Spedlzfona In abbonameato po»fa!e Poštnina plačana « gotovini Aaroinina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, m inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. S£OVEMEC Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. Podroinloal Novo mesto. a Uredništvo tn oprava: Kopitarjeva t, Ljubljana. Izključna pooblaščenka za oglaSevanje Italijanskega In tnjega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva t, Lnbiana. Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milana g Telefon 4001 -4005. Abbonamenti: Me.e 18 Lire. Estero. mete 31 50 Lire Edi- (ione domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C Pj Lubiana 10 650 per gli ihbonamentl, 10 349 per U in-serzionL Filial«! Novo mesto. Conces«lonarfa esclusiva per la pnbbTIcitS di provemenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milana Vojno poročilo it. 1013 Letalsko delovanje v Tunisu Nasprotnikove izgube v zadnjem tednu znašajo: 2110 ujetnikov, 18 tankov, 15 oklepnih vozil in 36 topov - 17 letal uničenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Obojestransko letalstvo je bilo zelo delavno nn tnniškem nebu. Dve patrulji naših lovcev sta smelo napadli dve močni sovražni letalski skupini in zbili tri »Curtisse«, četrti pa jc poškodovan pristal na našem ozemlju. Enajst nadaljnjih letal so sestrelili nemški lovci, enega pa protiletalsko topništvo. Od 26. februarja do 3, marca so osne čete zajele skupno 2110 ujetnikov ter uničile ali zaplenile 18 tankov, 15 oklepnih vozil, 36 topov. Včeraj popoldne so sovražni štirimotorniki spuščali bombe na Mesnino. Nekaj jc bilo ranjenih. Na nebn nad Pozzallom so se angleški lovci spoprijeli z- nemškimi lovci: dva »Spit-fireja« sta bila sestreljena in sta treščila eden pri Sampieriiu (Scicli), drugi pa v morje južro od Pozzalla. En pilot jc bil ujet. Nemške čele zavzele Slavjansk Tretja sovjetska oklepna armada obkoljena pri Harkovu — Sovjetski napadi pri Orelu zavrnjeni Hitlerjev glavni stan, 4. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na južnem delu vzhodnega bojišča sta dež in blato močno zavrla bojno delovanje. Nemški protinapad pa napreduje kljub težavnim vremenskim in terenskim razmeram. Na bojišču. 250 km širokem, stojijo naše divizije ob srednjem in zgornjem Doncu. Mesto Slavjansk je bilo zavzelo v naskoku. Sovražni oddelek, ki je bil odrezan daleč za fronto, jc bil zapleten v borbo in razkropljen. Glavni del tretje sovjetske oklepne armade je bil na prostoru južno od II ar ko v a obkoljen in skuša zaman pobegniti v vse smeri. Iludi obrambni boji na prostoru severno-zapaduo od Kurska so trajali tudi včeraj dalje. Novi in v več zaporednih valovih izvedeni sovjetski napadi na prostoru severnozapadno od Orla so bili zavrnjeni s hudimi izgubami. Na severnem tuniškem bojišču je včeraj sovražnik zaman napadal novo pridobljene postojanke. V borbah zadnjega tedna je bilo v severnem Tunisu privedenih 2110 ujetnikov ter uničenih 68 tankov in oklepnih izvidniških voz ter 36 topov. Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so preletela včeraj, ne da bi metala bombe, severno Nemčijo. Preteklo noč jc angleško Vladar pri zadušnlci za vojvodo D'Aosta Rim, 4. marca. AS. Včeraj dopoldne ob 9 je kraljevi cerkvi Sv. Sudarija bila vpričo Nj. Vel. Kralja in Cesarja žalna služba božja za kr. vis. vojvodom d'Aosta. Navzoči bo bili: državni pod tajnik v predsedstvu vlade, ki jo zastopal vlado, vitezi reda Sv. Anuncijato ter ves dvor. Ki m. 4. marca. s. Na pobudo Fašističnega za voda za italijansko Afriko in v sporazumu s fašistično stranko so po vsej Italiji slovesno prazno vali prvo obletnico slavne smrti Amadeja Savoj-skega, vojvoda d'Aoste. V Rimu je bila proslava v eni od dvoran omenjenega zavoda v palači Bran caccio. Navzoči so bili: kvadrumvir maršal Italije De Bono, predsedniki senata, fašistične in korpo-racijske zbornice ter Akademije, člani velikega sveta, vlada in vodstvo fašistovske stranke, dvorni minister, rimski guverner, prefekt, zvezni tajnik, najvplivnejše osebnosti italijanskega naroda v voj- ni, veleposlaniki in drugi. Prišli so na slovesnost tudi diplomatski zastopniki držav trojno zveze. Častno stražo so tvorili oddelki policije iz italijansko Afrike v slavnostni uniformi. Za častno mizo, nad katero je visela velika slika junaka, so sedeli: tajnik fašistične stranke Vidussoni, minister za italijansko Afriko Teruzzi, predsednik fašističnega zavoda Fani in podpredsednik Rossetti. Po pozdravu, ki jo veljal Kralju in Cesarju ter Duceju, je govornik, častnik Carlo Scerza, podtajnik fašistične stranke z globokimi besedami očrta! vzvišeni lik junaka, vzvišenega kneza savojske kraljevo hiše ter poudarjal njegovo odločno delovanje in ga prikazal kot najčistejši simbol in vzvišeno žrtev. Slovesnost je potekala v znamenju goreče in ponosne vere. Minister Schmidt o sestanku Mussolini-Ribbentropp: Os razpolaga z ogromno silo in bo prihodnje mesece prešla v napad — V vsej Evropi se brusi meč za neusmiljen boj Berlin, 4. marca. AS. Snoči je nemški minister Schmidt kot načelnik nemškega tiskovnega urada pojasnil pomen sklepov osnih sil na sestanku Mussolini - Ribbentropp. Minister je najprej ošvrkni! glasove sovražne propagande, ki je trdila, da so so pogovori sukali okoli krize, da so si drug drugemu dajali korajžo ter si» obljubljali. pomoč. Vzdušje teh pogovorov pa jo bilo nasprotno polno skrajne odločnosti in popolno gotovosti v končno zmago. Ta gotovost temelji na čudoviti sili, s katero razpolaga os in jo bo v kratkem mobilizirala. Poročilo o sestanku je zbudilo strah v nasprotnem taboru, ki je začel zatrjevati, da je bil na sestanku dosežen stik z emisarjem in agentom VVashingtona škofom Spel-mannom. London in Washington še nista razumela, da rimske politike ne dela kak Roosevel-tov kardinal, marveč izključno Benito Mussolini. Iz osebno izkušnje lahko s pravim zadovoljstvom trdim, da je italijansko ljudstvo fanatično v svoji zagrizeni volji do zmage za vsako ceno, kot smo že vajeni. Po žarkih dne italijanske pomladi smo ee vrnili v Berlin in s čutom globokega občudova- nja in zavesti izjavljam, da osne sile razpolagajo z ogromno močjo ter bodo prihodnje mesece prešle v napad. Iz Italije smo se vrnili v potrdilom in gotovostjo, ki nas je spremljala že iz Berlina, da bomo bodočo pomlad neizmerno bolj močni in bomo imelo mnogo več orožja. To orožje bo uporabljeno kot sveto orožje, je s povzdignjenim glasom dejal minister Schmidt. V celi Evropi se brusi meč in to ne bo le žareči meč nadangela Gabrijela, ma>-več, če bo potrebno, n. 3 satanov. Ne žrtve, ne trpljenja nas ne l>odo pripravila do odstopa od naših sklepov Sedanja faza vojne jo značilna po zavesti o neusmiljenem značaju te borbe. Sovražniku, ki nas jo iz Casablance pozival k brezpogojni predaji, os odgovarja: popolno uničenje. Ta zavest neusmiljene neizprosnosti vojne je skupna last osnih narodov Vsaka angleška bomba, ki pade na nemška ali italijanska mesta, ustvarja le sovašivo in ga vedno bolj neti. Minister je nato dejal, da je po povratku iz Italije v Berlin, ki ga je sovražnik iz onemoglo jeze napadel, na vprašanje neke deklice, kdaj bo konec vojne, takole odgovorila: »Ko bo mo pobili vse boljševike in ko nas bodo Angleži prosili milosti.« Alexander začenja priznavati... Angleži zgubili na poteh v Rusijo in na Malto 5 križark, 2 letalonosilki, 19 rušilcev in mnogo parnikov Rim, 4 marca. AS. Na zasedanju spodnje zbornice je pri razpravi o mornariškem proračunu angleški mornariški minister Alexander podal nekaj zanimivih priznanj o izgubah angla-ške vojne mornarice pri dovažanju gradiva za Rusijo preko nordijskih roti, nadalje v Sredozemlju, pri Malti. Ta priznanja so tem boli značilna, ker jih doslej nu angleški strani niso bili vajeni Pri konvojih, namenjenih v Rtisro — je izjavil lord Alexander — smo izgubili 2 križarki. 10 rušilcev. 10 manjših vojnih ladij, kakor tudi številne trgovske ladjo in dragocena človeška življenja. V povračilo za to pa jo bila pomoč Rusiji poplačana z veliko dividendo za stvar združenih narodov. Lord Alexander je nadaljeval: »Pri zadnjih bojih za pomoč, oblegani Malti smo morali navzlic blokadi pretrpeti izgubo treh kri- Kruto postopanje z japonskimi ujetniki Bangkok, 4. marca AS. Nov dokaz za angleško ameriško nečloveško postopanje z japonskim1 ujetniki je nedavno priznanje novozelandskega ministrskega predsednika, ki je povedal, da je bilo v nekem novozelandskem koncentracijskem taborišču pobitih 48 japonskih ujetnikov, 63 pa ranjenih. žark, dveh letalonosilk, devet rušilcev in mnogih parnikov. Govoreč o napadih osnih podmornic je angleški mornariški minister priznal, da sovražnik zgradi mnogo več podmornic kakor jih uničijo zavezniki ter je izrazil upanje, da se bo »razlika vedno bolj manjšala.« letalstvo napadlo zapadnoinsevernozapad- | no nemško ozemlje, predvsem področje velikega llamburpa in okoliških občin, kjer so nastale zaradi odvrženih razdiralnih in zažigal-nih bomb velike škode na poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo s kopnega in morja jc sestrelilo 14 večmotornih letal. Nadaljnje sovražno letalo je bilo podnevi sestreljeno ob norveški obali. V noči no 4. marec je nemško letalstvo obmetavalo z razdiralnimi bombami težkega kalibra in več tisoč znžigalniini bombami področje velikega Londona. Berlin, 4. marca. Meseca januarja tega leta so boljševiki zgubili nu vzhodnem bojišču 1945 tankov. Februarja so njihove izgube znašale 2185 tankov. Decembra so nemške sile onesposobile za boj 3527 tankov. Tako je biilo v treh mesecih skupno uničenih, zajetih ali onesposobljenih "092 tankov. Ruske izgube pri Demjansku Berlin, 4. marca AS. Po poročilih iz uradnih virov 60 nemške čete v bojih, ki 6o potekali od 8. januarja 1942 na odseku pri Demjansku zajele 17.275 ujetnikov ter uničile ali zaplenile 1261 tankov, 416 topov vseh vrst, 3100 metalcev bomb ter velike količine drugega orožja. Boljševiki so imeli na bojišču 6kupno 54.000 mrtvih. Letalski napad na London Berlin, 4. marca AS. Nekaj angleških 6trojev je zadnjo noč priletelo nad nemško obalo ter nad zahodno Nemčijo in na 6lepo spuščalo razdiralne in zažigalne bombe na nekatere kraje. Na vojaških ciljih ni bilo nikake škode. Nočni lovci so 6kupaj s protiletalskim topništvom 6cstrclili mnogo sovražnih letal. Nemško letalstvo pa je s 6voje strani izvedlo množičen napad na londonsko pokrajino, kjer je bombardiralo vojaške cilje v angleški prestolnici. ^dir'-CT AJL CUr- LENINGRAD Cu*'o ) \nv( r?: Borovichi [ ^t™? \ f,,b,ns's Aw M O S K V A - 'OrSCIsSm0,encf* Rogače* Morssnsk V Br/jnsA f(u0Mfl f \puch,yj KURSK \ oTim ~Co»otcp~ Stficolo 8elgorod6 / HARK0vjj tossvttf ^ STAUNGRA Zporoscefl '■topo! flosroi/ Mogočne skupine bojnih letal 60 v zaporednih valovih 6puščale razdiralne bombe težkega in najtežjega kalibra, dočim je na tisoče zažigalnih boinl) povzročilo veliko škodo Druge skupine nemških letal so bombardirale cilje na južni angleški obali in 60 se nepoškodovane vrnile. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 4. marca. Pristojni berlinski krogi poročajo naslednje o poteku fronte na vzhodnem bojišču: Lahko 6e 6matra, da se na jugu nemška ob-ra. na črta ustaljuje. Ta črta teče od Taganroka 6everno proti reki Doneč blizu Vorošilovgrada, nato pa vzdolž ob Doncu skozi področje, kjer še potek.,jo boji za dokončno odstranitev klina, ki si ga je odprl sovražnik, nato pa gre blizu Izjuma ter zahodno od Harkova. od katerega je oddaljena le nekaj kilometrov, potem pa krene zopet malo kilometrov zahodno od Kurska, nakar se razširja preko pokrajine Orel, odkoder leče zahodno od Rževa do Ilmenskega jezera, Volhova in se končuje pri Ladoškem jezeru. Neki nemški veče.rni 1 iet zopet naglaša, da 60 Sovjeti utrpeli nove težke lankovske izgube na severnem odseku, kjer 6o z velikim uspehom posegli v boj nemški težki in pa protitankovski topovi. Na bojišču pri Leningradu 60 bili tudi s topništvom razmrcvarjeni važni sovjetski vojaški cilji vse do ladjedelnic in vojašnic v sovjetski trdnjavi Kronstadt. Končno berlinski krogi poročajo, da so na nemški strani v trdi obrambni bitki nastopili prvikrat novi bataljoni za protiletalsko obrambo, imenovani •bataljoni Flak«. Ti bataljoni 6o precej številni in nastopajo ob Gtrani protiletalskega topništva. Njihova naloga je varovati nebo nad najsprednejšimi bojnimi črtami, Ti bataljoni so s svojimi 20 kalibrskimi topovi sodelovali tudi skupno s pehoto pri kopenski obrambi ter 60 uničili močna gnezda sovjetskega odpora. Pomen premikov pri Demjansku in Rževu Berlin, 4. marca. AS. V zvezi z določenimi premiki na srednjem odseku vzhodnega^ bojišča 60, kakor poroča včerajšnje vojno poročilo, nemške čete izpraznile Ržev. Kakor Demjansk, jo bil tudi ltžev več kot eno leto vojskovanja na tem odseku simbol nezlomljivega odpora pred napadajočimi boljševiškimi množicami. Tukaj ter južno od Umen skega jezera so boljševiki izvajali vedno nove strahotne napade z velikimi silami, ki so bilo mnogo močnejše od nemških. Ti napad;, ves čas brez primere srditi, so vedno propadli pred krepkim odporom nemških čet. ki 60 v celoti izpolnile določeno jim nalogo. Kjer pa posest nekaj kvadratnih kilometrov ozemlja v taktičnem pogledu nima ni-kakega pomena in ker je bil dosežen namen ko- likor mogoče izčrpati sovražnika, je nemško vrhovno poveljstvo sklenilo zapustiti postojanke v Rževu in okolici. Mesto je bilo popolnoma porušeno. V začetku bojev je imelo 50.000 prebivalcev. Nemške zaščitnice 60 tako 2. marca zapustile to področje. Sovražnik niti ni vedel, da bo mesto izpraznjeno. Mislil je, da gre za običajne premike nemških čet. Tako so Sovjeti predvčerajšnjim zasedli mesto brez odpora, česar v enoletnih obupnih naporih s silo niso mogli doseči Tako kopensko kakor letalsko sovjetsko ogledniško delovanje mora biti zelo slabo, kar kaže dejstvo, da Sovjeti niso nič vedeli za reden nemški umik ne iz Demjanska ne iz Rževa in 60 zato poročali, da 60 Demjansk v naskoku zavzeli. ■ I M Kominterna zopet oživljena Sanghaj, "4. marca. AS. Ruski list »Nova Vre-mija«, ki izhaja v Sanghaju, poroča, da je GPU uvedla strahoten režim v krajih, katere so izpraz nile nemške čete Takoj po vstopu sovjetskih divizij so komunistični denuncianti začeli naznanje-vati vse, ki so imeli kakršen koli 6tik z nemškim: oblastmi. Ljudi so v masah pobijali Isti list pripominja, da je Stalin takrat, ko so se osne sile bližale Volgi tn Sta inu, pošiljal brzojavke tako imenovanim verskim oblastem, lo je predstavnikom •»nove ruske cerkve«, ki je v Rusiji ustanovljena in dovoljena kot 6lepilo za zahodne sovjetske zaveznike in v teh brzojavkah ni več govoril o ko- Bolgarija je odlom protikomunistična Milan, 4. marca. AS: »Corriere della 6era« je objavil interview, ki ga je dovolil njegovemu posebnemu dopi6nilok ton in sproščeno igro je pokazala Tancig Branka. V skladbo se je dobro vživela in jo občuteno predvajala Rodič Zdenka. Cisto in prozorno igro smo opazili pri Christof Zdenki. — Učence klavirskega oddelka poučujejo in pripravljajo za nastope ge. llladnikova, Nollijeva in štru-kclj-Poženelova. Tudi nekateri pevci oziroma pevke iz solopevskega oddelka, ki ga vodi ga. Pavla l^ovše-tova, so prav lepo uspeli. Toko ima Patik Maroška svetel, prodoren sopran in čisto intonu-c i jo; tudi v izrazu je dobra; ko bo prišla bolj do veljave še čustvena strun podajanja, ki jo zdaj v neki meri še ovira drugam obrnjena pažnja, bo Patikova, če bo resno delala, prav dobra pevka. Tudi Intihar Silva je jx>kazala dobro šolo; celo v koloraturi je že precej spretna. Najvišje se je pa povzpel med pevci Gre-gorin Miro, ki ima za seboj verjetno tudi najdaljšo dobo šolanja. Glas ima polno zveneč. Pobiranje doklad na neposredni davek za Pokrajinski korpora-cijski svet v Ljubljani Točka 1. § 1. zakona z dne 2. julija 1930 o odmerjanju in pobiranju doklad na nejjosredni davek za Trgovske, industrijske in obrtne zbornice 6e nadoinestuje takole: 1. Pokrajinski kor-poracijski svet v Ljubljani poskrbi za kritje tistih stroškov, ki jih ne more kriti z dohodki iz lastne imovine in s taksami, z dohodki iz do-klade na pridobnino (osnovni in dopolnilni davek) in na družbeni davek (osnovni in dopolnilni davek) člen 2. Vse druge določbe zakona z dne 2. julija 1930 ostanejo nespremenjene, le da se nadomesti naziv »Trgovska, industrijska in obrtna zbornica« z nazivom »Pokrajinski korporacijski svet.c Izmena komisariatskega odposlanca pri Glasbeni Matici Namesto prof dr. Atilija Budrovicha se imenuje za kommisariatskega delegata pri Glasbeni Matici v v Ljubljani s področjem po odločbi z dne 2. septembra 1942-XX št. 88 prof. Matej N a r d e 11 i. Kaj so žganja in likerji. Glede na uveljav-ljcnje iste naredbe o prepovedi proizvodnje in prodaje žganja itd., kot jo bila že pretekli mesec uveljavljena v ostalih pokrajinah, smatramo za umestno priobčiti naslednje pojasnilo, katera žganja je treba prijaviti. Za likerje in ekstrakte jo 6inntrati vse proizvode na bazi alkohola brez razlike, kakšen je odstotek alkohola, ki ga vsebujejo. Zato so izvzeti od obveznosti prijave Inventarja in splošne ureditve proizvodi na bazi vina (n. pr. vermuti in ekstrakti za likerje, ki ne vsebujejo alkohola). dobro izdelan, primeren tudi za večje prostore; tudi način jiodajanja kaže veliko mero zrelosti. Tudi Mukoter Marija in Skubic Deinetrij imata dosti dober material, ki je primerna podlaga za nadaljnji študij. Isto velju o Bešter Veleni, ki ji bo resna šola pripomogla do primerne tehnike in do sproščenosti v izrazu. Violinski oddelek vodi g. V. Sušteršič. Njegovi gojenci so pokazali sicer različno stopnjo tehnične izvežbauosti, imajo pa vsi brez izjeme topel, občuten ton, ki ga more dati le solidna šola. Tako je pokazala Stnrekar Danica lepo izvežbanost in dobro intonacijo; v izvajanju kaže resno hotenje in stremljenje, ki je nujgotovejša pot do uspeha. Dosti lep in izdelan ton ima tudi Mlakar Mira. Mozarta, ki je za to stopnjo dokaj trd oreh, jc izvajala z veliko gotovostjo, čeprav ni bila tehniku in into-uacija povsod enakomerno izdelana. Od vseh violinistov je gotovo najbolj zadovoljil Sovre Savo, ki je Vivaldija odigral s tolikšno dovršenostjo, dn so se poslušalci brez pridržka inogli prepustiti poslušanju. Klurinetista Pritekelj Milan in Mauscr Dušan sta iz šole J. Gregorca. Prvi imu Že lepo razvito tehniko, ton jo pa ponekod še nekoliko oster, neizdelan, kar je opaziti zlasti v bližini. TJndi Mauser je dobro igral, le veliki preskoki mu umtilvo delnjo težave. Nastopil je tudi flavtist Pekle Vlad irair, ki ga poučuje Čampa Vladimir. Za spremembo smo slišali tudi eno učenko in enega učenca na kitaro, Cesnik Slavica je zbudila pozornost s svojo občuteno igro. Čare Anton je pa tudi pel ob lastnem spremljanju. Nastop jc pokazal razveseljive uspehe, ki so v čast šoli kot tudi učiteljskemu zboru. __M. T. Vokalno-instrumentalni koncert v Unionu v Na koncertu, ki ga lahko imenujemo jubilejni koncert koncertno poslovnice Glasbene Matice, je nastopila cela vrsta umetnikov, ki so z isto Glasbeno Matico v najožjih stikih bodisi po svojem bivšem študiju ali |K) svojem sedanjem delu. Kot prvo jc nastopilo Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom L. M. ftkerjanca. Za uvod so zaigrali Gregorčev preludij, skladbo, ki po dobri izrabi zvoka in tona godalnega orkestra kaže, da jc skladatelj sam dober violinist. Pa tudi skladba kot taka zadovolji. Nato je sledila Škerjančeva čakona na slovensko narodno pesem. Glavna tema te zanimive, v menjajočem se tri- in štiričetrtinskem taktu zgrajene pesmi je povzeta po melodiji stare belokranjske »V ovi črni fjori žarki ogenj gori«. (Isto pesem sem priredil podpisani za moški zbor in je izšla v zbirki »Belokrajinske« v založbi APZ pod naslovom »Od hajduka Vetje«.) Škerjančeva skladba vsebuje veliko pozitivnih vrednot, če namreč abstrahiramo od dejstva, da skladatelj ni imel namena poudariti v njej