Kmet, delavec in obrtnik naj ti o do narodu vodnik t F Ji Izhaja vsako tredo. Naročnina: za cclo leto Din 30''-za pol leta „ 16 — za inozemstvo za celo leto Din 50*— Inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Netranktrina pisma se ne sprejemajo Stranke". Vsakdo vživai vse sadove svojega dela in marifivosti 1 •n— M Rokopisi se n« vračajo. — Plača in to2i •e v Ljubljani. — Uredništvo In uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici St. 7. — Telefon inter. it. 506. — Račun pri poŠt. čekovnem zavodu St. 14.194. Glasilo ^Slovenske Kmetske Kaj je to: kmečka poli t ilca? Dr. Šibenik je pravnik. Spada tOTej nekako med »gospodo«. On bi vsled svoje pravniške izobrazbe lahko danes ali pa jutri odprl v Zagrebu ali pa kje drugje svojo odvetniško pisarno in živel lepo, gosposko življenje. Dr. Šibenik pa ni samo doktor prava. On je tudi kmet. On ima svoje posestvo, ki ga pomaga tudi sam obdelovati. Njega ni nič sram, če hodi v težkih škornjih za plugom. Ta za naše slovenske razmere čudni doktor — ki orje! — je napisal pred enim tednom članem o no-voustanovljenj Narodni kmečki stranki, ki naj bi združila slovenske, hrvaške in srbske kmete na skupen nastop proti pokvarjeni gospodi, torej proti vsem izmozgačem zatiranega in večno zapostavljane-nega kmečkega stanu. Ta človek zasluži, da ga tudi slovenski kmetje pazljivo preberejo. Glasi se pa tako: »Kmet je najbolj konservativen (stalen) element v državi. On živii od zemlje, o zemlja se ne menjava. Zato hoče kmet imeti stalnost. Pravna podlaga kmečke eksistence pa je princip privatne lastnine. Zato brani kmet svojo last, ker kmet brez zemlje ne pomeni nič. Kmečka zemlja pa je ob enem ozemlje države. Zato brani kmet tudi državo. Kmet potrebuje mnogo pouka. Zato kmet ne more biti brez dobre šole. Kmet potrebuje tudi dobra sodišča in pošteno državno upravo, da se more mirno razvijati. Kmet potrebuje tudi vojake, da je njegova last zavarovana. Potrebuje tudi obrt in trgovino, da more prodati svoje pridelke. Kmet živi od zemlje. Zato kmet drugim stanovom ne konkurira. V interesu kmeta ni, da bi izkoriščal druge stanove, ker ne more Sveti brez njih, kakor tudi oni brez njega ne. Ne da se pa tudi izkoriščati! Mirno lahko trdimo, da izhajajo vsi drugi stanovi iz kmečkega. Državo, ki je UTejena tako, da odgovarja potrebam kmetov, bo kmet tudi branil pred vsako naglo izpremembo, ker kmet noče zamenjati svoje zasigurane eksistence za negotovost. Kmet je torej najbolj stalen element v državi in država je močna le tedaj, če so kmetje zadovoljni. Kmečka politika. Kaj je torej to: kmečka politika? To je politika gospodarske in socialne stalnosti, to je politika zdrave konkurence vseh stanov, ker so vsi stanovi odvisni drug od drugega. 'fa politika je negacija (zanikanje) boljševizma in je tako delovala pri nas in v drugih državah (tudi v Rusiji se je boljševizem ustavil nA kmetih, op. ur.). Zato se čudim gospodom radikalom in klerikalcem, ki se ne morejo dvigniti pri kritiki gotovih dejstev nad svoje strankarsko stališče (oboji so očitali kmečki stranki, da je »boljševiška«l!). Kmet |e glede na svoje kmečke potrebe in z ozirom na svojo kmečko politiko v naši celi državi eden. Zato je popolnoma naravno, da je kmet najtrdnejši temelj naše ujedinjene države in temelj naše skupne politike. Meni se zdi, da je hotel tudi ranj-ki Nikola Pašič svojo radikalno stranko preobraziti na istem temelju. On je uvidel, da je zgolj nacijo-nalni temelj njegove stranke preslab za tako veliko stranko. Čas za obrambo oziroma za širjenje go-spodstva Srbov je minil. Ranjkega Pašiča pa je prehitela smrt v tem njegovem pirzadevanju, za njim pa ni nikogar, ki bi se te naloge lotil. Narodna kmečka stranka ne temelji niti na Srbstvu, niti na Hr-vatstvu, niti na Slovenstvu, toda ona garantira vsakomur njegov narodni čut, ker se to samoposebi razume. Na ta način izključuje ona vsak narodnostni boj, ki je za nas najbolj poguben, če hočemo živeti mirno. Pribičevič je hotel narodnostni čut v nas ubiti in nam s silo vcepiti nekaj novega (»jugoslovenstvo«, op. ur.). Čut za svoj narod pa je čut ljubezni, ne pa čut, ki ga naj vzdržuje strah in bojazen. Zato se narodnega čuta ne da dekreti-rati ali pa s silo vbijati v glavo. Zato se Pribičeviču njegov namen tudi ni posrečil. Pomen narodne kmečke stranke. Narodna kmečka stranka ima pravico, da se razvija, kjerkoli so kmetje prepričani, da je potrebna. Z grožnjami pa se njen razvoj ne da ustaviti. Grožnje so samo izraz strahu za ohranitev lastnih interesov drugih strank. Narodna kmečka stranka ni osvajaška, ampak je ustanoviteljica nove kmečke misli. Hrvati ne prihajajo med Srbe in Slovence, da bi jih podjarmili, ampak oni samo zbirajo pristaše tudi med Srbi, kakor so jih že začeli zbirati med Slovenci. Narodna kmečka stranka označuje sama sebi zdrav, jasen in stalen pravec svoje politike. Kdor pristopi k tej stranki, ji ne more vsiliti nobene druge politike, ampak jo mora sam sprejeti in jo izvrševati. Kdo razdira? Čudim se trditvi pristašev dr. Korošca, »da je hrvaška kmečka stranka samo podirala in da bo tudi Narodna kmečka stranka rušila vsako avtoriteto in moralo med narodom. Tu mora biti neki nesporazum. Ali obstoji avtoriteta in morala le v izkoriščanju kmetov, ali pa so to pojmi, ki v enaki meri veljajo za vse? Kmečka politika ni nikdar nobene koristne stvari podrla. Res pa je, da je rušila lažnivo avtoriteto in egoistično moralo in na mesto tega ustvarjala pravo avtoriteto in pravo moralo Ali je klerikalni gospodi morda neprijetno to, da njihova politika ne temelji na zdravi pameti, ampak na zlorabi najsvetejših verskih čustev, ki jih je greh vlačiti brez potrebe v politično borbo? Ta politika je silno tesnosrčna, ker hoče le slovenska nebesa tudi že na zemlji, in hoče svoje vernike, ki verujejo v svoje voditelje, popolnoma izolirati, da se za skupne interese nič več ne brigajo. To je bistvo klerikalne avtonomije, ki se ne briga prav nič za to, ali bodo davki v celi državi izenačeni, samo če oni dobe moč v deželnih zborih, in ki ji tudi korupcija ni nič mar, samo če imajo deželne uradnike pod svojo komando. Hrvaška kmečka stranka pa je vedno zahtevala zakone, ki so po- trebni za celo državo, ker hoče, da živi cela država.