Celje - skladišče D-Per 214/1966 W 1119660214,22 ■ SREČNO GLASILO DELOVNE SKEPNOSTI EMO CELJE V januarju lansko leto, bilo nam je v dobro šteto, da smo plan prej izpolnili, novega se spet lotili, dali v dvanajstine, da hitreje leto mine, vse kar bilo je pozneje, bolje, da se ne pogreje. Lušno bilo je februarja, nekaj bilo je denarja, po zaključeni bilanci in na prvi smo instanci, analitično oceno, v našo stlačili areno, boj začel je zdaj za ficke, in za boljjše še stoličke. V marcu bile so skušnjave, v planu škripajo težave, zdaj reforme veter veje, z njim pa maratonske seje, se pojavljajo pred vrati, da ne moreš več razbrati, kakšen pravzaprav je sklep, da bi zgrabil ga za rep. Kdo ne spomni se aprila, ko velika je idila, vlila upanja je v srca, da nas ne doseže brca, ko zvolili v organe, dobro bomo podkovane, ki obvladajo ta svet, od reforme ves razvnet. Sredi meseca smo maja, slutili kaj se dogaja, . neke ekskluzvne grupe, delale so strašne hrupe, na naj višjem pač nivoju, so odnosi v zastoju, nihče zdaj ni več prehud, najmanj pa naš inštitut. Junija pa glej ga spaka, vsak se na poziv Petraka, brž prijavi za na morje, da razširi si obzorje, do »Robinzonovga otoka«, —kamor dober vinček cmoka, da se vrne v dom nazaj, če v žepu je še kaj. Julija pa pravi Franca, zdaj polletna je bilanca, pa povem ti Miha.eno, Z analitično oceno, dnarcev več zahtevam jaz, pazi, da ne bo poraz, če preveč bo šlo v sklade, iz glave zbriši si navade. V* avgustu v nove hlače, oblečejo se naše plače, od tedaj pa kot za stavo, mešamo si z njimi glavo, flikaš tukaj, flikaš tam, ta kriterijev seznam, izračunaš nič in nič, kakor irjpister Ivanič. Miren mesec je september, roko daje mu november, pa čeprav je vmes oktober, ki na videz je še dober, kar pokazalo je stanje, za socialno zavarovanje, pravnih aktov je azil, nam september mesec bil. Slava tebi ti oktober, mesec ploden, mesec dober, vse lepo stho poravnali, smo volitve izpeljali, v raznovrstne nam organe, ki so bile še zastane, naš svet stanovanjskih hiš, je prestrašil hišno miš. V novembru stanovanja, predmet bila so kramljanja, nov pravilnik je na vratih, prišel bo do ključev zlatih, samo tisti državljan, ki zasije mu nov dan, po presoji komisije, ki v vsak kot pogled zarije. V decembru vse storitve, na časovne razmejitve, skrbno so nam razdeljene, do osebne že ocene, ki je res ne bo nikdar, toda kaj nam to je mar, saj vsem nam vseeno je, če se dela ali ne. | SKLEPNA BESEDA LOJZETA ILGA IN ERNESTA VRŠCA SPET GRE H KRAJU LETO. BILO JE V POSLOVNEM POGLEDU TEŽJE OD LET PRED NJIM. ZADOVOLJNI SMO, DA GA ŠE PRECEJ USPEŠNO KONČUJEMO. BILO JE NAMREČ PRVO POLNO LETO PO REFORMI, PRVO POLNO LETO POSLOVANJA POD OSTREJŠIMI POGOJI. VDOVOLJNI SMO NAMREČ LAHKO ZATO, KER SMO 1KAJ STORILI, DA BI NAPRAVILI PODJETJE SPOSOBNEJŠE ZA OSTREJŠE POGOJE GOSPODARJENJA IN SMO PRT TEM PRAKTIČNO IZPOLNILI LETNI PLAN KLJUB VSfeM TEŽAVAM, 'KI SO MED LETOM NASTOPILE. NA TRGU SMO SE POJAVILI Z VRSTO NOVIH OD-PRESKOV, Z DVODELNIMI PRALNIKI Z BAKELITNIM OKVIRJEM, Z NOVUM POSODO, PA Z NOVIMI PEKAČI, PRIPRAVILI SMO VSE ZA PROIZVODNJO NOVIH POMIVALNIH OMARIC, 10 KG BUTANK, ZACELI SJVfb S PROIZVODNJO PECI NA OLJE, POSODA SE POJAVLJA V VSE OKUSNEJŠIH BARVAH ITD. NA VIDIKU JE ELEKTRO POSODA V KVALITETNEJŠI IZVEDBI IN ŠIRŠEM ASORTIMENTU. PRI RAZŠIRJEVANJU SODELOVANJA SMO PRVIČ PRESKOČILI REPUBLIŠKO MEJO S PRIPOJITVIJO OBRATA V KRUŠEVCU IN Z DOLGOROČNO POGODBO O SODELOVNJU Z »IKARUSOM«. DOPOLNJEVALI IN UTRJEVALI SMO NOVO ORGANIZACIJO PODJETJA. VPELJALI SMO TUDI NOV NAČIN NAGRAJEVANJA. IZDELANA JE TUDI ŽE ŠTUDIJA OZIROMA PROGRAM O DOLGOROČNEM RAZVOJU PODJETJA. VSA TA NAŠA STREMLJENJA in DOSEŽKI PA IMAJO ŠE VEČKRAT OTROŠKE BOLEZNI IN DOSEŽKOV JE TUDI ŠE VSE PREMALO. RADI POSTAJAMO VČASIH ZATO NESTRPNI. TODA VAŽNO JE, DA SMO V NENEHNI AKCIJI IN DA NAPREDUJEMO. PRI VSEH TEH DOSEŽKIH PA NE SMEMO ZAPIRATI OCI PRED DEJSTVOM, DA BO NAŠ JUTRIŠNJI DAN TRŠI. V NOVEM LETU BO POTREBNO VEC NAREDITI IN BOLJE DELATI, CE SE BOMO HOTELI OBDRŽATI NA POVRŠINI, čE SOMO HOTELI, DA BOMO IMELI DELO ZA ZADOVOLJITEV POTREB DOMAČEGA IN TUJIH TRGOV. PRI NEKATERIH NAŠIH IZDELKIH ŽE OPAŽAMO, DA DRUGI DELAJO OZIROMA PRODAJAJO POD CENAMI, KI JIH MI SMATRAMO ZA NAJNIŽJE MOŽNE IN POTEM OSTAJAMO MI — PRAZNIH ROK. TEGA NE SMEMO DOVOLJEVATI, ZATO MORAMO ŠE BOLJ PRIJETI ZA DELO IN POSPEŠEVATI MODERNIZACIJO NAŠE PROIZVODNJE. V TA NAMEN SE BOMO MORALI ODRECI V PRIHODNJE MARSIKATEREMU DINARJU — ZA NAŠO LASTNO POTROŠNJO. VEC BOMO MORALI DELATI NA BOLJŠEM OBLIKOVANJU NAŠIH PROIZVODOV, TAKO V FUNKCIONALNEM KOT TUDI V ESTETSKEM POGLEDU, NA IZBOLJŠANJU KAKOVOSTI, NA IZPOPOLNJEVANJU NAŠEGA ASORTIMENTA Z OSVAJANJEM NOVIH PROIZVODOV ITD. V VSEH TEH IN DRUGIH POGLEDIH SE NAM ODPIRAJO MOŽNOSTI SODELOVANJA Z RAZNIMI DOMAČIMI IN TUJIMI PODJETJI. PRAV VSE MOŽNOSTI BOMO MORALI ZNATI IZKORISTITI, DA BOMO LAHKO TEKMOVALI Z ZAHTEVAMI REFORME. TA BO PRITISNILA TUDI NA NAS, DA BOMO MORALI DELATI V PRIHODNJEM LETU Z MANJŠIMI ZALOGAMI, DA BOMO MORALI KREPITI LASTNA OBRATNA SREDSTVA, DA BOMO MORALI Z BOLJŠO ORGANIZACIJO IN TEHNOLOGIJO TER MODERNIZACIJO ZNIŽATI POSLOVNE STROŠKE IN SI S POVEČANO KONKURENČNOSTJO UTRDITI IN RAZŠIRITI KROG ODJEMALCEV DOMA IN V TUJINI. Z VSEM TEM SE MORAMO SOOČITI VSI. VSAK OD NAS MORA DELATI NA SVOJEM DELOVNEM MESTU Z ZAVESTJO, DA JE NAJBOLJŠE KOMAJ DOBRO. ČE BOMO PRI TEM ZAOSTAJALI KOT POSAMEZNIKI, OBSTOJA NEVARNOST ZA CELOTEN KOLEKTIV. ODLOČNO MORAMO POMESTI TUDI Z VSEMI OSEBNIMI INTERESI IN Z BOLESTNIM POUDARJANJEM INTERESOV POSAMEZNIH ORGANIZACIJSKIH ENOT, DELAVNIC IN SLUŽB. LE TAKO BOMO LAHKO TVORILI ENOTEN IN DOVOLJ ČVRST KOLEKTIV, KI BO SPOSOBEN ITI V KORAK Z IZREDNIMI ZAHTEVAMI ČASA. DOVOLITE, DA SE NA KONCU ŠE ZAHVALIVA VSEM ENOTAM, DELAVNICAM IN SLUŽBAM TER POSAMEZNIKOM ZA SODELOVANJE V PRETEKLEM LETU. OBENEM ŽELIVA VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN NJIHOVIM SVOJCEM PREDVSEM ZDRAVJE IN OSEBNO ZADOVOLJSTVO V NOVEM LETU, V LETU TI SOČDEVETSTOSEDF.M-INŠESTDESETEM. kolektiv smo delno že seznanili s poslovnimi rezultati v mesecu novembru. Plan smo po vseh postavkah presegli, toda izplačila osebnih dohodkov so v nekaterih ekonomskih enotah prebila dovoljeno možno mejo. Z izplačili smo presegli plan nad AO mil. S-dih. Osebni dohodki so prekoračili doseženi dohodek v fakturirani prodaji. T. j. več smo izplačali kakor smo ustvarili. Zato smo ta del prekoračitve izplačil krili iz sredstev, ki so bila ustvarjena v 1. polletju. S takšno prakso bi lahko nadaljevali le še v mesecu decembru. Za vnaprej pa je potrebno razmisliti in ugotoviti, kaj moramo storiti, da se izognemo takšnim neprijetnim problemom. Nehote se nameče vprašanje, zakaj je do tega pojava sploh prišlo? Do tega pojava je prišlo zato, ker smo nategnili nekatera merila za delitev dohodka na sklade in osebne dohodke. Z merili za delitev dohodka na osebne dohodke smo presegli predlog komisije za analitično oceno nad 20 % gibljivega dela osebnih dohodkov. Komisija je predložila, da sme doseči gibljivi del osebnih dohodkov ca. 43 % nad obračunskimi osnovami (urnimi postavkami). Mi smo pa že presegli v povprečju nad 70 % gibljivega dela. To pomeni, da moramo nujno izvesti ukrepe in merila gibljivega dela osebnih dohodkov prestaviti v realne zmogljive meje, ki jih bo podjetje lahko preneslo. Koliko in komu znižati, je še odprto vprašanje. Zato se še moramo odločiti. Predvidena poslovna situacija v novembru, decembru 1966, januarju 1967 in poslovnem letu 1967 KAKO KAŽE POSLOVANJE V MESECU DECEMBRU? V mesecu decembru kažejo rezultati, da bo plan nekoliko presežen in pričakujemo, da bo masa proizvodnje' in prodaje za nekaj okoli 200 ton višja kot v novembru. Zato bo tudi dohodek podjetja precej višji kot je bil v novembru. Izplačila osebnih dohodkov bodo ostala na nivoju novembrskih. V ob- ratih bodo nekoliko porasla, a v režijskih enotah delno padla. Toda osebni dohodki bodo še vedno nad plafonom dovoljene meje. Pričakujemo, da bomo v decembru ustvarili še nekaj ■Skladov. S tem bomo zaključili poslovno leto 1966. Plan dohodka bo v celoti presežen. Prav tako plan osebnih, dohodkov in skladov. Moramo pa opozoriti, da so bili skladi podjetja ustvarjeni v I. polletju 1966. V drugem polletju smo jih na račun izplačil osebni hdohodkov znižali za ca. 200 mil. S-din. Prihodnjič na zasedanju CDS Sedmo redno zasedanje centralnega delavskega sveta bo 28. decembra. Poleg nekaterih običajnih točk. dnevnega reda bo centralni delavski svet obravnaval še spremenjen pravilnik o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj. Ta pravilnik vsebuje nekatere novosti, zlasti to, da so kriteriji bolj jasni in stvarni. Eden poglavitnih kriterijev je stalnost pri delu. Cim več let je delavec zaposlen v tovarni, tem več ima možnosti, da bo dobil stanovanje. Centralni delavski, svet bo na tem zasedanju sprejel še spremembe našega statuta, ki ga je bilo treba vskladiti s spremenjenimi zakoni. Sprejet bo tudi družbeni plan podjetja za leto 1967. Okrog desetega januarja prihodnjega leta bo osmo redno zasedanje centralnega delavskega sveta, na katerem bo obravnavan pravilnik o delovnih razmerjih, program razvoja podjetja do leta 1970, pravilnik o delitvi dohodka, pra-, vilnili o delitvi osebnega dohodka in program in načrt prehoda na skrajšani delovni čas. delo Članov zk v družbeno - GOSPODARSKI REFORMI Člani ZK smo v minulem letu bili več ali manj brez dolgoročnejše usmeritve našega dela. Gospodarska reforma posebno pa še Brionski plenum, sta spremenila družbene odnose, posebno pa še vlogo ZK v gospodarskih organizacijah. Po plenarnih sejah Centralnih komitejev in široki razpravi se počasi bistrijo nova pojmovanja o vlogi ZK kot družbenopolitični organizaciji. Prihodnje delo ZK bo usmerjeno v prvi vrsti v dosledno uveljavljanje družbene reforme. Ne bi rad fraziral o reformi, vendar se zavedajmo, da je razumeti v prihodnjem letu mnogo težje pogoje gospodarjenja. Zaostritev pogojev gospodarjenja pomeni odpravo kompromisnih rešitev slabega gospodarjenja. Veljali bodo ekonomski zakoni rentabilnosti, zaostrena kreditna politika, odprto jugoslovansko tr- žišče inozemskim vplivom itd. Kakor člani ZK, se bodo vsi zaposleni znašli v enaki situaciji, vendar se od članov zahteva, da tvorijo tisto sredino v gospodarski organizaciji, ki bo s svojimi stališči najnaprednejša pri reševanju gospodarskih težav. Podobne naloge je imela Zveza tudi v preteklosti, vendar jih je izvajala drugače kot pa bo to v prihodnje. Partija je v preteklosti imela politični monopol in je preko njega izvajala svoje naloge. Družbena