbne m ase, je bila v Schem erlovem času 6 1 Cf. op. 3. 6 2 Šumi, op. cit., p. 160. 6 3 AS, Zbirka načrtov, mapa I, Ljubljanske — stavbe; AS, Stanovski arhiv, Reg. II, fasc. 4, 1784—1792, del I; Vrhovnik, op. cit., p. 116; Projekt Univer­ zitetne biblioteke ljubljanske, Ljubljana 1933; šum i: Ljubljanska baročna arhitektura, pp. 165—167. m nogo ak tu aln e jša od zam o tan ih p rostorskih koncepcij in ra zk raju - jočega se o k rasja druge baročne faze. L eta 1785 je h u d a zim a m očno poškodovala staro stanovsko šolo pri sv. Jakobu in p reo stala je le novogradnja poslopja, že fe b ru arja p ri­ hod n jeg a leta je graški gubernij potrdil nam neznane Schem erlove n ač rte za novo šolo.6 4 K er pa za tak o jšn jo zidavo ni bilo dovolj de­ n arja , je bil dobrodošel predlog lju b ljan sk e kresije, da bi učilnice n am estili v bivši fran čišk an sk i sam ostan, v njem začasno n a stan je n e usm iljene brate, pa preselili v opuščeni diskalceatski sam ostan na Ajdovščini. S tak o zam enjavo bi občutno znižali stroške in h k ra ti p ri­ dobili več prostorov za stan o v an ja učiteljev in nadzornika. Sam ostan n a d an ašn jem Vodnikovem trg u je bil v zelo slabem sta n ju in Sche- m erl je m oral n ajp re j podreti cerkev, ki se je n a jugu n aslan ja la na sam ostanski kom pleks. N ačrt iz 17876 5 kaže o d stran itev delilnih sten m eniških celic, nam estitev zu n an jeg a hod n ik a n a zahodnem tra k tu in povišanje severovzhodnega dela poslopja do enotne višine. F asada je zasnovana povsem sim etrično, s petosnim rizalitom , ki je n a vo­ galih poslopja uravnotežen s šivanim i robovi. R izalit je členjen z ru - stiko v pritličju , bogatejšim portalom , lizenam i in segm entnim čelom, vendar ob vseh sestav in ah kaže klasicistično jasn o st in strogost.6 6 Z ahteva dvornega gradbenega u rad a po zožanju rizalita in sprem em bi njegovih polkrožno zaključenih oken,6 7 je v celoti onem ogočila Sche- m erlov n ačrt. A rh itek t je m oral zato južno lice stavbe razčleniti še s stran sk im a rizalitom a, segm entno čelo pa n ad o m estiti s trik o tn im (sl. 108). V p rim eri z dovolj m o n u m en taln o prvo zam islijo, se licej ni več m očneje razločeval od dru g ih u ra d n ih jožefinskih a rh ite k tu r širom m o n arh ije. Zavoljo cenenosti, se je Schem erl odločil za zelo plitko členjenje, s čem er je prišla skrom na k ita sta o rn am en tik a bolj do izraza. S prvo inačico, ki še o staja v m ejah b aro čn ih kom pozi­ cijskih m ožnosti, je a rh ite k t dokazal izostren posluh za u m etn o stn a h o ten ja svoje dobe, z drugo, sicer sh em atično in n o tra n je moči oro­ pano rešitvijo, pa je že prestopil prag klasicizm a. T ako se je p ri nas začela doba urad n išk e arh ite k tu re, ki je um etn o stn e naloge zam e­ n ja la z ekonom skim i, čeprav je navzven kazala znake novega sloga. Schem erlovo prezidavo diskalceatskega sam o stan a n a Ajdovščini v de­ želno bolnišnico,6 8 je zaradi skrom nih a rh ite k tu rn ih m ožnosti, kom aj mogoče p riteg n iti v prim erjavo. P rezidavah so jo sočasno z ad ap ti- ran jem fran čišk an sk eg a sam ostana. Cerkev je dobila m edetažo, podrli so ji zvonika in o d stran ili segm entno čelo m ed njim a. Pri snovanju 6 4 AS, Stanovski arhiv, Reg. II, fasc. 4, 1784—1792, I. del. 6 5 AS, Zbirka načrtov, licej; Albertina, Dunaj, Umschl. 6, Bl. 1 —7; Izvedeno fasado je 1790. leta posnel Matej Poli (AS, Zbirka načrtov, I, Ljubljana — stavbe, civilna bolnica); Načrti iz leta 1816 (fasada, tlorisi in situacija) so v Albertini, Dunaj, Umschl. 7, BI. 23—27. 6 6 Prvi načrt fasade naj bi bil v arhivu NUK-a, kjer ga pa ni mogoče najti. Upodobljen je v Projekt Univerzitetne biblioteke, op. cit. in pri Šumiju, op. cit., p. 167. 