« Zaključek. S Člankom, ki smo ga pravkar navedli, je dr. Šibenik temeljito ovrgel podla podtikanja, ki bi jih nekateri zlobneži v svoji strankarski zagrizenosti tako radi »podvali-lk kmečki stranki. To tudi drugače biti ne more, kajti pokvarjena gospoda vseh vrst ima največji interes na tem, da obdrži kmete v nevednosti in s tem tudi na svoji vrvici kakor pokorne psičke. Dokler je kmet neveden in nepoučen, in dokler v svoji nevednosti verjame pokvarjeni gospodi vseh vrst, — si gospoda lahko zadovoljno mane svoje roke, češ kmečki butelj, bo že še naprej plačeval, mi bomo pa lepo in udobno živeli! Strahovit polom pa bodo doživeli gosposki pokvarjenci in izkoriščevalci kmečkega ljudstva, kedar bo kmet spregledal vso farbarijo, s katero ga pokvarjena gospoda slepari in larba že nekaj stoletij, in ko bo gosposki zaklical: »Jaz sem na svoj? zemlji gospod in ne tisti troti, ki na naše stroške žive, ne delajo pa nič!« Enkrat so naši kmetje že tako zakričali, za časa Matije Gubca, toda gospoda jih je ugnala z ognjem in mečem. Ni pa ugnala francoskega »tretjega stanu«, ki se je v veliki revoluciji pred 100 leti dvignil in svoj boj tudi uspešno dobo jeval! In zaničevani in od pokvarjene gospode izkoriščani in izmozgava-ni »tretji stan« t. j. slovenski kmet, bo zmagal in mora zmagati tudi v Sloveniji in skupno s hrvaškimi in srbskimi kmeti tudi v celi državi! Le brez strahu in krepko naprej! Ne bojte se nikogar in zmagali boste! P. Prvi večji uspeh SLS v vladi. »Slovenec« z dne 16. in 17. februarja javlja veselo in važno novico, da je radikalna stranka zopet edina in močna, kar je nedvomno velik »uspeh« SLS. S pomočjo SLS so radikali zopet na konju. Sedaj pa prosimo častite bralce »Slovenca«, Domoljuba«, »Slovenskega gospodarja« in umne pristaše SLS, da malo razmišljajo o petletni pisavi gori omenjenih listov, pa bodo v njih našli zrno, »da je največja nesreča za narod, državo in še posebno za Slovence ravno »koruptna«, »nepoštena«, »zločin- ska« itd. »Narodna radikalna stranka«! Tako se menjajo časi in ž njimi vred tudi SLS! Kmetske stranke so že davno uvidele, da dokler bo vodila politiko v državi radikalna stranka, tako dolgo ni misliti na poboljšanje gospodarskega stanja v državi. Točno smo se zavedali tudi tega, da dokler bo radikalni poslanski klub v skupščini najmočnejši, tako dolgo bo njen upliv v vladi odločilen. Zato je hodila naša politika v vladi in izven nje po ravni črti, storiti glavnega krivca gospodarskega Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti 1 * »a*««™* Ma^mmmmmmmmmmmmmmZj^^ .............. miimpt IHH w|iiw U i_ vitega terorja, bi se jih niti polovico ne vrnilo v skupščino. In kdo se danes ponaša z velikim uspehom, da je vse to prepre- propada ljudstva neškodljivega na ta način, da se razdvoji. In smelo trdimo, da smo na tem potu uspevali. Kdo more tajiti, da ni bila Hrvaška kmetska stranka tista, ki je vrgla pokojnega Pašiča, da ni bila kmetska stranka tista, ki je načela vprašanje korupcije in izsilila odbor, ki je imel tirati krivce pred sodišče, tako da so vsled tega začeli tudi pošteni možje v radikalnem klubu samem močno borbo proti svojim klubskim tovarišem? Ali ni bila ta borba vzrok, da so morali izstopiti iz radikalnega kluba tudi Ljuba Jovanovic in drugi, ki so osnovali svoj klub in vodili oster boj proti korupciji? Ali ni bil tudi po izstopu Jovanovičevcev klub razcepljen v centrum in pašicevce?|bo čas obračuna/To"bo" sl^i ^t^Ur^jT^ ^fZ ^^J^^^^e Glavno pa kar bi zada o smrtn kmetski narod tako delo poplačal gi izdajati mesečnik »Hrvatska Mi- sfranke S udarec vseh korupcijonašem, je bil!po svoje. Naše prizadevanje za ure- ,sao« ter je tedaj prišel v stik tudi Sova brošSa jf bOa >NaSfa anketni odbor. Ali mislite, da biditev gospodarskih in političnih s slovenskimi »mLrykovci«, pok. Ska uS&vtoriS = t^l^l JE? P—' ka™je na potrebo organizacije^ se- kot korupcijoniste? Ne, radi Evrope in vsega sveta bi to ne bilo mo- razpolago policije pri volitvah in.zni nadaljevat študije v Prago. -| Po dokončanih študijah v Parizu bi se ne mogli posluževati straho- Leta 1895 je bil zopet v konfliktu se je znova vrnil v Prago, kjer je z oblastmi, ko so dijaki pred nosom ostal eno leto in napisal več kn.ig cesarja Franca Jožefa I. v Zagrebu v češčini, tako da so ga Čehi pri-zažgali madžarsko zastavo. Z dru- znavali kot svojega (češkega) knji-..10 XT , - , - - . gimi dijaki je bil tudi Štefan Radič ževnika. Leta 1900 se je preselil v cil? Na sramoto vseh Slovencev je obsojen na šestmesečni zapor, ki Zemun, kjer je bil dopisnik raznih to Slovenska judska stranka. Ona ga je odsedel v Belovaru. Po dovr- čeških, francoskih in ruskih listov, je s svojim glasom v anketnem šeni kazni je znova odšel v Rusijo, Od tu je prišel v stik z mnogimi odboru rešila radikale, da jim ne tokrat v Moskvo, kjer je poučeval srbskimi književniki in politiki, bo v najkrajšem ta sotlilo sodi-sina poljskega rodoljuba Chrza- tudi z Ljubo Jovanovicem, ki so ga šče. Ona se hvali da so vse kombi- nowskega iz Vilne v ruščini. Hotel nagovarjali, naj vstopi v srbsko di- nacije, ki so se z oziroin na to de- je nadaljevati na univerzi v Moskvi plomatsko službo. Odklonil je, ker lale, propadle SLS je tista, ki je svoje študije, toda razmere so bile je bil njegov namen posvetiti s^ po- usposobila radikale za volilno vla- takšne, da bi moral porabiti več let, litičnemu in organizatornemu delu do in teror. Ali ni to sramota za tudi ako bi imej sredstva za življe- med hrvaškimi kmeti. V Zemunu je vse Slovence? Poskrbeh bomo za nje. Ker se je že poprej priučil ma-! ostal poldrugo leto. Tu je napisal to, da bo ves narod obveščen o nji-:žarščini je sprva mislil na Pešto'brošuro: »Kako čemo iz našega zla novem velikem »uspehu« in prišel toda zaradi, zažgane zastave ni mo-'u dobro« v kateri je razložil teme- hn pqq f»nronnno l^-rv Ka goče. Če pa radikali ne bi imeli na' avtoriteti delujoča stranka. Mas pokret. Sedmo pismo. Na Hrvaškem se je začel kmetsko delavski-pokret že davno pred vojno. Ker na Hrvaškem pred vojno ni bilo splošne in enake volilne j ™lo"malega giasUr»I)TmrUmri7e pravice, je bila »Hrvatska kmetska, pred 10 leti kot tajnik >Matico hI-- ornonlro// ir f»orprnholrAm 1« • v Zagrebu. Spisal je tudi označil na vplivnih mestih v Beo- dr. Lončarjem. Toda še istega leta ljaštva, ki tvori večino naroda Tudi gradu z besedami; da smo razdi- je odrinil na visoko politično šolo ta knjižica je bila zaplenjena. — ralna protidržavna in proti vsaki v Pariz. Med tem se je oženil s svo- Leta 1902 je izdal že v Zagrebu zno- afi' HnllllA^n O^nlrr. V v.