114. številka. Ljubljana, v petek 17. maja XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 eld 40 kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se ' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na IMuiaji IG. maja 1889. Kakor sem poročal že včeraj, ohranil se je rabin Bloeh državnemu zboru. PoBlanec Struszkie-wicz rekel je v govoru svojem : Naše stališče v tej zadevi je to: Dr. Byka (nasprotni kandidat Bloehu, ki je bil propal) izvolil je kaudidutom deželni volilni odbor, dr. Blocha pa stranka ortodoksna židovska. Nam je vse jedno, ali se«je izvolil Byk, ali Blocb (lepo to, kaj ? Poroč.), ker vsekako bi ustopil v klub političnih prijateljev mojih." Tako povedal je v tej zadevi vodilno načelo Poljakov v imenu poljskega kluba. Ali potem poslanec Kaiser ni imel prav, rekoč, da je Galicija, zlasti pa nekateri kraji, kakor uprav okraj Kolomejski, popolnoma požidena in da je tam zrak tako nezdrav, da so celo uradniki že okuženi? No gospod Blocb, rabin državnega zbora, obljubil je Poljakom, kolegom svojim, da jim bode v vsem pritrjeval, zvesto bIužU klubu polj skemu, zvesto deBniei, oziroma večini državnega zbora. Pridobi se torej desnici 1 glas. Prepričani so pak Poljaki, da v okraji Kolomejskem itak drug ne zmaga, kakor Žid; če bi se bila torej vrgla volitev Blochova izvolila bi gospoda Kolomejska in dotičtih mest le zopet žida. Blocb obljubil moči svoje desnici in to je vzrok, da je glasovala večina državnega zbora za odobrenje volitve njegove. Danes dopoludne je zadnja seja. Na dnevnem redu je 11 točk, mej temi: tretje čitanje postave ob urejenji Ude j konusa kneževske rodbine Diet-richsteinske; volitev stolnega odseka 15 udov v posvetovanje kazenskega zakona; volitev delegacije; poročilo odseka legitimacijskega o volitvah nekaterih poslancev in več poročil o peticijah. Odgovorilo se je tudi nekatarim interpelacijam in to jako zanimivim. Minister grof Taatfe odgovoril je interpelaciji poslanca Carnerija in drugov glede telegratičnega pozdrava katoliškega shoda papežu. Minister pravi: Temu vprašanju odgovarjam, da vlada nema uzroka, da bi izjave katoliškega shoda ki so se raznesla in zvedela le po časnikih in v katerem zborovanji so se le gostje sešli brez vladne interescncije, interpelovala in razlagala. (Poslanec knez Liechtenstein : tako je!) Če so se udeleževalci tega zborovanja vsled svobode obče, vsacemu državljanu, prosto izrazili misel svojo, se s tem vlada ne more ožje pečati; enuncijacije privatnega zborovanja pa ne raogo upli-vati na obstoječo politiko države Avstro Ogerske, delujoče na zunaj le po premišljenih interesih svojih. Kar se tiče ožjega prijateljstva našega do Laške, označil jih je odgovorni minister za zunanje zadeve čisto dosledno. (Odobravanje na desni). Potem odgovoii grof Taaffe interpelacijam poslancem Eichhorna »n drugov, Cblumeckega in drugov glede štrajka voznikov Dunajskega tramvaja. Mmister pravi, da je vlada takoj v začetku, Se predno so vzbruhniM nemiri, brigala ee za stvar. Po kratkem potu hotela je vlada uplivati na tramvajsko družbo in vse ured'ti mirno. Ker se pa družba nikakor ni hotela temu udati, temveč se je odločno izjavila, da ne ustreže zahtevam voznikov, katere je i vlada spoznala pravičnimi, poslal se ji je po namestništvu službeni red glede razmer voznikov in družbe, ki pa tudi uredi najviši čas dnevne službe teh služabnikov Tej vladni zahtevi pridjala se je grožnja, da se inače