List izhaja vsak petek
In volj n s p oštir’uo vred in v Gorici domu poslan : za celo ’cto 3 gold., za pol leta l g d 50 sold., za četrt leta 80 volti. >,a ude nar. - polit, društva il io cena določena, kakor za ti < ;< .učnike. Posamezni listi se pio* dajajc j o G sold. v tiskarni.
&LAS
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo v nunskih ulicah v tiskarno Karol
frankajejOé
ling'ovo. Vse pošiljatve naj ee franknjejo* Rokopisi se ne vračajo. Oznanila ae »rejemajo. Plača se za navadno vrstico, se naznanilo samo enkrat natisne, 8 Ud., če dvahrat, 12 sold., če trikrat, soldov. ‘	,	^
Vabilo na naroébo !
Berite!
S prihodnjo številko prične „Glas“ svoj četrti tečaj. Veliko nasprotnikov smo imeli pretekla tri leta; premagali smo nje in še marsiktero nezgodo ; in danes, ko vabimo na naročbo na IV. tečaj, zamoremo veselega srca našim naročnikom naznaniti, da je obstanek lista zagotovljen in da se ni bati, da bi list nehati moral.
To so storili harodni domoljubi, ki so že do sedaj marsikaj žrtvovali ža list, ker so osnovali nekako zVezo — konsorcij — ki je ob enem tudi lastnik lista. V tem konsorciji so izvrstne moči ; gospodje du-hovskega in svetnega stanu, tudi več mlajših krepkih moči je, ki bodo sè svojim peresom delale za povzdigp lista. Tudi mate-rijalna-denarna pomoč, če bo treba — mu je zagotovljena od teh domoljubnih narodnih gospodov, in tako je list popolnoma neodvisen. Nam se ne bo treba uklanjati ne visoki vladi ne drugim, ampak samo naročnikom bomo skušali ustreči, kolikor bo le mogoče. Naš list — tudi če ga klavna policija še kterikrat konftacira, kakor se je pred kratkim zgodilo, ostane vendar zvest pravemu narodnemu geslu «vse za vero in dom", ostane na verski podlagi konservativen.
Kaj bo prinašal „Glastf v prihodnjem letu, in kedo bo njegov sodelovalec?
Času primerni članki so nam zagotov-jeni iz izvrstnega, skušenega peresa ; za dopise smo poskrbeli, da jih bomo dobivali iz raznih krajev; za «listek" imamo že veliko gradiva gotovega, jako zanimivega nam je pa še obljubljenega.
LISTEK
PRAVA LUČ.
Sonet za božično vezilo.
Spisal J. Trnogoreki.
é
V samotnem hlevu dete noč povije, Prenježno dete, ravnokar rojeuo,
Sred ojstre zime v jasli položeno, Mrazu trepeče, mar ga dihljej krije? Uboga mati ! Solza jo polije,
Ko vidi se devico, vso pošteno,
S prečistim sadom v sili zapuščeno, Slabotno sredi borne tovaršije.
Alj veš pa ti, kdo dete je to revno?
A tako krasno, milo in pohlevno,
Da vsaka zvezda migljej mu odseva! Ošabnež ! vkloni brž svoj vrat oholi.
Tje v prah se zgrudi in to dete moli, To Bog je, prava luč, ki noč razdeva.
Posebno opozorujemo, da bomo z novim letom začeli prinašati izvirne kmetijske spise, ki bodo zabavni, ob enem pa tudi jako podučljivi. Spisuje jih s t rokovnjak.
Goriške in sploh domače novice, kakor tudi naj bolj'zanimive razne vesti mislimo po okoliščinah še pomnožiti, dodjati hočemo sklepe in naznanila občinska in sporočila izpred sodnije.
Za oddelek «šolsko “ obljubili so nam strokovnjaki od časa do časa primernih spisov pošiljati.
Tržno ceno, borsne kurze, med tednom umrle kakor tudi razna naznanili priobčevali bomo po okoliščinah in prostoru.
Da bo pa list mnogovrsten, treba je mnogovrstnih moči. Prosimo toraj, naj nas gospodje na kmetih z dopisi in z razno drugo tvarino podpirajo. Na ta način le zamore list zanimiv postati. Glede na to vabimo taraj vse rodoljube, kterim je mar za resnico, blagostanje ljudstva in pravi napredek, naj z obilnim naročevanjem podpirajo naš list, da se verska iu konservativna stranka utrdi, kajti1 prej ali poslej morajo konservativni načela prodreti, -aio hoče Avstrija obstati, in veliko zadostenje nam bode, ako bomo smeli reči, da je tudi naš list k temu kaj pripomogel.
Velja pa „Glasu :
za celo leto 3 gld. — sl. za pol leta 1	*	50 „
za četrt leta— „	80 *
Uredništvo in založništvo
„GLAS-A.“
V Gorici dne 20. deč.
Naiira bralCM in Malcia.
bori urici."
• • • *>
Zopet bode kmalu zginilo leto za večno ’ božjo gnado.