___v v____ ___•____________• .. J __ ° jo še živečo ženo, rojeno v Pragi, va mesečnik »Hrvatska Misao«, z ter je leta 1899 z izvrstnim uspe- namenom, da pridobi šolano inteli-hom dovršil visoko politično šolo v;genco za seljaško politiko. Ta nje- Parizu. Ker je bil skoro brez vseh gov načrt se ni obnesel. Inteligenca sredstev, je moral prenašati marši- je plavala v tujih vodah ter ni imela spodstvu ali pa se odreči vsaki dr-' kakšno pohianjkanje ter časih celo smisla za socijalne in gospodarske žavni službi. Zapustil je torej pro- L-rmSn; i™;* la nd^ooi .. ^ _ •_ i----- iesorski stan, se posvetil književnemu delu, organizaciji kmetske stranke ter pisanju njenega tedaj stranka« v zagrebškem saboru le slabotno zastopana. Meščani, veleposestniki in inteligenca so uživali posebne politične predpravice, kakor v Avstriji do 1. 1907. Zato kmet in delavec v javnem življenju nista imela besede. Dasi nosilca vsega narodnega gospodarstva in bogastva, sta ostala politično in socijalno brezpravna. Nov ljudski pokret, katerega nosilka je bila tedaj »Hrvatska pučka seljačka stranka«, sta započela brata Anton in Štefan Radič! Doma v vasi Trebarjevo, desno pri Sisku, kjer je bil njun oče kmet in kolar ter imel 11 otrok, sta že v zgodnji mladosti okusila resnost življenja v malo-kmetiški hiši. Njun oče je začel gospodariti s tremi orali zemlje ter se je s pridnostjo in pomočjo svojega kolarskega obrta tekom dvajsetih let dvignil med prve gospodarje v vasi. Anton Radič se je rodil leta 1868; a njegov tri leta mlajši brat Štefan 1. 1871. Prvega vatske« več znanstveniti knjig. Njegov mlajši brat Štefan je bil zelo živahen ter je moral že kot srednješolski dijak marsikaj okusiti. Da je vzdržal, se ima zahvaliti samo svoji izredni energiji. Za nas je zanimivo, da je že kot petošolec peš prepotoval slovenske dežele Štajersko in Koroško, velik del Kranjske, Goriško, Trst in Istro. Pri tej priliki se je spoznal tudi z našim pesnikom Simonom Gregorčičem, kateremu je na pamet de-klamiral več njegovih pesmi in katerega še danes kot pesnika »Kmetske hiše« visoko ceni. Leta 1888. je moral sam zapustiti šesti razred gimnazije, ker bi bil sicer izključen zaradi tega, ker je v zagrebškem gledališču vprizoril demonstracijo proti banu lakoto. Za končni izpit je napisal potrebe ljudstva iz katerega je iz-razpravo »Današnja Hrvatska in ju- z,\a. Leta 1904 sta z bratom dr. An-žni Slovenk, ki je bila od odlične- ;te Radičem osnovala »Hrvatsko pu-ga profesorja tako dobro ocenjena, gko seljačko stranko«, ki sta ji izda si je njen prepis omislil celo te-j delala tudi program, aanji predsednik republike De-; ,„ , , schanel. j Alb- Prepeluh. Iz zunanje politike. Kitajska. »Psi in Kitajci nimajo dostopa«. Tako je stalo napisano na javnih vrlovih v Šangaju na Kitajskem. Le Evropejci so se smeli sprehajati po teh vrtovih. Šangaj, imenovan vzhodni Pariz, šteje 1 in pol milijona prebivalcev, večinoma Kitajcev, ki so bili uslužbeni v evropskih tovarnah. Proti temu mestu se bližajo narodne kitajske kantonske čete in vsak čas je pričakovati, da pade Šangaj v roke kantoncev Mestna posadka šteje okoli 10.000 mož, dočim šteje kantonska arma-Khuen-Hedervary-ju. da, ki pa je razdeljena na tri od-Pot ga je vodila v širni svet in si- delke, 400.000 mož. Kantonci so zo-cer v Rusijo, kjer se je v Kijevu pet porazili severno kitajsko ar-učil rusko. Ko se je vrnil, je nada- mado in zasedli mesto Hangčau. V _____o.. ljeval svoje študije v sedmem raz- šangaju samem je izbruhnil štrajk je oče poslal v šole, ker je bil iz- redu, kjer pa ga je sredi leta od- 60.000 delavcev. Situacija je za redno nadarjen, toda o Štefanu ni gnal ravnatelj, ker se je bojda ba-; Sangaj nevzdržna in zato je kaj hotel nič vedeti glede tega, ker ta je, vil s politiko. Policija ga je osumi-j verjetna zadnja vest, da so se pobil že od rojstva silno kratkoviden. Ta, da je nekak »ruski špijon«. Vr-gajanja med Angleži in Kantonci Vendar se deček ni dal uplašiti in nil se je v domačo vas, tam poma- j ugodno končala. Ako se pa to ne preprosil je starejšega mu brata! gal pri delu ter se privatno učil za , bo zgodilo, je pričakovati novih Antona, da ga je vzel v Zagreb v,maturo, ki jo je položil 1. 1891, to-!svetovnih zapletljajev, ki se pa kaj " * ~ " - i - ... lahko prenesejo na evropska tla. se na naših kmetskih šolah uvede češki jezik kot obvezen predmet, zakaj ravno v kmetski produkciji bodo nam Čehi v zgled. Čehoslova-ška misli priznati Rusijo in vzpostaviti diplomatske odnošaje. proti so le demokrati. Baš sedaj so tudi v teku trgovska pogajanja z Nemčijo. Tako se Čehoslovaška lepo konsolidira. Amerika. Še pred 100 leti je bila Amerika v istem položaju kot je sedaj Kitajska. Angleži so jo pritiskali, dokler ni bila mera polna in so se pod svojim voditeljem "VVashingfo-nom oprostili angleške nadvlade. Amerika pa je na ta osvobojevalni boj sedaj pljunila in se z istimi sredstvi bori proti Meksiki, Nika-ragui in pomaga skupno z Angleži zatirati kitajski narod, kot so _ se nekdaj borili proti njim Angleži. Portugalska. Vlada je zadušila revolucijo in uganja sedaj nad revolucionarji najhujši teror. Uvesti namerava sedanja vlada milico po vzgledu italijanskega fašizma. V Italiji, čehoslovaška. • Naši parlamentarci se baš te dni',Španiji in Portugalskem je zmagal nahajajo v Pragi, da poglobe vezij torej fašizem in nekateri naši »m- šolo ter mu s početka pomagal s!raj 20 let star. tem, kar si je sam utrgal od ust. To-1 Stopil je na vseučilišče v Zagre-da v tretjem razredu gimnazije, je bu, kjer je bil izredno priden štu-Štefan bil že povsem samostojen ter. dent. Toda časi so bili vsled poli-se je do konca šolal brez tuje opo-1 tičnega madžaronskega kurza na re. Starejši Anton je hitro študiral, Hrvatskem nemirni in razume se,___________,w.7 — ---- . . _ _ v. dovršil gimnazijo ter stopil potem da je tedanja dijaška mladina bila med obema bratskima državama, j teligenti« mislijo, daje fašizem so-na vseučilišče, kjer si je pridobil povsod prva na mestu, kjer je šlo' Čehoslovaška je ena izmed najna-! doben in da bo le fašizem rešil na-doktorat. Pozneje je poskušal, kljub za odbrano madžaronskih nasilij, prednejših kmetskih držav. Ta- šo državo. Mi pa pravimo, fašizem madžaronskemu pritisku, ki je bil Ker je pri neki proslavi v Sisku zo- i mošnja kmetska stranka je žela je sodoben, v kolikor kaze zivljenj-tedaj zelo jak po vsem Hrvatskem, pet odkrito grajal bana Hederwary- zadnja leta silne uspehe. Na gospo- sko nesposobnost zapada, na vzho-posvetiti se profesorstvu, toda je ja, je bil obtožen in obsojen na 4- darski konferenci je zanimiv pred- du pa se pojavlja nova sila, ki je kmalu uvidel, da mora kot Človek mesečno ječo. V zaporu se je na- log našega kmetskega poslanca Pa- desetkrat močnejša, kot fašizem in in javni delavec služiti tujemu go- učil češko ter odšel po prestani ka-jvle Radica, kjer predlaga, da naj to agrarizem. Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«! ——i»Bmtoi..ii» i »mm»miMra.«r.niiM «i»i«nrj. ■ ...........-i-...;.— Razne politične SLS t vladi. Popolno zakonodaj-: korupcija« in »drobtine«! Kleri- no avtonomijo bo dobila Slovenija že prihodnji teden. Velikanske izpremembe v Sloveniji. Odkar je SLS na vladi, so »Kuluk je najkoristnejša naprava«, je rekel med govorom zemljo-radniškega poslanca Joče Jovanovica predsednik klerikalnoradikal- j ne vlade gosp. Uzunovič. Poslanci kmetskih strank so na to izjavo se zgodile v Sloveniji že velikan-; navadni hudič za agitacijo očividno ske izpremembe. Zadnje dni so; ni več zadosti, ker so se ljudje zajeli po celi Sloveniji smejati tiste- nosili davčni eksekutorji po hišah davčne listke. Ljudje so listke s strahom jemali v roke, češ, zopet bo treba plačati težke stotine in tisočake. A glej čudo! Odkar je SLS naj gnojnimi vilami v rokah. Kakor je kalci so se bahali, da za »drobtine« burno protestirali in klicali Uzu- j ne marajo. Sedaj jih pa pobirajo noviču, da on lahko tako govori, krotki kot kokoši, keb-keb-keb... ker ni še nikdar tlake opravljal.; Kmetski poslanci smatrajo kuluk za največjo sramoto, dokler ne bo-! do tlačanili meščani, zlasti še beo- i grajska gospoda. Zanimivo je to, j da nista od SLS prisotna poslanca Zopet nov hudič! Klerikalcem mu »hudiču«, ki iz volilne skrinje Pušenjak in Šiftar našla niti be ven gleda, in ki je pozneje iz skri- jsedice ?raje proti Uzunovičevi nje v Kočevju usel v vas Struge zjiziavi gLS je pijuniia tudi na nek- vladi, je davek skoraj kar izginil in treba je plačati tako malo, ja pa že tako malo, da ljudje kar svojim očem ne verjamejo! In po celi Sloveniji se razlega glas do neba: videti iz nedeljskega »Slovenca«, hočejo poklicati za agitacijo na pomoč še enega hudiča, ki se mu pravi »framazon«, »frajmavrer« ali »prostozidar«. Ženske se bodo kar »Slava in čast Slov. ljudski stran- tresle od strahu, ko bodo posluša-ki! To je stranka, ki nekaj naredi!« le, kakšen rogat hudič da je to. — Da, veliko resnico je povedal kajti star pregovor pravi: Kokoš glavni urednik »Slovenca« g. Ter-1 in riba — to so najbolj ne-seglav na svojem shodu v Zagorju J umne stvari na svetu. Možem pa tik pred volitvami v oblastne skupščine, ko je rekel: »Kdor pred volitvami kaj obljublja, je slepar!« Davek na ročno delo. Zaradi davka na ročno delo, ki obremenjuje zlasti slovenske delavce, se je vnel med samostojnimi demokrati in klerikalci velik prepir. Pred volitvami so namreč klerikalni agita-torii povsod, kjer je več delavskih volilcev skupaj (Trbovlje, Jesenice itd.) silovito grmeli proti temu davku. Ko pa je prišlo v parlamen- danje svoje ogorčenje proti kuluku. Z velikanskimi črkami, debelimi kakor brajdnimi koli, oznanjuje »Jutro« od torka, da »Radič Puclju nič več ne zaupa«! Kakor izvemo, zaupa Radič od torka naprej — g. dr. Žerjavu. Slabo informirani »Slovenec« z dne 18. in 20. t. m. poroča, da je bil živinozdravnik Hrabalek za časa ministrovanja gospoda Pucelj-na iz povemo to-le: Med ljudmi je silno iP0lm5nih razlogov premeščen iz razširjena govorica (ki je pa prazna, op. ur.), kako mogočni gospodje so jezuiti na eni, in framazoni (»prostozidarji) na drugi strani. Okoli obeh, t. j. okoli jezuitov in okoli prostozidarjev se vije velik venec skrivnostnih pripovedi. Govorica pripisuje enim in drugim silno moč, ki je pa nobeden ne pozna, ker je baje vse »tajno«! Raznih skrivnostnih fJavz slišite (in jih tudi boste slišali) o jezuitih in o framazonih, kolikor jih hočete. Ta- Celja v Kočevje in odobrava, da se krivica popravi. — Iz dobro poučene strani pa se nam k temu poroča, da za premestitev gospoda Hraba- leka v Kočevju niso bili merodaj-ni politični razlogi in se gospod Hrablek politično sploh ni udej-stvoval; še manj pa more biti govora o kakšni krivici, ker je g. Hrabalek^ premeščenjem v Kočevje prišel tako po rangu kot v gmotnem pogledu v boljši položaj. V Celju je namreč nadživinozdravnik, gosp. Hrabalek tamošnjemu veterinarskemu referentu dodeljena pomožna moč. Še eno veselje! Slovenski »vodilni« list poroča z velikim veseljem, da se srbski zemljoradniki niso ze-dinili z Radieem. Resnica je pa nekoliko drugačna. Na svoji seji so zemljoradniki sklenili, da bodo s hrvaškimi in slovenskimi kmeti sodelovali, ne morejo se pa še zliti v eno stranko. To je res in prav nič več! Iz samostojne demokratske stranke je izstopil brat g. Svetozarja Pribičeviča, upokojeni polkovnik Milan Pribičevič, ki živi danes v Srbiji kakor kmet. Pridružil se je zemljoradnikom. Iz SDS je dalje izstopil glavni tajnik SDS. ki se je tudi pridružil zemljoradnikom. Če pojde tako naprej, bo iz SDS kmalu . izstopil tudi dr. Žerjav. Pridružiti se utegne dr. Korošcu. tr, do glasovanja, kjer bi se bil daljke flavzc se giri|0 namenoma med ta davek preprečiti so pa klenkal- lfudi' ,in sicer jih §irijo brezvestni ci glasovali za ta davek! Zakaj so(lum j ki (1oT)ro vedo, da se neuki tako glasovali, tega mi ne vemo, kmet >nohene reM tako ne boU ka_ ampak glasovali so »za«, to stoji. kor ^Vrivnosti«. Kaj pa je na teh V svoji silni zadreei pa sesedaj flavzah? Mi povemoJ to brez stra. izgovarjajo na dr. Žerjava, češ da je on ta davek vpeljal, ko je bil na vladi. Ni naš namen, da branimo dr. Žerjava, toda resnici na ljubo moramo vprašati: Če je dr. Žerjav ta davek vpeljal, ko je on bil na vladi, zakaj ga pa klerikalci sedaj ne odpravijo, ko so vendar oni na vladi?! To naj klerikalci delavcem razjasne! »Korupcija in drobtine.« Ko je bil še tov. Pucelj v vladi, se je pošteno trudil, da bi iz državnih sredstev za Slovenijo vsaj to izbe-zal, kolikor je bilo mogoče v danih razmerah. Mi smo tudi v »Kmet. listu« javno povedali, da v danih razmerah ni mogoče več doseči kakor drobtine, ker smo še jako daleč od tega, da bi dobili vse. kar zahtevamo. Takrat je vesoljna SLS lo-putala po nas kot divja in se je krvavo norčevala iz »drobtin« in še glede teh je »Slovenec« zapisal, da je Pucelj delil korupcijske podpore, t. j. da bi si s podporami »kupoval« volilce. Klerikalci so takrat kričali po celi deželi kot besni: »Mi hočemo vse ali pa nič!