znučilnosti določenega folklornega okoliša, ampak samo na podlagi dane teme s sebi lastnimi izraznimi sredstvi zasnovati skladbo brez kakšnih folklornih elementov. Orkester jc obe skladbi tehnično dovršeno in intonančuo čisto izvajal. Valerija Heybalova jc odpela po eno pesem Alfana, Straussa in Lajovica. Tako na opernem kot na koncertnem odru vedno zajame poslušalca s svojim do podrobnosti izdelanim izvajanjem. Spremljal jo jo Marijan Li-povšek. — Kurlo Rupel je v začetku nastopa podal skladbe, pri katerih jc bolj poudarjena tehnična kot čustvena stran; njegov ton jc pa stalno pridobival nn toploti, s čimer je ustvaril kar najneposrednejši stik s poslušalci. Spremljala ga je Zora /arnikova. — Rektor Julij Betctto si je med drugimi skladbami izbral za nastop tudi priljubljeno Gerbičevo »Pojdem na prejo«, s katero je naravnost vžgal občinstvo, za katerega je že samo ime umetnikovo privlačno. Tudi njega je spremljal Marijan Li-povšek. — Pianist A. Trost jc v svojem nastopu pokazal vse odlike svoje izvajalske umetnosti bodisi v tehniki bodisi v podajanju. Višek tehnične spretnosti je prikazal v skladbi »Fantastično kolo« skladateljice Mirce Sancinove; bržkone je skladatejica z naslovom »fantastič- Predpisi o proizvodnji in potrošnji žganih pijač in likerjev Člen 1. Za proizvodnjo žganih pijač, vštevšl žganje, špirita in likerjev, vštevši konjak in rum in likersldh izvlečkov, jo potrebna predhodna dovolitev Visokega komisariata, a katero se za vsakega posameznega proizvajalca, vštevši osebe iz naslednjega člena, določijo količine posameznih proizvodov, ki se smejo Izdelovati ln surovin, ki naj se pri tem uporabljajo. V prošnjah, ki jih je za vsako izdelavo vložiti pri finančnem ravnateljstvu Visokega komisariata, je treba natančno navesti kakovost in količino surovin, ki jih namerava proizvajalec pri tem uporabiti. Člen 2. Lastniki destilacijskih priprav, ki so po doslej veljajočih predpisih imeli pravico destilirati surovine svojega pridelka, da bi uporabljali destilirane proizvode za svojo rabo brez plačila trošarine, morajo prijaviti to priprave krajevno pristojnemu oddelku finančne kontrole v 30 dneh od dneva ko stopi ta naredba v veljavo. Prijava mora obsegati: a) natančne osebno podatko prijavitelja, b) natančen popis vsake priprave in kraja, kjer je nameščena ali shranjena, c) proizvajalno zmogljivost te priprave. Oddelek finančne kontrole pregleda na kraju samem priprave, jih zajiečati in jih tako postavi pod svoje nadzorstvo in razvid Člen 3. Brez posebne predhodno dovolitve Visokega komisanta ne smejo proizvajalci in trgovci v členu 1. te naredbe navedenih predmetov ne prodajati ne dobavljati. Pred uveljavitvijo to naredbe sklenjene kupnoprodajne pogodbe je imeti za razveljavljene, razen Če se nanašajo na dobave, za katere je na prodajalčevo ali kupčevo prošnjo žo bila izdana dovolitev iz člena 0. te naredbe. člen 4. Prepovedujeta so prodaja izdelkov lz člena 1. te naredbe občinstvu in postrežba z njimi v hotelih, penzijah, kavarnan, restavracijah in vobčo v vseh gostinskih obratih kakor tudi v točilnicah, menzah in zasebnih krožkih. Člen 6. V členu 1. te liaredbo navedeni proizvodi, ki jih imajo ob uveljavitvi te naredbe proizvajalci, trgovci na debelo, trgovci na drobno, gostinski obrati, točilnice, menze in zasebni krožki na zalogi, se poslavljajo pod za|>oro in na razpolago Visokemu komisarialu. Imetniki so dolžni sestaviti nadroben inventar zalog in ga v 15 dneh od uveljavitve to naredbe predložiti v treh primerkih Pokrajinskemu korj>oraeijskemu svetu Gledo zalog zunaj Ljubljanske občine sc prijava lahko vloži preko občine. En primerek inventurnega seznamka s prevzemnim potrdilom Pokrajinskega korporacijskega sveta oziroma občinskega urada so prijavitelju vrno v dokaz, da jo izpolnil obveznost iz prednjega odstavka. Za-jx>ra iz prvega odstavka tega člena obsega tudi l>roizvode, ki so po uveljavitvi to naredbo izdelajo ali uvozijo. Člen 6. Dovolitve iz členov 1. in 3. za proizvodnjo ali prodajo in dobavo moro izdati Visoki komisar: a) za izvoz, b) za dobavo oboroženim silam na podstavi redno naročilnico pristojnih ministrstev, c) za izdelke, določene za zdravilno namene, d) za izdelke, določene za posebej pooblaščena uležalna shranlšča, ki so pod nadzorstvom organov finančnega ravnateljstva, e) za drugačno potrošnjo nego je navedena pod črko b) tega člena v posebnih primerih, ko bi se to videlo potrebno. Člen 7. Proizvajalci ln trgovci na debelo morajo vodili sproti dopolnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi Pokrajinski prehranjevalni urad 'n \ katerega vpišejo na prejemni strnni proizvode, ki so jih inventarizi-rali in ki bi jih še izdelali ali pridobili pozneje, na oddajni strani pa proizvode, ki bi jih dobavljali na [iodstavi dovolitve Visokega komisariata. Člen 8. Določbe te naredbe ne veljajo za zdravilne specialitete, ki vsebujejo alkohol. Člen 9. Kdor krši določbe te naredbe, se kaznuje, če ni dejanje hujo kaznivo, po upravnem oblastvu prve stopnje in po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zapo; rom do dveh mesecev in v denarju do pet tisoč lir. Blago se vselej zapleni in se poleg tega lahko odredi začasni, v hujših primerih pa tudi trajni odvzem obrtne ali trgovinske-pravice. no« kolo že vnaprej hotela označiti, da ie skladba pretežno tehničnega značaja, saj se zdi, du v njej nakopičene težkoče gredo že do skrajnih meja; skladbe smo bili veseli, čeprav se nam je vrivala misel, da pri redukciji tehničnih težkoč glasba ne bi nič utrpela na svoji ■ vrednosti. , • Za zaključek je zaigral godalni orkester se ! DalTAbaccov cerkveni koncert v a-molu in Vi-valdijcvo simfonijo v c-duru. Obe, za čas njuj nega nastanka značilni skladbi preveva svež ritem in neko optimistično nastrojenje. Tudi orkester ju je v tem s.mislu podal. Koncert je vzbudil zanimanje v najširših krogih. Dvoruna je bila kot malokdaj polna občinstva, ki je živahno odobravalo izvajanja Orkestralnega društva kot tudi posameznih umetnikov, ki so se za to oddolžili tudi z nekaterimi skladbami izvon sporeda. Koncertu je prisostvoval tudi Eksc. Visoki komisar z gospo. M. T. J = DALECARNEGIE ° Kako si pridobiš prijateljev Kritika Je nevarna iskra, ki lahko povzroči eksplozijo samoljubnosti, eksplozijo, ki lahko prizadene tudi smrt. Kritika jo povzročila, da je Thomas Ilardy, eden najboljših angleških pisali teljev, za vedno nehal s svojimi romani. | Benjamin Franklin je bil kot mladenič tako B ognjevit kot diplomatično sposoben pozneje v sta- ■ rosti. Bil je tako spreten v občevanju z ljudmi, S da so ga poslali kot poslanika v Francijo. Ka) je S bila skrivnost njegovega uspeha? Ne govoriti o 8 nikomer nič slabega, o vseh pa povedati kaj do-_ brega, kolikor jo to možno. Vsak bedak Jo dober O za kritiko in za obsojunjo. Razumevanje in od- ■ puščanje pa dičita le ljudi, ki imajo razvit značaj B in razum. Velik človek, pravi Carlyle, dokazuje ■ svojo veličino z načinom, kako zna občevati z ■ majhnimi ljudmi. 8 Ne obsojajtno, rajši razumevajmo. Hitro se S bomo prepričali, da je mnogo bolj koristno ra-g zumeti, kakor pa obsojati, in to nam bo pridobilo ■ innogo simpatij in prizanesljivosti. Vse razumeti B jo toliko kakor vse oprostiti, pravi angleški preji govor, in dr. Johnson je navadno rekel: >Gospodje, gj Bog ne sodi človeka prej kakor ob njegovi smrti; S zakaj naj bi ga mi sodili prej?« Velika skrivnost občevanja z ljudmi $ Na svetu je samo en način, s katerim dose- ■ žemo, da nam kdor koli naredi to, kar mi ho-8 četno. Ali ste sploh kdaj mislili na ta način? ™ Način je zelo preprost: bllžnjik mora želeti to, ji kar hočemo mi. Drugega načina ni. Prav za prav ga lahko tudi na drug način prepričale, da vam bo izročil svojo uro: z revolverjem v roki. Isto lahko dosežete od vam podrejenega uslužbenca, da bo delal zadovoljivo za vas: če mu nastavite revolver; toda delal bo le toliko časa', dokler mu ne obrnete hrbta. Tudi od otroka lahko dosežete pokorščino na ta način, da mu grozite ali da gu pretepete. Toda že pri otrocih imajo ta nasilna sredstva le malokrat kaj uspeha, večkrat pa prinašajo zelo neprijetne posledice. Toda edino uspešni način, da morem doseči od vas to, kar sam hočem, je vaš pristanek volje. Treba je torej vedeti, kaj prav za prav ljudje na splošno hočejo. Slavni zdravnik Sigmund Freud, eden najslavnejših psihologov naše dobe, trdi, da vsako človeško dejanje izvira iz dveh motivov: iz spolnega nagona ter iz želje po veljavi. Nekateri njegovi S učenci pa pravijo, da je drugi motiv mnogo večji. SJ To, kar človek najbolj želi, je, biti nekaj, nekaj ■ veljati. Vrstni red temeljnih stvari, ki jih vsakdo 8 ne samo želi, temveč se zanje bori z vsemi svojimi silami, je sledeči: najprej borba za življenje in njega obstoj, hrana, spanje; nato denar, ki^ si z njim pridobivaš vse, kar je za denar možno dobiti; spolna uteha; dobrobit svojcev, zlasti lastnih otrok; zadostitev samoljubju. Od vseli teh že- 5 lja je najtežja zadovoljiti samoljubje, ki ni nič J} manj globoko in zahtevno od nagona po prehrani ■ in po spanju. Lincoln je takole začel neko pismo: »Nikogar 6 ni, ki si ne bi želel priznanja.