Kakor nas navdaja sedaj, ko stojimo na vratih novega obroka našega življenja, pogumna misel, da hočemo dati kri in mesd onemu, kar se je v duši izcimili, ter oživiti naše namere boriti se na vse silo, ki jih čutimo v sebi ; prav tako nas je ngv-dajala tudi začetkom tekočega leta sladka misel, da do vozimo čolnič v varniše zavetje, v zavetje resnice, pravice, bratojji&bja, ljubezni. Nij čuda, če se človek večkrat pomladi, če se mu kri malo razgreje, , da pravi * hočem"; zunanje spremembe ga lilijo v to. In veča je potem zmota, grenka zmota, kedàr zapazi strme višine razburjenega valovja, ki smelo zaničuje človekove moči! Nchoté mora si človek s pesnikom ponavljati: „In den Ocean starat anf tan-send Ab^en der Jttngling — stili anf ge-rettetem ijoot kehrt in den Hafen der Greis !* Lej je v malih vrsticah naslikano naše življenje, nasledke našega borovja! Da bi ne bilo tako! Gorje mn, ki preveč npa in zaupa !
Da odkritosrčno povemo, mislili sme, da najde sveta stvar, za katero se bojuje» mo, več navdušenih src, veče število možakov, ki bi jih bilo volja v ljubezenskem nagn e nji do ljudstva stopiti sè svojim raz» svetljenim umom na širno bojišče za blagi namen ! „Sic luceat lux vestra coram bo» minibus, ut videant opera vestra bona!* Mož - živi li sebi ? Nikakor ! In če živi le sebi, kje so onda njegova dobra dela, s
Nekdaj in zdaj.
(Dalje.)
Kaj ne, da je bilo bolje na svetu, dokler so tatove vesili? Marsikteri bi v sedanjih časih ne stegaval svojih rok na tuje blago, .ako bi se bilo vislic bati. Marsikteri bi se bolj varoval, pravici v roke pasti, ako bi se v naši bližnji Gradiški ostreje ravnalo s hudodelniki; tako pa, ker zaprtim hudodelnikoin državna denarnica več plačuje za njih hrano in druge potrebe, kakor pa za vzdržanje bogoslovcev, ki se pripravljajo k dubovskemu stanu, tudi bolje živijo v svoji zaprtiji, kakor bi mogli na svojem domu živeti. Ni čuda po tem takem, da mi je, ako se ne motim, leta 1847, eden takih obsojencev rekel : V kratkem me izpustijo ; moram tedaj kmalu spet kako hudobijo storiti, da pridem zopet v ječo; saj imam bolje tu, kakor doma! In, nota beue ! on, ki mi je to govoril, je bil ves v že-lezje uklenjen, in s „karijolo“ v rokah, spremljan od dveh «policajev- je, kakor je bila tistikrat še navada, naše mestne ulice pometal, Ce
So se taki tiči tistikrat nazaj v ječo želeli, ko jim je bilo še železne verige uositi, in marsiktero drugo ostrost skusiti, kaj pa še le v teh sedanjih časih, ko svet uže od samega usmiljenja do ubogih zaprtih jetnikov več ne vé, kako jim še bolj polajšati njih nesrečni stan ! Toda od tega ne smem več govoriti, sicer bi znal kaj črhniti, kar bi mi sedanji «humanisti- zameriti utegnili. Tedaj tiho !
Ako tako sam seboj premišljpjem nekdaj in z daj, mi pride toliko reči na enkrat v glavo, da ne vem, kje začeti in kje končati. N^j gledam na hiše, naj gledam na vrte, naj gledam na vinorejce, naj gledam na planjave itd. povsod najdem, da je bilo drugače nekdaj, in daje drugače zdaj. Kakošne so bile hiše nekdaj v Gorici, in kakošne so zdaj ? To vidi vsakdo. Nekdaj so po vrtih sadili in sejali, kar je bilo treba za kuhinjo, tu pa tam so imeli tudi kako rožo in cvetlice; zdaj, kdo bo za kuhinjo tako skrb imel? ven z „brzotiu, s „peteršilom“ in z drugimi enakimi rečmi ! pa se nasajajo smreke, bori
,

rs —ira s
P& ; 11 1 .
'* katerimi bi se moral pridružiti kot delal» dan svojemu narodu, celemu človeštvu ; — moral, ker to tirja njegov namen, to tirja od njega božji prst, ki mu jc odkazal pro • štor v človeški družbi. Dejanje kaže moža, ono ga krepi, ono živi ! Lenoba^tagnaeija telesnih in duševnih moči j nratfiu spodkopava pravo življenje. Ko limsl %ko delal, kakor bi moral, ko bi tomž^ftilo pred nami dejauski, kar niarsikedó nqa, a raven «èp ròl^ križem drži in meži, čef, delaj ti, bom jaz užival* onda bi gotovo ne brila fie vedno tako mrzla zimska burja okolo našega domačega ognjt&tìt ter razpihovala merklo tleče žrjavice dejanske ljubezni.