« Tako je bilo, kajne, gospodje? Toda časi se se menjajo in božja kazen sledi .grehu za petami. Pretekli teden je »Slovenec« poročal, »da je dr. Ku-lovec (sedanji minister za poljedelstvo) nakazal živinorejcem v Prekmurju zopet podporo v znesku 80 tisoč dinarjev!*. Vprašamo: Ali je to tisto nse al| paiitf?« Živel« hu pred vsemi »skrivnostmi« in brez najmanfšep-a strahu pred jezuiti in pred framazoni: Eni kot drugi so navadni Ijndje, sestavljeni iz kosti, mesa, krvi itd. Kar znajo eni in drugi, in karkoli vedo eni in drugi, to zna in ve lahko vsak človek, ki ima čas in denar in talent, da se lahko uči! Nadnaravnih sil in kakšne »skrivnostne« moči nima noben človek! Kar ima človeško telo v sebi, tega znanost sicer še vsega ne ve, vemo pa to, da je vse, kar je v človeku, dano enemu in drugemu in nesramna, jrrda sleparija je to, če kdo pripisuje kakšnemu človeku bogve-kakšne »skrivnosti«. Vedite in zapomnite si, da ie človek, ki vam prihaja s kakšnimi »skrivnostmi«, navaden cigan in slepar, ki bi rad imel od strahu kmetov in Mnetic pred »skrivnostmi« kakšen dobiček za sebe! Takega cigana takoj primite in ga daite zapreti! Ne bojte se torej nobenega praznesra čvekanja o iezuitih in framazonih. ampak vedite, da so eni in drugi navadni ljudje kakor vi in prav nič drugačni. Človek je človek. Tako vam bo povedal vsak pameten človek. Bodite torej pametni in ne bojte se nobenih »skrivnosti« in »tajnih sil«.. Kjer se bo pa pokarala kakšna .»skrivnost«, in pošteno naklestite s kolom, pa je bo kmalu •konec," Le no dajte m farbatj! Oopisl. Sp. Polskava. Čeprav je zunaj huda zima in bi si marsikdo mislil, da spimo spanje pravičnega, se prav pridno gibljemo, kajti tudi zimski čas ima svoje deio, ki mora biti opravljeno. Glavno delo pa imamo pozimi pri sadjarstvu, seveda če se za to zanimamo. Da se vzbudi zanimanje za to prekorist-no panogo kmetijstva, da se povzdigne sadjarstvo v našem kraju, se je na pobudo mladih navdušenih sadjarjev začelo delovati za ustanovitev sadjarske in vrtnarske podružnice, tako da smo imeli 20. februarja ustanovna občni zbor pod predsedstvom g. Avg. Koprive, šolskega upravitelja. Žal, da nam je radi bolezni izostal strokovni predavatelj. Vstopilo je k podružnici 27 članov, izmed katerih se je izvolil sledeči odbor: g. Avgust Kopriva, šol. upr., predsednik; g. Kari Poharc, pos. sin, podpredsednik; g. Stanko Rajšp, pos. sin in abs. km. šole. tajnik; g. Franjo Koban. pos. sin in abs. km. šole; blagajnik; er. Puhfink Ivan, pos. sin, Brančič Alojz. pos. sin in Brglez Ivan, posestnik, odborniki1. Pri slučajnostih se je razvila prav živahna debata in ie upati, da bodo začeli kmetje uvidevati pomen in važnost umnega in modernega sadjarstva, kaiti le od tega bodo imeli največje koristi. Otresti se je treba naše staro-kopitnosti in korakati s tokom časa, da nas čas sam ne prehiti in rre preko nas. Pri tem nam bo na svetoval naš »Sadjar in vrtnar«, ki nai bi bil doma v vsaki hiši. —r— Koprivnica. V »Slovenskem Gospodariti« od 27. januarja se dobro znani dnnisnik baha, da je Konrivnica volila n^ibolj nošteno stranko v lnooslaviii. to je SLS. Da je to najbolj poštena stranka, 6 tern se lahko govori, ker stranka kot taka še ni nikomur nare« t dila krivice. Pač pa so voditelji te stranke po preobratu že marsikatero bedasto naredili, seveda na račun ubogih davkoplačevalcev. Gledamo pa mi ponosno na svojih petnajst mož, kateri so oddali glasove naši stranki. Ti so dokazali, da nočejo imeti nad sabo klerikalnih priganjačev, ker znajo sami misliti. Mora se namreč pomisliti, da se pri nas redno vsako leto vrše misijoni in pri teh, hočeš nočeš, moraš pri spovedi obljubiti misijonarjem, da boš gotovo pristaš in obenem volilec za SLS, pa tudi naročnik njihovih časopisov! Vedite pa gg. klerikalci, da je onih petnajst glasov zdravo, kleno seme, ki bo rodilo deseteren sad. Kajti kakor hitro bodo ljudje uvideli, da vodi klerikalna gosposka SLS politika samo na škodo kmeta/delavca in obrtnika, se bodo kroglice kar sipale v naše kmečke skrinjice. Jarenina. Pri nas so se zadnje volitve vršile zelo mirno. Značilno pa je, da je okoli 40 procentov volilcev ostalo doma. Klerikalni agitatorji so delali noč in dan in ob-rekovali Radiča in Puclja, češ da je Slovenska kmečka stranka gosposka stranka, ki nam bo samo davke zvišala. Prav je, da so sedaj klerikalci na vladi. Sedaj bodo vsaj oni pokazali, kaj znajo! Danes se menda tudi »Slov. Gospodar« ne bo več lagal, kdo je »gosposka stranka«, ker so ravno klerikalci s svoiim glasovanjem rešili Radeta Pašiča in njegove kompanjone! Zdaj vidimo vsi, kdo je za pokvarjeno gospodo in kdo je proti korupciji. Danes tudi g. kaplan tega ne bo več utaiil, če bo zopet letal od hiše do hiše in agitiral za — SLS! Godešič. Vsem nam je še znano koliko nam je šel na roko naš tov. minister Pucelj, ko smo gradili žel. postajo v Rete&tfi, Ako bi ne bito njegove pomoči, bi najmanj tri mesece ali pa še več morali čakati na otvoritev. Ustanovili smo Kmetijsko strojno zadrugo, dobili krasno podporo. Tudi naš g. župnik je bil pred volitvami zelo razpoložen za tov. min. Puclja in za našo stranko, toda ko so prišle volitve, je zmagal stari klerikalni duh v njegovi duši in začel agitirati proti naši kmetski stranki. Res čudno je to, da se je klerikalizem zaklel proti kmetu in delavcu in ga hoče za vsako ceno držati v bedi in temi. Našim pristašem pa kličem: bodimo zavedni in odločni in pomagajmo sami sebi in naši kmetski stranki, da bomo enkrat imeli prvo besedo in veljavo. — Kmet. Griže. Ne smemo čisto pozabiti, kako so se vršile pri nas volitve. Ne samo veliko časopisje, čeprav lažnjivo, da kar smrdi, je njihovo orožje, ampak tudi dobro organizirani so, ki agitirajo tako, da še na pol mrtve ljudi privlečejo na volišče. V volilni imenik so vpisani taki, ki so že izgubili volilno pra. vico. No in končno kaj sedaj? Imate večino in kaj ste naredili? Koliko se je izboljšalo? Ali je zdaj vera izven nevarnosti? Tako proti-kmetsko početje ni bilo in ne bo za kmeta koristno. Ako se SLS napravi za branilca našega blagostanja v parlamentu, je to ravno toliko kot