6 7 Dopis gubernija kranjskim stanovom 21. V. 1788 s prepisom dopisa Dvor­ nega gradbenega urada z dne 23. III. 1788 (AS, Stanovski arhiv, Reg. II, fasc. 4, 1784—1792, I del). 6 8 AS, Zb. načrtov, mapa I, Ljubljana — stavbe, civilna bolnica; Zgodnja Danica, 1905, p. 283. fasade, se Schem erl ni dosti oddaljil od svoje prve zam isli liceja, saj bi tu d i deželna bolnišnica dobila segm entno čelo s k itasto o rn am en ­ tiko, lizene, rustiko, šivane robove in polkrožno zaključena okna (sl. 110). U resničili pa niso n iti skrom nejše zam isli brez čela, am pak so srednje tr i osi cerkvene fasade izgubile značaj rizalita. E dina pom em bna naloga, pri k ateri naš a rh ite k t ni bil vezan n a dani tloris, je novogradnja glavnega tra k ta T ehniške visoke šole n a D u­ n a ju (1815—1816).6 9 Naloga je dobila povsem nove razsežnosti, ker je sedaj Schem erl kot d irek to r dvornega gradbenega u rad a z n jo sam uzakonil slog urad n eg a p redm arčnega klasicizm a. T ehniška fa k u lte ta še danes kaže vse kv alitete skrbno zasnovanega tlorisa, pri čem er velja opozoriti, da je šlo za izjem no stavbo nenavadno velikih ra z­ sežnosti. M anj hvale pa zasluži u m etn o stn i del projekta, k jer je m oral Schem erl spoštovati cesarjevo željo po zm an jšan ju vseh preko­ m ern ih stroškov7 0 in je le srednjem u tra k tu nam enil n a jn u jn ejše okrasje. Po m n en ju W agner-R iegerjeve,7 1 k ateri pa je žal neznano arhitektovo lju b ljan sk o delo, naj bi Schem erl precej dolgoval F isch er­ jevi dvorni knjižnici, k ar zadeva obliko strehe, m edtem ko p ortik spom inja n a H ohenbergove osnutke za Hofburg. Na d unajski barok cepljeni klasicizem se je tak o v veliki m eri s Schem erlovo pom očjo lahko uveljavil kot u ra d n a a rh ite k tu rn a sm er, k atero je n a cesarjevo željo n adaljeval še do srede 19. sto letja njegov um etnostno pom em b­ nejši naslednik, Lom bard P eter Nobile. Skrom ni antikizirajoči znaki T ehnične visoke šole, so rodili še skrom nejše potom stvo. A vstrijski provincialni stav b arji prve polovice preteklega sto letja so se zadovo­ ljevali z naglaševanjem srednjega dela stavb in so jonske stebre po­ gosto nadom eščali s pilastri. Obvezni slogovni sestavini sta postali tu d i p litk a ru stik a in polkrožno zaključena okna. Slogovno izrazitejša dela so bila p rid ržan a le dvoru in bogatem u plem stvu. F asada lontovža nam tak o omogoča jasnejšo sodbo o Schem erlovem stavbarstvu, za k atereg a bi lahko rekli, da je v pogledu p rak tičn o sti in ekonom ičnosti zidave zelo napredno, m anj revolucionarno pa po um etniški plati. B aročno kom pozicijo je zreduciral n a n ajn u jn ejšo arh itek to n sk o členitev in jo približal klasicističnem u občutju. K er je v prvi vrsti reševal izrazito p rak tičn e naloge, ki so ga privlačevale kot racionalista, m u p ritiski dvornega gradbenega u rad a niso po­ m enili neprem ostljivih ovir. Prav v slednjem m oram o tu d i iskati od­ govor n a vprašanje, kako, da se je lahko v toliki m eri prilagodil željam dvora in u stvaril vzorno funkcionalno, a um etnostno skrom no uradniško arh itek tu ro , ki je bila vzor vsej prvi polovici preteklega stoletja, prav do le ta 1848, ko je revolucija in obnova državnega a p a ­ ra ta po n jej, prekinila v A vstriji še z zadnjim i klasicističnim i spom ini. 6 9 SBL; Renate W agner-Rieger: Wiens Architektur im 1 9 . Jahrhundert, Wien 1970, pp. 58—59; ead., Geschichte der Architektur in Wien: Geschichte der Stadt Wien, Wien 1973, Neue Reihe, VII/3, p. 115, Stranske trakte so se­ zidali pozneje do leta 1839, dvorana pa je delo Petra Nobila. 