« In res je tako. ■ Vsi želimo priznanja svojih zaslug ter iskrene g pohvale. Toda tega priznanja ni tako lahko dobiti. J! Zelja po uveljavljanju je med drugim ena bili stvenih razlik, ki vladajo med človekom in med 5 živalmi. Moj oče jo imel v Missouriju kmetijo, kjer B je gojil prašiče in govedo ter jih razstavljal na ■ sejmih in na živalskih razstavah v Middle VVestu. S Često smo dosegli prve nagrade. Oče je imel neke B vrste prapor, na katerega je pripenjal vsa odliko- ■ vanja. Prijatelji in obiskovalci naše kmetije si niso S mogli kaj, da ne bi la prapor občudovali, in oče B ga je zmagoslavno držal na eni strani, jaz na drugi. ■ Zanimivo pa je, da so prašiči in govedo za ta J odlikovanja niso nič zanimali, medtem ko se je ■ moj oče počutil zaradi njih kakor v nebesih. ® Čo naših prednikov ne bi gnala ta silna vzmet, ■ bi razvoj kulture bil nemogoč, in mi bi se danes jj nahajali še vedno na stopnji divjakov. ■ Ta želja po uveljavljanju je izpodbodla skrom- 9 nega drogerijskega vajenca, da je začel študirati B nekatere pravniške knjige. Našel jih je na dnu ■ zaboja, polnega starega železja, ki ga je kupil za S dvajset centimov. Morda ste že kdaj slišuli o tem je isti nagon, ki jo izpodbodel Dickensa k pisanju nesmrtnih romanov, Rockefellerja k zbiranju B drogerijskem vajencu. Njegovo imo je Lincoln. To g B milijonov, ki jih ne bi mogel nikoli potrositi, tudi B čo bi hotel. To je isti nagon, ki vas sili, da se 9 oblečeto po zadnji modi, ki vas priganja, da si B nabavite zadnji tip avtomobila in da ^proslavljate B dejanja vaših otrok. Isti nagon, ki žene mnoge 5 mladeniče tudi na pot zločina. Naši kriminalisti B zatrjujejo, da je večji del mladih kriminalcev, B gangsterjev in drugih, zelo samoljuben. Ko so S aretirani, je njihova največja želja, da bi časopisi B o njih Čimbolj obširno pisali. Neprijelna misel B na slavni električni stol v Sing-Singu je kaj S malo v primeri z laskavim upanjem, da bodo njl-B hovo fotografije delile prostor v dnevnikih s foto-B grafijami Glorie Svvansonove, La Guardle. Ein-" steina Lindbergha ali Roosevelta. (Dalje.) Jz uztvhm troine našima racžie miru POT POLITIONB MOČI PETROLEJA PEB&SMi Arabski petrolej je bil do časa ko je provzel oblast Ibn Saud, v rokah posameznih mogočnikov, ki so brezobzirno izčrpavali petrolej in gledali samo na svojo korist. Ibn Saud jo znal pridobiti zase ljudi, pa tudi Angleže. Vendar je bil dovolj premeten, da ni postal angleški vazal in popolnoma od njih odvisen. Leta 1934 so našli v Hasi petrolej. Ibn Saud je bil ledaj že tako močan, da je znal to novo bogastvo izkoriščati v korist svoji domovini in zlasti še v boju za njeno neodvisnost. Angleži sami so sprevideli, da je Ibn Saud človek silne energije, velike podjetnosti in odločnosti. Bil je prijazen in ljubezniv, pa tudi prezobziren in nnsilen, če jo bilo treba. Anglež lord Belhaven jo skušal leta 1917 pregovoriti Ibn Sauda, nnj vkoraka v Damask, toda Ibn Saud je dobro vedel, do kje sme iti in kje so meje prekoračene. Toda Arabci 6o bili čuječi in so kmalu spoznali angleške namene, zato se niso spuščali v pustolovščine, ki bi nekega dno škodovalo njim Bamim. Kljub temu, da si je zagotovil od Angležev veliko denarno podporo, se ni dal vezati. Ko pa so je leta 1924 oklicnl za kalifa Hussein Ibn Ali, šerif iz Meke, ga je Ibn Saud pregnal kljub nejevolji gospodov v Londonu. Po stoletjih je prvič zavladal nad mohamedanslrimi svetimi mesti neodvisen poglavar. Kdor pa ima danes vpliv na Mekko, la ima vpliv na ves mohumedanski svet, to je na četrt milijarde človeštva. Tako ima od leta 1924 Ibn Saud duhovni vpliv in moč nad islamom. Zdaj gre za tem, da doseže še mnterielno moč, če hoče uresničiti svoj miadosini seu iu sc-n njegovih davnih prednikov, da združi veliko Arabijo v eno samo veliko državno celoto. Hotel jo ustvariti močno vojsko, propagando, a vse to jo drago, sredstev pa nima. Ibn Saud je dobil sredstva. Prinesla so mu jih petrolejska polja Bnhrelnskih otokov. Kakor povsod, so se tudi tukaj križali ameriški in angleški interesi. Ibn Saud je znal to izrabiti. Angleži so tukajšnje petrolejske zalogo hoteli imeti za petrolejske zaloge, ki so jim potrebne v Orlentu. Od tod bi zalagali s petrolejem vzhodno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Leta 1934 so odkrili bogate petrolejske vrelce v pokrajini Hasa. Koncesijo je dobila ameriška petrolejska družba Standard Oil of California. Ibn Saud se jo prav tedaj vojskoval z Jeinenom. Zato je rad sprejel ameriško ponudbo v znesku 300.000 funtov, toda po-' godbe ni podpisal. Ko je zmagovito končal vojno in so v tem času Amerikanci že toliko investirali, da niso mogli opustiti začetega dela. Je diktiral pogoje. Kljub temu so Amerikanci še vedno odnesli svoj delež, saj so bili to najbolj bogati petrolejski vrelci daleč naokoli. Angleži so leta 1935 skušali odkupiti koncesijo od Amerikancev, ponudili so visoko vsoto, a Amerikanci so ponudbo odklonili. Angleži ■ so se hoteli maščevali z bojkotom. Hoteli so na vsak način dobiti i arabski petrolej v svojo roke. Po drugI strani pa so Arabci sami skušnli doseči toliko moči, da bi se otresli Amerikancev kakor Angležev. Njihov petrolej nnj jim pomaga k osamosvojitvi, petrolej naj jim pomaga kot gonilna snov pri njihovi ekspanziji, prinese naj jim denar, ki jo potreben, da uresničijo svoje ideale. Angležem jo grozila nova nevarnost Dobro so vedeli za Ibn Snudovc načrte, ki so ogrožali njihove interese in celo vrata v Indijo. Ibn Saud je postal lz malo poznanega puščavskega šejka kralj. Ob priliki kronanja novega angleškega kralja se je te slavnosti udeležil tudi Ibn Saud. Angleži so mu svečano vrnili ta obisk; leta 1938 je prišel v Riad vojvoda Athlone, brat kraljeve matere Mary. S tem obiskom so Angleži dokazali enakovrednost arabskega kralja s svojim kraljem. Ibn Saud jfl znal cenili to uslužnost. Kot prva kristjnnka jo smela sedeti pri njegovi mizi vojvodinja Athlonska — seveda v arabski noši ln z zastrtim obrazom Anglija Je prav tedaj snubila Ibn Sauda za sklenitev velike zveze med Irakom, Transjordanljo, Jemenom ter Saudijevo Arabijo. Ta zveza naj bi bila protiutež ciljem držav Osi, ki so skušale dobili te dežele na svojo stran. Vendar Athlonski vojvoda ni dosegel ničesar. Leto dni pozneje se jo celo zaostrilo razmerje med Angleži in Ibn Saudom. Ibn Saud jo posegel v spor zaradi Bahreinskih otokov: Iran jih je hotel imeti zase, Anglija pa jih jc imela. Po mnenju Ibn Sauda pa bi morali pripadati Arabiji. In res je Ibn Saud potoval meseca aprila leta 1939 v Al Khobar — glavno pristanišče tega otoka. Tnm ga je čakala jahta šejka Haincda ben Issa al Khallfah — darilo petrolejske družbe Bahrein Petroleum Co. Ibn Saud Je ob tej priliki doživel sprejem, kakršnega morejo biti deležni samo vladarji Orlenta. Kralj si je ogledal petrolejsko naprave in evropski del mesta, ki je zrastel kakor čez noč, vodili so ga po novih bolnišnicah, kino-dvoranah in po lepih novih costah. Stanoval jo v palači, ki so jo zgradili posebej zanj v Rafaa. Ta obisk arabskega kralja, njegov sprejem in vso okolnosti so bile Angležem močno nepriljubljene. Pri velikih manevrih leta 1935 so Angleži prvič založili svoje ladje s petrolejem v Hasi. Evropa jc bila tedaj vsa zbrana okoli abeslnske vojne in ni mogla tako dobro opaziti manevrov angleške mornarice v arabskih vodah. Pri teh manevrih so sodelovala tudi letala, ki so imela svoja oporišča nn Bahreinskih otokih. Ti manevri so hoteli pokazati Arabcem angleško vojaško silo, posebej pa so bili namenjeni Ibn Saudovim načrtom, kako bi se otresel angleškega vpliva Vendar Jo Ibn Saud šel preko vsega tega. Hotel je obdržati ne le videz, dn je samostojen vladar, ampak tudi dejansko pokazali svojo neodvisnost. Da bi lo dokazal pred svetom, jo poslal k Hitlerju svojega posebnega poslanika. Začel je trgovati z Japonsko in od tam uvažati predmete, ki bi mu jih mogli preskrbeti prav tako tudi Angleži; tovorne avtomobile, stroje, radijske naprave, komikalijo itd. Anglija na vse to ni mogia reagirali z vojno. To bi bilo predrago in verjetno tudi malo uspešno. Zato je čakala bolj ugodne prilike, da utrdi spel svoj položaj tudi v Arabiji. ŠdtUfSna kovalo, Koledar Petek, 5. sušca: Janez od Križa, spoznavalec; Evzebij, mučenec; Folta, mučenica. Sobota, 6. Mtšca: Perpetua in Feliclta, muče-niči; Koleta, devica. Lunina sprememba: 6. sušca: mlaj ob 11.34. Herschel napoveduje mrzlo in vetrovno vremo. Novi grobovi + Marija Devet. 3. marca je umrla v zavetišču sv. Jožefa gospa Marija Devet, vdova po pregledniku Južne železnice, v visoki starosti 92 let in pol. Doma je bila v Ilrastju pri št. Petru. Od enajstih otrok živi samo še sin Tilijo, železniški uradnik v Beogradu. Pogreb blage pokojniee bo v petek, 5. t. m. ob 4. iz kapelice sv. Murije na Žalah. Naj rajnicj sveti večna Luč, žalujočim pa našo iskreno sožalje! Smrt blage matere Dne 24. februarja 1043 se je v Slivnici pri Celju poslovila od zemsitega življenja Marija Jelene roj. Belej. Dočakala je starost 00 let. Kdo more razumeti bolest matere, ki ima sina duhovnika, a mora brez njegovo tolažbe zapustiti solzno dolino? Topel objem materinske ljubezni nam je Gospod prihranil za večnost, kjer nI več ločitve V svojem življenju, ki je bilo polno preizkušenj, je vzgajala otroke, veliko trpela, kot navadno trpe vse hribovske matere, in ohranila vero v Boga, iz katere jo črpala moč v borbah za obstanek družine. Kot sveča so je použivala, dokler ni dogorela in ugasnila. Sorodnikom, prijateljem in znancem priporočamo njeno dušo v pobožno molitev. Prijatelju Mihu Zrimšku v slovo Presunilo nas jo, onemeli smo in žalost nam je legla na srce, ko smo zvedeli, da Tebe, dragi Miha, ni več. O, prijatelj, kdo bi si mislil tedaj, ko smo se zadnjič videli, dn se vidimo zadnjikrat. Odšel si po plačilo, dragi Miha, ponos rudniške fare, ljubljenec materin in nada očetova, k Onemu, h kateremu pojdemo enkrat vsi. Umrl si daleč proč od nas. Tvoje oči so se zaprlo za vedno v nemem iskanju znanih obrazov Tvojih dragih. Ni jih bilo! Usoda, dragi Miha, ie hotela, da si moral v najlepših letih končati. Prekrižala Ti jo vse načrte, ki si jih koval in zanje trpel na življenjski poti v bodočnost. Sedaj nc trpiš več^ načrti so za Tebe izpoljnjeni, a nas še vse to čaka. Dragi Miiia, glo!