•• In morda nij treba dela, neumornega dela? Kaj ne mrgoli še vedno okolo nas cel trop ncprijateijov v razni podobi? Nij-li beseda »narod14 skoro sè smrtjo se boreča beseda, pravi »titulus sine re44? Napreduje morda narod po pravem potu? Kje ■opazimo dan za dnevom rastočo pravo omiko? Kje blažilno moč, ki bi segala do aréa? Je-li oni »modus vivendi“, ki se je v zadnjem času po našem časopisji razpravljal ter tujcem, ki bi nas radi videli konec Sibirije, na ogled razobešal, ona moč? Je-li to narod osrečevati, zanj delati, podajati mu zdrave telesne in dušne hrane? Jo-li to čuvati, da nam grabežljivi tat narodnega zaklada ne vgrabi, da ga ne skruni, (ti nam nemškutarska slana nježnih vejic na narodni Hpi ne popari ? In kako je z resnico? Tlači se, in kako še, pa samovoljno zatira; in marsikedo, ki bi moral fiCsvitljevati skrivni kot, v katerem gnjezdi ostudna krivici, laž, egoizem na narodove itèoike, raven tega lisičje svetohlinstvo, ki nosi narod in njegov blagor vedno na laž-njivem jeziku, marsikak taki Abilej zre roke kritem pred se ter se kuja za ladij ami. In narod ? — To so tedaj še vedno naše krvave rane !
Razvidno je, da nij mogoče pri tacih okoliščinah uspešno delati za narodovo srečo, ža Življenje, ki ne pozna sitnih skrbij in Elidili ‘let.
	.** % ìv ?
	
***!
rnm
—s—
Nij-li treba tedaj neumornega truda, trdega dela ?
Koliko pa je »Glas44 pripomogel v skoro preteklem letu, da bi se reve odstranile, ki ovirajo iu zatirajo zdrav narodov vsestranski obstoj? — Nočemo tega razpravljati ; to, nij naša naloga. A postuliti sc hočemo 0-rožja, in tožečemu prijatelju, ki z glavo maja, ki drži ustnice na smeh, Jco »Glas44 dobi, ki pravi pomilovalnim glasom krijočim v sebi nekaj * strupa in sarkazma : „ Revček moj ! kaj boš ti ? Vidi so, da so ti podaja večkrat borna hrana*4, onemu hočemo kratko
*	f
odgovoriti. »Dato. non concesso44, dat)i po vsem bilo tako, prašamo : » Ivedo dela list ? Kcdo daja po večem listu barvo?4* — List dela po večem — čuj — čitajoče, ne, d e-1 a j o č e občinstvo !
Na delo tedaj, saj »generosos animos labor nutrit ! “
in enako drevje. Nekdaj smo »naturiteli11 vino 'pil! ; zdaj moramo piti vino iz »Pančeva44 ali kakor bi Nemec rekel »gepautschten Wein“. In, o srečni časi, ko so v naših mestnih ljudskih šolah še učili »Pagoni", »Sirki14, »Lenardiči41, »Lužniki6, »Prinčiči14, in enaki možje. Tistikrat smo še imeli »Normal- ali Musterhauptscliule14, pa smo imeli »die vierte Classe14 v dveh letih. Zdaj imamo namesti »vierte Classe14 pa realko, namesti »Musterhauptscliule44 pa, ako sem prav slišal, »Uebungsschule14. Ime nič ne zda,naj se imenujejo tako ali drugače, ali »modus docendi,14 pa »quid docetur44, in, kar naj več zda, »a qui-bus docetur14. Od tega seje marsikaj uže pisalo
» 4	I 1 V*.	(■) ( * /i « /*,
in govorilo ; nečem jedi pogrevati. In. kaj bi rekel od nekdanjih naših gimnazijskih profesorjev, ki so bili Juretič, Fornazari, Rechfeld, Budal, Milharčič in Menzel, pa en katehet, iu s tim »punctum". Za šest gimnazijskih razredov mč več, nič manj, kakor »sedem14. Koliko jih imajo zdaj na gimnaziji? Tu smo vsaki dan šli, vesk »gimnasium44, k sveti maši, se vé, smo bili še stare vere, vera sedanjih časov je vsa druga ! Vsaki dan smo imeli samo po štiri ure šolo, dve
potem je bilo zasedanje odloženo do 20. januarja. Minister knez Auersperg je to povedal po povelju cesarjevem, dostavil jc pa v svoji modrosti tekočega leta!
Iz državnega zbora.
V petek 18. t. m. obravnavalo se jev zbornici poslancev, ali se potrdijo volitve velikega posestva na Zgornjem Avstrijskem, ali naj se ovržejo. Tu je šlo posebno zato, ali imajo duhovski užitniki volilno pravico ali ne. Akoravno so na Češkem v enakem slučaji volitve odobrili, bili so zdaj nekateri popolnoma drugih misli — ker tu gre za ustavoversko kožo. V zgornje-avstrijskein velikem posestvu zamorejoti duhovski glasovi odločilni biti ; da se toraj neškodljivi storé, naj se volitev zavrže. Ustavoverci so sicer trdili, da tu prevlada pravno prašanje ; vidilo se je pa iz vsake besede, kako politično strankarstvo in sovraštvo proti cerkvi na vseh straneh svoje roge moli Vlada se je po svojem ministru Unger-u krepko branila, vendar je bil njej neljubi predlog sè 120 proti 116 glasovi sprejet, oziroma volitve zavržene in minister H o r s t zdaj nima nobenega poslanstva. Posebna prijatelja (?) pravic duhovskega stanu ska-zala sta se tudi goriška poslanca C o r o n i n i in T a c c o, ki sta glasovala z naj hujšimi sovražniki cerkve.