podjetje tjek^estruje Poslancu Verganiju in drugom, zaradi nezmi-selnega in preostrega ravnanja policije in vojaštva o priliki neredov, pravi minister, da vse to ni res in odvrača vsako krivdo od teh državnih služabnikov. Kar se tiče vprašanja v interpelaciji Verga-nijevi, zaradi vednega hujskanja zlobnih židovskih listov proti antisemitom in kristijanom, oziroma vprašanja v interpelaciji Chlumeckega v zmislu nasprotnem pravi minister, da je vlada bila in bode pravična vsem in po vsem, varujoč zvesto postavo, ki velja vsem državljanom. To je prva in najviša naloga vladi. Da se pomiri sploh razjarjenost, ali ostrost mej posameznimi oddelki prebivalstva, v to naj deluje ljudstvo samo, ker le ono samo more taktnim in premišljenim ravnanjem napraviti mir in pokoj. LISTEK D e c a. Ruski spisal M. Bje lin s ki. Poslovenil V. Petri 6ič ml. (Konec.) XVI. Nastenka je sedela celo noč kraj mize in izgorela celo svečo. Ko se je začelo daniti, opazila je babica, kako škriplje pero v Nastenkini sobi. Bila je uverjena, da Nastenka prestavlja ali da izdeluje naloge, ter jo je zato po tihem posvarila in spravila v posteljo. Okolo desete ure dopoludne pripelje se ta-rantas pred bišo. S solznimi očmi sede deklica kraj očeta. »Ne jokaj!" reče on osorno. „Ti veš, da jaz dolgo ne proaim. No, z Bogom!" Nenadoma se spomni babica, da je za pot spekla pirog, ter pošlje Marino po njo. V tem hipu približa se Fesja tarantasu in poda Nastenki nekaj v roko. Bila je to punčica, ki je imela glavo od česnove glavice; obleka ji je bih narejena iz neke rudeče cunje. Nastenka pogleda punčico in ni mogla, da se ne zasmeje. „Kaj je to?a upraša Samohvalov. „Punčica". „Punčica? Kakšna punčica. To da je punčica ! Fej! Punčica ! Proč vrzi! To je sramota ! Glej, dete je našlo punčico, igračo! Vrzi proč, pravim ti!" „To je Fesjina punčica", reče Nastenka zaru-devši od sramote. Punčica pade na zemljo. Fesja jo pobere in skrije v nedrije. Ona je mislila, da je punčica Bog ve kako dragocena. Mej tem je Marina prinesla pirog. Babica pride k Nastenki, poda ji povezek in ji čvrsto stisne roko. „No z Bogom!" Bil je teman dao, začelo je deževati. Dež je udarjal ob kožo tarantasa. Ravno polje stopilo se je s sivim nebom, a v vodenih parah zamodril se je ves plavajoči gozd. Na svojem sedalu gugal se je kočijaž sem ter tje, konji so sopli, a preplašene ptice dvigale so se v zrak. Nastenka jokala je neprestano, ali tako, da oče tega videl ni. Tudi njena babica ni bila vesela. Neprijetna ji je bila misel na samoto. V svoji sobi tavala je Trgovinski minister odgovori interpelaciji dr. Luegerjevi in drugov glede koncesijskega cenil-nika tramvajske družbe in intet pelaciji Schaupovi glede poletnega voznega reda po zapadnih državnih železnicah. V permanentni odsek za kazensko postavo izvolili so se: Odvetnik dr. Dostal, svetnik više sod-nije deželne Fr. Hajek, vseuttlišeni profesor [Prask') dr. Zucker, svetnik deželne sodtiije Kossovvitz, ad-vokaturski kand. Ebenhoch, subst. drž. pravdništva dr. Ferjančič, dr. Josip Kopp, dr. \Veeber odvetnik, svetnik dež. sod. grof Kuenberg, odvetnik dr. Wegscheider, dr. Bareuther, odvetnik Mahalski, grof Pininski, notar Vavhinger, dež. sod. svetnik Neuner. Govor drž. poslanca dr. viteza Tonklija. v državnem zboru dne 8. maja 1889. (Dalje.) In dalje! Kaj je pa z angleščino, ki ni le velevažni kulturni, temveč tudi svetovni jezik. Tu je podlaga na jednej strani germanščina, na