7 0 R. W agner-Rieger: Wiens Architektur, p. 58. 7 1 ibid., p. 59. So wie die Geschichtsschreibung die im übrigen sehr verwickelte Bauge­ schichte des ehemaligen Palastes der Landstände Krains, in dem sich heute die Akademie der W issenschaften und K ünste befindet, etwas klarer be­ leuchtet hat, so hat die Kunstgeschichte, gestützt auf die Stilanalyse, sich mit der Feststellung begnügt, daß das Gebäude Mitte des 18. Jahrhunderts eine neue Fassade hätte erhalten sollen. Das V orhandensein ausgesprochen spätbarocker und klassizistischer Details, die durch den Umbau nach dem katastrophalen Erdbeben von 1895 leider beseitigt wurden, konnte eben durch spätere U m bauten erklärt werden. Eine A rchivaufzeichnung teilt unzweideutig mit, daß die Fassade des Landhauses von Landingenieur Josef Schemerl, dem späteren Edlen von Leytenbach, im Jahre 1786 entworfen wurde. Die Rekonstruktion und das Aufstocken des Gebäudes zum Novi trg hin w aren im wesentlichen bis 1790 abgeschlossen, als Sparm aßnahm en und der langwierige Krieg m it den Franzosen fast bis zur M itte des 19. J a h r­ hunderts hin es in K rain unmöglich machten, an irgend einen m onum en­ taleren B auauftrag zu denken. Die erw ähnte Aufzeichnung ist lediglich als V ervollständigung des Laibacher W irkens Schemerls durch sein H aupt­ w erk interessant, sie öffnet jedoch neue Blicke auf die retrospektive O rien­ tierung des Bauwesens in K rain gegen Ende des 18. Jahrhunderts und be­ stätigt die Verm utung, daß der Zopfstil zu dieser Zeit hier heimisch war. Beim Übergang vom Barock zum Klassizismus — dieser konnte in der Pro­ vinz kaum zu Worte kom m en — bem erkt m an neben der volkstümlicheren, barockorientierten Richtung und neben der führenden Ström ung des jose­ finischen Tafelstils, für den hier lieber der Ausdruck Zopfstil verwendet w erden soll, auch seltene, ausdrücklich klassizistische Anregungen. Die letz­ teren w urden 1796 größtenteils durch den Friauler Andrej Menini zusammen m it dem Plan für das Friedl-R echar-H aus nach Laibach verm ittelt. Das erste und zugleich bedeutendste Denkmal im Zopfstil wurde durch Sche­ m erls Lehrer, den H ydrom echaniker und Jesuiten Gabriel G ruber mit dessen eigenem Haus verw irklicht; G ruber w irkte übrigens m ehr bei Navigations­ arbeiten mit. G rubers Palast (1773) ist ausdrücklich rationell entworfen, seine künstlerische Q ualität w ird vor allem durch erstklassige Stukkateure erhöht. Ähnlich bildet auch der Bischofspalast, der wahrscheinlich durch dieselben M eister ausgestattet wurde, an der Fassade antibarocke Neuheiten des G ruberpalastes nach und verleiht ihnen einen volkstüm licheren Anstrich. Aus diesen N euheiten suchte das ländliche Bauwesen dann noch bis zur M itte des vergangenen Jahrhunderts einzelne Motive heraus. Über Schemerl als A rchitekt w ußte man wenig. Als der junge Ingenieur 1777 ins Rheinland und nach Holland reiste, trieb ihn der Wunsch nach Ver­ vollständigung seiner K enntnisse im hydrom echnischen Fach und nichts weist darauf hin, daß er sich unterw egs auch stärker für A rchitektur inte­ ressiert hätte. Er w urde als Fachm ann für die Regulierung von Flüssen nach Wien berufen, um die H auptstadt der M onarchie durch ein System von schiffbaren K anälen m it der H afenstadt Triest zu verbinden; und schließlich hat ihm die A rbeit an dem W ien-Leitha-K anal auch den A delstitel einge­ bracht. Schem erl w ar ein guter Organisator, was ihm später als D irektor des höfischen Bauam tes zugute kam. Die Zeit des aufgeklärten Absolutismus kam vor allem seinen Bem ühungen um die Verbesserung von Kom m unika­ tionen zu Wasser und zu Lande entgegen, so daß er im Dienste bald avan­ cierte. Das Niederlegen der Laibacher Stadtm auer, was der Stadt ein orga­ nisches Zusammenwachsen m it den V orstädten ermöglichte, w urde gerade durch Schemerls rationelles Verhältnis zum Bauwesen diktiert. Von den zahlreichen künstlerisch wenig bedeutenden Werken, m it denen er sich als Landingenieur und B audirektor befassen mußte, sollen nur die wichtigen erw ähnt w erden: die Fassade des Landhauses (1786), das Lyzeum in Lai­ bach (1787), das Landkrankenhaus (1789) und der H aupttrakt der Wiener Technischen Hochschule (1815/1816). Bei allen Laibacher W erken handelt es sich um U m bauten älterer Objekte, und so weist im m er n u r das Gebäudeäußere auf Schemerls Kunstideale. Heutzutage, da w ir größtenteils immer noch gewöhnt sind, A rchitektur durch die Brille des Bauhauses zu beurteilen, w erden Schemerls verw irklichte Werke vielleicht fortschrittlicher erscheinen als seine ursprünglichen Ideen. Man muß jedoch wissen, daß sich hinter der »Funktionalisierung« nur der Wunsch der höchsten Bauinstanz nach dem größtmöglichen Einsparungsef­ fekt verbirgt. So w aren alle etwas ehrgeizigeren Pläne Schemerls bereits im voraus zum Scheitern verurteilt. Als das Franziskanerkloster zum Lyzeum um gebaut wurde, zwang das Höfische Bauam t Schemerl zu einer recht ste­ reotypen Fassadenlösung. M ehr Glück hatte er beim Umbau der Fassade des Landhauses, wo es ihm gelang, die G utachter der finanziellen Seite des Projekts davon zu überzeugen, daß die Metallschliessen zur M auerver­ stärkung durch Pilaster kaschiert w erden m üßten. Alle aufgezählten Lai­ bacher Gebäude, von denen nur das Landhaus die Erdbebenkatastrophe von 1895 überstanden hat, zeigen, daß der A rchitekt die A rbeiten der vorigen G enerationen in Richtung des sogenannten barocken Klassizismus nicht fo rt­ setzte. Er griff zurück auf das Frühbarock, das m it seiner Strenge und Mo­ num entalität dem klassizistischen Empfinden nahe genug war. Der dem alten Kompositionsschema hinzugefügte m oderne Schmuck, bei dem das neu­ ionische Portal des ehemaligen Landhauses hervortritt, beginnt entschieden einen Dialog m it der neuen Epoche und fällt m it den Bestrebungen der Zeitgenossen des A rchitekten in K rain zusammen, die am Ende des Ja h r­ hunderts ihre Klassik in den W erken des Laibacher Baumeisters Gregor Maček suchten. Indem Schemerl sich in die Ingenieur- und Ökonomiefragen des Bauwesens vertiefte, kam er vor allem den Wünschen des Hofes ent­ gegen, in künstlerischem Hinblick lehnte er sich aber an den Klassizismus, was alles zu einer vorbildlichen B eam tenarchitektur führte, die in seinem künstlerisch bedeutenderen Nachfolger Peter Nobile ihren H öhepunkt er­ reicht hat. i ) a a l ^ a n d t h a u s j n i t S e j n e m i p ? l i l ftff llllfflJ l 1 1 u 102 Deželna hiša v 2. polovici 17. stoletja (po Valvasorju) 103 Situacija lontovža in Pogačnikove hiše, 1816. Albertina, Dunaj 104 Francoski načrt preureditve pritličja lontovža v zapore, 1812. Arhiv Slovenije, Ljubljana 105 Fasada lontovža proti Novemu trgu, 1816. Albertina, Dunaj 106 Zunanjščina lontovža danes XLV 107 Kapitel rimskega pilastra na lontovžu XLVI 108 Ljubljana, licej po Schemerlovi prezidavi 1787 109 Portal lontovža XLVII čM /a /iM t , a :Z/ .*», 1 % ' c /tu/idr//j m aigrn J Ö t* c a l(c a trn . nuamffirujr// ;fia m / u r f t f f t * za , . » Ü f m r « V t u ,W .iU»;«« f m v A m r t t . a t * A t . «» ,y j n * r * r * a g f i f * 110 Schemerlov načrt preureditve diskalceatskega samostana v Ljubljani 111 Ljubljana, G ruberjeva palača (začetek zidave 1773) X L V III 112 Ljubljana, škofijski dvorec (1778, Leopold Hofer ?) 113 Ljubljana, Friedl-Recharjeva hiša (Andrej Menini, 1794)