reforma pa v svojih zahtevah ne prenese več politične avtonomije, partije, temveč njeno oblikovanje boljših, strokovnejših', de-mokratničnejših samoupravnih organizmov. Uresničevanje tega riačela bo zahtevalo od vsakega člana bolj, poglobljeno poznavanje gospodarskih pogojev podjetja, na drugi strani pa pri- KAKO SMO SE PRIPRAVILI ZA NOVO POSLOVNO LETO 1967 IN KAKO BO S PLANOM, DOHODKOM IN IZPLAČILI V JANUARJU 1967 Proizvodnja v decembru kaze, da se približujemo dnevni proizvodnji, ki je začrtana v osnutku plana za naslednje poslovno leto. Le. da je nujno izpolniti naslednje pogoje: — usposobiti emajlirski obrat v C.elju, da izkorišča v polni nseri instalirane kapacitete in presega v zimskem času nad 37 ton 'dnevne proizvodnje ter v Kruševcu dnevo nad 9,3 tone; — ustvariti potrebna konvertibilna devizna sredstva za nabavo uvoženega, reprodukcijskega materiala, brez katerega ni mogoče računati, da bi dosegli postavljene naloge; — znižati haloge nedovršene proizvodnje,, zaloge polizdelkov in materiala na ‘optimalni minimum, da bi sprostili del obratnih sredstev za večji obseg poslovanja ter s tem povečali likvidnost obratnih sredstev; — povečati ojjrafna sredstva najmanj za 10 odstotkov; — povečati proizvodne kapacitete frit za približno 50 odstotkov. Ti pogoji so z nekoliko večjimi napori podjetju dosegljivi. Situacija v januarju bo, če izpolnimo planske naloge, nekoliko slabša kot v mesecu decembru, ker ir-iamd nekaj praz- HDK Celje- delovnemu kolektivu EMO Umetno drsališče v celjskem mestnem parku je odprto že od konca novembra letos. Tako sprejema vsak dan po nekaj sto otrok, ki iščejo v drsalnih športih prijetno hi zdravo razvedrilo. Drsališče je za rekreativno drsanje odprto vsak dan po osem ur! Tako smo športno življenje podredili rekreaciji. Gradnjo umetnega drsališča imepujemo po vsej pravici solidarnostno akcijo celotne celjske komunalne skupnosti. V njej je namreč na en ali drug način sodelovalo izredno veliko delovnih kolektivov, občinska skupščina, posamezniki in drugi. Tudi delež vašega kolektiva je bil neprecenljiv in izredno pomemben. Ker bi se vam radl~za dosedanjo naklonjenost še posebej zahvalili in podelili tudi pismeno priznanje, vas prosimo, da dovolite predstavnikom našega kluba sodelovati na začetku prihodnje seje vašega delavskega sveta. Radi bi se zahvalili najvišjemu samoupravnemu organu in s tem celotnemu kolektivu in hkrati prosili tudi za nadaljno naklonjenost, zlasti še, ker si bomo prizadevali v najkrajšem času zgraditi tribuno in morda tudi streho nad drsalno ploskvijo. V kolikor boste sprejeli naš predlog, prosimo, da nam sporočite datum zasedanja vašega delavskega sveta. Za razumevanje iskrena hvala. Predsednik HDK Celje Milan, Božič spe vek 'k večji demokratizaciji družbenega življenja. Kot je vsem znano je bila v tovarni izvedena reorganizacija zveze komunistov. Osnovne organizacije so spet formiral» po dejavnostih,, tako da se komunisti z istega področja dela srečujejo na sestankih. Prekratka je doba od ustanovitve teh, da bi lahko, sodili o uspešnosti ali neuspešnosti te reorganizacije, vendar sem. mnenja, da je to edino pravilno v pogojih družbeno gospodarske reforme. Naloga komunista ni več v strinja- nju z nekimi splošnimi stališči, temveč v tem, da je objektiven oblikovalec in reševalec konkretnih nalog. Te pa bo uspešno reševal, če bo imel znanje o stvari, ki o njej debatira. Zaradi tega izgleda pravilna pot osnovnih organizacij, da so v svoje delo vključile tudi izobraževanje svojih članov. Zato pričakujemo delo OQ ZK v prihodnjem v strokovnem izpopolnjevanju, da se izoblikujemo v strokovne in družbene delavce. Berginc Franc nikov in bo zato proizvodnja v masi višja od decembrske in če ne bi popravili meril za delitev dohodka na osebne dohodke tistim, ki presegajo gibljivi del osebnih dohodkov (nad povprečno mejo), ki jih podjetje zmore, bi prišli v podobno situacijo kot v mesecu novembru. iorej bi več izplačali'' kalft» ustv^rilj. Podjetje bi se moralo poslužiti ¿lena 11 Pra- sploh niso spremenila. Na boljšem bi bili tisti, ki so se jim merila ali osnove za merila po tem času spremenila. Zato bo potrebi» kriterije za merila objektivno postaviti v pravilna in za kolektiv neboleča razmerja. , Opozoriti pa moram, da se . osebip dohodki v masi ne bodo znižali v odnosu na julij, september in oktober. 'f Zaradi uvajanja gospodarske vilnika o delitvi dohodka, ki do- ..reforme in stabilizacije tržišča loca, da moramo izločiti prej ni v bodoče več pričakovati dvi-sredstva za . potrebne sklade, s , .ganjav osebnih dohodkov brez katerimi moramo kriti obvez- ' ¡çjyjganja, produktivnosti y pro-nosti. do dolgov (kreditov). Po- rri jzvodnjk j^ez^tatg produ/Uiv-tem pa šele oddvojiti sredstva nôstj je seveda treba doseči z za izplačila osebnih dohodkov, boljša.organizacijo dela ter mm To pa ne bi dobro vplivalo na .;, dernizacijo posameznih postop-tiste ekonomske enote in posa-' kov, kajti pri intenzivnosti dela meznike, ki se jim meriíá po delavci ríe bodo zmogli veliko uvedbi novega sistema nagra- več. jev an j a (po juliju mesecu) I. Čendak V SPOMIN Ivan Bervar se je rodil 19. junija 1906. leta v Vojniku v družini obrtnika — kovača, .ki isd je želel, da bi tudi njegov sin opravljal njegovo obrt. Ivan pa ni ostal doma, želja za znanjem ga je odvedla v tehniško srednjo šolo, ki jo je tudi dokončali. Kot tehnik se je zaposlil v železarni Muti, kjer je kasneje prevzel mesto tehničnega vodje. Med okupacijo ga je okupator najprej zaprl, na. to pa je kratek čas delal še v Zrečah. Po demobilizaciji z Bračičeve brigade, se je ponovno zaposlil kot tehnični vodja Tovarne kovanega orodja Zreče, od 1. marca 1947 pa je bili z dekretom prestavljen v Tovarno emajlirane posode, kjer je delal do svoje prerane smrti. ITiho, skoraj šepetaj e se je poslovila pesem, in se porazgubila po pobočjih gričkov, ki obdajajo zad- nje Tvoje bivališče. Pesem v slovo, ko si odšel brez povratka. Za Teboj je ostala neizpolnjena vrzel tako v družini kot v tovarni in verjemi Ivan, da nam bo manjkal Tvoj vedri smeh, Tvoj dobri nasvet, Tvoja mirna presoja, Tvoj nezmotljivi izračun, Tvoje iskreno tovarištvo in Tvoj humanizem. Rad sem posedel s Teboj. Vedno si dajal in v svoji skromnosti nikdar ničesar zahteval. Niso Te hoteli ivsi razumeti in niso znali ceniti Tvojega truda in pionirskega dela, ki si ga opravljal povsod tam, kjer je bilo najteže. Poznajo Te stiskalnice in ves kovinsko-predelovalni obrat, ki si ga vodil, poznajo Te peči v emajlirnici ter vsaka akcija in vsakar'delavnica iz časov dežurstva. Svoj delež si vložil v rekonstrukcijo, svoj delež si vložil v tekoče trakove, v norme, v analitske ocene, v temelje priprave proizvodnje in pripravo 42-urne-ga delovnega tedna — povsod si dajal brez povračila. Hvala Ivan, predvsem pa hvala za prijateljstvo in g vzgledne odnose, ki so le Tebe vredni. Ko Te je zavratna bolezen iztrgala iz naših vrst, nismo mogli verjeti, da Te ne bo več, du-nam ne boš pripovedoval o svojih čebelah, o svojih načrtih za bližnjo prihodnost in o svoji težki mladosti, o kovaškem vajencu, o službah v raznih tovarnah, o vojni, partizanstvu, o iborbah i Nemci in končno o Zrečah. Vem, da povsod, kjer si bil, si bil Ivan Bervar in res — človek. / TEČAJI TUJIH JEZIKOV 20. januarja 1967 se prične INTENZIVNI ZAČETNI, NADALJEVALNI, KONVERZACIJSKI IN KORESPON-DENTSKI TEČAJI naslednjih tujih jezikov: NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, ANGLEŠCINp^FRANCOŠCINE, RUŠČINE IN ŠPANŠČINE. Vsi tečaji trajajo po 4 mesece in so 2-krat tedensko po dve uri, in sicer v dveh izmenah: izmena A se prične ob 16. uri in se konča ob 17.35; izmena B pa se prične ob 17.45 in se konča ob 19.20. * šolnina za vse tečaje je ista in znaša 28.000 S-din ter je plačljiva v 4 obrokih; skripta dobite na centru. Prijavite se takoj z dopisnico, kjer navedite poleg stopnje ih jezika tudi izmeno. Delavska univerza Celje Center za poučevanje tujih jezikov Celjč, Cankarjeva l/II ' ‘ y Telefon št. 32-24 NAŠI KUPCI V TUJINI Spričo občutljivih in neupravičenih zamud pri dobavah naše emajlirane posode kupcem v tujini, prejemamo zadnje tedne desetine in desetine pismenih pritožb zaradi neizpolnjenih dobavnih rokov in s tem prevzetih Obvez. Znana veleblagovnica v Gra-zu (Avstrija, firma Kastner & Ghler, ki smo jo z večletnim naporom šele pred dobrim letom . dobili in z muko prepričali za nakupe naše posode, nam piše v dopisu 1. 12. 1966): »Ne razumemo, da nam do danes še niste poslali blaga, ki smo ga naročili v septembru v cilju, da ga prodamo v predbožičnem času.«' Naročilo je bilo razpisano 23. 9. 1966 z rokom dogotovitve 15. 12. 1966. Proizvodna priprava dela je skupno z obratom II prestavila - izdelavni rok na januar 1967. Ali drugi primer: Znano dunajsko- trgovsko podjetje Jos. H. Kaindl, ki se je odločilo-za nakup naše posode šele pred dobrim letom (ob večletnem prepričevanju s strani našega podjetja) in, ki-prodaja naše izdelke v 25 prodajalnah v 'tem mestu, nam v pismu 12. 12. 1966 piše: »Pravkar smo zvedeli od JU-GOTRADE, da nam boste belo emajlirano posodo po naših naročilih od 19. 9. 1966 dobavili šele januarja 1967. S tem se žal ne moremo strinjati, ker potrebujemo brezpogojno blago še letos. Imenovali ste nam osemtedenski dobavni rok, sami pa smo disponirali že itak na 12 tednov naprej. V potrdilu naročila ste nam zasigurali dobavo konec decembra.« V zadevi istega naročila piše naše zastopništvo podjetje JU-GOTRADE v pismu 12. 12. 1966: »Firma Kaindl energično protestira in zahteva dobavo v pogodbeno dogovorjenem roku. Ker se z enostranskim neutemeljenim zavlačevanjem ne strinja, vas bosta osebno obiskala v vaši tovarni v Celju 19. 12. 1966 g. Kaindl sam in vodja nakupa g. Kamenik.« Naročilo je bilo razpisano 27. 9. 1966 z rokom izdelave 6. 12. 1966 in s strani obrata ter proizvodne priprave dela sedaj prestavljeno V januar 1967. Ali primer dobave emajlirane posode berlinski firmi Stolze & Co. Firma piše v svojem pismu z dne 9. 12. 