drugej romanščina in predstavitelja obeh smeri sta veliki pesnik Milton , ki se je bolj držal romanščine Shakespeare, ki se je bolj držal nemščine. Slovenščine nečem primerjati s svetovnim jezikom in če se je slovenščina toliko razvila, da se more z uspehom rabiti v šoli in uradu, da v njej lahko obravnavajo pri sodiščih in političnih oblastvih, je to kaj laskavo spiičevalo za Slovence, kajti država jim ni nič pomagala, a je jim delala ovire, katere so morali sami premagati (Tako je! na desnici), dočim se je nemščina lahko razvijala, ker jo je država proglasila za državni jezik in uvela v šole in urade. Će se Še danes borimo, da dobimo le nižje razrede srednjih šol s slovenščino, iz tega lahko sklepate, s kako težavo se moramo boriti Slovenci. Tudi v Italiji se je bilo osnovalo društvo „La Crusca", da izloči tuje in neklasične besede iz italijanščine in na ta način je nastal velik slovar, v katerega so se vzele le klasične besede. Zagotovim lahko vas, da pri nas, kateri osta-vijo ljudsko šolo, popolnoma znajo pismeni jezik. od jednega ogla do druzega, tolažeč se s tem, da pride unukinja na praznike. Po obedu ni mogla zaspati, akoravno je bila navajena, da v tem času malo zaspi. Sla je v Nastenkino sobo, ter je pregledavala knjige, katere je Nastenka pozabila ali nalašč ostavila. Videla je tukaj tudi romane pa je kimala z glavo. Nazadnje vzdigne z zemlje sivkast papirček, ki je bd ves popisan. Crnilo je bilo sveže. Ni sumnje, da je to bilo ono, kar je Nastenka nocoj izdelovala. A babica se je zelo čudila, ko je videla da je to pesen, katero je zložila Nastenka pred svojim odhodom. No, v pesni ni babica bila uiti z besedo omenjena, pa tudi Marina ne in njeni sestri. A stihi bili so uzvišeni in nekoliko nepravilni, ter posvečeni nekemu junaku, krasnih las, ki so mu segali do ramen in oči so se mu svetile kakor zvezde. Ta junak potolkel je tropo volkov. Njemu se Nastenka zahvaljuje, da je neso raztrgali ti grabež-Ijivci. Ta pesen pregnala je starki otožnost in žalost. Razen tega se je dan razvedril, ter je vroče solnce prijazno razsvetljevalo tisoč rosnih kapljic. Poleg vsega tega bila ji je pesen uganjka. Po dolgem premišljanji sklen:la je, da ima Nastenka živahno fantazijo. Če gospod contra-govoinik misli, da se jezik, katerega govori naše ljudstvo, ne ujema b pismeno slovenščino, tedaj bi mu svetoval, da naj poskusi govoriti s starimi kmeti z Gorenjeavstrijskega, Koroškega ali Štajerskega, ki še neso hodili v šolo. Če bode ž njimi govoril le visokonemščino svojo, zagotavljam mu, da ga ne bodo razumeli. (Prav res je! na desnici.) Pri nas razlika ni tako velika. Vsak kmet, če tudi ni hodil v šolo, razume, če mu čitaš časopise od danes ali pa knjige, to priča najbolj „Družba sv. Mohorja", ki vsako leto tiska nad 50.000 knjig in jih razdeli mej vse sloje prebivalstva slovenskega. Kočevci imajo tudi jezik, katerega nikdo ne razume. Tudi oni so vzeli mnogo slovenskih besed, tako imajo „Katschan" od „kačaM, za neke vrste kolač „Poholitzen" od „Povalnica", „Kotsehen" od „koča" in psu pravijo „Kuschets" od „kuže". In mi vender ne trdimo, da Kočevci neso Nemci. Res ni vredno v tako resnej debati, kakor je justična, ukvarjati se s takimi malostmi (Živahno pritrjevanje na desnici) in slovenskemu prebivalstvu kaj očitati le zaradi tega, da se mu da nov udarec. Plemenito ni za bogatina, če uboščeku očita ubo-štvo. Mi spoštujemo, in zavidamo Nemce in jim