Pavliha in voznik.              :        ,
Pavliha je koračil preko polja.
Na potu sreča voznika, kateri je zmirom konje tepel in priganjal, da so vedno tekli. Voznik vpraša Pavlihe: ^morem li do noči dospeti v mesto?" .   .      Pavliha odgovori: ,,lehko, 5e bodete polagoma vozili!"
Voznik si misli: nna, ta je res pravi tepec," ter še huje pretepa ubogo živino.
K večeru se je Pavliha baš tod zopet vračal dom6v, kar najde še sredi pota znanega voznika v velikej zadregi.
V hudem diru sta konja z vozom zadela ob nekov pricestni kamen in kolo se je sterlo. Ker daleg okrog nij bilo kovača, prisiljen je bil voznik nočiti pod milim nebom.
rAli vam aijsem dejal," nasmehne se Pavliha, ,,ako hočete privoziti v mesto, da vozite polagoma?"                                                           V.—ž—.