Gosposka zbornica postavo je v sabotni seji sprejela finančno postavo za vojaškepenzioniste in
O irlo tl .
Avstrija, Poslanci so zapustili' drž. zbor in prišli na dom vsak k svojim. Za božične praznike ne bodo imeli ne svojim ljudem, še manj pa svojim volikom kaj prida pokazati, če ne gol dinarčkov, ktere so si se sojo (morda tudi molče in kakšen-krat vstajajo) prislužili. Nastopili so za poslance in tudi za pisalca »ogleda44 prazniki. Zanimivo jc, kar poroča »Tirol. Volksbi44. glede drž. zbora. Iz naj boljšega vira se mu pripoveduje, da je baron D i-p a u 1 i svoj mandat kot drž. poslanec prisiljen bil zarad tega odložiti, ker se je prepričal, da je razvijanje tako z va ne čislajtanske ustave pravicam tirolske dežele, kakor tudi cerkvi sploh ne malo škodljivo. Izjava tako čistega značaja in takega poslanca, kakor je Dipauli pač zadostuje, da se sedaj» čislajtanski parlamentarizem brezobzirno obsodi.
N a ’č e š k e m, kakor se iz Prage poroča, bodo zopet nove volitve za drž. zbor v začetku februarja meseca in mladočehi bodo imeli te dni *hod, v kterem sc bodo posvetovali, ali vstopijo v drž. zbor ali ne. V Pragi so imeli škofje, ki spadajo pod češko krono, to je iz Češke, Moravske in Šlezije nekak provincijalen koncil. Vdeležilo se je razun škofov, še. več drugih bogo-slovskih poslancev in predmet razpravam je bil sedaj» cerkveni stan v Avstriji gledé novih verskih postav, ktere že kažejo svoj sad. — Na Kranjskem se bodo, kakor Yat. poroča s 1. januarjem 1875. z vso ojstrostjo izpeljale. AYidmann, ki je bil te dni na Dunaji, je bojda dotična vodila prejel in seboj prinesel. Ljubljansko škofijstvo je dobilo namreč »pohvalo44, zakaj je farne oskrbnike brez vladnega dovoljenja posta-
r.«««»
pred, dve po poldne. Vsaki torek popoldne ni bilo šole, ves četrtek ni bilo šole. Zdaj je to vse drugače : zjutrej štiri do pet ur zaporedoma šola, popoldne le malo kaj. Pa nekdaj, ki se nismo toliko reči učili, kakor zdaj, smo deloma več znali, in smo bili bolj zdravi; zdaj, kar telesno zdravje zadeva, se izšolajo fantje, pa —
■ *
bolehajo !' Kake so bile nekdaj naše gore, ka-košen je bil Kras? Vse je bilo z lesovjem preraščeno. In zdaj ? Kakor je Kras gol, tako so vse naše gore, ni ga več večega gojzda, da bi % bil vreden spominjanja. Še par let, pa še to malo zgine, kar se še kje lesovja vidi.
Ni zdavno, je bil pri meni nekdo z oguljenim plajščem. Vprašam ga, koliko je star ta plajšč? Mislim, da štiri leta! mi odgovori. Štiri leta! se začudim jaz; glejte, jaz imam plajšč, ki je bil nov v letu 1858, in je bolji, kakor ta le vaš ; da, imam drug plajšč, ki je bil nov v letu 1846, in vendar se temu le štiriletnemu ne ogne, je vedno še bolji, kakor ta le, ako ravno ga nosim uže 28.sto zimo. In recite, ali ne pravim, da imam prav, ko trdim, daje bilo nekdaj bolje, kakor jc zdaj V Sukno, platno, vsaka reč
nekdaj jebilabolja, bolj trdna, kakor zdaj. Nekdaj so vsi doma si pridelavah lan, konoplje, predivo, volno; so doma predli, tkali, obleko napravljali, in to je trpelo, tako, da se je obleka v oporoki dedičem zapuščala: zdaj.....pa kaj bom več od tega govoril ? Saj z vsem teni se nobeden ne preveri več, in vse moje besede so le spominki nekdanjih prešlih časov, ki se nočejo več povrniti.
Nekdaj so bili naši Goričani dobri katoličani ; Primož Truber v šestnajstem stoletji je to skusil, ker ni mogel v Gorici nič opraviti, in je bil prisiljen odnesti pete. Ko je pa »Ritter14 v Gorico prišel, in se tukaj ugujezdil, je ž njim prišlo tudi en par protestantov; morebiti je bilo s prvega deset, k večeinu dvajst protestantov v Goviri. No, zdaj jih imamo toliko, da imajo svojo lastno cerkvico in svojega lastnega »Prediger11 ali »Pfarrer11. To je napredek!
Nekdaj so o svetem postnem času Judje hodili k našim pridigam v veliko cerkev, se vé da se ni nobeden spreobrnil! Čakajte, da se Jud spreobrne! Ali postava je bila taka, in Judje so jo spoštovali. Ubogi revčeki! saj so bili zadosti
■ y.