častitamo. (Poslanec dr. Menger: Sovražite jih! — Ugovor na desnici. — Poslanec Klun: Kaj še!) pa mi zahtevamo, da se z nami prijazno ravna. Gospod govornik je tudi naglašal, da se iz njegovih maloBrečnih izrazov vidi, da je nemščina obrazovaluo uplivala na slovenščino. Jaz sem pa prišel do nasprotnega rezultata. Tu je le dokaz, da 80 Nemci ponernčevali mej slovenskim narodom. Če je nadalje trdil, da se s tem, da se nastavljajo v krajih slovenskih uradniki zmožni slovenščine, seje nezaupuost mej prebivalstvo, hočem ga o nasprotnem poučit!. Jaz trdim, in to mi bode piiznal vsak veščak, da narod le tedaj ne more imeti zaupanja v sodca svojega, če sodeč stranke ne razumi. (Tako jel na desni.) Potem je tudi opravičeno nezaupanje, da utegue sodnik napak razsoditi. Nezaupa mu prebivalstvo ne zaradi tega, da bi iz strankarstva pravično ne sodil, temveč zaradi tega, ker resnice po-izvedeti ne more. (Pritrjevanje na desnici.) Če se pa dado prebivalstvu sode i, ki morejo občevati ž njim, torej tudi poizvedeti resnico, mora nehati vsako nezaupanje, potem se bode zaupanje v pravosodje in razsodbe že povzdignilo. Živahno odobravanje.) Tako je in ne narobe. Gospod poslanec dr. Foregger je očital slo-ven.kim poslancem, da ne čislajo dosti resnice in za dokaz je navajal pismo, katerega je podpisalo nekaj članov krajnega soveta v KrejanČah in v ka-torem se pravi, da je bil poslanec Klun, kakor se kaže, zapeljan po lažnjivih poročilih. Poslanec Klun je dotično poročilo, kakor je je v govoru svojem izrecno omenil, vzel iz pisma nekega člana krajnega šolskega soveta, Blaža Pirovca, ki je bil pri dotični obravnavi ter je vse, kakor je bilo, priobčil v številki 20. „Mira" z dne 25. oktobra 1888 s popolnim podpisom. Če to ni res, bi se gospodje, ki so podpisali včeraj podpisano pismo, morali obrniti proti tovarišu svojemu Pirovci, ne pa proti poslancu Klunu. Ker tega neso storili, je pač dokaz, da je Pirovec resnico poročal, da poročevalec poslanca Kluna ni laž-nik. Sicer je pa Blaž Pirovec vsaj toliko zanesljiva priča, kakor načelu'k Smrekar, ki ne zna uiti pisati (Poslanec Klun: Čujte!) in kateremu je torej toliko pisatelj včeraj navedenega pisma X zapisal namesto U. Theirovski je tukaj judex propria |causa in ne pride v poštev, Frana Kusternigga in Luke Tascheka pa še pri dotičnej seji bilo ni, torej ne moreta ničesar pričati. Glede druzega slučaja moral je gospod poslanec dr. Foregger Bam priznati, da je sodišče prve stopinje tožnika zavrnilo in tako indirektno dokazalo, da toženca ne zadeva nobena krivda, ker je dokazal, da je res, kav je Klun tukaj pripovedoval. Sodite sami, če je bilo očitanje poslancem slovenskim, da ne čislajo resnice, opravičeno, če ne zadeva bolj drznega napadalca. (Dalje prh.) V to knjigo je pripovedovana dogodba prišla iz „Journala de Goucourt", kat«ri jo je posnel po besedah Seiferta, ki je bil za krimske vojne ravnatelj dvorne kontrole v Potsdamu. Tu navedemo vso to dogodbo. „AIi veste, kako je bil vzet Sebastopolj ? — obrnila se je nekdaj k nam visoka osoba. „Kaj ne, vi mislite, da je to zasluga Pelissiera! Ah, kako resnična zgodovina večkrat ni zgodovina ! Pelissier nema tu nobenih zaslug. Sebastopolj je vzel minister vnanjih zadev." Bellon pojasnjuje te besede tako-le: V Peter-burgu bil je za krimske vojne pruski vojni agent Miinster, ki je bil jako priljubljen v višjem društvu in pogosto so ga povabili k carici k shodom, na katere so