>oko se nam je vtisnila v srce Tvoja podoba, podoba zglednega farana in podoba prijatelja, ki ie šel predčasno tja, kjer mino vse zemsko trpljenje. Tvoj zgled zvestega prijateljstva, globoke vernosti in požrtvovalne človekoljubnosti nam bo vsem za vedno ostal v spominu kot vodilo na naši življenjski poti proti cilju, ki si ga Ti žo dosegel. Miha, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Tvoji prijatelju Osebne novice — Z Abrahamom se ie srečal g. Jože štru kelj, lastnik tvrdke »Radioval« v Dalmatinovi Izšel je znameniti roman D. Nicodemia » Postružka « v lepem prevodu prof. Miklavža Kureta * Igro »Scnmpoloc, po kateri jo roman spisan, pozna ves svet. / Tudi na ljubljanskih odrih so jo pogosto igrali. / V romanu je na pretresljiv način prikazana nesrečna usoda deklice v velemestu. / Deklica brez staršev, ki jo neusmiljena usoda vrže na cesto, kjer užije veliko slabega pa malo veselja. Tudi v ljubezni jc ogoljufana. Žalost ji izpijc vso življenjsko silo, ila v silni bolesti umre. / Veliki pisec Nicodemi mojstrsko niza prizore Postružki-nega življenja. / Pretresljive sliko vstajajo v lilm-ski resničnosti. / Prepričani smo, da bo knjiga ena najbolj branih. / Kupujte knjige »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«, ki so izbrane izmed naj boljših iz književnosti vseh narodov! ulici. Jubilant je pristen Ljubljančan, že mnogo let aktivni člun raznih trgovskih ustanov ter vodeči člun sindikata trgovcev z radijskimi aparati. — Istočasno praznuje njegova tvrdka letnico svojega obstoja. »Radioval« je namreč naša. najstarejša tvrdka v radijski stroki in je torej obstojala že, preden je začelu delovati naša radijska postaja. Gospodu štruklju čestitamo ob tako pomembnem dvojnem jubileju in mu želimo, da bi zdrav in zadovoljen dočakal še več podobnih obletnic. — Dva tetina lepo vreme. V sredo jo bilo prav toplo in lepo. Po vrtovih postaja od dne do dno živahnejše. V čotrtek zjutraj jo bilo sprva nekoliko oblačno, brez megle, pozneje je zapihal sever. Nato sa jo zjasnilo in spet jo bilo lepo iu sončno. V sredo je bilo izredno to]>lo, ko je toplo-mer popoldne zaznamoval najvišjo dnevno tempe- J raturo +19.2, v čotrtek jutranji minimum +1.4. r n Barometer v četrtek 776.5 mm. Visoko stanje! k — Kino Matica: Znčetek prve popoldansko predstave ni ob 14.30, ampak zaradi dolžino filma ob 14. • Noei forrrularji za brevir in msalo (ommune untus aut nlurlum summorum poniiflcum so zopet na razpolago v Ljudski knjigarni v Ljubljani, Pred Škofijo 5. Vsak formu-lar stane L 2-—. Iz Jela m živSjenaisa - ©d iu in lam Iz Gorizije Beneški igralci gostujejo v Verdijevem gledališču. Te dni nastopa na odru gorizijskega Verdijevega gledališka beneška igralska skupina, ki jo vodi Karel Micheluzzi. Med drugim bodo uprizorili komedijo znamenitega beneškega komedio-grafa Jacinta Galline, čigar 4G letnica smrti poteka to dni. Ukinitev parnih kopeli. Vodstvo gorizijskega mestnega kopališča je začasno ukinilo parne kopeli. Z Gorenjskega Gorenjci s| kujejo svojo usodo sami. V petek zvečer je govoril v kinodvorani v Borovljah koroški gauleiter dr. Rainer veliki množici prebivalstva. Tu se jo gauleiter dr. Rainer obrnil tudi do Gorenjcev, za katere jo možna samo ena odločitev med obema frontama, odločitev med obnovo in zmedo, odločitev med Hitlerjem in Stalinom. Gauleiter je poudaril v svojem govoru modrost Adolfa Hitlerja, ki jo ob pravem času rešil Evropo pred napadom boljševikov. Kljub strahotnim naporom, ki jih jo Stalin izsilil iz svoje vojske to zimo, je kriza na vzhodu že premagana. Vsak dan je besedilo nemškega vojnega poročila jasnejšo. Gauleiter je nato govoril o sovražni propagandi, ki bi rada spravila nemški narod v razpoloženje leta 1918. Tcda nikomur so ni treba bati. Danes Nemčija ni sama, ima hrabre zaveznike, ima zavarovana obsežna ozemlja, ima surovine. Daljo nemške domovine danes no vodi slabotno vodstvo, ki bi bilo voljno sklepati kompromise, ampak trdno in slično vodstvo, ki mobilizira vse moči in tako vstopa ob pravični porazdelitvi vseh bremen v totalno vojno. V6a domovina namreč danes ve, »da ob nesrečnem koncu ne bo prišla le vladna sprememba, ampak unl-čenjo vsega nemškega naroda,« in te besede, jo poudaril gauleiter, je treba vzeti dobesedno. Dalje je gauleiter omenil, da grozodejstvo judovskega boljševizma ograža tudi koroško ožjo domovino. — Gauleiter dr. Rainer je dalje poudaril, da bi rad govoril odkrito ter je dejal, dn danes ne gre na Gorenjskem za nacionalna vprašanja, za vprašanje jezika in podo!>-nih delnih problemov, temveč gre samo za eno: ali bo postala Gorenjska dežela obnove, ali pn dežela, v kateri vlada sovjetska zmešnjava. Kajti, da' so gorenjske tolpe orientirane in organizirano izključno boljševiško, zalo so na razpolago jasni dokazi. Moskva in Žid stojita za njihovimi grozodejstvi. Mnogokrat so bilo te tolpe že tepene. Toda, kadar koli bodo zopet kaj poskušale — ne bodo dosegle nič drugega, kot svoje uničenje. Nič ne bo zlomilo trdne volje oblasti, da obdrži to deželo. Prebivalstvo samo si bo skovalo svojo bodočo usodo. Kdor gre mirno na delo, kdor jo zvest in dostojen, ta bo stal vedno pod zaščito rajha in doživel veliko bodočnost rajha. Kdor se pa priznava k boljševiški zmedi, ta je izgubljen. Ob zaključku je gauleiter omenil priprave na totalno vojno in podčrtal, kako se prostovoljno pri-glašajo vsi dostojni možje in žene na delo, tako da je totalna vojna hkrati že vojna napoved naroda vsem skrivačem in lenuhom. Prihodnji teden bodo na Koroškem že zaprti obrati, katero zadene ukinitev in preprosti napisi: »Zaprto — totalna vojna!« bodo zgovorno pričali o velikanskem podvigu nemškega naroda, ki se bo končal z zmago. S Spodnjega štajerskega Številna zborovanja na Štajerskem. V zvezi 3 propagando za totalno mobilizacijo so 6edaj po vsoj Spodnji Štajerski številna zborovanja. V zadnjem tednu je bilo 6amo v celjskem okrožju 150 zborovanj. Zborovanja 6o se začela v Logarski dolini in Soičavi in 60 do konca februarja bila po v6ej Savinjski dolini do Celja. Zadnjega Ln predzadnjega februarja je bilo n. pr. v celjski okolici in v Celju 79 zborovanj. Podobno je izredno veliko število zborovanj bilo v Mariboru, kjer so v sredo 3. in v četrtek 4. marca imeli vsega skupaj 41 velikih in uspelih zborovanj. Šestnajsti otrok v družini. Družina Franca Razgorška, malega kmeta v Orli vasi v celjskem okraju, je doživela pred nedavnim res redek primer družinske 6reče. Mati je povila 16. otroka, krepkega fantka. Že 15. otroku, tudi fantku, ki se je rodil za božič leta 1041., je po zastopniku botroval Adolf Hitler. Vseh 16 otrok jc živih in zdravili. Lep pogreb krajevnega vodje brambovccv. V Grižah pri Sv Pavlu pri Preboldu so v četrtek, 2. marca jx>kopali krajevnega vodjo brnmbovcev iz Zabukovice Ivana Korndaja Na pogreb je prišel okrožni vodja iz Celja Doifineister s svojimi Vplivu milosti se ne moreš upirati Ob času, ko opravljamo Slovenci pobož-„ost prvih petih sobot v mesecu, v katerih zadostujemo Bogu in hočemo spreme-i1 uiti mišljenje k pravemu krščanstvu, nam more biti prelep zgled k vzornemu krščanskemu življenju naš nujboljši poznavatelj slovenskegu jeziku literat France Levstik. Nikdar ni sicer bil popolnoma izgubil vere, vendar se je v dobi hudega liberalizma močno nagibal k svubodoiniselstvu. Literarni zgodovinar Prijatelj celo misli, da je bilo svobodomiselno mišljenje naše akademske mladine ob svojem času sad »Levstikove setve«. In po zamisli Levca naj bi bil ravno Levstik glavni sotrudnik nameravanega lista »Strela«, kateri bi se lahko imenoval po besedah istega Levca »Farška krtača«. . Ko pa je Levstik pozneje prišel zopet dO pravega spoznanja, je odločno, pogumno spremenil svoje mišljenje, pa tudi svoje dejavno življenje! Njegov življenjepis«« Frnnce Levee nam poroču: »Po cele noči je premolil, zjutraj ob rani uri hodil k sv. maši, prejemal zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, z rožnim vencem v roki udeleževal se cerkvenih sprevodov. Ljudem, o katerih je mislil, da jim jo kdaj storil kaj žalega, je podal spet prijateljsko roko ter jiovrnil vsnk dolg. vsako krivico, kar do zadnjega vinarja. — Tako spravljen z aui u k1 (><.111 vuuja 16 ^ttlia i.viiihcioiii o r.vjim, ..." . - ' , 1» i i« najbližjimi sodelavci. Ob odprtem grobu se je pri- < Bogom in svetom, ves vdan v voljo božjo, je srčno poslovil od junaškega tovariša. Bra.nbovci J. l'»d'h pilili in telesnih borbah sklenil s oje iz Zabukovice so nito zapeli pesem o dobrem to- 1 zivljen.e 6. novembra IS8..« (Levstikovi Zbra- zapeli pesem varišu. Smrt matere In hčere. Dne 28. februarja so pokopali v Sv. Pavlu pri Preboldu 80 letno kmetico Marijo Jezernik in njeno hčerko, kakor tudi 50 letno kmetico Marijo Breger. Imenovane so živele na Jj severnem pobočju Mrzlice na gorjan^ki kmetiji. 80 letna stara mati Marija Jezernik je že dalj časa . . , ,„,, , bolehala, tako da že več mesecev ni vstala iz po- J stolnici.« (Nebeške Rože L 1931. s r. 9.) stelje. Nenadna smrt je doletela vse tri in lepega Ali, nani m res ravno Levstikov zgled v skupnega pogreba so je ud»ležil okrožni vodja spodbudo, da spremenimo svoje mišljenje ob Dorlineister, ki je imel tudi spominski govor. Pev- J Času, ko nas dogodki v Fatlmi posebej vabijo ska skupnost iz Sv. Pavla pri Preboldu jo ob grobu J k pokori? - da vzljubimo molitev sv. rožnega zapela pesem o dobrem tovarišu. vcncu podobno kot jo je vzljubil on? — da so Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 71 letna J ne sramujemo svojega krscanstva po njegovem upokojenčeva žena Marija Lužer, 54 letni skladiščnik Reinhold Biefeld, 59 letni U|iokojenec Frano Justinek, 68 letna zasebnica Klotilda Vertnik, 73 let- ni Železniški upokojenec Franc Leben. 