1966 dobesedno: »Pri naših rednih naročilih smo se moralk že večkrat prito- PIŠEJO: zevati zaradi stalnih dobavnih zamud. Pritožbe smo iznašali vašim cenjenim sodelavcem Jamnišku in Ramšakovi tudi na jesenskem sejmu v Kolnu. G. Jamnišek je imel polno razumevanje za naše reklamacije in obljubil v bodoče boljše dobave blag» in pridržavanje rokov. Ga. Ramšak nas stalno tolaži, da gre samo za enkratne težave in da boste v bodoče pravočasno dobavljali. Kljub tem obljubam ponovno ugotavljamo iste nerednosti. V avgustu naročeno blago ste nam potrdili za dobavo v oktobru. Sedaj bo že konec decembra in blaga še vedno nimamo v Berlinu. Ob zadnjem obisku v začetku novembra 1966 v Celju ste nam obljubili dokončni rok dobave 20. november 1966. Na ta podaljšani rok smo se sami zanesli in našim kupcem čvrsto obljubili blago. In kaj sedaj — izpadli smo popolnoma neresni in smešni z našimi obljubami. Naročeno blago je bilo namenjeno za predbožično prodajo, sedaj ga ne rabimo več. Izgube, ki nam zaradi zamud nastajajo, so večje kot naš zaslužek. Kdo nam jih bo kril? Prevzemno obvezo Vaše emajlirane posode za 1966 pod temi predpostavkami ne moremo izpolniti. Ce se bodo te težave ponavljale tudi v prihodnjem letu, računajte z močnim padcem naših naročil.« Blago za berlinskega kupca je bilo razpisano 5. 9. 1966 z iz-delavnim rokom 15. 10. 1966. Dobavili pa smo ga šele 16. 12. 1966 in pošiljka bo prispela v Berlin za časa božičnih praznikov. Kupec pa bo moral plačati ali veliko stojnino ali pa zapustiti svoje praznovanje in razkladati blago. Ali primer dobav za Grčijo. Zastopnik telegrafira 7. 12.1966: »Smo zelo razočarani zaradi dobavne zamude blaga za Vas-silopulos, za kar ste potrebova li 100 dni — stop — Kupec je zelo razburjen zaradi vašega nekorektnega stališča — stop — Zahteva odškodnino za anu-liranje vseh naročil svojih kupcev in izgubo denarja — stop — Zahtevamo vaš brezpogojni telegrafski odgovor do jutri zjutraj o točnem dnevu odpreme.« Blago je bilo razpisano 12. 9. 1966 z rokom izdelave 22. 10. 1966. Odpremljeno je bilo 10. 12. 1966. EŠmcfiiheo $ KOOPERACIJA V dnevnem časopisju je obilo člankov o kooperaciji, ki jih objavljajo naši družbeni delavci ter gospodarski strokovnjaki. Vsi članki poudarjajo izredno važnost kooperacije za gospodarstvo. Nehote se člani našega kolektiva ob prebiranju dnevnega časopisja sprašujejo, kaj smo pri nas storili, da čimbolj smotrno izkoristimo tudi takšen način proizvodnje in s tem dvignemo rentabilnost podjetja. Ker o tem nismo razpravljali v širšem krogu, smatramo, da je potr/dbno preko našega glasila obvestiti kolektiv o dosežkih na tem področju. Namen kooperacije je v specializaciji in pocenitvi stroškov proizvodnje. Stroji in naprave ne službe predvsem pa inštitut izdela večje število prototipov izdelka. Prototipi izdelka se nato na skupnem sestanku strokovnih služb, predvsem vodstva podjetja in službe prodaje in zunanje trgovine, ocenijo, istočasno pa se izbere najprimernejša varianta prototipa, ki je s tem sprejet v redni program osvajanja. Osvajanje izdelka opravlja tehnološka služba v sodelovanju z orodjarno. Tu je potrebno izdelati tehnološki postopek, konstrukcijske risbe za orodja, postaviti časovne norme in izdelati predkalku-lacijo izdelka. Na podlagi navedenih del nato orodjarna izdela orodja, potreba za proizvodnjo sestavnih delov izdelka. II 'C < goditi na njihove strojne kapacitete. Po izdelavi orodij in njihovem preizkusu, izdelamo »O« serijo proizvodov, na podlagi katere dokončno fiksiramo časovne norme in postavimo kalkulacijo, na osnovi te pa služba programiranja predloži pristojnemu organu državne uprave v potrditev ceno izdelka. Znano je namreč, da je velika večina naših izdelkov pod kontrolo cen. Nabavna služba podjetja mora na podlagi postavljenih normativov' in ponudb skleniti s kooperanti ustrezne pogodbe. Služba proizvodne priprave dela pa na podlagi t tehnoloških postopkov in izvlečka iz nabavnih pogodb izdela potrebne pla|ne in bilance za redno proizvodnjo. Vsa 'dela, ki smo jih omenili doslej, so v glaivnem pripravljalna, ¡ter je šele po vsem tem delu možno pristopiti k redni proizvodnji, to je k montaži izdelka v podjetju. V sestavku smo na kratko orisali enega izmed načinov pristopa k kooperaciji določenega izdelka, ki je pri nas najbolj pogost. V preteklem ob- • t Primer kooperacije — proizvodnja oljnih peči naj bodo zasedeni čim smotrneje, to je, serije naj bodo čim večje. V raznih podjetjih je dosti neizkoriščenih kapacitet, ki jih s kooperacijo zasedemo ter si prihranimo investicije v lastnem podjetju. Na prvi pogled izgleda, kar smo doslej napisali zelo preprosto in vsak bi vprašal, kako to, da ne koristimo kooperacije v našem podjetju v večjem obsegu. Zato je potrebno, da na kratko obvestim, kaj smo morali oz. katere dejavnosti v podjetju je bilo potrebno okrepiti, da lahko pristopimo k večjemu obsegu kooperacijskih poslov. Za vsako kooperacijo je bilo potrebno z ozirom na povečanje proizvodnje raziskati tržišče ter smo zato pri reorganizaciji podjetja mislili na strokovne sodelavce, ki raziskujejo tržišče ter nam na podlagi analiz povedo, kateri artikli so za tržišče interesantni Na podlagi teh analiz razvoj- Vse, kar smo doslej opisali, zaenkrat še direktno nima nobene zveze s kooperacijo in bralec se bo vprašal, kje pravzaprav prične kooperacija. Poudariti je potrebno, da je priprava, ki smo jo doslej opisali, potrebna za način kooperi-ranja z drugimi podjetji v primerih, ko vsa osvajanja opravimo v našem podjetju . Ta način, ki smo ga doslej opisali, je pa ¡pri nas najbolj razširjen, saj imajo podjetja, s katerimi kooperiramo oz. ki nam kot finalistu izdelujejo sestavne dele, zelo majhne orodjarne in odgovarjajoče strokovne službe, ter smo za to prisiljeni v večjem delu vsa pripravljalna dela izvršiti doma. Razumljivo je, da smo že med postopkom osvajanja imeli dogovore z našimi bodočimi kooperanti, saj smo morali določena orodja prila- dobju nismo imeli dosti kooperacije. V zadnjem času pa se število kooperantov povečuje. Naš kolektiv je v preteklem obdobju intenzivno razširjal strokovne službe v podjetju ter vložil precejšnja sredstva v ta namen. Danes lahko trdimo, da smo z usposobitvijo sodelavcev v programiranju, inštitutu, sektorju priprave proizvodnje, prodaje in zunanje trgovine in s povečanjem orodjarne dosegli tisto stopnjo razvoja, ki nam omogoča, da v letu 1967 krenemo z velikim pospeškom v izdelavo novih izdelkov, v povečanje proizvodnje na podlagi kooperacije s sosednjimi podjetji, ter tako brez večjih vlaganj povečujemo proizvodnjo ter postanemo v širšem krogu nosilci razvoja industrije na našem območju v-tistih dejavnostih, ki jih ima naše podjetje. Upravičeno lahko ob koncu leta trdimo, da smo v veliki me-v našem kolektivu izpolnili naloge, ki so nam bile ob pričetku leta na področju razvoja podjetja zadane od samoupravnih organov. Obenem lahko s ponosom ugotavljamo, da je naše podjetje v preteklem letu zaradi teh naporov še pridobi-. lo na ugledu, kar nas pa po drugi strani obvezuje še na več- 1967. je napore v letu Žuraj Marjan VfiSTI IZ KOMUNE Iz zasedanja skupščine 13. decembra sta zasedala oba zbora občinske skupščihe Celje in sprejela odlok o urbanističnem programu vplivnega območja Celja. Za načrtnejši In skladifejši razvoj mesta in naselij v občini pomeni urbanistični program in ob tem že sprejeti nekateri ureditveni in zazidalni načrti veliko prelomnico. Obeta se torej več reda in lepša rast mesta kot tudi posameznih naselij v Vojniku, Frankolovem in Dobrni. Strokovno je pred skupščino razložil urbanistični program ing. arh. Branko Rebek. Dejal je, da pomeni ta načrt odraz sedanjega Stanja in bodočih potreb ter da se je v letih pripravljanja programa skušalo pač kar najbolj uskladiti ' načela sodobne urbanizacije z bodočimi potrebami življenja v občini. Razvojni program predvideva za naslednjih trideset let porast števila prebivalcev v celjski občini na 91.000 v letu 1994. V tem času naj bi se povečale zazidalne površine na 1.709 ha, stanovanjske površine pa od 788.400 m , kolikor so znašale v letu 1964 na 1,522.400 m , industrijske od 60 hektarov na 269 hektarov ter površine za rekreacijo od 24 na 652 hektarov. Urbanistični program vplivnega področja • je bil eno leto v temeljiti javni obravnavi; najprej na posebni razstavi v Celju, potem na zborih volivcev, v strokovnih krogih in pristojnih službah v občini in republiki. Urbanistični program mora potrditi še izvršni svet SRS. Razen urbanističnega programa je skupščina sprejela tudi več odlokov o ureditvenih načrtih in zazidalnih načrtih za posamezne soseske. j (> <> (» \ i> I» \ <►' <> i» <> i», It iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiitiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuHHiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiuHiiiiiiimiiiiiiii r PRIZNANJE LJUDSKI TEHNIKI Ker bo društvo LT EMO skoraj praznovalo 20-obletnlco svojega delovanja čutimo dolžnost, da obvestimo naše članstvo o velikem priznanju Ljudske tehnike Ob svojem jubileju. Ob praznovanju 20-letnice Ljudske tehnike je predsednik republike Josip Broz Tito poslal predsedstvu Sveta LT Jugoslavije naslednje pozdravno pismo: Dragi tovariši! Ob proslavi 20-letnice dela Ljudske tehnike Vam pošiljam prisrčne Čestitke. Organizacija ljudske tehnike je v preteklih 20 letih odigrala pomembno vlogo v dviganju tehnične kulture v naši deželi. To dejavnost je treba nadaljevati In ustvarjati vedno boljše pogoje za tehnično izobraževanje, še posebno mlade generacije. Vsestransko izobraženi, bodo naši delovni ljudje lahko racionalnejše uporabljali delovna sredstva in dosegali boljše rezultate v dviganju delovne storilnosti in v krepitvi sistema samoupravljanja. želim Vam tud! v prihodnjem mnogo uspehov in Vas tovariško pozdravljam TITO Na svečani seji predsedstva Sveta LT Jugoslavije, 18. novembra v Beogradu je v imenu predsednika republike zvezni sekretar za izobraževanje in kulturo Janez Vipotnik podelil Ljudski tehniki ORDEN ZASLUG ZA NAROD Z ZLATO ZVEZDO, s katerim jo je predsednik republike odlikoval za njeno dvajsetletno delo. Društvo ljudske tehnike EMO iiiitnimmuMimimmimimuniuimmiMiiiimHiimiiiHiiiMmmiiniiimimniHniinmiiiiiimTi PISMA ŠE DODATEK O PROSLAVI V KRUŠEVCU Za toplo priznanje upokojencema, bila sva samo dva, ki sva pomagala in naučila tovariše v obratu 6, naj lepša hvala. Dobil šem pismo z vsebino: ..»Dragi majstore, kako to, da ni j e bilo vas i/vašeg kolega ko-ji ste dali sve iz sebe, da smo upostavili pogon 6 u pogon. Bila su sama tudja lica, tražili smo vas, a na žalost nije vas bilo. Veoma nam je žao, da na proslavi nije bilo vas dvojice, ko ji ste nam najviše pomogli, da se usposobimo za rad u pogonu.