prihajali le najbližji tovariši vladarice. Tu so seveda brez vsake nezaupnosti govoril1, kako je z brambo Scbastopolja. Vse kar je slišal, je Miinster točno sporočal po brzojavu kralju Viljemu v Postdam. Poslednji ceneč prijateljstvo b carjem Nikolajem Pavlovićem, ni nikomur nič povedal o teh brzojavkah, še svojemu tajniku Manteufflu ne, le intimnemu prijatelju Gerlachu jih je pošiljal 8 posebnimi sli. Manteurlel zvedel je za to dopisovanje in dobil je priliko dobiti je v pest in napraviti kopije. V teh dokumentih bilo je natančno povedano, koliko je sile v Sebastopolj i, in kako bodo mesto branili. Mej drugim bilo je rečeno: „Ko bi ta dan bil naskok (dan je bil povedan), bi Sebastopolj bil vzet" ; dalje — „Še jedno mesto je za naskok (bilo je povedano katero) in tedaj je vse zgubljeno, toda dokler ne zvedć Francozi, se v'\ nič bati." Francozi pridobili so to dopisovanje. Napoleon je na osnovi tacih vestij poslal takoj Pelissieru ukaz, da naj zbere vse sile za naskok na omenjeno točko. Napoleon pa Pelissieru ni povedal nič uzro-kov zakaj. PeMissier je ubogal, toda prvi poaktu je bil tako neuspešen, da je odrekel se od neumlji-vega ukaza Napoleonovega in ni nič več skušal ga zvršiti. Toda Napoleon pošiljal je brzojavko za brzojavko, sileč ga, da uboga brezpogojno, pripravljal se je že sam, da snm prevzame poveljstvo voJBke, hotel jje osobno na bojišče, a poprej je Še poslal generala Vaillanta, kateremu je naročil, da Pelissieru pojasni dobro vse razmere. Se le sedaj se je Malahova grič s teb krajev, kakor jih je navel Miinster v svojih poročilih, vzel. Vsa tajnost vzetja Sebastopolja veljala je Francoze 60.000 frankov, (boljše povedano 25.000 plačalo se je za uporabo ključev od portfelja), kakor je kar pristavlja Bellon, jako malo pri taki stvari. Kako so zavezniki vzeti Sebastopolj s pomočjo Nemcev. Nedavno je izdal A. Bellon v Parizu „Zgodovino brzojava z najstaršib časov do naših dnij", v ka terej se pripoveduje, kako je bil vzet Sebastopolj. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. maja. Poljaki bodo vender glasovali za preorganiza-cijo 1 j u «1 sli t* šole, če se vladne predloge tako prenarede, da bodo zanje glasovali drugi klubi desnice in če skleneni zakoni ne bodo veljavni za Galicijo. Tako vsaj se piše od dobro poučene strani „Przeglndu" z Dunaja. — V več k»ajih so poslednje dni slavili dvajsetletnico sedanjega šolskega zakona. Znamenito je, da je duhovščina v mnogih k»aiih tem povodom odrekla slovesno božjo službo, katero so udeleževalci želeli. Te slavnosti so pokazale, da je mnogo avstrijskega prebivalstva zadovoljno s sedanjo šolo, da zabtevanje po verskej šoli pač ni tp'io obče, kakor nekateri trdijo. Viianjv države. Kakor sodijo nas I* i listi, bode vodja notranjega ministerstva nadaljeval politiko grofa Tolstega. Zaradi tega ni pričakovati nobenih premen v Rusiji. Listi naglašajo, da se je že, ko je bil Tolstoj živ, mislilo, da bi bil Durnovo najboljši naslednik njegov. Seveda bode nas še le njegovo delovanje poučilo, ali imajo prav. S tako odločnostjo se bode javalne odlikoval, kakor se je Tolstoj. Veščaki so se izrekli, da je bil revolver, s ka terim je Peirin streljal na predsednika republike rianeoslic samo s smodnikom nabasan. Zaradi tega ne pride Peirin pred porotnike ampak pred navadno sodišče. V uemškej prestolnici delajo se velike priprave za vsprejem italijanskega kralja. Prirediti mu hoče tudi mesto kaj