■
>■
.
vilo, ter je ustavilo tem srečnim oskrbnikom plačo, če tudi je do sedaj škof Wid-mer iskal shajati po nekakem „modus vivendo, zdaj bo treba le pokazati, ali smo krop ali voda.
O g r s Je e dežele. Ali so te Se avstrijske ? Skoraj bi človek dvomil, prebitje Časopise, ki raznašajo za javnost namenjen odgovor ministerskega predsednika B i 11 o-a, ki se glasi : Ministerstvo je sklep visoke zbornice glede prenaredbe javnega oskrbništva v pretres vzelo, in je tega prepričanja, da se le doseči zainore po poti decentralizacije. Za zdaj pa naj ostane hrvaški in minister ne kraljevem dvoru, ker to iz višili obzirov ni mogoče predrugačiti... marsikaj se bo lahko pozneje zgodilo, zdaj pa ima kupčijsko ministerstvo zarod čolne zveze z A v st rij o čez glavo zadosti dela. Kakor da bi mi, ki takraj nesrečne mejne reke prebivamo, kak dobiček od oholih Madjarov imeli.
Zunanje države. Pruska. Bismarck je zmagal ! premagal je svojega tekmeca Arnima, ki je obsojen na tri mesece zapora. To je konec zanimive pravde. V saboto so razsodbo naznanili, občinstvo je čakalo dolgo časa tega trenutka. Bismarck jc pa tudi zmagal v državnem zboru. Tudi on potrebuje skrivnega zaklada, kakor tudi drugod, da svoje «svinjarje" plačuje in svoje namene dosega. To mu je hotel poslanec Windhorst odtegniti s predlogom, naj se tirjana svota ne dovoli. Bismarck je že prosil odpusta, zborovanje ministrov pri cesarju vse na to kaže, da bo moral iti, pa zbornica mu dovoli tirjano svoto za skrivne potrebe, 199 glasov je proti in 71 za Windhorstov predlog, ki pade. Ploskanje rok, odobrovalni klici dajajo na znanje veliko zaupanje v železnega moža in Bismarck ostane v službi in stoji na vrhuncu svoje časti — pa vendar ta nepremagljiv oroslan toži revno šiviljo ali mojškro, da ga je o priliki Kullmanuove praske razžalila. Nam menda avstrijska vlada ne bo zamerila, ako rečemo, da je Bismarck izvrsten — komedijant !
F r a u c o s k o. Zdaj, ko se je po ob-
tlačeni. Marsikteri pozna še moža Goričana, kteremu so pravili „il Buttul". Ta mož, kedar je bil na volji, je sedel pred „Kofeterijo“ takrat „ConfortoM imenovano, in ko je videl kakega Juda iz Judovske ulice bližati se, je le za kam-nje zgrabil, in vpil: Judje tičejo v „Get“! za Jude ne maramo itd. In kaj so hoteli, reveži ? Vselej so se tega «Buttul"-a bali. Pa tudi niso stanovali drugod, kakor v «Getu". Zdaj pa Judje gospodarijo v naši ljubi in «dragi" Avstriji, tedaj tudi v Gorici niso več tako ponižni, kakor nekdaj, Judje stanujejo okoli po mestu v naj boljih suhotah, a Kristjani, večidel ubogi, stanujejo zdaj v »Getu". Tako se je vse spremenilo!
Pa, mislim, da ne bi mogel hitro do .konca priti, ako bi hotel vse našteti, kar je bilo nekdaj, in kar je zdaj, posebno, kar je bilo nekdaj bolje, in zdaj je slabše. Zato ;pa tudi nočem dalej pisati, sicer bi morebiti mi kdo mogel nasproti postaviti besede modrega Salomona; «Veliko govoriti ni b r e z g r e h a“ (Preg. X, 19)* Zato bodi s tira tudi ta sostavek sklenjen.
javljenih pismih spoznalo, kake namene je imel Bismarck in jih gotovo še ima gledé Francoske, ne bilo bi nič druzega želeti, kakor resničnega in odkritosrčnega pora-zumljenja med tistimi strankami, ki bi se dale pridobiti za monarhično vladarstvo. Omeniti se mora, da je Mac Mahon od ruskega cesarja dobil red sv. Andreja, kte-rega mu je prinesel knez Orlov. Tega diplomata imenuje neka depeša Bismarckova izključljivega prijatelja Nemčije. Ko bi bil Orlov v resnici tak prijatel Bismarckov in Nemčije, ne bil bi zdaj prevzel misije, da nese poglavarju Francoske — najbujši sovražnici Bismarckovi — red sv. Andreja.
Garibaldi je postal „veličastvolaška vladna zbornica — minister je prvi — mu deli letno dohodnino toliko tisoč frankov, ker jc pomagal ropati, ali kakor je bolj liberaluo rečeno, laško kraljestvo ediniti. Rimljani bi takemu rekli: «Pater patriae".
Hazue vesti*
— Ktcre lista bomo naročili? Na to vprašanje odgovoiim Tebi, ki me baraš, pa tudi drugim; kar po vrsti Vam jih naštejem: Glas, Slovenec, Novice, Danica, Tovariš, Vrtec, Slov. Gospodar; Gosp. list, Besednik, Prijatelj, Brencelj itd. itd. — Vatcrlaud, lieform u. s. w.