lisica pri kurah ali kozel na vrtu. Zato če se hočete pokazati prijatelja kmeta in delavca, potem agitirajte za naš »Kmetski list« ne pa za lažnjivega »Gospodarja«. Iz Zg. Šiške se nam poroča, da se je izčistil zgodovinski bajer. Ši-škarji smo zelo dobri historci in ne maramo nobene izpremembe, ako-ravno smo v predmestju Ljubljane. Vsak mesec pred volitvami postanemo navdušeno moderni, pobožni in napredni. Takrat so naši napred-njaki zelo pridni in dobrodarni. Napravijo vam vse, kar si poželite, kot n. pr.: nabavijo takoj zvonove, regulirajo Šiško, zidajo meščansko šolo, gasilni dom, ubožno hišo, Vodnikov dom, sokolski dom, mež-narijo itd. Tako imamo pred vsakimi občinskimi volitvami mnogo novih modernih naprav. To se nam je pripetilo v 21 letih že osemkrat in mi smo ostali še vedno historci. Nam je jako težko prenašati in gledati, kako se uporabljajo težki tisočaki za stvari, od katerih ne bo imela ne historija in ne občina nobenih koristi. Tako se uporablja denar proračuna. Mesto za šolo, ki bi bila vsem v korist, se uporablja denar za nepotrebno vaško lužo. Merodajne oblasti pa mirno gledajo in ne ukrenejo ničesar. Sv* Krištof. Kari Banton, pos., Slatina pri Dolu, obč. Sv. Krištof, vodja klerikalcev, odbornik in podžupan občine, je vložil pritožbo proti sklepu sosveta okr. zastopa v Laškem, s katerim je okr. zastop prevzel v svojo oskrbo občinske ceste Sv. Marka — Svinje — Podme-ja, češ, da je gerent in sosvet upravičen reševati le tekoče posle. Posledica te pritožbe bo, da se bo ta sklep razveljavil, da se bodo razveljavili tudi sklepi prejšnjih so- svetov, ki so prevzeli obč. cesto Šmarjeta - Brezno - Dol, Rimske toplice — Jurklošter in Laško — Št. Rupert. Vse te ceste bodo padle zopet na občine, ki jih niso v stanu vzdrževati. Okr. zastop bo zahteval najbrže od občin povrnitev stroškov, kateri so bili izplačani od strani okr. zastopa za vzdrževanje in napravo novih mostov. Za progo Sv. Marka — Podmeja se je pos.» I. Pust boril dve leti z okr. zastopom predno se mu je posrečilo isto spraviti v oskrbo okr. zastopa. Gosp. B. pa častitamo za njegovo delo, ko s tem pomaga TPD v njenih težnjah. Naš kmet in delavec že itak nimata ničesar drugega od TPD kakor tlačanstvo, pa se še klub temu najde iz kmečkih vrst človek kmečkega naroda, ki ji na ta način pomaga. Novice in razno. Deželni zbori se sestanejo prvič v sredo 23. februarja. Seje se prično ob 8. uri zjutraj in sicer v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata, v Mariboru pa v porotni dvorani. Pri otvoritvi predseduje najstarejši član, ki imenuje dva tajnika, nakar se oddajo poverilnice. Nato vsi člani prisežejo. Po prisegi se voli skupščinsko predsedstvo, ki obstoji iz predsednika, podpredsednika in treh tajnikov. Nato se izvoli oblastni odbor. Voli se z večino glasov. Druga seja se vrši isti dan popoldne in izvoli tri odbore: 1. Za proračun in finančne predmete; 2. za oblastne uredbe in predloge in 3. za prošnje in pritožbe. V te odbore, ki imajo 3 do 5 članov, se voli po proporcu. Nato bodo seje odgodene, dokler oblastni odbori ne izdelajo proračuna. Poročilo o prvih sejah bomo prinesli v prihodnji številki. Raka. Občni zbor krajevne organizacije se vrši v nedeljo dne 6. marca t. 1. po prvi maši v gostilni tov. Bona. V Laškem se bo v nedeljo, dne 27. t. m. po prvi sv. maši vršilo v osnovni šoli ustanovno zborovanje sadjarske in vrtnarske podružnice s strokovnim predavanjem iz sadjarstva in vrtnarstva. Sadjarji ter ljubitelji sadjarstva in vrtnarstva, udeležite se tega gospodarsko izredno važnega zborovanja! Dobrepolje. Rogač, ki je ušel iz okrajnega glavarstva v Kočevju v svojo rojstno vas Struge, se je te dni pokazal Pod taborom pri Kovaču, kjer se je hotel dati podkovati na eno nogo. Ker pa kovač ni imel prave podkve, se je vrnil domov. Tisovčani pa pripovedujejo, da jim je odnesel na gnojnih vilah eno kozo. Stružani bi se hudobca radi iznebili, pa se ga ne morejo, ker ima tam domovinsko pravico. Kmeiijska tiskovna zadruga v Ljubljani razpisuje za dve izvirni povesti, zajeti iz našega kmečkega življenja, posebni nagradi v znesku 6000 in 4000 dinarjev. Povest naj obsega šest do osem tiskovnih pol in izide v posebni knjigi med letnim izdanjem Kmetijske Matice. Pisatelja, katerih povestima se prizna omenjena nagrada, dobita poleg te častne nagrade še običajni honorar. Rokopisi se naj pošljejo na Kmetijsko tiskovno zadrugo v Ljubljani do 31. julija 1927. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi na pustni torek v društvenem domu domačo zabavo z godbo, plesom in drugim zabavnim sporedom. Za kritje stroškov se bodo pobirali prispevki. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vsi vabljeni. — Odbor. Dva otroka v plamenu. V Litiji se je dogodila 16. t. m. težka nesreča v družini Ivana Nolimala. Oče in mati sta odšla od doma po opravkih, doma pa sta ostala sama otroka. Deček je izstaknil steklenico bencina, ga polil po tleh in za-žgal. Pri tem se je vnela obleka male sestrice in bila je naenkrat vsa v plamenu. Med tem se je vrnila mati in našla oba otroka v ognju. S težavo je plamen pogasila. S prvim vlakom je odpeljala oba v Ljubljano v bolnico, toda hčerka je že med potjo, umrla. Starši, pazite na otroke! Strašne posledice stekline. Pretekli četrtek so pripeljali v Maribor iz občine Lormanje pri Št. Lenartu v Slov. Goricah nekega posestnika, ki je obolel na steklini. Okrog bo-] žica ga je ogrizel pes, o katerem nihče ni sumil, da je bil stekel. Posestnik se za rano ni brigal ter se je sama zacelila. Pred 14 dnevi pa je obolel na čudni bolezni. Znaki bolezni so bili vedno hujši in pred par dnevi je naravnost zbesnel. Šele tedaj so jeli sumiti, da je obolel vsled ugriza steklega psa, kar je zdravnik potrdil ter odredil takojšen prevoz v bolnico. Bolnika so zvezanega hoteli prepeljati v Celje v Pasteurjev zavod. Med vožnjo se bolnik ni več zavedal in umrl. Iz Bršlina pri Novem mestu se sporoča, da je tam dne 13. t. m. umrl Jože Hrastar, posestnik in mlinar, star 41 let. Zapustil je ženo brez potomcev. Pokojnik je bil zelo priljubljen med sosedi ter zvest pristaš naše stranke. Udovi in njegovim sorodnikom izrekamo naše so-žalje. Umrl je nagle smrti posestnik Peter Šterk iz Predgrada pri Črnomlju. Zadela ga je kap, ko je šel domov od maše. Naj v miru počiva! Kaj bo z električno centralo v Krškem? Zagrebški listi poročajo glede graditve hidroelektricne centrale pri Krškem, da občina v tem vprašanju ne misli še dolgo začeti graditi, ker bo razširjena kalorična centrala za dolgo število let zadostovala za vse potrebe Zagreba. Gospodu kaplanu Tomazinu ne bo treba torej še dolgo protestirati. Jelena so ustrelili Radenčani in Špeharčani v Belokrajini. Jelen je I bil star okoli 2 leti. TEDENSKI KOLEDAR. Dnevi: 27. febr.: nedelja: Leander. 