slovesen vsprejem Razni umetniki in arhitekti so že imeli o tem več posvetovanj. Vse kaže, da bode vsprejem nenavaden. Strajk delavcev v X v »ari ji se še vedno širi. Sprva bil je samo v Vesfaliji, sedaj se je pa tudi drugod razširil. Če bodo delavci mogli še nekaj časa vzdržati, se bodo morali podjetnici mlati. Premoga že jako primanjkuje. Cena se mu je že podvojila. K^uppove tova«, ne ga dobivajo iz Anglije in Šlezije za jako visoko ceno. Nekaterim železnicam že manjka premoga. Mnoge tovarne so zaradi po manjkanja premoga že morale ustaviti delo. Vodstvo Pariške razstave tudi dobiva premog iz Nemčije, seveda po pogodbi in ga veliko potrebuje za razne stroje. Boje se pa že, da ga v kratkem ne bodo več dobili in Francozi bodo v tem slučaji zahtevali odškodnino od posestnikov premogovnikov, s k-.terimi so se za premog pogod'li. Dnevi sedanjemu l»clgl jskeiaau ministerstvu so neki že šteti. Posebno je pravda proti socijalistom v Modsu, ki je pokazala, da se je vlada po-slrževala anarhistov v svoje namene, jako omajalo zaupanje sedanje vlade pri kralju in narodu. Ne ve se pa še, ali piide sedaj liberalno ali novo konservativno niinisterstvo. Sicer pa to nema dosti pomena, ker belgijski liberalci v resnici neso nič boljši nego konservativci. Posebno 8ta obe stranki na-sprotui temu, da bi e razširila volilna pravica, da bi potem tudi nižji stanovi bil' zastopani v obeh zbornicah. V danskih vojnih krog;h se razpravlja vprašanje bi li ne bilo umestno, da se dobro utrdi Ko-danj. Vojni minister je odločno za utrdbo. Drugi vojskovodje so pa drugačnih mislij. Tako se je izjavil glavni poveljnik danske vojske, general Kauf-mann ob neki priliki, da na; bi se denar, ki se misli porabiti za utrjenje Kodanja, rajši porabil za zboljšanje mornarice. Jednacih mislij sta tudi načelnik ženijskega oddelka, general Ernst, velik del častnikov in skoro vsa mornaiica. Domače stvari. — (V delegacije) izvoljen je za Kranjsko g. grof Hohenvvart, njegovim namestnikom gospod poslanec Šuklje. — (Slovensko društvo štajersko) zboruje v nedeljo dne 19. t. m. popoludne ob 3. uri v Žavci, v g. Hausenbihlerja prostorih, ter bosta poslanca g. dr. Sernec in g. M. V oš n jak poročala o delovanji v deželnem in državnem zboru. — (Iz Prage) se nam piše: Kakor je vsak razsoden človek pričakoval, tako se začne sedaj v nas obračati. Deželnozborake volitve preobrazile bodo položaj in to Mladočehom na korist. Staročeška poslancu Hevera in dr. Jefabek sta Be že umaknila iz svojih dosedanjih volilnih okrajev ter izjavila, da ne kandidujeta več, za dr. Trojana je pa zelo dvomljivo, bode li zopet voljen. Poleg teh pa bode tudi druzih prememb, ki bodo Mladočehom na korist. Kot drugo zanimivost Vam javljam, kakor Bte pa tudi že sami Čitali, da se „Hlas Naroda", glasilo Staročehov, loči iz tiskarskega konzorcija „Politikec in bode v bodoče izhajal kot „glasilo narodne stranke." — (Izlet „Sokola") obeta biti jako sijajen. Oglasilo se je mnogo društvenikov, koji bodo v društveni opravi pod zastavo korakali. Tudi mej gospodičinarai in gospemi je zanimanje veliko. — Popoludanska prosta zabava in telovadba bode na Šujiei in ne na Dobrovi, kakor se je po pomoti v vabilih poročalo. — (XXIV. redni veliki zbor „Matice Slovenske") bode v sredo dne 5. junija 1889. ob 4. uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. januvarja do 31. decembra 1888. leta. (Računski zaključki so gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled in jim bodo pri velikem zboru tiskani na razpolaganje.) 