« Mislim, da organizator, ki je imel to nalogo ni pomislil na nas ali. pa je bil avtobus popolnoma zaseden. To sem napisal samo zato, da najini kolegi v Kruševcu ne bi mislili, da nisva hotela priti'. Če bi lahko prišla, bi prišla rade volje, saj so nama ostali še naprej dobri prijatelji, pa čeprav srna precej oddaljeni. eden od drugega. Vendar pa smatram, da so najini odstotnosti krivi zgoraj navedeni razlogi. Lep pozdrav ter mnogo poslovnih uspehov v novem letu 1967, želiva bbratu 6 in oelotne-mu kolektivu. Majerič in Spolenak Najprisrčneje se zahvaljujem vsem nekdanjim sodelavkam in sodelavcem iz lužilnice za posodo in denarno pomoč, kot tudi za izrečena novoletna voščila. Tudi jaz želim vsem srečno NovoTeto 1967 in obilo uspehov ter zadovoljstva tudi vnaprej. ^ Krajnc Jožefa Službi tehnične kontrole se prav prisrčno zahvaljujem za iskreno humanost, katero mi je izkazala v času moje bolezni, bdi ^em zelo presenečen. V lotu 1967 želim kolektivu STK srečno in. uspe-: hov polno novo leto. Vaš sodelavec Stopar Ferdo GRAŠČINA V VIŠNJI VASI SE JE ZMJŠILA Pod takimi in podobnimi naslovi smo v začetku decembra opazili v dnevnem časopisju vest o nenadni katastrofi, ki je prizadela tudi dva sodelavca našega kolektiva. Tov. Ivanu Rupniku, večletnemu delavcu iz topilnice se je stanovanje skoraj v hipu razletelo. Veliko sreče je imel, da je družina odnesla zdravo kožo. Ostal pa je s petčlansko družino naenkrat pod milim nebom — krajevna skupnost je poskrbela za začasno hrambo rešene imovine, o nadomestnih stanovanjih pa je dnevno časopisje lakonično zapisalo, da jih bo dodelilo stanovanjsko podjetje Celje, pod čigar upravljanje je spadala delno porušena zgradba. Strokovna komisija, ki si je zgradbo ogledala je odločila, da se morajo zaradi nevarnosti zrušenja izseliti vsi stanovalci, tudi tisti, ki so ostali v nepo- rušenem delu. Ta ukrep je pri-zddel še drugega člana našega kolektiva Rudija Rojca iz surovinskega oddelka. Za rešitev te skrajno kritične situacije naših dveh delavcev je kadrovska služba in komisija za stanovanjske zadeve z vsem razumevanjem zadevo rešila s tem, da je zamenjala 3-sobno stanovanje, ki je bilo namenjeno za strokovne kadre za 4-sob-no stanovanje v Kersnikovi ulici, kamor se je v dvosobno stanovanje takoj preselil Rupnik Ivan medtem ko bomo z preostalim enosobnim stanovanjem z dvojno zamenjavo pridobili stanovanje, kamor se bo v nekaj dneh preselil tudi Rudi Rojc. To je brez dvoma lep primer, ko se je delovna organizacija z razumevanjem in celo mimo pravilnikov zavzela za delavca v nesreči. ZS iMt Ipf- ! 1 mmmmmi - •. - - , * Se včeraj so bili tod domovi. Smcjp>ie<> V športno — rekreacijski dejavnosti smo v letu 1966 le delno uspeli. Skušali bomo vsaj delno analizirati preteklo obdobje in kaj smo naredili za rekreacijo. Prepričani smo, da smo naredili bore malo, razen redkih iz- jem. Iz preteklih člankov v našem glasilu je bilo razvidno, da je v letu 1966 organizirala Občinska športna zveza v sklopu Sindikalnih športnih iger tekmovanja v nogometu, rokometu, kegljanju, odbojki in malem nogometu. Po tem tekmovanju je seštevek uspeha po posameznih zvrsteh športa pokazal vrstni red sodelujočih ekip. V ilustracijo lahko navedemo, da je sodelovalo okoli 700 delavcev — športnikov in to predvsem takšnih, ki se ne bavijo s športom aktivno. Številka 700 je Ohrabrujoča, saj nam je dokaz, da tudi delavec, ki prebije pol svojega dnevnega časa ob stroju, v pisarni itd., z veseljem prihaja na naša športna igrišča ter pozabi na vsakodnevne delovne težave ter se sprosti, kajti športno izživljanje mu je v konjičku in s tem krepi svojo delovno sposobnost. Zavedati se moramo, da je šport psihično ih kondicij» stko pripravljenost za opravljanje svojih delovnih dolžnosti. Žal pa ob zaključku leta ugotavljamo, da smo naredili v našem podjetju v tem pogledu zelo malo in smo le po zaslugi nogometašev in kegljaške ekipe dosegli za naše razmere skromno III—IV. mesto. Iz skupnega plasmana je razvidno, da so v letošnjem letu pred nami ekipe, ki nam niso nikoli predstavljale večjih konkurentov. S tem ne zmanjšujemo vrednost ekip kot so IFA, LIBELA itd., daleč od tega, nasprotno čestitamo lahko imenovanim ekipam na uspehu, ki v posameznih športih niso dosegala vidnih uspehov, razen LIBELE, ki je bila druga v rokometu. Z veseljem ,pa ugotavljamo, da so ravno manjša podjetja sodelovala v vseh športnih panogah z manj pa tudi več uspeha. Na tem mestu pa sedaj ne želimo pisati o doseženem mestu, temveč le o udeležbi, saj je bil cilj »čimveč delovnih ljudi na naša športna igrišča«! če kaj hitro analiziramo športno-rekreacijsko dejavnost v našem podjetju, pa ugotovimo, da so le nogometaši delali in še morda ti ne bi, če ne bi bil član tekmovalne komisije naš sodelavec in smo bili tako na .tekočem o samem poteku tekmovanja. Nogometašem lahko samo čestitamo, saj so brez izgubljene tekme med 14 ekipami dosegli prav dobro drugo mesto za e-kipo ŽELEZARNE iz Štor. Po našem mišljenju pa je nogometna ekipa EMO dosegla v 1. 1966 naj večji uspeh, ko je premagala ob priliki Občinskega praznika Konjic ekipo PARTIZANA, ki sodeluje v I. razredu Nogometne podzveze Celje. Ekipa je sodelovala na več . turnirjih v malem nogometu in žela lepe uspehe. Torej nogometaši dobro. Pohvalimo naj tudi vodstvo kegljaškega kluba, ki dosega v bližnji in daljni okolici Celja vidne uspehe in je kot edina ekipa iz našega podjetja poleg nogometašev prispevala k skromnemu III—IV. mesta v okviru Sindikalnih športnih iger. ROKOMET, ODBOJKA Žalostno je dejstvo, ko ugotavljamo, da se te ekipe niso udeležile tekmovanj. Kje je vzrok? Po našem mišljenju je premalo zainteresiranosti odgovornega referenta pri vodstvu Sindikalne podružnice v našem podjetju, saj je končno dolžan, da se zanima za vse športne in rekreacijske prireditve in organizira, da se teh prireditev udeležijo člani našega kolektiva. Omenimo naj še precej žalostno dejstvo, da se zaključne proslave in podelitve nagrad ni udeležil noben član našega ko--lektiva. Zakaj to? Ne smemo pa pozabiti naše mladinske rokometne ekipe, ki je v Štorah dosegla v tekmovanju z mladinskimi organizacijami drugih podjetij odličen u-speh — I. mesto, kljub temu pa smatramo, da se mladina le premalo športno rekreira. Ob zaključku leta 1966 naj se v. imenu vseh športnikov, ki so v letu 1966 sodelovali v kateri koli športni panogi, prisrčno zahvalimo Sindikalni podružnici . fiMO za finančno pomoč v želji, da bi nam tudi v prihodnje vsaj v skromnih oblikah pomagala. V imenu vseh športnikov našega podjetja želimo vsem elanom kolektiva mnogo delovnega in zasebnega uspeha in sreče v letu 1967. EM PREDLAGATELJI RACIONALIZACIJ IN IZBOLJŠAV POZOR ■Vred leti je bila racionaliza-torska dejavnost v našem kolektivu kar živahna. Posamezniki in društvo Ljudske tehnike je dalo precej koristnih predlogov, ki so podjetju prinesli prihranek, posamezniku pa veselje, ponos in tudi nagrado. Nekaj let nazaj pa ta dejavnost vidno in vztrajno upada. To je skoraj neverjetno, saj vemo, da je za naše ljudi značilno, da razmišljajo o svojem delu, si ga hočejo olajšati in poenostaviti, spoznavajo prob-lame in težave ter jih skušajo odpraviti. Skratka, svojega dela ne opravljajo mehanično, temveč v delo vnašajo tudi svoj intelekt. In ravno iz tega se rodijo ideje za racionalizacije! Ker so racionalizacije proizvodnje v podjetju osnovno področje dejavnosti in namen društva ljudske tehnike v industriji in izhajajoč iz predpostavke, da se naši ljudje niso tako spremenili, da ne bi več vnašali v svoje delo tudi duhovitosti, je upravni odbor društva ljudske tehnike spoznal in ocenil situacijo ter sklenit ožipeti raciona-lizatorsko dejavnost v kolektivu. To nalogo je naložil enemu svojih članov, kj je iskal poti za dosego smotra. Ugotovljeno je namreč bilo, da je precej predlogov bilo uvedenih v proizvodnjo, ki pa niso nikjer registriram. Veliko bolj žalostno pa je dejstvo, da je marsikdo imel predlog, pa j§ raje molčal ali še molči zaradi lastnih ati tujih slabih izkušenj pri uveljavljanju predloga! Da bi se tako stanje izboljšalo, je upravni odbor društva posvetil temu vprašanju več časa na dveh sejah. Sprejeti so bili sklepi, ki zagotavljajo podporo in pomoč članom pri uveljavljanju predlogov. Postopek bo naslednji: Član društva ali titfli drug sodelavec predloži predlog za racionalizacijo vodji svojega krožka ali kluba pismeno, ali tudi ustmeno, ki ga bo vodja krožka ali kluba sam in s pomočjo strokovnjakov proučil ter napravil pismeno prijavo. Nato bo umesten in koristen predlog posredovan preko vodstva društva komisiji za racionalizacijo in izboljšave pri CDS v podjetju. Društvo bo skrbelo in vodilo o vseh predlogih evidenco, da bodo predlogi hitro rešeni in uvedeni v proizvodnji. Ker se predlogi cesto zataknejo, ko se ne najde izvajalca, je društvo pripravljeno sodelovati kot izvajalec v dogovoru S komisijo za raconalizacije pri dokončni izvedbi predlogov po že ustaljenem načinu izvajanja posameznih del. Društvo bo tudi skrbelo, da bodo odškodnine za predloge v redu izplačane. Odškodnino, ki jo bo društvo do- bilo za osvojen predtog, bo dalo v celoti predlagatelju! Društvo upa, da bo tak način dela pri uveljavljanju predlogov racionalizacij prihranil predlagateljem precej poti in sitnosti. Poleg tega bo društvo tudi z izvajalnimi deli pospešilo uveljavljanje racionalizacij, pri tem pa društvo ne išče nobenih koristi, saj bo odškodnine v celoti odstopilo avtorjem predlogov. Zato pozivamo člane društva ih ostale sodelavce, predvsem pa tiste, ki se pri Svojem dela dnevno srečujejo S tehničnimi problemi, da predložijo svoje predloge za izboljšave vodjem krožkov in klubov. Predlogi se lahko nanašajo na katero koli področje dela v tovarni. Še posebej pa pozivamo tiste člane kolektiva, ki imajo predloge, pa o njih molče, da jih predložijo ih v širši akciji ljudske tehnike sodetujejo! Na ta način bomo gotovo izdatno pomagali vsemu kolektivu in matičnemu društvu obdržali sloves. Društvo ljudske tehnike EMO Celje ZA NAŠE SODELAVKE IN SODELAVCE IŠČEMO SAM SKE SOBE — OPREMLJENE ALI NEOPREMLJENE. USTMENE ALI PISMENE PONUDBE Ž OPISOM IN NA VEDBO NAJEMNINE TER DRUGIMI POGOJI, (NPR. SE SOBA ODDA MOŠKEMU ALI ŽENSKI IN MOREBITNO MOŽNOST PREHRANE), SPREJEMA KADROVSKA SLUŽBA, SOBA 4, TELEFON 204. -. * KADROVSKA SLUŽB.