28. febr.: pondeljek: Roman. 1. marca: torek, Pust. 2. marca: sreda: Pepelnica. 3. marca: četrtek: Kunigunda 4. marca: petek: Kazimir. 5. marca: sobota: Evzebij. Sejmi: 27. februarja: Ig. 2. marca: Radohova vas. 3. marca: Toplice. 4. marca: Veliki Cirnik. 5. marca: Bošianj. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar Din 56.75. Za 100 lir Din 251.55. Za 1 avstr. šiling Din 8.01. Za 100 čeških kron Din 16830. Za 100 frc. frankov Din 223.00. Za 1 zlato marko Din 13.49. Za 1 švic. frank Din 10.94. | — Pomladansko zasedanje ljubljanske porote se je pričelo v po-jnedeljek, dne 21. t. m. Doslej je določenih sedem slučajev: v ponedeljek, dne 21 sta se zagovarjala France Klavs radi tatvine in šofer jMandelj radi tatvine (znana poštna tatvina); dne 22. se je zagovarjal Ivan Svetina radi uboja. Dne 23. pride na vrsto Jože Lebeničnik (uboj); dne 24. najbrže znani tat France Klemen; dne 25. Matevž Lederer (uboj) in Branko Pintar (znani roparski umor sejmarja Karla Primožiča). Koliko mleka je porabil Zagreb v letu 1926. Po dobljenih podatkih se je porabilo v Zagrebu v preteklem 1926. letu 12,130.000 litrov mleka, 166.000 litrov smetane, okrog 60 vagonov masla in 15 vagonov različnega sira. Nahod je zelo nadležna bolezen, ki je pri nekaterih ljudeh celo kronična. Sigurno se pa da ta bolezen preprečiti in odpraviti, če vsako ju-jtro, kadar se umivamo, čvrsto tri i do štirikrat svežo vodo vnosljava-mo. Ta način zdravljenja nahoda je najbolj preprost in siguren, kdor se ga bo posluževal, bo temu navodi-dilu zelo hvaležen. Divjega prašiča je ustrelil v sredo, dne 9. t. m. graščinski upravitelj g. Edvard Pol v Jurkloštru na zgornjem Volušu. Prašič je bil 92 kg težak in 1 m 35 cm dolg. Zaradi razžaljenja Pašiča obsojen na 14 dni zapora. Danijel Stra-hinič v Žepčah se je izrazil nedavno, da je bil Nikola Pašic ropar in korupcionist. Zato ga je obsodil okrožni urad v Žepčah kot policijska oblast na podlagi zakona na 14 dni zapora. Vlak je povozil pretekli četrtek v .predoru med Trbovljami in Hrastnikom nekega neznanega moškega. Ni znano, ali gre za samomor ali nesrečo. Prepeljan je bil v mjrtvašnico Dol pri Hrastniku in so ga tam tudi pokopali »Bogat« oče. Ameriški prezideUt Coolidge je čestital k rojstnemu dnevu lekeimi Ravbama Blandviu, ki je 72 let star in je oče 34 otrok. Njih mati je umrla šele lani in tudi v visoki starosti. Žalosten konec cigančka. V hišo premožnega vinogradnika v Da-ruvaru je nedavno popoldne prišla ciganka z večjo vrečo. Doma se je nahajala samo 15-letna hčerka, ki je ciganki dovolila spraviti vrečo v hišo. Ko je ciganka odšla je opazila, da se v vreči nekaj premika. Devojka je pograbila očetovo puško in dvakrat ustrelila v vrečo, iz katere se je začulo bolestno javka-nje. Dekle je poklicalo sosede na pomoč. Odprli »o vrečo in izvlekli malega petletnega cigančka, ki se je že boril s smrtjo. V vreči je imel poleg sebe nož in piščalko. Bilo je takoj jasno, kakšna je bila ciganc-kova naloga v vreči. Moral bi bil proti večeru v primernem trenutku prerezati vrečo in dati ciganom signal za napad na hišo. Sosedje pa so pozvali orožnike, ki so se poskrili v hiši. Po par signalih s ci-gančkovo piščalko so se res začeli iz bližje hoste približevati ciganski vozovi. Ustavili so se pred hišo, a preden so cigani začeli stopati preko praga, so jih obkolili orožniki in zvezali vse do zadnjega. Tako je torej lokav ciganski naklep spravil cigane same v past, razen tega pa povzročil smrt mladega cigančka. Pogajanja z Rusijo? Novoimeno-vani jugoslovenski poslanik v Berlinu, g. Balugdžic je takoj po svojem prihodu obiskal ruskega poslanika in z niim dalj časa konfe-riral. To na i bi bil začetek podajani za rusko-jugoslovensko zbli-žanje; meni se, da je storil Balug- kaz, kjer oboli vsako leto ena četrtina vsega prebivalstva. Če prištejemo osebe, ki obole za malarijo v Georgiji, Armeniji in Aserbej-džanu, dobimo vsoto 2 in pol milijona. Samo v Aserbejdžanu umre vsako leto za malarijo 12.000 ljudi. Od železniških uslužbencev je bolnih ena tretjina na malariji. Ponesrečen parnik. Parnik »An-gora«, ki je oskrboval promet med Carigradom in lukami v Črnem morju, se je pretekli teden potopil. Parnik je treščil ob skalo, tako da se je popolnoma razbil in v par minutah potopil. Na parniku je bilo 450 potnikov. Vojnim ladjam, ki so prihitele na pomoč, se je posrečilo, da so rešile vse potnike, pač pa je utonilo več mož posadke s kapitanom vred. Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, -»C ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge ! Naročnikom, ki ne bodo naročnine poravnali pravočasno, se pošiljanje lista z marcem ustavi. Uprava. W. W. Jacobs: Trojica pri mizi. (Konec.) Prikimal sem in možakar je od- džič ta korak na svojo roko brez v } jz gobe čez enQ minuto sem odnbri+ve jugoslovemke vlade. Koliko ima London prebivalcev? slišal glasove, njegove in starkine in kakor se mi je zdelo, še tretji. London jma 7 480.000 prebivalcev. p d scm ledal 'do dobra v Pred 100 leti jih je imel komaj sob- se je vrnil in me pogledal s 12».0()0. x , čudno tujim pogledom. Granata na železniškem tiru 2e- >Troje nas bo večerjalo,« je de-lezniski čuvaj A, Ristic je našel te jal zategnjeno >Midva in moj sin. dni granato v bližini postaje Skop-lje. Čuvaj je skušal granato odstraniti s proge: nenadoma pa je gra- družini." nata eksplodirala in Ristica težko. >>Ne nadgj »oškodovala. Nesrečni čuvaj je še istega dne podlegel težki poškodbi. Policija je uvedla preiskavo. Pasje meso v Trientu. Brata Do-regalli, mesarja v Trientu, sta prodajala pasje meso. Ponoči sta hodila na lov na pse, podnevi pa sta Zopet sem pokimal in na tihem upal, da bi ta pogled ne bil navaden »Ne nadejate se, da bi večerjali v temi,« je izustil pretrgano. »Seveda ne,« sem odvrnil in skrival svoje začudenje, kakor sem vedel, »prav res se bojim, ker sem prišel nepovabljen. Dovolite, da —« Zamahnil je z dolgimi, suhimi rokami. »Ne spustimo vas, ko smo vas prodajala pasje meso za telečje in sprejeli,« je dejal s suhoparnim na- pove je. V trenutku, ko ju je zasačila policija, sta odirala ravno dva krasna volčja psa. % Malarija v Sovjetski Rusiji. — Po poročilu sovjotskoruskega zdravstvenega urada oboli na Ruskem vsako leto 5,000.000 oseb za malarijo. Posebno močno je okužen Kav- smehom. »Redko nas kdo obišče, sprejeli smo vas in vas pridržimo kot gosta. Moj sin ima slabe oči in ne prenese luči. Oj, Ana je že tu.