3. Volitev treh računskih presojevalcev (§. 9. a. dr. pravil). 4. Proračun za leto 18 90. 5. Letno poročilo 0 o d borove m delovanji v dobi od 1. aprila 1888. do 31. maja 1889. leta. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Vsled smrti, odpovedi in po §. 12. d**, pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. f Cigale Matej, Gras-selli Peter, 1'ruprotnik Andrej, f Raič Anton, Steg-nar Fel'ks, Svetec Luka, Šuman Josip, Vavru Ivan, Vodušek Matej in Zupančič Anton. V odboru pa še ostanejo: Gg. Bai tel Anton, dr. Dolenec Hinko, Flis Ivan, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Franc, dr. Jarc Anton, Kermavner Valentin, Kersr'k Janko, Krfič Antun, cK Lampe Franc, Leveč Franc, Majciger Ivan, Main Josip, Pleteršnik Maks, dr. Po-klukar Josip, j i za vse leto gld. 4.60; za poi leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Loterijiie Nrečke 15. V Brnu: 18, 5, 40, maja. 86, 74. Meteor o logično poročilo. 1 ii j O i : 10. maja. Pri Mulići: \Vitting z Dunaja. — \Vruss ■/. Dunaja. — VValther, Krause iz Lipskega. — Miirnberger, Civran, Primer, Poni, Aignar. Btelnbak. llansel z Dunaja. — Ar-kandu iz Trsta. — Svetina, Schwentuer z Vranskega. — Angeli iz Karlovca — Starčevi« iz Zagreba. — Lamele ker iz Monnkovega. Pri Slonu: VValter iz Celja. — Pfob iz Idrije. — BUkeloi Ii Dewabnrga. — Bfnoh, Mandl, Uudischovskv, Kichter, Pollak, Stieger, Kadiisaljevic, Hausner, Kruprier, Krk, Schatip, Edelmtlllef, Bvaier, Gassclseder z Dunaja. — Moli no iz Tržiča. — pl. (ianzerroy iz Gorice. — Koma iz Inomosta. — Hartman iz Gradca. Pri Avstrijskem eetutrji; Weichberger z Dunaja. — Sarec iz Lipuice. — Bradaška iz Kranja. — Jurančič iz Zalega loga. — Jeglič iz Idrije. Pri Južnem kolodvoru : Sachs iz Maribora. — Seleinba iz Trsta. Umrli so v IJiibSjaui: 16. maja: Ana Dacar, hišnega posestnika hči, 2 leti, Tržaška cesta št. 'Ah, za skrlatico in davico. 1H. uiaja: Franca Kamovi, livarjeva hči, leta, Dunajska cesta št. 23, za jetiko. — Marija Kabovec, hišnega posestnika žena, 07 let, Plorijanske ulice št. 9, za jetiko. — Josipi na. Kolnian, delavčeva hči, 4*/i leta, Kurja vas št. 7, za jetiko. V dežel n o j bolnici: 12. maja: Anton Oman, delavec, f>7 let, Poljanska cesta št. 42 (bolnišnična podružnica), za vročnico po opeklini. 18, maja: Ana Miklavc, gostija, 49 let, za plućnu tuberkulozo. S « Čas opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 16, maja 7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer 731 0 mm. 730*3 mm. 7310 mm. 15-6" C 20 2° C 17 0° C si. svz. si. zah. brezv. jas. ohl. obl 2*00 mm. dežja. Srednja temperatur a 17-6", za 3-3° n id iv»r< 11 il< ii ii JID-dzaaicJsisia, loorza dne) 17. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — 86-— — gld 86-20 — . danes Papirna renta.....gld. 86-— — gld. 8590 Srebrna renta.....„ 86*20 — „ 80*20 Zlata renta......, 109 75 — , 110—- 6°,,, marčna renta .... , 10085 — , 10O-85 \kcije narodne banke'. . . „ 903*— — „ 903-— Kreditne akcije ..... , 30630 — „ 305-75 London........, 11820 — „ 118-15 Srebro........,, —•— — „ —•— Napol........., 9-39 — „ 9-39 C. kr. cekini....., 5-617, — , 5 60 Memfike marke....., 57'75 — , 57 75 4% državne srečke it L 1854 260 gld. 137 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 18B4 10() . 181 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/„...... 