40 letni že- \ kote InvniSM it.liifKartD/, AnHroi Kpninc nrA/ll, I nlftp vn \ ^ r v globokem, praktičnem krščanstvu! v pokoju Rudolf Polzer. V Gradcu je umrl 83 letni m senatni predsednik v pokoju Hans Stepischnegg, v * Ptuju 77 letni upokojeni priinarij dr. Erne6t Treit ni spisi. V, str 329.) Te Lcvčcve trditve o pobožnem Levstikovem življenju potrjuje izjava še živečega moža, ki je Levstika opazoval kot dijak ter o njem zapisal sledeče: »Z velikim spoštovanjem smo dijaki opazovali slnvnega možn, ko je molil dnn na dan v kapeli sv. Križu v ljubljanski zgledu javno poka/ati tudi preti svetom? — da z isto vnemo in pohožnostjo kot je pristopal on, pristopamo zlasti prve petke in prve so-f bote k spoved niči in mizi Gospodovi? — da se po njegovem zgledu živo zavedamo, da jo lezniški uslužbenec Andrej Krajnc, prodajalčeva i se.Pn - ; . . . . ,. i hčerka Silva Jamnik in 71 letni mestni gradbenik J rRS,(7 .nnscSn J™.k.n nBr.0samezne čete omenjenih vojsk v začetku februarja zavzele jugozahodno od Uno Trovrh, ki je visok 14S0 m. In to kljub snežnim viharjem in žilavemu odporu odmetnikov. Z zavzetjem Trovrha je bila zapečatena usoda odmetnikov na področju Grmeč planine. Njihov položaj je postal naravnost nevzdržen, ker so od-metniki morali pustiti v tamošnjih krajih tudi vse zaloge hrane, ki so jo imeli pripravljeno kot železno rezervo. Takšuih skladišč, napolnjenih s hrano, je bilo 160. V nekaterih je bilo do 1000 komadov živine. Poleg velikih zalog hrane so nastopajoči vojaški oddelki zaplenili tudi mnogo orožja in streliva. Predvsem mnego strojnic, metalcev granat, pušk in samokresov. Tudi izgubo odmetnikov v ljudstvu so bile občutne, ker so partizani samo v vzhodnem in jugovzhodnem delu Grmeč planine imeli 2828 mrtvih. Jubilejna književna izdaja Družbe sv. Ilicro-ronima v Zagrebu. Včeraj smo poročali o zadnjem rednem občnem zboru Družbe sv. Ilicronima v Zagrebu. Hrvatska hleronimska družba praznuje letos 75 letnico svojega plodonosnega delovanja med Hrvati ter jo tako, knkor naša Mohorjeva družba, pošiljala leto za letom med Hrvate na stotisoče dobrih knjig. Vsa dela, ki jih je družba v zadnjem času izdala, je izbral in pripravil urednik družbenih publikacij dr. Andrič, ki vrši to nalogo v splošno zadovoljstvo že polnih 22 let Dr. Andrič je na občnem zboru tudi napovedal, da bo družba v svojem jubilejnem letu založila okoii 80 knjig in 2 časopisa. Od književnih del ho 5 izvirnih romanov in 3 prevodi. Izvirni romani, ki jih bo izdala družba, so sledeči: »Zvonimir«, ro- man Lovre Katiča, »Šana sn udaje< od Anic Jak" šiča, »Divlji oganj«, delo Velimirja Deželica ml., »Staža puna hriga«i roman Toneta Smerdela iu »Srdce u plamenu«, roman Josipa Cvrtile. Razen tega pripravlja družba tudi antologijo sodobnih katoliških prijiovednikov, kakor tudi še več drugih zbirk in povesti. Veliko j>ozoniost jo družba pri 6vojih Izdajah posvetila tudi znanstvu. Tako je prof. Juras pripravil svetovni zemljepis, Josip Butorac in dr. Draganovič pa »Zgodovino cerkve na Hrvatskem«. Družba bo izdala tudi zbirko narodnih pesmi o hrvatskem junaku Ivi Senjaninu, knjigo o kralju Tomislavu, Evpenu Kvaterniku, dr. A nt I Starčeviču in Andreju Hlinki, šliri mladinske knjige, kot posebno knjigo pa »Zgodovino Družbe sv. Hieronlma«. Kakor vsako leto t>o izšel tudi koledar »Danica«. Izhajal l>o še nadalje tudi časopis »Obitelj«. V 75 lotili svojega obstoja jo družba izdala 660 knjig v več kakor 11 milijonih izvodih. Hrvatska filhnrmoničnn družba v Osijekn, katero so ustanovili žele pred kratkim, je pričela živahno delovati ter je sedaj priredila že prvi simfonični koncert izbranih Mozartovih in Lisztovih del. Iz Srbije Nemška proslava v Beogradu. Prejšnjo nedeljo je bila v Beogradu proslava desetletnice ustanovitve organizacije nemške narodnostne 6kupino v Beogradu. Slavnost jo bila v veliki dvorani Ko-larčeve ljudske univerzo ter so se je med drugim udeležili zastopniki nemških civilnih in vojaških oblasti, bivši nemški senator dr. Grassl, vodja nemške narodnostne skupine dr. Janko Sepp in drugi. Kot glavni govornik je nastopil na zborovanju dr. Janko Sepp ter je podal pregled ustanavljanja in delovanja raznih nemških kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij v prejšnji državi in poudarjal potrebo njihove ustanovitve. Govoril je tudi o nalognh, ki jih imajo Nemci v svojih novih domovinah. i Drobna liublfamka kron"ka Mesečna rekolekeljn ljubljanskih g*. du-1 hovnlkov bo v Domu duhovnih vaj na prvi | potok, 5. marca. Popoldne od 4 do 5 skupna ncloraclja, nnto premišljevanje in predavanje. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski ks duhovniki vljudno vabljeni, — Vodstvo. Mesto venca na krsto umrlega B. g. župniku Janka llarlcta je dnrovat lir 500 g. .ložo Avbclj, mesar ln prokajovalec. Trnovski pristan, Vincencijevi konferouci za šont-jakobsko župnijo v Ljubljani. Iskrena hvala! Dela, ki so jih napisali alnvnt skladatelji v plesnem ritmu, so na sporedu IX. simto-ničnega koncerta, ki bo 8. t. m. v veliki vinionskl dvorani. Spored obsega naslednje točko: 1. Strauss: Predigra k opereti »Netopir«; 2. Webcr: Poziv na ples; 3 Rossmi: Tarantela; 4. Dvoraks Slovanski ples št. 8; 5. Ponehiclli: Ples ur i/, opere »La Oiooon-da<: G. Riliard Strauss: Valček iz opere »Ka-vallr z ro?o«; 7. Bernard: Kolo; 8. Lelnir: Zlato in srebro — valček. Vso točke bo izvajal voliki simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Draga Marin Sljauca. Začetek koneorta bo točilo ob pol 7 zvečer. Konec pred 8. Gospe ln gospodične! Tečaj zn šivanje domačega perilu se Jc pravkar pričel. Nekaj mest je še praznili. Priglasite se pri sestrah sv. križa, MurijaniSčc, ua dvorišču, levo. 4. javna produkcija Sole Glasbene Matico bo danes popoldne ob 17 v mali nihnrino-nlčnl dvorani. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili golenri: Golob Marjan, 1'ertot Pavel. Karnovšek Darja, Trinkaus l>ušn. Renu Foilor, KlakoSer Marica, Jamnik Olga in Vadnal Metka, ki igrata Sliriročno, dalje Gisf.nr Sonja. Kr.rcnt. 9ta«a, Jermol Zoriijn. Korenini Suša. Snmeo Janja. \ rbič, Dnsa, Kral Edita. .Tanežič Marija, Miklavčič Mir-jam, Alilin Cvetka in Garažo Tiosanda. Iz violinskega oddelka pa uasloduji gojcnci: Kušoj Mirko, katerega spremlja na klavirju Kliče j Drago, dalje VVohinz Mihael, ki ga spremlja Wohinz Marjauca, Grarenauor Svetoslavn ob sprcmljcvanju Skerlj Bože, Murgelj Karel ob spremijevanju prof Bizja-kovo in Sajovio Jan ob sprcmljevanju prof. Saneinovo Podrobni spored jo na razpolago v knjigarni Glasbene Matico. Opozarjamo, da bo začetek to^no ob 17. 5. javna produk-cija bo jutri v soboto, dne 6. t. m. ob 17 v mali filharmonični dvorani. Vodsivo »korcpctltorlja« valil stnršo dijakov sredo ilh, meščanskih In ljudskih Sol, dn jih vpišejo k nam, kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslodn.ii dnn. Za vsakogn vodimo kontrolo o uspohu na šoli. Posebni tečaji za privatne In razredno izpite! Honorar zmeren, revnejši popusti Vpisovnnje dnevno od 8 do 12 ln 14 do 16. — Korepetitorij, Mestni trg 17-1. Zubuvnl vefer priredi Sindikat tilSnlh poslov v nedeljo, dne T. marca t. 1. ob S popoldne v dvorani Pokrajinsko delavsko zve-ze, Miklofiičeva cesta 22. Spored: Medved: Ljubezen in pomlad; Mav: Od Svefga 1'ere-grina; Mlrkar Nevesta lz Amerike«. Vabijo se vse služkinjo In vsi drugi, da so te prireditve gotovo udeležijo. Zn smeli je obilo preskrbljeno. Vstopnina znašat Sedeži lir 6. 5 in 4. stojišče lir 2 Predprodnia vstopnic eno ur j pred predstavo v vestlbulu pred dvorano Cisti dobiček jc nnmonjen za podpore obnemoglim služkinjam. »Ulica 5t. 15«, veseloigra v Štirih dejanjih, na pustno nedeljn, ob 5 popoldne, v I frančiškanski dvorani. Zanimanje za to Igro jo izredno, zato priporočamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini sri-ligoj in, na dan predstave pri dnevul blagajni. Veselo razpoloženje, smeh ln prijetno zgodlio... vso to nam bo za pustno nedeljo nudila veseloigra! »Vlliar v kozurcu«, katero bo Rokodelski oder, po želji mnogih, ki so igro žo videli, ponovil. Posebno opozarjamo, du bo prlčetek nedeljske predstave no kot do zdaj ob 5, temveč točno ob 6 zvečer. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo dopoldno od 10 do 12 in od 8 dalje do pričetka ob 6 zvo-čor, v društveni pisarni, Pctrurkova 12-1., desno. Izpred malega kazenskega senata. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval b." o. s. g Rajko Lederhns, jo v torek sodil dva drzna tatova skupno z nekaterimi drugimi obtoženci, ki so njima pomagali ali pn kupovali nakrndono blago. Od oktobra do decembra lani jc bilo v Ljubljani izvršenih več tatvin Tatovi so kradli drva, suknje in drugo blago. Z gorenjskega kolodvora so odnesli na škodo Železničarske uabavljnlne zadrugo 5 m' drv v vrednosti 750 lir. Tuli tntvin sta bila obtožena 35-lctni samski Sofor K. V. In 30-letnl samski delaveo Krunco Žagar, ki je bil saraiii tatvine in drugih de-llktov že 25 krat kaznovan. Oba obtoženca sin vse njima očitane tatvino priznala. Bila sta obsojena: prvi nn 1 leto in 8 mosccev strogega zapora, drugI pa na 1 loto robije Pokrajinska delavska zveza vabi Dclojemnlce fotografske stroke vabimo, da so udeležijo strokovnega sestanka, ki bo v nedeljo, dne 7 marca 1943 ob 9.30 dopoldno v prostorih Oddelka industrijskih delojemalcev l'I)Z, MikioSičova c. 22-1.. (Delavska zbornica) Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje ureditve delovnih pogojev delojemalcev folografsko široke in druge vnžne strokovne zadeve ler jo v interesu vseh prizadetih, dn »o zanesljivo in točno udeležel SI vilic, mod I stke In pletilj« (delojemnlko, ki 'so članice Sindikata delojemalcev oblačilne stroke) vabimo na članski sistanck v nedello lne 7. marca 1943 ob 10 v prostorih Oddelka industrijskih delojemalcev. Mikloši-ševa 22-1 Ker bo na dnevnem redu razgovor o dopolnitvi kolektivnih pogodb, prl^nkujc-, tno točne udeložbel — Oddelek industrijskih dolojomaleov. Gledališče OPERA. Peiek, 5. mnroa: Zaprto. — Ro' bota, 6. marca ob 17: »Don Pascniclc«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Nedelja. 7. marca ob 16; »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Ponedeljek, 8. marca: Zaprto, G. Donlzettl: »Don P»squalc«. Komlčnn opera v treh dejanjih. Osebo: I'asquaIo — llctctlo, d>- Malatcsia — .Janko. Ernesto — LipuSfck. Norina — IvanMčeva. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: It. Primožič, zborovodja: R Šimonltl. V nedeljski predstavi Leliarjcvo operete »Zemlja smehljaja«, bo pel partijo princa Su-bonga Anton Sladoljev. Ostala zasedba bo preuii erska. Nu znanje gledališkemu občinstvu. Glede na ponovna obolenja opornih članov, prosi vodsivo gledaliSčn uvidevnosti p. n. občinstva, posebno pri nenadnih, neizbežnih spremembah repertoarja, ki jih nI tnngočc pravočasno javiti. Tak slu'a.1 j" nastopil zaradi nenadne obolelosti Heybnlovc v sredo, in so peli namesto napovedane »Thais« — »Seviijskega brivca«, DRAMA. Petek, 5 marca ob 15: »Kovnr-stvo ln ljubezen«. Izven. Cene od 12 lir navzdol. - Sohota, fi. marca ob 17.30: »veliki mož«. Red A. - Nedelja. 7. marca ob 14: »Prlnccska In pastirček«. Mladinska predstava Izven Ceno od 15 lir navzdol. Ob 17.30: »Jesen«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. L. PrennPr: »Veliki mož« K muHin v treh dejanjih Osebe: Vrhunec — VI *k!bm-šek, Pruznlkovn — Starčev«, Praznik tesar, Nada — Rasbergcijeva, Zorin — Brc-7ig!ir. Votlina - Pc*ek. MoVrad - KoMtla, Pivnik P. Kovič, Volk — Linah. Lisjak — Koši'?. Modrijan - Raztresen. S"inzn - Bih-'lina GraHck R!až, — tVeno- I vec',"' K resni k — Niikrsl. Mill.n — Sjn"lno-va. komisar — Gorinšek. Režiser: M. Skr-binšek. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 7. mar. ca ob I popoldne: odllfna komedija »V I b a r v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnio, ki bo v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dve url pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 13-1., dosno. Predstavil bo ob C. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja. 7. marcu oh 5 popoldne: »Ulica št. 15« veseloigra v štirih dejanjih. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sifligoj in nn dan predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Petek, 5. marca 7.30 Nnpevl tn romance — 8 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila, v slovenščini — 12.43 Komorna glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Radijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 13.45 Simfonična glasba — 14 Poročiln v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec. Pisana glasba -- 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Operetna glasba — 17.35 Godalni orkester vodi dirigent Angelo — 19 'Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 1930 Poročiln v slovenščini — 19.45 Operna glasba - 20 Napoved časa. — Poročila v Italijanščini — 20.15 Kom»n1nr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonični koncert vodi dirigent Armando Ln Ro«a Pnrodi. V odmoru: predavanje v slovenščini — 22 Pisana glasba — 22.05 Koncert vodi dirigent 1'cttinato - 22.30 Pesmi iu napevi — 22.45 Poročiln v italijanščini l EKARNE Nočno službo Imajo lcVarne: mr Bakarčič Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, MikloSi -v« c. 20 iu mr. Muruiajer 11, Sv, Petra c. 78. V vssSjo ftišo »Slovenca«! S. S. VAN niNE: 12 Umorjeni Kanarček Možakar jo govoril z enakomernim, nizkim glasom. Videlo se je, da je zelo nevoljen zaradi teh nenadnih dogodkov, ki so sc vrnili v njegovo uiirno življenje. »Ob kateri uri prihajale zjutraj?« »Točno ob osmih.« »Ob kateri uri sle odšli snoči domov?« »Okrog šestih; morda kake četrt ure pozneje.« lleath je umolknil in končno prižgal rigaro, ki jo je do zdaj samo žvečil. »Zdaj mi pa pripovedujte o stranskih vratih,« Je nadaljeval, ne da bi popustil v svoji strogosti. »Povedali ste mi, da jih zapirate vedno, preden odidete, kaj ne?« »Da... Res je!« Vratar je z glavo večkrat prikimal. »Samo, da jih ne zaprem s ključem, ampak le z zapahom.« »Dobro, zapirate jih torej z zapahom.« Medtem ko je Heath govoril, mu je cigara v ustih skakala gor in dol in dim ter besede so mu obenem prihajale iz ust. »Tudi snooi sle zaprli zapah, kakor vedno, okrog šestih?« »Morda kake četrt ure pozneje...« je popravil vratar z nemško natančnostjo. »Ste prepričani, da ste jih tudi snoči zaprli?« Vprašanje je bilo skoraj divje. »Da, da. prepričan, prepričan. Vsak večer storim to in še nikdar nisem pozabili« Gotovost, s katero je možakar govoril, ni puščala nikakega dvoma. Kljub temu pa jo Heath šo nekaj časa vztrajal. Hotel jo na vsak način dobiti gotovost, da so vrata okrog šestih bila zaprta. Končno je vratarja odpustil. »Jasno je. gospod. narednik,« jo pripomnil Vance in so nasmehnil. »Ta pošteni možakar je zaprl vrata z zapahom.« »Brez dvoma,« jo izjavil Heath; »našel 6cm jih še zaprla z zapahom zjutraj ob tri četrt na osem. Toda prav lo je, kar zadevo še bolj zapleta. Co so ta vrata bila zaprta z notranjim zapahom snoči od šestih pa do osmih danes zjutraj, bi bil hvaležen tistemu, ki bi mi mogel povedati, kako jo plesalkin prijatelj nocoj prišel sem. Zelo rad bi tudi vedel, kako je potem odšel I« »Zakaj pa ne skozi glavni vhod?« je vprašal Markham »Zdi se mi, da je to najbolj naravna rešitev po vsem tem, kar ste sami ugotovili...« »Saj sem prav na to tudi jaz mislil v prvem trenutku,« je odvrnil Heath; »a počakajte nekoliko, da zaslišite telefonista.« »Telefonistovo mesto je na sredi veže, je za-šepetal Vance, »med glavnini vhodom in tem stanovanjem. Neznanec ki je povzročil ves ta direndaj, je moral iti mimo telefonista, ko je prišel in ko je odhajal, kaj ne?« »Seveda,« je priznal Heath. »Toda po izjavi telefonista ni nihče prišel in niti ne odšel!« Zdelo se je, da se je tudi Markhama prijela Ileathova razdraženost. »Nnj pride ta človek,« je velel. »Sam ga hočem zaslišatil« lleath je takoj izpolnil njegovo povelje. VI. Klic na pomot Torek, 11. septembra, ob 11. Jessup je napravil dober vtis na vso žo v prvem trenutku, ko je vstopil v sobo. Bil je resen človek, odločnih kretenj, star kakih 30 let, močan in lepo raščen, širokih ramen, vojaške drže. Ko jo hodil, jo vlekel nekoliko za seboj desno nogo, kljub temu pa jo bil njegov korak odločen in takoj sem opazil, da jo bila njegova leva roka trda, tako da je tvorila skoraj lok, kakor da bi si jo bil zlomil in da bi mu jo bili slabo naravnali v komolcu. Bil je miren in oprezen, njegove oči pa so bile mirne in razumne. Markham mu je namignil, naj sede na stol poleg vrat, toda on je odklonil vabilo in ostal vzravnan poleg Markhama v vojaški drži in v spoštljivi pozornosti. Markham je začel zasliševanjo s tem, da ga je vprašal po osebnih podatkih. Tako smo izvedeli, da je bil Jessup narednik v svetovni vojni, kjer je bil dvakrat težko ranjen in priznan kot invalid tik pred koncem. Že več kot eno leto jo bil v tej hiši kot telelonist. »Zdaj pa, Jessup,« je nadaljeval Markham, »so nekatere stvari, ki so v zvezi s snočnjo žalo-igro in ki nam jih vi lahko pojasnite.« »Da, gosj>od!« Nobenega dvoma ni bilo, da bo ta vojak skrbno poročal o vsem, kar je vedel in tudi v primeru, da bi bil v kaki negotovosti, bi to brez dvoma jiovedal. Imel je vso lastnosti, da bi mogel biti izvrstna priča. »Najprej mi povejte, kdaj ste snoči nastopili službo?« »Ob desetih, gospod!« Govoril je odločno in iz njegovega glasu jo bilo spoznali, da je res prišel točno ob desetih in da jo bil vedno točen. »Moja služba jo bila krajša, s tovarišem se menjava: on ima daljšo službo čez dan, jaz pa krajšo ponoči.« »Ali sto videli gospodično Odeli, ko se je vrnila iz gledališča?« »Da, gospod. Kdor koli vstopi, mora iti mimo mene.« »Ob kateri uri se je vrnila?« »Bilo je komaj deset minut čez enajsto.« »Ali je bila sama?« »Ne, gospod. Z njo je bil neki gospod.« »Veste morda, kdo jo bil?« »Ne poznam njegovega imena, gospod. Videl sem ga žo večkrat pri gospodični Odeli« »Domnevam, da bi mi ga mogli opisati.« »Visok je. gladko obrit, toda ima majhne sive brčice. Star mora bili jk> mojem mnenju kakih 45 let. Po njegovem videzu sodeč je to človek, ki razpolaga z obilnimi sredstvi in ima dober socialni položaj.« Markham je prikimal. »Zdaj pa ini povejte: je vstopil s plesalko v stanovanje, ali je takoj odšel?« »Vstopil je in ostal pri njej približno pol ure.« Markhamu so se oči zasvetile in je nadaljeval z zasliševanjem, s težavo skrivajoč svoje zanimanje. »Torej je ta gospod prispel okrog enajstih in ostal sam z gospodično Odeli tu v stanovanju približno do pol dvanajstih. Ste gotovi tega, kar ste izjavili?« . »Da. gospod, popolnoma gotov.« Markham je za hip umolknil in se 6klonil nekoliko naprej. POVEST PILOTA ŠTEFANA Urno smo se izkrcali, ler jo hoteli ubrati navkreber. Mene, ki bi očeta najrajši videl prvi, so določili za varstvo letala. Vdal sem se, saj so nii dobri možje tako radi pomagali. Vedel sem tudi, da oče ne bo čakal vrb hriba. 94. Komaj so se očetovi tovariši podali na pot, se je iz grmovja prikazala postava .. oče. — Bil sem tako vesel, da sem zapustil letalo in jo ubral dragemu očetu nasproti. Po ljubeznivem pozdravu z menoj in reševalci me je oče dobrohotno pokaral: letalec ne sme letala pustiti brez varstva... g Službe i 1 Kupimo g Vola in kravo vajeno tudi vožnje ter lahek enovpreinl voz, kupim. Ponudbo z navedbo cone v upravo »Slovenca« pod »Kmetijstvo« št. 1430. Dobe: Iščem fanta za pastirja Cluha Ivan, Slapo 34, D. Mar. v Polju. ŠPORT Objava CONI-ja št. 9 Seno in slamo kupuje gospodarska zveza Ljubljana, I31eiwelsova 29 Stare srebrne predmete ln kovance kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1426. (k Omarice za prvo pomoč Glavno tajništvo CONI-ja, odsek za zdravniško športno 6lužbo, je odredilo, da morajo imeti vsa športna društva svojo omarico za prvo pomoč in da mora biti ta omarica vselej pripravljena na tekmovališču ter biti ,na razpolago službujočemu športuemu zdravniku. Ičnrrnin rnmpnn tnlprahn' Sportno-zdravniška služba je sklenila dogovor z Mrenje, rumeno KOieraDU (i'nlžbo za pr0daj0 zdravniških izdelkov (Roma, Via ln krmilno peso prodaja pc joijavljala take omarice z zdravili in Od petka, B. marca daljo ,)r[pravamj za prvo pomoč za ponesrečene športni-gospodarska zveza iu gjcer za cen0 440 yr za vsako, franko Roma. v svojih skladiščih v Mat- športna društva iz območja CONI-ja se lahko obrnejo neposredno na omenjeno dobaviteljico z obveznim pismom za plačilo. Tvrdka jih bo poslala, brž ko bodo pripravljene, proti nakazilu ustreznega zneska. strovl ulici st. 10. Brezove metle