« Ko je mož to povedal, je vstopila starka in pogledavši me skrivoma, pogrnila mizo. Moj gostitelj je vzel stol, sedel na drugo stran ognjišča in molče bulil v ogenj. Ko je bilo vse pripravljeno, je prinesla starka na krožniku zrezane kokoši, pristavila k mizi tri stole in odšla. Starec se je nekaj časa obotavljal, vstal, pristavil k ognju veliko senčilo in počasi ugasnil luč. »Praznik slepca,« je rekel šegavo, stopil k vratom in jih odprl. Nekdo je stopil v sobo in počasi negotovo sedel na stol. S čudnim glasom je prekinil molk, ki je postal že neznosen. »Mrzla noč,« je dejal počasi. Pritrdil sem mu, in svitlo ali temno, se je vrgel s tako slastjo na jed, kakor kdo opoldne. Nekoliko težavno je že bilo jesti v temi, kar pa je očividno ugajalo mojemu nevidnemu tovarišu, ki ni bil vajen jesti v okoliščinah, kakor jaz. Molče smo jedli, dokler ni priro-potala starka v sobo s slaščicami in jih nerodno postavila na mizo. »Tujca imate tu?« je vprašal čuden glas. Potrdil sem in mrmral nekaj o svoji usodi, ki me je privedla do tako dobre večerje. »Privesti je prav dobra beseda,« je dejal hripav glas. »Pozabili ste na vino, oče.« »Saj ga imam,« je dejal starec smehljaje in vstal. »Danes bomo pili »Celebrated«, sam ga grem iskat. Odšel je, zaprl vrata za seboj ter me pustil samega z nevidljivim sosedom, ki je bil tako zatopljen _ v svoj posel, da sem se res vznemirjal radi njega. Moj gostitelj se mi je zdel odsoten precej časa. Slišal sem, kako je tovariš odložil vilice in žlico. Napol v domišljiji sem videl par divjih očj, ki so se svetile v temi, kakor mač-kine. Vznemirjen sem prevrnil stol, ki je zadel ob rob ognjišča in senčilo je padlo z ropotom na tla. V plapolajoči svitlobi ognja sem zagledal nasproti sedeče bitje. Z usti sem pobral prevrnjeni stol in stopil s stisnjenimi pestmi na stran. Plamen je vzplapolal in v rdeči ognjeni luči se mi je zdel bolj peklenski ko prej. Nekaj časa sva se gledala molče, nakar so se odprla vrata in starec se je vrnil. Osupel je obstal, ko je videl toplo luč ognja. Mehanično je pristopil k mizi in postavil nanjo dve steklenici. »Oprostite,« sem izustil, ko sem se zavedel, »po naključju sem prevrnil senčilo. Dovolite, da ga poberem.« je rekel starec prijazno, »pustite ga. Dovolj smo imeli teme. Prižgal vam bom luč.« Vprasnil je vžigalico in počasi je zabrlela svetilka. Sedaj sem šele zapazil, da ima nasproti sedeči mož brazgotino na obrazu in iz tega shujšanega volčjega obraza je odsevalo le eno nepokvarjeno oko. Ganilo me je, neka slutnja me je spre-letela. »Moj sin je bil pred leti poškodovan ob požaru neke hiše,« je začel starec. »Od tedaj živimo samotarsko življenje. »Ko ste prišli k durim smo —,« glas se mu je tresel, »to je moj sin —« »Mislil sem,« je rekel sin prostodušno, »da bi bilo bolje, ako ne bi prišel k večerji. Vendar danes je slučajno moj rojstni dan. Moj oče ni maral slišati, da bi sam jedel, zato smo si izmislili ta zviti načrt in sklenili večerjati v temi. Skrbi me, da eem vas prestrašil.« »Bal sem se,« sem dejal, segel čez mizo in ga prijel za roko, »da znorim; bilo pa je le v temi, da sem se vas bal.« Ljubka poteza na starčevih licih in miloba njegovih oči so mi pričale, da sem pogodil pravi odgovor, i »Nikdar ne vidimo nobenega pri-jatelia,« je povzel zopet starec, »in 1 skušnjava imeti družbo je bila za nas prevelika.. Ne veste, kaj ste nam storili.« I »Uverjen sem, da niti pol tako dobrega,« sem pripomnil. »Pridite,« me je povabil gos t i tel i veselega obraza. »Premalo se še poznamo, pomaknite stole k ognju ter rraz-1 nu jmo ta rojstni dan na poseben način.« j Primaknil ie malo mizico za kozarce k ogniu, privlekel škatljo jsmodk in pripravil stol za staro , služkinjo ter ii ukazal nai se vsede lin pije. Čeprav nismo veliko govorili. vendar ie vladala neprHliena živahnost. V kratkem smo bili razigrana družba, kakršne nis°m nikdar videl. Noč ie tako urno bežala, da nismo verjeli lastnim ušesom, ko i je bila ura v veži polnoč, i »Še enkrat t)iimo na zdravie, predno gremo počivat.« je rekel gostitelj, vrgel smodkin ogorek v ogenj in s« obrnil k mizi. Pili smo že parkrat prej. iz tega starčevega povabila pa ie donelo nekai posebnega, ko ie vstal in dvignil čašo. Njegova visoka postava se mi ie zdela dališa in niegov plas je zvenel, ko ie ponosno pogledal svojega pohabljenega sina. »Na zdravie otrok, moi sinko naj živi!« je dejal in izpraznil kupico do dna. (Iz »The lady of the barge« poslovenil E. Š.) KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM RaCun poStne hranilnice st. 14257 reg. iKadr. X neoirsef. zav. Brzojavke »Kmetski dom»,,TeleIon St. 591 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirj'ev ter dovoljjje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. vloge na knjižice Obrestuje 6% čistih brez od< - povedi Vetje stalno vloge In vloge v tokofcm raCunu po dogovoru. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. Preskrbuje: Kavcijc, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: Vsak delavnik od 8. —12.'/, in od 3. —4.1/,. Podruinica v KAMNIKU na Glavnem trgu. Nabirajte novih naročnikov za naš list »GRUDO«! m W**>jaWSQWlWWflWH1E WV>1 laffli ■Mlini 11 i * usm. i^. i m------i*,^.,----------- Narodni gospodar. Mlekarska zadruga v Begunjah na Gorenjskem. Na željo številnih posestnikov v občini Begunje pri Lescah se je v nedeljo, 9. januarja t. 1. ustanovila istotam mlekarska zadruga. Na ustanovnem občnem zboru, katerega se je udeležilo nad 30 posestnikov iz vseh Vasi občine, sta sodelovala kmetijski referent Jos. Sustič iz Radovljice in g. I. Rožet kot odposlanec Zveze slovenskih zadrug v Ljubliani. K novi zadrugi je pristopilo takoj 20 članov. Zadruga namerava izdelovati tudi sir po vzorcu Bohinja ter zgraditi v ta namen še letos novo sirarno. Begunjski in okoliški maloposestniki so pričeli uvidevati, da je niih gospodarski spas predvsem v zbolišaniu govedoreje. Kaiti ožje poljedelstvo ie iz raznih razlogov z