103 „ — f, ^gerska papirna renta o°/0 . . . . 97 „ 70 ., 50/0 Štajerske zemljifič. odvez, oblig. . 104 „ 75 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 125 „ 25 „ Zemlj. obe. avstr. 4,/i% zlati zast. listi . 119 „ — ,, Kreditne srečke.....100 gld. 187 „ 50 ,, Kudolfove nrečke..... 10 ,, 21 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 129 „ 50 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 233 „ 50 „ Das Parteiwesen der Slaven in Bdhmen Betrachtet an der Hand der Versammlung des prager altčeehischen Parteitages. Vou oinciti iisterreidiisflien 1'alriolcn. Brošurica ta izšla je ravnokar in je dobiti v „Narodni Tiskarni" za ceno 80 kr., po poŠti 5 kr. več. (367 — 1) rtlilJiJiirrrrrrTmTTf-fTTrTlllTirl Čudovite kapljice sv. Antona Fadovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih hesedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če hu le rabijo nekoliko dni j, olaj-fiujo in preženejo prav kmalu naj-trdovratnejše želod&ne "bolesti- — 1'rav izvrstno ustrezajo zoper he-morojide, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, "bozjaBt, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. — Ono ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za taročbe in pošiljatve pa jedino v lekarni Cri»to-folettt v Uorict ; v LjubiJnni v lekarnah U. pl. Trukoviy in ti. Plecoli; v Trstu, v lekarnah V. 'aiicili in <«. B. It«vin; v Keljuku v lekarni kr., »|, Skatlje 12'/t kr.); potem za likanju usnja ravnokar patentovana Hranilna tinktura za usnje, ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura ?a usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno tuinisterstvo ter dovolilo, da so sme rabiti za usnje, v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica St. 1: 1 gld., St. 2: 40 kr., St. 3: 20 kr. _ Razprodajalcem rabat. Dobiva so v vseh večjih krajih monarhije; v Ljubljani pri gg. Mcliusnfi?-u «V We'ber-Ja in A. Krlaper-Ju. — Svarimo pred ponarejanji ! — Prosi se za ponudite v razprotlajanje, kjer še ni založbi. Po soglasne j sodbi odličnih strokovnjakov koroški je vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih, mehurnih in ohiHlnih bolesnih, pri kataru, hripnvo«*ti, kapljanji, posebno za otroke, polu;< tega pa tudi (736—29) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičuih in želodec otežujočib primesi. Glavna zaloga v LJubljani - pri 91. K. Siipttii-ti: prodajajo ga nadalje: N. KuNtner in .1. Hlauer; v Kranj i: F. l>ollenz. kisla voda po natriju in litiju najbogatejša Kopališče Radensko Kojian.ji' v slatini in v joklenici uplivu pu-aebiio pri: protinu, Itolouinah mokril, iniiliikrviiosti , žen-iiiii boleznih, .l.t boatih i. t. d. SI'llllllllliM'1' p<> ceni. l>i'iis|ii'Ll (brezplačno) otl rin-n;i|i'l|sO:t : I.tipu I is.«- ItiiUoiii«- blizu ......T'i IttuleiiNUa kisla voda, ob vznožji Slovenskih goric, ne m« menjati m Radgoneko, to je Kailkermbur^er. Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav modno, ako se z vinom "pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj" trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se le pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odinaši. (264—5) Zaloga Itadenske kisle vodi« pri F. Plautz-1 in M. Kaatner-Ji v Ljubljani. C. kr. iSfr |>riv. kneza &m«mbjfm*i$m železniška tovarna n^F" na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—18) kouierčnega litega blaga* peci v velikej izberi, oguji*<- in ogujiAćuih