\ UTRUJENOST - sti, podobno OBČUTEK UTRUJENOSTI Utrujenost je stanje, ‘ki je človeku poznano iz vsakdanje izkušnje, in ki ga opredeljujemo z določenim — občutkom utrujenosti.. Občutek utrujenosti je povezan s čutom neke za-viranosti: čutimo se ovirane in ohromljene v svoji dejavnosti. Občutek utrujenosti ni neprijeten, če se lahko odpočijemo; zelo mučen pa je, če si ne moremo privoščiti počitka. Ta preprosta ugotovitev je že zdavnaj privedla do splošnega mnenja, da ima občutek utrujeno- Zaradi enoličnosti dela je utru-nastavil nogo in se teže ^oškodoval Kot želja, lakota in podobni občutki, neko varovalno funkcijo, ki naj človeka zaščiti pred pretirano preobremenitvijo. ■' V začetku našega stoletja se je tudi uporabnostna in eksperimentalna fiziologija ukvarjala predvsem z utrujenostjo, pri čemer je bila v središču pozornosti muskulatura. Iz teh prvih spoznanj so nastale tudi prve definicije, ki so vse ugotavljale upadanje storilnosti zaradi pre-obr emen j enostL Istočasno se je uporabnostna in eksperimentalna psihologija ukvarjala tudi z utrujenostjo. Ta raziskovalna smer je privedla predvsem do spoznanja, da povzročajo stanje utrujenosti ne le fizični napori, marveč tudi duševni konflikti, dolgočasenje, nezainteresiranost itd. OBLIKE UTRUJENOSTI V literaturi razlikujemo te-le oblike utrujenosti: 1. Utrujenost zaradi enostranske preobremenitve mišičevja (=: utrujenost mišičevja ali fizična utrujenost); 2. Utrujenost zaradi enostranske obremenitve vidnega aparata (= očesna utrujenost); 3. Utrujenost zaradi fizičnega napora celotnega organizma (= splošna telesna utrujenost); 4. Utrujenost zaradi duševnega dela (= duševna — psihična utrujenost); 5. Utrujenost zaradi naporov psihomotornih funkcij (= spretnostna ali živčna utrujenost); 6. Utrujenost, ki jo povzroči monotonija dela ali Okolja; 7. Preutrujenost, ki jo povzročijo dolgotrajni vplivi utrujenosti (= kronična utrujenost); Ta razdelitev utrujenosti v različne oblike se opira deloma na različnost vzrokov, deloma pa tudi na različnost pojavov. Pri tem-očitno prevladuje mnenje, da so določeni pojavi utrujenosti vezani na določene vzroke utrujenosti. Če presojamo dogajanja utrujenosti v luči današnje fizioolo-ške znanosti, tedaj se lahko omejimo na dve najznačilnejši obliki: na mišično utrujenost in na živčno ali splošno utrujenost. S pojmom mišične utrujenosti mislimo na zmanjšano zmogljivost preobremenjenih mišic, ki jo spremlja akutni občutek preutrujenosti. S pojmom splošne ali živčne utrujenosti mislimo na neko v možganih nastopajočo otopelost z vsemi njenimi mnogo-stransko zavirajočimi učinki na mišljenje, na zaznavanje, na spretnost in na spontana dejanja. Ta živčna utrujenost j,e splošna in občutek utrujenosti ne more biti lokaliziran na nikakršen specialni' organ. Vse od 2. do 7. točke navedene posebne oblike utrujenosti prištevamo k živčni utrujenosti. Ta označba je upravičena, ker se pri navedenih oblikah utrujenosti dogajajo v možganih isti procesi, ki jih bomo obravnavali v naslednjem poglavju. DOGAJANJA V MOŽGANIH Ker je sleherna oblika utrujenosti čustveno doživljana in ker so številni znaki utrujenosti izraz zmanjšanih zmogljivosti živčnih funkcij, se nam zdi razumljivo, da je treba odločilna dogajanja-ob nastanku utrujenosti poiskati v možgani^,. CENTRI UTRUJENOSTI Novejša raziskovanja srednjih možgan, torej globljih delov možgan, so prinesla .povsem nove poglede na bistvo utrujenosti. Eksperimenti na živalih so pokazali, da so živčni centri v srednjih možganih, ki utrujenost sprožijo in nanjo vplivajo, v zvezi tudi z drugimi elementarnimi funkcijami življenjskega obstoja. Tako na primer vodi ta del možganov sprejemanje hrane in vode, kakor tudi toplotno zaščito in celo čutno po-gojenje obrambne reakcije ter tiste, ki poženejo človeka v beg. Iz srednjih možgan očividno potekajo tudi čustva in razpoloženje, ki s tem v zvezi določajo vedenje živali in ljudi v prizadevanju za ohranitev življenja. Uravnavanje občutka utrujenosti spada v splošno shemo funkcij teh delov srednjih možgan. Torej se nahajajo v srednjih možganih živčni predeli, ki jih lahko 'označujemo kot centre utrujenosti, ki povzročajo značilno otopelost vseh zavestnih dogajanj, kar je pravzaprav utrujenost. Na ta način dovede utrujenost do otopelosti vseh funkcij možganske skorje, ki se kaže med drugim v: — počasnejšem prenašanju dražljajev, — zmanjšanje pazljivosti, — oviranje mišljenja, — zmanjšanju čutnih zazna-' vanj, —• zmanjšanju zmogljivosti zavestno uravnavanih gibov (psihomotorika). CENTRI ZA POBUDO Izkušnje so pokazale, da človek včasih lahko premaga utrujenost s povečanim naporom volje. Vemo tudi, da močni dražljaji, kot npr. hrup, strah ali pa nastanek povsem nove situacije, lahko za nekaj časa odpravi utrujenost. Ta dogajanja se sprožijo z aktivnostjo neke druge živčne strukture v srednjih možganih: tako imeno- vane »FORMATIO RETICULA-RIS«, katero smatramo za osnovni center, ki daje pobudo. Ta center pošilja dražljaje v sfero zavesti (možgansko skorjo) možgan in uravnava stopnjo človekove budnosti ali pripravljenosti za delo. Ta sistem aktivizacije pa se sproži s pomočjo čutil in dražljajev iz zaznavnega sveta, torej iz zavesti, s čemer se sekundarno poveča človekova splošna reakcijska pripravljenost. Aktivizacij-ski sistem ima torej do centrov utrujenosti nasprotno učinkujoče delovanje. Iz tega sledi, da je človekova delovna sposobnost odvisna od ravnotežja med delovanjem sistema, ki zavira in sistema, ki aktivira. Poznavanje tega uravnavanja v možganih nam torej razloži mnoga dogajanja pri utrujenosti: vemo, da lahko občutek utrujenosti in z njim povezana splošna otopelost na mah izgineta, — če utrujajočo dejavnost nadomestimo z novo, drugačno zaposlitvijo; — če menjamo okolje; — če se razburimo; — če zaradi nekih novih zaznav ali zaradi nekega posebnega dogodka, nenadoma znova vzbudi zanimanje za delo; v le nerada vrnila — če se čustveno preusmerimo. V teh primerih čutni dražljaji iz sfere zavesti vzpodbudijo aktivizacijski sistem, s čemer se spremeni ravnotežje med zavornim in aktivirajočim sistemom v korist le-tega. Pripravljenost za delo je odvisna od količine vplivov, ki prihajajo po eni strani iz zavornega sistema centrov utru- -UTRUJENOST jenosti, po drugi strani pa iz aktivizirajočega sistema v sfero zavesti možganske skorje. MONOTONIJA Druga oblika utrujenosti, ki je bila doslej opazovana le s psihološke strani, je monotoni- * ja. Znano je, da povzroča enolično delo, torej situacija brez zunanjega poživila čutil ali pa dejavnost, pri kateri ostanejo čutni dražljaji trajno enako močni, hitreje občutje utrujenosti, kakor dejavnost, ki je polna sprememb. Monotonijo lahko štejemo za enako motnjo ravnotežja med aktivizirajočim in zavornim sistemom, pri katerem je dejavnost aktivi zacij-skega sistema zaradi zmanjšanja dovodnih čutnih dražljajev zmanjšana. ZNAKI ŽIVČNE UTRUJENOSTI Po ugotovitvah v prejšnjem odstavku označujemo kot živčno utrujenost vsa tista stanja, o katerih lahko domnevamo, da slone na zavori določenih, od srednjih možganov vodenih funkcij, ki zmanjšujejo človekovo pripravljenost za delo. Zavrtnost: zavestnih funkcij, M so lokalizirane v možganski skorji, se kaže v velikem številu simptomov, katerih najvažnejše bomo tukaj na kratko navedli. • • PAZLJIVOST Enega izmed teh simptomov je odkril BILIS, ki je s pomočjo psihofLzioloških metod dognal, da §e človek ne more popolnoma koncentrirati na neko psihično ali motorično dejavnost, marveč da po določenem času periodično nastopijo prekinitve duševnih dejavnosti, h katerim spadata tudi zaznavanje in pozornost. Z rastočo utrujenostjo postajajo te prekinitve, ki jih je označil Bills za bloke, vedno pogostejše in vedno dolgotrajnejše. BROAD-BENT je preiskoval simptom utrujenosti s smotrno metodo, pri kateri so morale poskusne osebe s popolno natančnostjo registrirati pojav siiabotnegfc, kratkotrajnega in le poredko nastopajočega (petnajstkrat na uro) optičnega signala. Broad-bert je ugotovil, da so različne oblike obremenitve (hrup, omejitev spanja, vročina itd.) pospešile pojav prekinitev pazljivosti in tako privedle do zmanjšanja psihomotomih storitev. Broadbent je primerjal te prekinitve pazljivosti z utripanjem očesnih vek, ki prekinejo vizualno zaznavo in 'ki postane- jo z rastočo utrujenostjo pogostejše in dolgotrajnejše. DRUGI ZNAKI Ta zaradi utrujenosti nastajajoča zavorna dogajanja, ki se očitno odigravajo v možganski slkorji, pojasnjujejo mnoge simptome utrujenosti, ki so jih opazovali bodisi v laboratoriju ali pa tudi med obratovanjem. Tako lahko ti bloki, ki so posledica utrujenosti zaviralno vplivajo na rezultate testiranja inteligentnosti, čitanja in računanja, na zmanjšanje zmogljivosti pri celi vrsti testov spretnosti in na povečanje napak pri delu v industriji. Utrujenost nadalje povzroča, da se podaljša reakcijski čas in pa zmanjša sposobnost za koordinacijo gibov. Občutek utrujenosti otežkoča mišljenje in zmanjšuje duševno bistrost. KRONIČNA STANJA UTRUJENOSTI | ZNAKI če se žtivčna; stanja utrujenosti vsak dan ponavljajo in skupna obremenjenost presega možnosti odchha, tedaj zapade človek ščasdipm v stanje kronične utrujenosti. Pri tem se povečujejo občutki utrujenosti od nevarnih, prehodnih napadov do nepretrganih ih mučnih, neprijetnih občutkov. Utrujenost se odraža na čustvene sfere, ki so deloma povezane s podzavestjo. Občutki lagodnosti, ki jih sproži utrujenost, in drugi psihični občutki neprijetnosti so med seboj tesno povezani in jih dostikrat ni moč natanko razločevati. Kronična stanja utrujenosti spremljajo ponekod ti-le psihični pojavi: — razdražljivost, — nagnjenost k depresijam, — nemotiviran strah, — oslabljena podjetnost in izguba iniciativnosti, — emocionalna labilnost, — pomanjkanje volje do dela. > UČINKI KRONIČNE UTRUJENOSTI Ce dobi utrujenost kronični značaj, tedaj se pogosto poveča število izostankov z dela zaardi bolezni. Dejansko je preutrujeni človek veliko bolj izpostavljen različnim tegobam. Cesto ga bomo slišali kako se pritožuje zaradi glavobola, slabega spanjia, prebavnih motenj in podobnih simptomov. Ni pa le bolezen vzrok njegovih izostankov od dela, marveč tudi {podzavestna zahirava’ po počitku, da bi se otresel kronične utrujenosti. KAKO MERIMO UTRUJENOST V obratih pogosto delovne učinke in njihove rezultate presojajo tudi v zvezi z utrujenostjo oziroma z Obremenitvijo. Te delovriih operacij na časovno v številu kosov ali pa v številu delovni hoperacij' na časovno enoto. Ugotovili so, da olajšave na delovnem mestu dostikrat pripomorejo, da se poveča pro-dukcija. Dalje so bile ugotovljene periodično nastopajoče spremembe delovnih učinkov, ki so pokazale določeno odvisnost od dnevnega časa ali pa celo od dneva v tednu. Produktivnost je brez dvoma v določeni medsebojni povezavi z utrujenostjo. Vendar pi ni: direktno merilo utrujenosti, kajti številni drugi faktorji, kot na primer želja za večjim zaslužkom, socialne razmere in psihična delovna klima, odlično vplivajo na to medsebojno povezavo. Ponekod spravljajo v zvezo z utrujenostjo tudi kvaliteto dela (izmeček, napake pri delu ali škodo na materialu) ali pa pogostnost nesreč. PORABA ENERGIJE IN ŠTEVILO $RCNIH UTRIPOV Poraba energije je dobro merilo