— Posestnikom travnikov. «Landw. Wo-ctienbl." tole piše: Leta 1870 razdelili smo čez in čez enako dober travnik v dva dela in pokosili oba en dan. Ena polovica dala je 151/4 centov sena druga pa 153/4. Leta 18*71 pokosili smo eno polovico še le takrat, ko je trava popolnoma dozorela ter nakosili 16l/g centov. Leta 1872 je dal ravno ta kos travnika, akoravno se ni nič spremenilo 5 centov in 85 funtov sena manj, kakor drugi, ki je bil pokošen, ko je trava cvetela. Razvidi se iz tega, koliko škoduje travnikom, ako se pusti trava preveč zoreti.
— Kako se poljske miši pokončajo. Ako dež in sneg teh poljskih škodljivcev ne pokončata, je škoda, ktero te živali naredijo potem še prav velika, ko deteljišče in žituo polje požene. Kmet se prav lahko pred tako škodo obvaruje. Potrese naj z mavecem (gipsom) svoja polja. Kakor hitro mladi kali požeuejo, pridejo miši jih žret, dobijo pa tudi nekoliko inaveca, ki jim je gotova smrt.
— Zoper gosencc na drevji priporoča se to-le sredstvo. 16 funtov saj se drobuo stolče in primeša zmiraj več vode in sicer toliko, da se zamore z ročno brizgalko stebla, veje in listje škropiti. Ta saj e v lug stori, da vse gosenice počepajo, drevesom in listju pa čisto nič ne škoduje. V Elsasu dimnikarji saje zbirajo ter prodajajo cent po 30—45 kraje.
— Razglas zastran goveje kuge. C. kr. deželna vlada za Krajnsko objavlja sledeči razglas, vsled kterega je prepovedano iz Primorskega na Krajinsko uvaževati:	1. Domače živali
vsake vrste, izvzemši konje in prešiče. Kože in kar sem spada, tudi suhe. 3. Seno, otavo in slamo. 4. Rabljeno lilevno ovodje, opravo za volovsko uprego, za kupčijo namenjeno obleko in že nošeno obutev. 5. Osebe, o kterili je znano, da so bile v okužeuih krajih, ali v dotiki z okuženo živiug*, morajo se, preden se čez mejo
a
II

spusté, dati desinficirati (pokaditi). 6. Kdor hoče živino čez mejo gnati, mora imeti vselej posebno dovoljenje od deželne obiastnije, živina mora pa še vrh tega imeti spričevalo (pos).da je zdrava.	^
Ravno to velja tudi o rečeh, ki so navedene v postavi o živinski kugi od 29. junija
1866 §. 2.
jr
— btevrjanski vihar je postal-dekan. Kdor tega noče verovati, naj vzame „81. Nar." št. 292 v roke, in se tega lahko prepriča. Tu se bere od besede do besede: „15. t. m. po noči so našemu g. dekanu nepoznani tatovi vso kuretino pobrali. Izvrsten plen lopovom za božične praznike !" Tak obraz imajo «izvirna" poročila, ako se iz drugih listov ponatisnejo, pa krajne razmere čisto nič ne poznajo. Ravno taka je tudi z drugo notico našega zadnjega lista o ra z dajalcu ne pa ponarejalcn bankovcev, kajti preden bo «Pepo Š annue" znal bankovce delati, bo „Sl. Nar." še mnoga črnila za taka «izvirna1* sporočila porabil. Kako pa, da Vam ni nihče o dogodku na mostu sporočil?
— Tržaška čitalnica ima svoj občni zbor 27. tek. meseca ob 5. uri zvečer. Na dnevnem redu med drugem volitev novega odbora.
—O hranenju masla. — Ker po naših gorah veliko limala pridelujejo, ne bo napačno, ako tole vzameno iz «Gosp. lista": Mnogokrat se sliši 4 tožiti, da se sladko in čisto kupljeno maslo v v kratkem v žarko spremeni, da tedaj zgubi vrednost. Uzroki temu so ali v pomanikljvem pripravljanji (stara neprimerna posoda, v kterej se smetaua zbera) ati v pomanjUjvem izdelovanju (nečistost, neprava temperatura pri maslu, neskrbno podelovanje) ati pa v ponpyklivosti, o nepravem hranenju.
Ko se je maslo stórilo, ravna se pri ostalem izdelovanju za nameu, ali se bode namreč maslo frišno (buter) porabilo, ati se bode pa dalje hranjevalo (trajno maslo). Da prvo dosežemo, treba maslo dobro z vodo ugnjesti in stolči, kar se zmeraj lahkeje z lesenimi topoli-carni, gnjetilnimi deskami ali pa pri veliki množini z gujetivnimi maši nami, kakor z rokami sverši, ker po pravici se trdi, da suho delano maslo zgubi manj fine maslene „arome." Ako so hoče pa dolgo trajajoče maslo ugnjesti (storiti) naj se z v pinji strnjenim maslom tako-le dela: ko sc je storjeno (kislo) mleko odcedilo od masla, priliva in gnjete maslo v frišni vodi in odliva, dokler popolnoma tako čisto vodo od masla odcedimo, stem namreč dosežemo to da izpravigio nesnažnost iz masla, ker kolikor manj se nahaja drugovrstnih reči v maslu primešanih, toliko manj je žaltovosti podvrženo. Slabo je pa vendar (tako) v tem da maslo večine arome in dobrega okusa zgubi.