dobite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, Bletvvelsova 29. Prodam svinjak Polzvo so v trgovini OLUP, Stari trg št. 1. Parcele že od 23.000 Ur proda re-alltetna pisarna Prista-veo Franjo • LJubljana, Cesta Arlelle Eea št 3. Več tricikljev Izredna prilika, po zelo nizki ceni, naprodaj. V račun vzamemo blclklje. Gasoseno • Merkur, l'u-harjeva 6. tel. 12-ti KINO UNION Odličen film iz življenja mladih d okle t D** »TRI PRIJATELJICE« "•C V glavni vlogi: Lllia Silvi, Roberto Vlila Irasema Dllian, Carla dl Poggto ln drugi. Predstave: ob delavnikih ob 16 In 18.15; ob ne-deljab In prazntkib ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.30 tel. KINO SLOGA "" Ali ne poznate šo zadnjih pustolovščin Georga Eormby-a? — Oglejte si jih v filmu »NE IŠČI GORJA« in nasmejali se boste do solz. V glavni vlogi šc: Googio Withrrs, Garry Marsh, Martlta Hunt. — — Predstave ob običajnih urah! rEU KINO MATICA 2241 Dnevno dvojni programi Ob delavnikih ob 14. in v nedeljo ob 10.30 »PRVA ŽENA« (Reoeka). Ob delavnikih ob 16.30, 18.30 in v nedeljo ob 14.30, 16.30, 18.30 »DUNAJSKA KRI« »PRVA ŽENA« (REBEKA) -»C Pretresljiva ljubezenska drama z odličnimi igralci: Laurence Olivler, Joan Fontalne . . . DW> »DUNAJSKA KRI« "»L Najboljši film sezone! Remek delo Wllly Forsta Divna muzika, SlaRerJi. ples. humor! Najboljši komiki: Hans Moser. Theo Lingen ter simpa tlčna Marta Holst in Willy Fritsch! EffiS šport v kratkem Tudi v Brežicah bodo ustanovili športno društvo, ki bo gojilo nogomet, rokomet, lahko atletiko, namizni tenis in telovadbo Razen tega eo začeli v telovadnici glavne šole v Brežicah z večernimi telovadnimi urami ob torkih in petkih. Te ure so namenjeno za telesno vzgojo odraslih obojega spola. Hrvatski športniki se pripravljajo na nastope za zimsko jiomoč. Največ zanimanja bo vsekakor za nogometno tekmo, na kateri bo nastopila državna reprezentanca proti enajstorici najboljših mladih igralcev. Razen športnih prireditev bodo organizirali hrvatski športniki tudi nabiralne akcije po ulicah. Madžarsko športno vodstvo se pogaja e Švedi za mednarodne atletske tekme tekom letošnje sezone. Predvidoma bodo nastopili madžarski lahko-atleli 15. in 16. julija v Stockholmu, plavalci pa pričakujejo gostovanje hrvatske plavalne reprezentance 4. in 5. septembra v Budimpešti. Slovita drsalca Maxi in Ernst Baier ne bosta več nastopala na športnih prireditvah. Nedavno sta izstopila iz zveze poklicnih drsalcev in se prijavila državni gledališki zbornici kot artista. Krenila sta torej na isto pot kot bivši olimpijski prvak Karli Schaefer. Herbert Leupold, znani tekmovalec v smučanju je padel na kavkaškem bojišču kot poveljnik planinske čete. Leupold, ki jo bil šele 34 let star, je spadal med nemško smuško elito. Večkrat je nosil državni dres na tekmah FIS-e in na olimpijskih igrah v Garmischu, trikrat pa si je priboril državno prvenstvo v smuškem teku na 50 kilometrov. Poznali so ga tudi pri nas, ko se je udeleževal mednarodnih smučarskih tekem na Gorenjskem. Zanimiv športni tečaj bodo priredili v Sofiji tekom letošnje pomladi. Trajal bo tri mesece, namenjen pa bo mladim športnim časnikarjem. V strokovnem tečaju se bodo seznanili časnikarji s posameznimi panogami šporla, pa tudi z državnimi vzgojnimi cilji, ki jih zasleduje država pri telesni vzgoji mladine. V tečaj, s katerim so začeli začetkom marca, so sprejeli tudi udeležence ženskega spola. Vedno redkejši so primeri, da bi čitali o plavanju čez kanale ali sicer na velikanske razdalje. CGGI - DANES „Prima" Premiera tiSS UNION raj otep- LIHA SILVI IRASEMA DILIAN CARLA DEL P0GGI0 ROBERTO VILLA ■ p Kaže pa, da imajo v Argentiniji še vedno veselje z nenavadnimi progami. Tokrat čitamo o neki Costi Schiarettijevi, ki je ostala dan in noč v reki Parani in plavala brez konca in kraja. 25 ur in 30 minut jo plavala v smeri toka in prispela 120 km daleč, kar pomeni rekord svoje vrste. Lfubezen Kristine Homanove Moral se Je 'preseliti v samoto, da bi si zagotovil dovršitev dela. Ljudje so mu prinesli precej gradiva, starih pisem, časopisov in zapiskov za kar jim je bil hvaležen Krotil je svoja čustva, napel je možgane in njegov duh so je pokoril, ko je sedel za pisateljsko mizo Erik Bergen je bil ugleden in nadarjen pisatelj. Vendar je čutil, da bi njegove stvariteljske moči oslabile, če bi odpotoval kam daleč, kakor je bil mislil. Ostal je i vasi blizu mesta in pisal. Hrepenenju 6rca ni mogel ubežati. Erik Bergen namreč ni bil mož kateremu bi pomenila daljava ali oddaljenost tudi pozabo. Svojo usodo jt prenašal srčno in močno. V srcu je čutil težko bogastvo, čeprav samo v obliki otožnega trpljenja. Zgodilo se je prvič, da je poklonil potrpežljivo uvidevnost, s katero je obsipaval druge, tudi sebi. Največ, kar lahko privoščiš bolnemu prijatelju, da gre kdaj pa kdaj na sprehod po cesti proti Poljanam, to je bilo vse, kar si je dovolil. Tudi to si je napravil tem teže, ker 6c je preselil na nasprotno stran. Mirno je hodil, kadar ie 5e! na svojo najljubšo pot, le s počasnejšimi koraki, kadar je bil na cilju Tam se je oziral najprej po okusni železni ograji potem pa po vrtu, ki se mu je zde lako lep, tako krasoten. Takšnega vrta še nikoli ni videl. Tam je bilo razkošje cvetja vse od najdražjih rastlin pa do divjih; na gredah je žarelo vse, česar si lahko poželi oko v toplih sončnih dneh. Ah, kak šne barve so bile tam in kakšne vonjave! Sama opojnost! Vse vrste grašice, šeboja, lilij in klinč-kov. Nekje so 6e igrale v vetru plavice, za njimi se je zlatorumena barva cvetja prelivala v vijoličasto in 6pet v 6nežno belo. Na vitkih deblih, ki jih je bila dolga vrsta, so žarele in duhtele bohotne vrtnice. Skrbna nega se jim je poznala nega vrtnarja, ki je 6krbel zanje kakor 6krbna mati za ljubečega otroka. Vrtnice 60 razodevale skrbno roko ki jih je obrezovala, cepila in pokrivala pred mrazom Razodevale so srce, ki se jih je veselilo in jih spremljalo vse od prvega brstenja do pozne jeseni. Kdaj pa kdaj je zagledal med cvetjem belo, ali pa nežno pisano krilo, tu pa tam tudi snežno-belo poletno oblačilo moža. Slišal je vesele vzklike dveh oseb, ki sta se igrali. Videl je frčati in skakljati drobne, rdeče žogice. Nekoč je videl zle-teti tudi par golobov, zatem pa je zaslišal nekaj strelov. Perje se je razletelo v modrini. Da strelja z možem golobe, so mu žc pravile gospe. To je torej tista gospa, ki prihaja v mesto, kjer kupuje cvetje na trgu, da bi ostal njen vrt, tako razkošen in tako pisan, nedotaknjen. To je torej tista gospa, kateri se meščanke posmehujejo, češ da ne more gledati, kako koljejo perutnino. Krotkega kosa pa je nekoč, ko je bila še otrok, le umorila. Kaj je bilo na tem posebnega? Zgodba je težila njena otroška leta kakor spomin na ne Kaj ve!lk?gfi in strahotnega. Potem, ko se le tO zgodilo, niso pol leta govorili z njo. Kristina tega sploh opazila ni, in to je bilo sedaj v očeh zen skega krožka tem bolj obremenilno. Se vedno so bile kakor šolske deklice, kadar so govorile o Kristini. Na pol so že pozabile nanjo, domislek gospe Olge, naj bi jo Erik Bergen sprejel kot figuro v svoj roman, pa je spet sprožil govorice Mreža prijaznosti, ki jo je stkal ženski krožek okrog pisatelja Bergena, je skušala kdaj pa kdaj še po malem loviti. Kadar so govorile gospe in gospodične o ženi, ki je pobila kosa, je Eri, molčal. V njem'je živela slika one Kristine ki jo je videl, ko je pobrala umazanega otročička na cesti, ko je hodila s tulipani in ko je streljala na golobe. Za sliko, kakršno je skušal prikazati ženski krožek, jc bil Erik Bergen slep. Lastnosti Kristine so se mu zdele podobne barvam poljskega cvetja: nenavadno pristne, jasne in druga drugi nasprotujoče. Že kot otrok je morala biti nekaj nenavadnega. Toliko pripovedujejo o njej, kako je ravnala z očetom in kako brezbožno ga je imela rada. Stotero zgodb pripovedujejo o Kristini. Bila je otrok, kateremu ni bilo nič ljubše, kakor da je smela ostajati v cerkvi. Nekoč je ostala vso noč v neki stari, sedaj že porušeni cerkvi. Na skrivnem, seveda. V šoli pa so jo morali vedno iznova kaznovati, ker ni hotela moliti, kadar so drugi molili. Vtepla si je v glavo, da ne bo molila z drugimi. Sploh nel Saj ljudje vedno le prosjačijo pri Bogu. Ko je umrl njen učitelj v ljudski šoli, se je na ves glas zasmejala. Takrat so jo hoteli izklju čltl iz šole. Vsi meščani so se zgražali. Koliko truda je stalo očeta, da je dosegel, da je Se »mela hoditi v šolo. Tudi na pokopališče ni marala iti. Trdila je, da ne more žalovati. Ni poslušala ukazov, ni se zmenila za kazni, kratkomalo ni hotela na pogreb. Popustila je šele tedaj, ko jo je pregovorila učiteljica, ki jo je imela rada. Večkrat pa so jo videli v dekliškem društvu in tudi v zavetišču za onemogle ženske, kjer jim je brala ali pela. Da, to bi bilo hvalevredno, če se ne bi uprla pri veronauku. K prvemu obhajilu je šla dve leti pozneje kakor njene šolske tovarišice. Čudna deklica je bila Kristina! Na drsališču je norela in se podila z učenci in dijaki po ribnikih in zamrzli reki vse do poznih večerov. Ne, dostojno to ni bilo! Pravijo, da jo tudi plesala kot nora. »Obnašala se je, kakor da bi bili vsi gospodje samo zaradi nje na svetu!« »Potem pa so ji vendar postrigli peruti.« Ko je bila stara 17 let, je zadela njenega očeta kap in postal je hrom. To je pomenilo konec plesanja, začela pa je z nečim drugim — s petjem. V glavnem mestu pokrajine se je učila petja. »Štirikrat tedensko so jc vozila k znameniti učiteljici petja. Kdo bi razumel njenega očeta! Po tri goldinarje je plačeval od ure, in ni se mu zdelo preveč. Dan za dnem se jo učila petja, vse od jutra do večera. Prepevala je opere, vseh novih pesmi se je bila naučila.« O vsem tem jo znala gospa Olga posebno živahno pripovedovati. Seveda ni pozabila omeniti, da gla« Kristine ni bil po njenem okusu, tudi način prednašanja nI bil tak, kakršen bi moral biti. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž izdajatelj: ln2. Jože Sodja Urednik: Viktor Centil