za oceno fizične Obremenitve dela. Ničesar pa ne pove 'V -9 o obsegu živčne utrujenosti. Poraba energije je direktno merilo energetske Obremenitve človeka; ker jp ita obremenitev vzrok utrujenosti, pa je v tem pogledu tudi njeno merilo. Zato je merjenje porabe energije pravilna metoda za ocenitev vseh fizičnih del. Neprimerno pa je ocenjevanje zelo zahtevnih del, ki terjajo spretnost, pazljivost, pozornost ali duševno razgibanost. Pri težkih delih in pa tudi pri delih v visoki temperaturi so za ocenitev obremenjenosti organizma ponekod uporabili tudi število srčnih utripov. Poraba energije in število srenih utripov niso direktno merilo .utrujenosti, pomenijo pa dragocena izhodišča, da se oceni celotna Obremenjenost s telesnimi napori in z delom v vročini. Za merjenje utrujenosti uporabljajo razne vrste testov, ki pa predstavljajo dokaj zapleten postopek. Zato jih v okvira tega sestavka ne bomo obrav-' navali. Ker pa je utrujenost ali stopnja utrujenosti odvisna od raznih faktorjev, tudi duševnih in emoconalnih, je merjenje zelo težavno. To je tudi vzrok, da za isto stopnjo utrujenosti lahko dobimo zelo različne rezultate. Pri meritvah utrujenosti jih la-hko uporabimo le, če upoštevamo povprečne vrednosti', ugotovljene pri več osebah, v razdobju več dni. (Povzeto po članku v reviji »Varnost in delo«). I GLOBUS Z geološkimi raziskavami so že doslej ugotovili velikanske- zaloge zemeljskega plina, ki je zaradi cenenosti, velike kalorične vrednosti in brez strupenih princesi idealno gorivo za. industrijske in gospodinjske natneneT V holandskih nahajališčih ga že danes cenijo na 2.000 milijard kubičnih metrov, v Angliji na 1.500 milijard, v ostalih deželah zahodne Evrope na okoli 680 milijard in v Severni Afriki na 1.700 milijard kubičnih metrov. , ■’ : T" ■ — 0 — Družba »Meredith Separator Co« iz Clevelenda, USA, je izdelala novo sredstvo proti rji, ki deluje brez kovinske krtače, peskanja in struganja. Sredstvo je v tekočem stanju in se ga enostavno polije po zarjaveli površini. En težinski del »Naval Jelly«, kakor ga imenujejo, veže na sebe 47 delov rje, nakar se lahko izpere z navadno vodo. Tako obdelana površina ostane popolnoma čista in brez rje. Sredstvo učinkuje tudi pri odstranjevanju rjastih madežev na betonu ali na tkaninah. Je zajamčeno neškodljivo, ni vnetljivo in ne izpareva škodljive snovi. Prodaja se v kantah po 4 funte (1,8 litra) za 8 US dolarjev, v kantah po 40 funtov pa za 22,4 dolarje. 4. Previden Ocenjevanje — ni iznajdba, ki naj služi za izpopolnjevanje formularjev, ocenjevanje mora biti stalna metoda zasledovanja uspehov in napredovanja posameznikov, Pravilni rezultati služijo Iza pravilno, raizporejianje dela in vodenje skupine. Ko pride novinec, se vodja sprašuje, le kakšen je? Ali lahko zaupa Janezu to delo? Kakšno skupino naj sestavi za izvršitev dela? To so vprašanja, ki -si jiih postavlja vodja, ko razdeljuje naloge. Iz tega .se vidi, da se za neštetimi odločitvami skriva ocenjevanje posameznikov, čeprav se tega mogoče ne zavedate. Tudi pri izboru članov samoupravnih organov in drugih kandidatov pride do ocenjevanja posameznikov, kateri bi bili najboljši, da bo najbolje zastopal interese družbenega upravljanja. Za ocenjevanje je potrebno sodelavce poznati, to niso številke, ampak ljudje. Vsak zase ima svoje posebnosti, ki so v Skladu z zahtevami ali pa niso, kar je odvisno od naloge. Za statistične podatke zadostuje številčno stanje, za vodenje pa še zdaleč ne. Za ocenjevanje sodelavcev je najprej treba poznati samega sebe. Navadno rečemo, da smo dobri poznavalci ljudi in že na prvi pogled pravilno presodimo človeka. To prepričanje je zelo zmotno, saj smo bili že neštetokrat razočarani ali pa prijetno presenečeni. Za pravilno ocenitev se moramo posluževati naslednjih metod: 1. Opazovati 2. Opisati 3. Oceniti. Ocenjevanje naj nam potrdi naša predvidevanja, kako se sodelavec zanima ža delo, kako sodeluje s sodelavci in kakšen odnos ima do Skupnosti Ne zadostuje samo enkratno opazovanje, to mora biti stalno delo za daljše razdobje. Opisovanje naj bo rezultat opazovanja. Posebno pride pismeni material prav, če želimo nekoga predlagati za napredovanje, (premestitev ali pa iza vzgojne ukrepe. Samo v tem -primeru bo ocena objektivna ib nepristranska. Za opazovanjem in opisovanjem pa pride najtežje delo — ocenjevanje. Pri ocenjevanju nastopa največja nevarnost osebnih vrednotenj, kjer je možno oceniti kvečjemu delo ne pa ostalih faktorje^ Nfe obstajajo samo slabi in dobri ljudje, oziroma sposobni in nesposobni, ampak je odvisno od narave dela, za katero so nekateri primerni, drugi pa ne. Zato ne sm emo ocenitve, izdelati niti na predpostavkah o sodelavcu, niti. na osnovi izvršitve enkratne naloge. Poglejmo si nekaj značilnih ocenjevalcev: 1. Objektivni ocenjevalec pi sposoben in nima smelosti o nekom nekaj negativnega povedati. Naj on s svojo ocenitvijo nekomu »škoduje«? Zaradi tega so vsi sodelavci' izvrstni in »fejst« fantje — tudi tisti, s katerimi imamo dnevno probleme. Po njegovi presoji in izjavah ima on najboljšo grupo — ampak žal samo na papriju in v dcenjavalnih listih. 3. Preveč kritičen lavce.v doseže kvečjemu dobro oceno, ostali pa so pomaknjeni na negativno stran. primerja pri ocenjevanju uspehe in obnašanje pri delu z zahtevami, ki so postavljene za izvršitev dela. Tako pride do jasne slike pri ocenjevanju. Pripravljen je vsak izreden uspeh posebno ovrednotiti, pa tudi neuspeh označiti. Trudi se primerjati delo svoje skupine primerjati s sličnimi deli in skupinami in nato vsakega sodelavca uvrstiti tja, kjer je njegovo mesto. Njegove ocenitve se na ta način primerjajo z ostalo dejavnostjo delavnice, in s tem dolbi povprečje, ki mu služi za odločitev srednje skupine. Okrog srednje grupe se potem formirajo najboljši in podpovprečni. Najbolj sposobni in pridni se zvrstijo na levi, slabi pa na desni te skupine. 2. Popustljive^ (sl. 2) Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Cfirač, ing. Jože“ Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. -Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. tisk id klišeji GP »Celjski tisk« Celje postavlja zelo ostra merila. Dobrj uspehi pri delu so samoumevni, pri ocenjevanju jih torej ni potrebno posebej prikazovati. Zato bodo pa napake in pomanjkljivosti kritično pregledane pod povečevalnim steklom. Vsi uspehi se spremenijo v neuspehe, ker so upoštevane samo napake. Na ta način se njegovo ocenjevanje pomakne na negativno stran, večina de- ne postavlja rad ocene. Nikoli ne moremo vedeti, če ne bodo ocenitve škodile njemu in kako bodo njegove ocenitve drugi sprejeli... Torej njegove ocenitve se gibljejo v mejah, kjer ničesar ne povedo: vsi so povprečni in v splošnem zadovoljivi, ni vzroka za grajo itd. — to so ocenitve, ki jih ima najraje. Resnične pozitivne in negativne ocenitve se razblinijo in s tem tudi smisel ocenjevanja. Take ocenitve lahko vsak po svoje tolmači in poljubno po potrebi više ali niže rangira. V tem primeru so vsi delavci povprečni Nikakor pa ne smemo spustiti iz vida, da ocenjevanje ne sme ostati tajnost vodje, ker tudi sodelavec želi vedeti, kako je ocenjen in zakaj je tako ocenjen. Pri pravilni in pravični ocenitvi ni, bojazni, da sodelavec ne bi priznal napak, za uspehe in priznanja pa bo vesel in delo opravljal z še večjim veseljem. (Nadaljevanje iz prejšnje št.) Po nekaj dnevih intenzivnega vežbanja sva občutila, kaj pomeni ruska šola akrobatskega letenja. Izgledala sva zelo žalostno in kar strah naju je bilo, ko sva se pogledala v zrcalu. Oči sva imela zatečene in skoraj popolnoma rdeče od raztrganih kapilar, hrbtenica in glava naju je tako bolela, da sva še med spanjem ječala, če sva se obračala. 'Tako kot so naraščale bolečine je pričelo odpa- ča beseda prav gotovo pomagala prebroditi najine težave in nama utrdila že omajano voljo pri nadaljnjem vežbanju. Nisva se zmotila. Ko sva zapuščala predstavništvo, sva vsak zase nekaj časa premišljevala in nato soglasno izjavila, da ima uslužbenka, s katero sva govorila, prav in da ji morava biti hvaležna za njeno ugotovitev, ki naju je naenkrat rešila trpljenja in nama povrnila voljo za nadaljnji trening. Cela procedu- Letala JAK 18 P v rombu dati navdušenje m veselje do takšnega načina letenja in večkrat sva dejala, da imava res smolo, ker je prav naju, od toliko milijonov Jugoslovanov, doletelo takšno mučenje. Prijatelji iz SSSR so naju tolažili in zagotavljali, da sva sedaj prišla v krizo, kar je popolnoma normalno in da bo čez nekaj dni že bolje. Svetovali so nama, naj greva kot ostali letalci k zdravniku in on bo že uredil da bodo bolečine popustile. K zdravniku sva se prišla potožiti samo enkrat in to zaradi tega, ker sva že prvič dobila univerzalni recept in ta je bil: redno hoditi na jutranjo telovadbo (zarjatko), tuširanje z .vročim tušem in masiranje hrbta z grobo brisačo, proti bolečinam ,pa aspirin. Za recept sva mu bila res hvaležna, toda vseeno je bilo najino največje upanje, da je to res kriza, ki bo čez nekaj dni popustila. Precej potlačene volje sva se po štirinajstdnevnem bivanju v Moskvi napotila na naše diplomatsko predstavništvo. Šla sva se prijavit in obenem sva upala, da nama bo prijazna doma- ra je izgledala nekako takole: ko sva prišla do tovarišice, sva najprej dobila polo, ki jo je bilo treba izpolniti in ji nato izpolnjeno prinesti v sosednjo pisarno. Ko sva tako malce prestrašena zaradi važnosti postopka in autoritete uslužbenke stala pred njeno pisalno mizo, naju je najprej strogo pogledala in vprašala, kaj delava tu. Ko sva ji razložila, po kaj sva prišla v Moskvo, se je njen strogi pogled Sprevrgel v pomilovalnega in gledala naju je, kot da bi hotela že na najini zunanjosti ugotoviti kakŠUe znake defektnosti. Po nekaj trenutkih sva slišala besede, ki so naju takoj rešile predolgega zadrževanja na predstavništvu in te so nama v trenutku povrnile izgubljeno voljo do akrobatskega letenja. Te besede bi v originalu bile: »Kako ste mogli baš sada tako glupi šport izabrati?!« Po nekaj dnevih sva se že počutila neprimerno bolje. Bolečine v hrbtenici so popuščale in tudi v glavi se je stvar poča-. si normalizirala. Pospeške sva s pomočjd anti »g« pasu kar normalno prenašala. Bila sva tako vesela te spremembe, da sva nekega dne v preveliki vnemi letela s takimi pospeški, da se je letalo v zraku deformiralo. Po pristanku so seveda nastale male neprijetnosti. Najprej so pregledali akcelerometer, ld je skrit v trupu letala in za katerega nisva vedela, da se stalno vozi z nama in vse pospeške beleži. Ko so videli, da so bili na njem pospeški preko — 7 g in preko + 8 g; oba kazalca sta se ustavila na skrajnih položajih, ker naprej itak nista mogla, sva morala takoj k zdravniku, da naju pregleda. Po pregledu je sledilo poučno predavanje o tem, kakšno srečo imava, da je letalo JAT l8 P napravljeno tako, da zdrži večje pospeške kot pilot in da je meja zdržljivosti pilota nekje tam, kjer se prične letalo deformirati. Kako daleč od te meje ‘je bila, pa. naj si na letalu pogledava. Pregled, predavanje in nasveti so trajali približno pol ure in že so nama pripeljali novo letalo. Zdravnik je dejal, da lahko nadaljujeva letenje, ker če sva zdržala takšne pospeške je lep dokaz, da nimava arterioskleroze, ker bi drugače vsaj enemu od naju ne bilo treba več trenirati. Ker se s prijateljem nisva mogla zediniti, kdo je glavni krivec za uničeno letalo: on je letel pred menoj, pri meni pa je prišlo do deformacije letala, sva se šla kar oba opravičit vodji letališča. Ta se nama je samo široko nasmejal in dejal, *da naj se ne žalostiva zaradi letala, ker ga bodo v tovarni kaj kmalu popravili; bilo bi pa dobro Za naju m najino zdravje, če bi letela z malo manjšimi obremenitvami. Ko sva bila po letenju v hotelu sem predlagal prijatelju, ker je bilo zdaj vseeno kdo je glavni krivec za uničeno letalo, naj mi pove, kako je bilo pri njegovem poletu in potem mu bom tudi sam povedal, kje mislim, da je prišlo do preobremenitve pri mojem letu. Prijatelj se je najprej kislo nasmejal in dejal, da je pri vertikalnem letu navzdol pregrobo potisnil palico od sebe In hote! hitro preiti preko hrbtnega leta v vertikalni let navzgor. Pri tem se mu je najprej posvetilo pred očmi in počasi je k rdeče svetlobe postala tema in Izgubil je zavest. Ko se je po nekaj tre. nutkih zavedel, ni več videl. Ker so se mu zdeli trenutki kot večnost je že hotel poklicati p© radiju, da je izgubil vid in da ga naj poizkušajo po radija voditi na pristanek. Povedal je, kako je bil vesel, kose nn jt vid počasi vračal in ves srečen je odšel takoj na pristanek, Ker mi je priznal, kje ga je polomil, sem mu tudi jaz povedal, da se mi je zgodila slična Stvar, samo, da sem jaz izgubil zavest pri pozitivnih obremenitvah. Ko sem se zbudil iz nezavesti sem sicer videl, toda nekaj trenutkov nisem vedel, kje sem in kaj vse to pomeni. Počasi sem le ugotovil, da sem v letalu in da je čas, da pričnem misliti na pristanek. Seveda to ni bit» lahko, ker se mi je pred očmi vse majalo. Enkrat sem videl zemljo tam, kamor spada, naslednji hip pa se je popeljala izpod letala in se postavila navpično. imel sem precej težav, preden sem vsaj za silo spravi? zemljo ali kakor se v letalstvu pravi meji med zemljo bi nebom — »horizont«, v položaj, ki odgovarja normalnemu letu. (Nadaljevanje na 13. strani) Parola svetovnega prvenstva 1968 — »Aviaclja v službi človeštva in miru!« '*' Srečko Pdki: 12 ---------------------------------------------------------------------------------------------- 4 \ V smislu IS. *!«>"*» pravilnika o pospeševanju stanovanjske Izgradnje in oddajanja stanovanj objavljamo ^E4Hájj/(he& PRIORITETNO LISTO Ime in priimek 1. LEDNIK Jože 661 2. ROBIDA Franc 1.147 3. LUGARIČ Karl . >1.165 4. ŠPILER Štefka 1.277 5. TANŠEK Franc 1.185 6. MARTONOŠI Štefka 1.088 7. GRUBER Dora 989 8. PLEVNIK Ana 1.233 9. ŠENTJURC Vera 763 10. FERANT Fani 765 11. VODUŠEK Štefka 544 12. BEVC Helena 1.014 13. COCEJ Stanko 1.227 14. ŠOPER Marija 866 15. PISANEC Štefan 324 16. KRAMAR Zofija 1.287 17. VAUPOTIČ Angela 375 18. ŠEKORANJA Erika 963 19. PASER Ivan 1.069 20. ZAGORIČNIK Franc 747 21. VIDENŠEK Marija 938 22. VEDLIN Marija 832 23. MERNIK Franc 946 24. KRAJNC Vinko 209 25. KORPNIK Stanko 687 26. ZALOKAR Milan 852 27. VNUCEC Franc 762 28. HELD Valentina 1.126 29. PRITEKEL! Ivan 1.181 30. JANDRIC Boris 751 31. KRAJNC Rozalija 762 32. TOČAJ Alojz 1.096 33. VERDEV Jože 1.000 34. PRELOŽNIK Š efka 103 35. ŠROT Ivan 1.034 36. BAJEC Jože 231 37. HOSTNIK Terezija 678 38. MAJGER Alojz 1.155 39. CESTNIK Franc 1.050 40. PEPERKO Fanika 1.116 41. RAJNIŠ Albina 1.166 42. BABIC Jožica 1.269 43. JESENŠEK Elza 347 44. ŠIRŠE VINKO 430 45. JAKOP Marija 890 46. LONCAREVIC Zvonko 1.038. 47. KRAJNC Franc 1.169 48. STRAMŠAK Ljudmila 1.261 49. POTBKO Ida 671 50. TURNŠEK Vinko 1.273 51. TRŽAN Marija " 211 52. IVANKOVIČ Terezija 559 53. GAJZER Ana 1.167 54. ZIDARIČ Dušan 1,182 55. CVIKL Julijana 436 56. TJUJINA Ivan 838 57. REGULA Jože 727 58. ŽNIDAR Alojz 1.136 59. STROPNIK Edvard 1218 60. BORNEKAR Antonija 83 61. BREŽNIK Miroslav 758 62. PEVEC Marija 809 63. JAGER Ana 1.020 64. TIFENGRABER Jpže 1.139 65. ZONTIC Alojz 1.152 66. MILETIČ Fanika 1.176 67. BUČEK Heda 1.180 68. OGRIZEK Julijana 1258 69. KORUZNJAK Stanko 1.089 39 let EMO 11 let 113 18 let EMO 18 let 86 15 let EMO 8 let 85 18 lej Cinkarna 17 let 82 17 let EMCr 12 let 78 18 let Cinkarna 2 leti 77 16 let EMO 13 let 77 17 let Libela 6 let 77 19 let samohranilka 72 20 let EMO 7 let 71 18 let samohranilka 70 15 Let samohranilka 69 19 let agropromet 68 18 let samohranilka 68 10 let EMO 11 let 67 16 let samohranilka 67 19 let upokojenec 67 14 let LIP 13 let 67 12 let Toper 11 let . 67 21 let 66 14 let EMO 5 let 66 18 let Cinkarna 16 let 65 11 let EMO 4 leta 65 15 let Opekama 64 13 let Prevozništvo 64 15 let EMO 10 let 64 9 le t EMO 4 leta 63 10 let privatnik 63 19 let samski 63 10 let EMO 8 let 62 10 let samohranilka 62 10 let EMO 5 let 62 • 9 let EMO 5 let 62 18 let samska 61 7 let EMO 3 leta 61 14 let samski 60 11 let EMO 4 leta 60 12 let 60 10 let Toper 59 9 let Tapetništvo 59 19 let samska 59 10 let EMO 5 let 59 16 let Merx 58 7 let Volna 58 6 let samohranilka 58 12 let Metka 58 8 let 58 10 let EMO 9 let 58 14 let EMO 3 leta 57 6 let EMO 6 let 57 16 let Kovinotehna 56 10 let Cinkarna 56 10 let EMO 4 leta 56 13 let samski 56 13 let invalid 55 11 let 55 6 let EMO 5 let 55 8 let EMO 5 let 55 12 let Ljudski magazin 55 19 let samska 54 . 10 let Mene 54 9 let Cinkarna* 54 19 let samska 54 5 let EMO 3 leta 54 5 let EMO 3 leta 54 8 let EMO 4 leta 54 7 let EMO 4 leta 54 5 let Aero 54 7 let 53 Ime in priimek m H >W5 št. vloge Del. staž v pod j. Zakonec zaposlen št. J točk 70. BERLINGER Ivica 1.046 13 let samska 53 71. KRALJ Slava 1.080 20 let samska 53 72. ŠPANZELJ Ivana 1.145 10 let samohranilka 53 73. MEZNARIČ Franc 1.161 7 let EMO 53 74. KORBAR Peter 1.168 7 let EMO 5 let - 53 75. JUG Viktorija 729 9 let samohranilka 52 76. ŽNIDER Fric 749 14 let Dom D. F. 52 77. REŽUN Marija 1.130 10 let 52 78. ARBAJTER Fanika 1.188 15 let vdova 52 79. BREZOVŠEK Stanko 1.209 9 let 52 80. BRUNŠEK Marija 919 19 let vdova 51 81. ŽNIDAR Marjan 1.019 7 let EMO 5 let 51 82. KOMPLET Alojzija 1.0?7 19 let samska 51 83. PUŠNIK Franc 1.154 13 let samski 51 84. AHTIK Alojz 1.212 8 let. EMO 3 leta 51 85. MASTNAK Fanika 1.236 6 let ZR Nemčija 51 86. ANTONIČ Zlatko 829 7 let Metka 10 let 50 87. LIPAR Edi 977 8 let gospo, pomoč. 50 88. JAZBINŠEK Karl 1.011 6 let EMO 4 leta 50 89. PETEK Antonija 1.027 9 let samohranilka 50 90. LAH Viktor 1.076 8 let bolnica 50 91. VINKO Karolina 1.118 6 let EMO 4 leta 50 92. SVECAK Štefan 1.173 8 let Volna Laško 50 93. JANKOVIČ Herman 1.235 6 let EMO 4 leta 50 94. CENE Marjan ' 1.238 8 let Agropromet 50 95. PAJK Alojz 709 10 let 49 96. POLIC Ivan 781 5 let Aero 49 97. MIKOLA Helena 882 10 let EMO 7 let 49 98. VRAŽIC Martin 893 6 let 49 99. LIPOVŠEK Ivan 1.010 5 let EMO 5 let 49 100. KOBAL Ana 1.066 9 let CT 3 leta 49 101. DEBELAK Martin 1.081 8 let Kajuhov dom 49 102. KOKALJ Marjan 1.177 12 let samski 49 103. SIVKA Ivan 1.222 6 let EMO 3 leta 49 104. PETEK Rozalija 1.254 12 let samska 49 105. KRUMPAK Ivan 873 6 let EMO 3 leta 48 106. KROFLIČ Marija 948 7 let privatnik 48 107. POBIRK Kart 889 7 let EMO 48 108. VERTAČNIK Franc 972 7 let bolnica 48 109. PAPEŽ' Justina 1.128 13 let samohranilka 48 110. LIPAR Jože 1.135 6 let Metka 48 111. BIZJAK Ivan 1.184 6 let EMO 4 leta 41 112. POGLADIC Ivana ‘ 1.190 5 let Cinkarna 48 113. CVEK Drago * 1.205 7 let Agropromet 48 114. BEG Maks 1.227 9 let Spl. bolnica 48 115. ŽERJAV Štefanija 1250 9 let samska 48 116. PEVEC Stanko 1.270 7 let EMO 2 leti 48 117. BANJEGLAV Marija 1276 6 let Cinkarna 48 118. KACIN Rafaela 1.229 5 let samohranilka 47 119. JARH Julijana 1.264 6 let EMO 3 leta 47 120. D JUKIČ Rozika 1.045 11 let EMO 3 leta 47 121. KRAJŠEK Rihard 738 7 let EMO 4 leta 46 122. EKSELENSKI Mirko 814 5 let Prosveta 46 123. MEHLE Terezija 851 7 let samohranilka 46 124. LEBAN Danijel 965 6 let Vrvica 12 let 46 125. SKALICKI Jože 993 6 let Metka 2 leti 46 126. ŠTEFANČIČ Avgust 1.220 5 let Savinja 46 127. KOVAČIČ Dragica 1241 5 let Gradis 46 128. BREČKO Ida' 1.282 6 let privatnik 46 129. POBIRK Vlado 1.021 10 let samski 45 130. ZAGMAJSTER Stanko 906 5 let spl. bolnica 44 131. SIMONIČ Nada . 910 5 let samohranilka 44 132. KLOPOTAN Stanko 918 6 let rest. Pošta 44 133. JURŠIC Erika -s 955 5 let Mesnine 44 134. STANČIČ Zvonko 1.059 6 let KK Žalec 44 135. POPOVIČ Vera ; 1.079 5 let ZRN 44 136. DEMIROVIC Karaal 1.092 6 let CT 44 137. APAT Mihael -< 1.131 5 let 44 138. SUHOLEŽNIK Erfaa 1.148 5 let EjMO 44 PRIORITETNA LISTA lummm --------------------- IMA DRSALNO REVIJO V CELOVEC Ime in priimek ' & št. vloge Del. staž v pod j. Zakonec zaposlen št. | točk 139. TANŠEK Justa 1.215 5 let privatnik 44 140. RAZBORŠEK Veronika 1.223 5 let invalid, upokoj. 44 141. FIDLER Bruno 1.231 5 let Gradis 44 142. NAPRET Silva 1.248 5 let Železarna Štore 44 143. KOROŠEC Jožica 1.262 5 let Žična 44 144. RATEJ Rihard 1.272 5, let Libela 44 145. PODHRAŠKI Jože 1.294 5 let Spl. bolnica 44 146. KOLAREC Tomo 1.157 9 let samski 43 147. BOBIČ Alojz 1.281 5 let EMO 2 leti 43 148. ZORKO Jože 1.286 7 let EMO 43 149. FEKONJA Janko 523 9 let upokojenka 42 150. PREVOLNIK Venčeslav 1.240 5 let Ingrad 42 151. RADAKOVIč Danica 1.289 5 let Gradis 42 152. CEPUŠ Margareta 1.260 5 let privatnik 42 153. ČANDER Jože 1.122 8 let samski 41 154. KNEZ Ivanka 1.150 8 let samska 41 155. GLUVIČ Vlado 1.291 5 4 et 41 156. GAVEZ Anton 891 5 let EMO 40 157. MATJAŠIČ Drago 1.119 6 let EMO 5 let 39 158. BOBINAC Zlata 1.005 6 let Finomehanika 38 159. ODEB Emilija 1.268 6 let EMO 4 leta 38 160. RAMŠAK Ivan ' 653 6 let razvezan 37 161. GOLC Ljudmila 1.132 7 let vdova 36 162. PADEŽNIK Marija 1.208 10 let samska 36 163. MEZNARIČ Vili ■ 624 7 let razvezan 36 164. MOŠNIK Ivanka 1.101 5 let samska 35 165. NONER Marija 1.201 7 let Tehnomerkator 34 166. BEDNJIČKI Silvo 794 6 let Zav. za med. d. 34 167. FRIDAU Drago 1.025 5 let Spl. bolnica 34 168. VELENŠEK Ivanka 1.068 7 let samohranilka 34 169. PUTNIK Milan 1.142 8 let samski 32 170. GABER Milena 877 7 let samska 30 171. KALŠEK Jera ^ 1.138 7 let samska 30 172. KENJALO Dušan 640 6 let samski 28 173. PLEVNIK Alojz 986 6 let samski 28 174. NOVAK Milica 1.051 6/let samska 28 175. DEŽELAK Marija 830 5 let samska 26 176. DREV Jože 984 5 let razvezan 26 177. ZALOŽNIK Marija 1.029 5 let samska 26 178. KRIVEC Krista 1.214 5 let samska 26 OPOMBA: Objavljena prioritetna lista še ne pomeni, da bo izvršena delitev samo novozgrajenih stanovanj, temveč si komisija pridržuje pravico, da vzporedno upošteva tudi listo zamenjav. Glede upravičenosti koristne zasedenosti stanovanj dajemo v informacijo primer, da lahko samec dobi le samsko sobo. V prilogi je lista točkovanj na podlagi katere se prosilci lahko SINDIKALNI PODRUŽNICI »EMO« SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEM ZA FINANČNO POMOČ OB SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA OČETA ANTONA SUŠCA. Milica Verdel Neopremljeno sobo iščem. Star sem 17 let, delam na montaži oljnih peči. Grem tudi za sostanovalca. Javite, prosim, V uredništvo,- 'u'm Kakor že nekaj let nazaj, bo tudi v letošnji zimi drsalna re-- vija v organizaciji Dunajske drsalne revije v Celovcu. Spek-takl na ledu bo od 9. do 20^fe-bruarja 1967, predstave pa bodo ob 14,30 in 19,30. Predstava revije bo trajala skoraj tri ure pod imenom MAŠKERADA. številni — izredno kvalitetni drsalci iz raznih evropskih dr- y žav, neverjetno lepi kostumi ter scene, vrhunska glasba ter številna mlada in lepa dekleta ter fantje, pa vsako leto napravijo tako vzdušje, ki se vsakemu obiskovalcu vtisne v nepozaben spomin. Kot zanimivost lahko napišemo, da bodo na letošnjo drsal- no revijo vozili IZLETNIKOVI avtobusi trikrat dnevno po naročilu in sicer ob 6., 10,30 in 15. uri. Prva dva odhoda prideta v poštev za popoldansko predstavo, popoldanski pa za večerno, tako da lahko opravijo zaposleni pol dneva ali cel delovni dan. Povratek iz popoldanske predstave je okrog 22. ure, iz večerne pa okrog ene ali dveh pono- C1Razpored IZLETNIKOVIH voženj je zelo ugoden in prepričani smo, da se jih bomo lahko 'tudi mi udeležili, saj znaša cena le 88,00 N-din. V ceni pa je vračunan prevoz, nabava kolektivnega potnega lista, vstopnina ter prevoz v bližnjo okolico. VTISI IZ MOSKVE tudi sami točkujejo. Vsi prosilci' katerih zakonski tovariš je zaposlen v drugem podjetju (kar je iz prioritetne ¡liste razvidno), naj dostavijo pismena potrdila o soudeležbi v višini 50% od vrednosti stanovanja, ki naj bi se dodelilo. V kolikor teh potrdil ne bodo dostavili, pri dodelitvi ne bodo upoštevani. Predsednik komisije za stanovanjska vprašanja . Pantner Anton (Nadaljevanje z 11. strani) Šele po poti, ko sem šel na pristanek, mi je v glavi zvenenje in šumenje popuščalo in tudi glasove, ki so prihajali po radiu sem počasi razločeval in razu-, mel. Sedaj nama je bilo popolno-, ma jasno, od kod sta bila na ' akcelerometru dva tako velika pospeška. Ker bi vsak sam v enem letu prav gotovo ne vzdržal dve tako veliki obremenitvi, sva bila oba srečna in zadovoljna, da sva si jih tako tovariško razdelila. Do konca vežbanja in še na prvenstvu sva upoštevala nasvet najinega inštruktorja, da naj že zaradi lastnih interesov ne poizkušava iskati meje naji- ne vzdržljivosti in meje vždrž-ljivosti letala. če naju že zanima, nama bodo za letalo popolnoma točno povedali konstruktorji, za naju pa naj raje vprašava zdravnika, ki to vsaj približno že ve in nama bo rade volje dal ustrezne podatke. čas najinega bivanja'v Moskvi je med letenjem, sprehodi po mestu in v družbi novih prijateljev hitro potekel. Slovo po končanem prvenstvu je bilo precej težko, posebno od prijateljev, s katerimi smo ustanovili interno internacionalno ekipo RUMBULYUS (Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, SSSR), ki sicer uradno ni priznana, pomeni pa za nas njene člane toliko, da so ji sestavili celo svojo himno. Tekmovalna letala ZDA Zabavni J Ja, takole je, pa bom zašpilila 'teto 1966! H koncu gre,, toda ne 'naša tovarna, (kot me je vprašal nekdo v mestu, če je to res), temveč leto. Eno dolgo, plodno leto. Ja, mejdun to leto pa je bilo kar plodno za »kširfubri-ko«, ki se je v tem letu. preime-no\mla v »EMO«, pa še kaj naprej. Ja, ja in naš nov napis se bohoti na našem lepem upravnem poslopju, ki mu v Celju menda ni enakega. Toda kaj pomaga, če je lepo, ko pa ni dovolj veliko. Kar spomnite se raznega preseljevanja »narodov« iz enih prostorov v druge in spet naprej v »kobilarno« in nekaj tabornic na »Teharje«. Ja, pa kaj, nekaj je vendar treba vedno rogoviliti, da ni tako dolgočasno. Ja, to leto nam je prineslo tudi nov »pogon«, pa še tako daleč od nas je, v Kruševcu. In tudi tako daleč v notranjosti Jugoslavije btesti nekje napis »EMO«! In tam blesti tudi naš vodja, jojtata. Pa še vsi naši predsedniki (?) delavskih svetov so šli blestet in si ogledat naš »pogon«. To srečo je imela edina »vodilna« ženska pri nas, to je naša nova urednica Eva, in- upam, da se je kar nobel počutila med možmi. Mejdun, škodil, da nisem moški in še kak predsednik povrhu, ali pa vsaj urednica, da bi se tudi jaz tja cijazila in bi videla tisto lepo in rentabilno reč. Ja, pa kaj čemo, ženske pri nas nič veljaja, pa če smo še tako napredne, eman-cipirane in, tako pravijo, enakopravne. Sicer pa smo se tega že navadile in to ni taka reč. Lepa reč pa je bila, da so šli naši dolgoletni delavci na Češko in se tamkaj odpočili. Ja, to je pa nobel reč in je za pozdraviti. Pa tud UO jo je mahnil malo »tamo, malo amo«. Mislim, da so se imeli jajn, kaj se ne bi, ko so pa sami fejst ljudje zraven. Če presedijo takole vse dopoldneve in kaj dalj, pa res zaslužijo neko nagrado, ne? Sedaj pa so v tistem cimru sploh postali nobel (mogoče Vpliv-inozemstva) in imajo sedaj magnetofon, ali kako se že listi reči reče. Tako, cla je vse posnelo, na trak in če kateri katerega kam pošlje, se vse to1 slišj tud potem in oni reš ne more trditi, da tega sploh nikoli -y. življenju še ni rekel. Sicer pa,sept o čudovitem izrazoslovju, in besedičenju v naši »kšir-jabriki« že govorila in bi tukaj ob .zaključku leta ne pogrevala take reči. Upam, da. bo v drugem letu, tako kot je običajno, vse pol j še in lepše, mogoče tudi v ogovor j en ju. 'M; ja pa tudi pri plačah smo letos na boljšem. V tem letu smo tudi tako daleč prišlir da smo končno po dolgem pričakovanju in debatiranju bili j>la-čani po novi analitični oceni. Če ne računam, da se je vse ta-ko zelo podražilo in da je bila na obisku teta Reforma, imam čudovito plačo. Samo, ko se bojim, da je iz živega srebra in da bo krepko poskakovala. Pa sem slišala nekje praviti, da bo treba tiste reči, neka merila, nekaj popraviti. Potem bo že bolje. in bo najbrž tisti osebni one, vedno prenglih. Sedaj pa se vsak mesec bojim, ko jamrajo, da ni plan, da ni realiza- . /Cije, da ni tega, da ni onega, da bo nizka plača. Toda, potem — 17. pa je zelo lepa in rte vem, čemu toliko jamranja. Bo že kako! Ja, pri teh plačah je glih tako, kot je bilo na delovni konferenci ZK. Tresla se gora, ro-dio se miš. Mejdun, pa takole celo noč ti zapravijo za neke ' govorance in očitanja in medsebojna oneganja. Pa kaj je iz tega? Jaz nič■ ne vem, da bi se kaj rodilo. Niti miši ni videti. Pri nas še vse stoji, kljub tolikemu govorjenju. Ja, lahko rečem, da se je rodil nov komite. Mogoče bo ta kaj rodil in malo pogledal, kaj je kaj z raznimi odnosi, ostavkami, ki so tako moderne itd. Pa pri mladini mu priporočam, naj malo pogleda. Tam v njihovem komiteju, se malo sliši govoriti, nekaj rii vse v redu, če sem bolj natančna, z nekaterimi člani ni v redu. Si- cer pa ni to moja zadeva. Mladinski aktiv »EMO« se je zelo pokazal v mladinskem klubu in tako vemo, da le ni tako zanič, kot je bilo že govora. Saj če če-jo, tudi kaj pokažejo. Le da bi mladi pokazali malo več spoštovanja do starejših in do dela na delovnih mestih in bi priznali, da je tudi delo rok nekaj, ne samo vrtenje jezika. Naj mi mladi ne zamerijo, če ni vse tako, kot bi moralo biti, pa se ob to radi spotaknemo. Ja, tolikokrat slišim, mi mladina, mi mladina, ko pa je treba kaj narediti, pa mladine ni. Če pa je že kakšen, pa jezika, da mi kar slabo postane in reševati hoče probleme, ki se ga sploh ne tičejo in ki jim ni dorasel. Ja, ja, naša zlata mladina! Ja, zima prihaja. Ni še tako zelo mrzlo, toda okoli Božiča zna pritisniti. Pa se bo kar prilegla naša dolgo pričakovana oljna peč. No, ta se je tudi dolgo rojevala in porod je bil zelo boleč, kot se mi zdi. Samo, tovariši, oljnih peči je že toliko po trgovinah, da se resno sprašujem, kako bodo šle po sezoni. Takole kakih 5 mesecev prej bi se morali spraviti na delo in jih dati ven, pa bi bilo veliko boljše. Tako pa — morda bo dobra reklama na televiziji in bo šlo. Vse gre, pa še naš inšti- tut gre. Ne vem, kako je s to rečjo, a se sliši, da je vprašanje njegovega obstoja, kot samoA stojnega zavoda. Jaz pravim, kar naj se priključi k nam, mi imamo radi veliko ljudi. No, Spila, čas je da končaš, boste rekli. Saj bom, saj bom, Samo tole bi še rada povedala, če še ne veste, da je UO sklenil, da bomo spet dobili malo boljšo malico in buteljko, živio! Se bo spet pilo in — hm, na uho — poljubovalo. V upravnem poslopju bo že veselje, kar naprej se veselim, ko jih'bom šla gledat, kako se bodo objemati in z izgovorom »srečno novo leto« cmokali. Ja, samo da ne bodo stranišča, ki so ravno zbelje-na, potem preveč pomazana, prosim! Poljubujete in ljubite se pa lahko, saj je samo enkret ne leto konec in začetek leta. Ampak, ena buteljka pa bo res premalo. Pa še nekaj litrčkov od doma, pa smuk v zelenjavno trgovinico tu nasproti, bo pa že dovolj. Ko bi se le kdo spomnil name in mi dal kakšen jlaškon ček. Če že vina ne, pa dobre volje, da bom spet drugo leto lahko kaj pisala. JVo, pa brez zamere, pa srečno novo leto, vam želi Spila 3 I POGLEJ PRIPRAVNIKE /N PRAKPKANTLAUGLCDfUO ČUDEŽ ? oni ne, mm qr saj vm.SDMbEiR PRI JIH PA §LiDA JANEZ ,TALE EMO-S JE PREMA KVALITETA JA, JA PET PA Ji NAJBRŽ NJENA KVANTITETA KAJ PA IŠČETE ? POSEBEN mm/!*, KI Ml BO POTREBEN 'Kc BOM DAL SKOZ USE TE PISARNE. PRIZNANJA OPIJANITI OSEBNI ZAIMEK ”V--------sr SRED/SCE VRTENJA v - ¿MB? pRlFAVm ckffcKE-§A PL E M- V" MORSKI POJAV SPREMENJEN V LES KLAJJA OZNRKR p NOV! JUD OP/SOVAN- I JE Zo&aVJE VELIKR n “Kr kjt *F ARRBsk! ŽREBEC > PRLLjObcR del začete* REKE! -EMA tr Etf/PCA N. Bož AN- LETENJE SUHt SLUŽBA .BREZ DELA zRkoPA- NO “KT SRČNI PRED- DVOR ■V OŽARLJ! VOSE ŽIVALSKI SKORtM \ Vsem članom kolektiva še posebej pa vsem zvestim sodelavcem uspešno in zadovoljno NOVO LETO UREDNIŠTVO »EMAJLIRCA«