Kar se specijalno kranenja tiče, pregreši se v tem ozeru (fabrikant nevede) brez da bi se moglo fabrikantu prištevati kak pregrešek. Pušča se maslo dalje kakor treba v gorkih kuhinjah, sobah, jedilnicah, štacunah i. dr. da se tako pospešuje največe spridenje masla.
Razun solenja ktero se pa našemu okusu nikakor ne prilega, imamo še dva radikalna (izverna) pripomočka, da maslo dalje časa frišuo ohranimo namreč: hlad in obvarenje masla pred zrakom tedaj so priredni pripomočki 1. ledene hrambe, 2. hladni hrami s frišnim prepihom,
3. hladna voda, ktera naj se vsaj enkrat na dan premeni 4, trdo gnjeteuje v skledicah in tenko pokrivalo z vodo,
EPipf:

!#!;'

mm

‘vlil


: ■ ■
D» bi veljavnost omenjenih sredstev iisku-so se preskušige. * Ker je led koristno man in ker se na gospo* le redko nahaja, ga nij treba popisavati. •o drago kleti, deloma v poskušajo napravili auioliaa enakega masla deloma v hramih shranila. V sobi, kjer je bilo je bilo maslo v enem dnevu žal to, ih sobah, kder je bilo 4- 80R, dasi-hi, tudi prepihvse je le $ dny frišno nasproti se je v ravno isti sobi a v vodi spravljeno maslo čez 13 duij le zu-snotrsj pa popolnoma sladko, rio se je adertalo 15 dnij a v skle-o, s soljo potrošeno še celo 29 dnij To nam jasno kaže, da imajo obertniki pomoček v rokah, da se hitrega soja masla na mnogo načinov lehko ob-— a presente iabrikacijo.
Prav enake poekušnje so se napravile pri ftltdkaclji, kder se je maslo 3 — 4 tedne pometeni frišno in dobrega okusa ohrauilo, da se jo namreč v hladni kleti hrauilo. Voda se je mdt tmU dtn premeni^
A. P.
— Ntsreéa a puiko. Neki France Bi-gjak iz Sejte blizo Ljubljane je v gozdu s to-—im* drva sekal. Ko opoldne sedè obedovajoči ognja, pride neki Babnik iz Dobravo z so, jo sname s rame in buti s kopi-tla. Puška se sproži in strel zadene f5 l|a je nbg v smrtni nevarnosti, ali se nad dolgo ozdravil ne bo.	Sl.

Étex r
Domače stvar*!.
(Luči! ImH!) Mnogo krat se je bralo po domačih časopisih, da je tu pa tam temno, in da puy mestni očetje lug bolje za svitlobo skrili#, posebno na novi Fmngožefovi ulici, proti Betkam ia drugod. Škodovalo gotovo ne bode, ti se nektere ulice lug bolje razsvitlé. Kako
I®
pa, da aobeden jutrajne temè ne zapazi, se mi
^ ate čudno zdi. Pa ikor bi bil pozabil, da oni gospodje, ki pozno zvečer okoli postopajo, tudi diatro dolgo poleglo in temè ne vidijo, ki je po mestnih ulicah.
m
8sj v adventnem času, ko mnogo ljudi k aoraicam hodi in je navadno deževno vreme, bilo hi kaj dobro, da bi mestne leščerbe toliko taso gorele da se zdani. Dozdeva se mi, da bi ri*trg potrebniša Inč, nego po noči, ko na-
kW
[
LeL'
radio vse spi; gutraj gredò ljudje na dejo, pa je temti da da|je segneš, ko vidiš. Alj mar Ì ; mislijo mestni očetje, da rano le hlapci in dekle, ki davkov ne plačujejo, okoli hodijo. Ne morem umjeti, da je gospode ki se iz kolodvora v mesto po noči vozi, strah, in da le zategadelj po 1 loči opije, da pa bornih ljudi strah biti ne sme. Na vsak način bi ne škodovalo, ako bi po zimi kake pol ure zjutrej plin dalj časa goreti pustili, toraj luči 1 luči!
(Za spominek dr. Hrasta) darujeta: G. Janez Rejec, vikar 2 gl. — g. B. M. župnik 2 gl. — Č. g. S. Gabršček, oskrb. 2 gl. — C. g. A. Jug, vikar 2 gl.
(čitalnični občni zbor) bil je včeraj 23. 1. m. Za predsednika je zopet izvoljen g. A. Jeglič.
Javna zahvala.
Vsem č. g. g. professorjem in g. dijakom, ki so našega ranjkega Jožeta spremili na mirodvor, kakor tudi č. g. Zoratti-ju, ki je pri tej priložnosti svoje blagodušno srce zelo jasno pokazal, se srčno zahvaluje Rihenberg 22. dec. 1874.
Jože Kodrič
v imenu svoje žalujoče družine.
Borsni kurzi ng Bunaji 24. decembra.
Enotni drž dolg v papirju	69	90
„	„	„ v srebru . .	74	85
Drs posojilo leta 1860 . . .	109	60
Akcije narodne banke . . .	994	—
Kreditne akcije		236	50
London 		110	85
Napoleon d'oro . \ . . .	8	91
Cekini				—
Adžijo srebra 			106	35
Osmamllmlk.
HRANILNICA,
združena e zaetavljavnico
„ MONTE DI PIETÀ “ v Gorici
prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek den&ija ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljftvnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebemino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6°/°» od večih zneskov pa 8%-
^CO(X)CO(X)(X)CO(X)(X)CO(X)(X)^
X	Med. A Chir.	x
j"!Dr. Martin Keršo vanilj
r( Magister porodničarstva, p
f( ki se je iz Gradca prisedši v Gorici f( o naselil, se p. t. občinstvu priporoča o ter javlja, da bode zdravil na domu^ M vsaki dan od 10. do 12. ure predpo-M ludne. Stanujè : na „ starem placu“j"( št. 29. t^k velike cerkve. ><
ŠŠ(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(X)(xxx)(X)gŠ
100
OBISKOVALNIH LISTKOV VELJA
v Mailingovi tiskarni
samo 1 goldinar.
PRAVI
UJMl-ni
P‘>t r..*i tičen, pr olir e v matičen
čaj za čistenje krvi
proti protinu in revmi
rabi se
v zimskem ozdravljanji
kot edino gotovo sredstvo za čistenje krvi,
Z dovoljenjem c. k. dvorne kance* lije. Dunaj, 7. decembra 1858.
ker je od prvih medicinskih autoritet
EVROPE
Z Najv. patentom c. k. Velič. proti
• • •
ponarejanji zavar. Dun.28. mar. 1871
z najboljšim uspehom rabljen in odobren.
Ta čaj očisti ves organizem ; kakor nobeno drugo sredstvo preišče vse dele celega trupla, in odstrani po notrajni rabi vse nesnažne nakopičene tvarine bolezni iz njega. Uspeh j e gotov in dolgo traja.
Temeljito ozdravi protin (gicht), revma, zastarane trdovratne bolezni, vedno gnoječe se rane, vse spo* love in kožne bolezni, ogrce na truplu in obrazu, lišaje in sifilitične gobe.
Posebno dober uspeli kaže raba tega čaja, kadar jetra ali vranca raste, pri vsih hcmoroidalnih boleznih, pri zlatenici, hudih bolečinah v žilah, kitah in členkih, pri obteženji želodca, kadar sapa zapira, pri vsih boleznih na spolnih udih pri možkih in ženskah itd.
Bolezni, kakor bezgavke, bramorji ozdravijo se naglo in temeljito, ako se čaj pridno zaporedoma pije, ker je raztopiluo sredstvo in žene na vodo. Neštevilno veliko spričeval, pripoznani in pohvalnih pisem se ha zahtevanje zAmore na ogled poslati zastonj, ki zgoraj rečeno popolnoma potrdijo.
V dokaz rečenemu navedemo tu nekatere dopise pripoznanja :
G. Franc Vilielm-u, lekarničarju y Neunkirchen-u
' Bottusani na Moldavskem 25. marca 1873. Dvakrat sem že po tretji osebi naročil Vaš slav-nosnani protiartritičen m protirevmatičen Viljelm-ov čaj za čistenje krvi, in ker je bil pri mojih prijateljih tako siiajeu uspeh, obrnem se zdaj naravnost do Vat c naročilom, da mi takoj 10 zavitkov dopošljete. Priložim tu 10 gold. Sé spoštovanjem podpisuje se
Ludvik il. Mdzykl, c. k. avstr.-ogrsk. vicekonsul.
G. Franc Vlljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
Hollenstein 31. marca 1873. Sprejmite mojo naj srčnejfio in naj toplejšo hvalo za naglo dopošiljatev Vašega Viljelm-ovega protiartritič-nega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi.
Večji del sem ga sam porabil, deloma pa sem ga oddal tudi mojim prijateljem in znancem.
Od, vsih tistih, ki rabijo Vaš Viljelm-ov* protiartritičen protirevmatičen čaj za čistenje krvi, sem napro-šen in mi je zaukazano, da Vam sporočim njih ozdravljenje in izrečem njih hvaležnost. Pri [meni kaže *Yaš čaj posebno dober uspeh. Moje gihtično trplenje je klubovalo do sedaj vsim zdravilom celih 28 let. Zdaj pa sem zaporedoma 8 zavitkov Vašega Viljelm-ovega proti-artritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje dirvi rabil in bolečine so zginile.
Ker mislim, da je raba Vašega Viljelm-ovega pro-tiartritičnega, protirevmatičnega čaja za me dobra in koristna, ako jo nadaljujem, prosim, da mi še dvanajst zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje. krvi pošljete, za kar preložim dotični znesek. Z vsim spoštovanjem hvaležni
Janez Unterleutner, posestnik.
G. Frane Vilielm-u, lekarničarju t Neunkirchen-u
M. Schònberg 5. maja 1873.
Na novo prosim, da mi pošljete dva ducenta zavitkov Vašega izvrstnega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi proti poštnem povzetji. S posebnim spoštovanjem Vaši blagorodnosti udani
J. il. Frdhlich polkovnik v pokoji.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gold., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON V