TRGOVSKI IalST Časopis za trgovino, industrifo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za yK leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 15. decembra 1934. štev. 139. 0 finoMni V proračunski irazpravi v čsl. senatu je odgovarjal čsl. finančni minister Trapi na številne pritožbe senatorjev proti sedanji davčni praksi. Finančni minister je priznal, da je velik del teh pritožb upravičen in da bo zato opozoril finančno uradništvo, da so ne samo v službi države, temveč tudi prebivalstva. V zvezi s temi pritožbami je nadalje čsl. finančni minister priznal, da je potrebna reorganizacija vse finančne uprave. Delal bo tudi v tem smislu, vendar pa že sedaj opozarja, da je reorganizacija izvedljiva šele po mnogih letih. V isti seji je čsl. finančni minister odgovarjal tudi na pritožbe zaradi davčne preobremenitve motornih vozil. V svojem odgovoru je med drugim dejal, da se tem davščinam ne more odreči, ker mora varovati fiskalne interese, vendar pa na drugi strani tudi priznava, da se morajo tudi fiskalni interesi podrediti splošnim interesom gospodarstva. Po priznanju češkoslovaškega finančnega ministra so torej splošni interesi gospodarstva nadrejeni fiskalnim interesom, kar je tudi edino logično in pravilno. Kajti iz dohodkov gospodarstva nastajajo šele fiskalni dohodki in če ugasnejo prvi, potem so avtomatično ugasnili tudi drugi. Je to tudi že tako stara resnica, da je prešla že v narodni pregovor, ki sicer drastično, zato pa tem bolj resnično pravi, da je treba kravo molzli pri gobcu. Kljub temu pa se na to resnico dostikrat pozablja in postopa se, kakor da bi bili fiskalni Interesi čisto neodvisni od stanja narodnega gospodarstva. Tako ni pr. čitamo v statistiki o državnih izdatkih in dohodkih le, kako so ti padli z ozirom na proračunjene letošnje in dejanske lanske izdatke ter dohodke, ne pa, kako so se ti gibali z ozirom na razvoj splošnega gospodarskega stanja. A šele v primeri s tem stanjem bi se mogla pravilno oceniti koristnost finančne politike, Ce se n. pr. izkaže, da so vsi posli nazadovali, da je padel zaslužek vsega naroda za toliko in toliko odstotkov, potem bi bilo edino pravilno, da bi tudi režijski stroški državne in samoupravne upravo padli v primeroma enakem odstotku. Kakor bi se na drugi strani morali pri večji donosnosti gospodarstva dvigniti tudi fiskalni dohodki, da bi še v dobrih časih ustvarila rezerva za slabše čase. Seveda pa redukcija upravnih izdatkov ne sme iti tako daleč, da bi vsled nje trpela ekspeditivnost uprave, ker bi to splošno krizo le poslabšalo. Če je že dosežena skrajna meja redukcije državnih izdatkov, potem se torej ti ne smejo omejiti, temveč mora gledati dobra finančna politika na to, da na drugi strani ustvari gospodarstvu možnosti za nove zaslužke. In državna uprava, ki je največji podjetnik v državi in tudi največji kapitalist v državi, ima vse polno sredstev in načinov, da priskoči v času stiske gospodarstvu na pomoč. Deloma se more to zgoditi z investicijami, deloma z raznimi olajšavami, deloma pa tudi s pospeševanjem zasebne gradbene in delovne iniciative. Vseh teh sredstev se tudi večina držav poslužuje in če se že niso mogli z njimi doseči takoj popolni uspehi, pa so bili tudi že delni uspehi tako veliki, da je dobilo gospodarstvo potrebni oddih in vsaj skromne možnosti za novo delo. Finančna politika mora torej biti vedno v odvisnosti od splošnega gospodarskega stanja v državi in se po njem ravnati ne le v velikih obrisih, temveč tudi v vseh podrobnostih. A ne samo to! Ona mora davkoplačevalce tudi prepričati, da sloni na tem načelu in da se tako izvaja, ker bo s tem davkoplačevalca moralno tako okrepila, da bo tudi sam več storil za pre-maganje vseh težav. Davkoplačevalec bo v tem primeru čutil, da ima v finančni upravi oporo, kar bo naravno tudi povečalo njegovo zaupanje v finančno upravo, vsled česar bo narasla tudi njegova davčna morala. Z njo pa po fiskalni interesi zavarovani gotovo najbolje. Ne dvoje nasprotujočih pojmov, temveč dvojje dopolnjujočih so pojmov sta finančna Po tar. post. 34, 1. odst. je treba na vse račune, note in podobno prilepiti kolek ObO Din, če v računih označena vsota znaša 20—100 Din in kolek za 1'— Din, če znaša nad 100’— Din. Po odst. 3. iste postavke pa se ne izstavljajo ti računi za blago, ki se prodaja na kreditne knjižice, temveč se za te knjižice plača le letna taksa 5*— Din. Te olajšave pa ni tako razumeti, kakor razglaša finančno ministrstvo, da bi ta veljala sploh za vse nakupe in dobave po kreditnih knjižicah, temveč velja le v primerih, kadar prodaja trgovec ali obrtnik blago na kredit osebam, katere trošijo to blago le za svojo neposredno porabo. Če torej proda pek kruh drugim pekom v nadaljnjo prodajo, mora za vsako prodajo (nad 20 Din) izstaviti kolkovan račun, brez ozira na to, če je prodal kruh tudi na že kolkovano kreditno knjižico. Prav tako mora špecerist, ki proda moko ali sladkor slaščičarju, izdati za vsako prodano blago po določbi 1. odst. čl. 34. kolkovan račun, pa čeprav bi imel slaščičar kot njegov stalni odjemalec kreditno knjižico, ki je kolkovana s kolkom 5 Din. Torej vselej, kadar se proda blago osebam, ki ga ne trošijo za svojo neposredno porabo, je treba izstaviti še kolkovan račun po določilih 1. odst. tarif, postavke 34. To opozorilo je objavil »Trgovski list« že dne 25. oktobra, a so ga mnogi trgovci in obrtniki prezrli in zato jim groze sedaj kazni, ki gredo tudi v tisočake. Kajti po tar. post. 34. je kazen za ne plačano ali ne predpisno plačano takso petdesetkratni V oktobru letos so potekla tri leta, odkar so nastopile v našem denarstvu komplikacije in težkoče. Vsi vemo, da je poleg čezmernega dviganja hranilnih vlog naše denarstvo pretrpelo tudi velike izgube vsled posledic splošne gospodarske krize ter zlasti vsled sedanjega načina reševanja kmečkih dolgov. Tudi izguba deviznih poslov, odkar se vsa zunanja trgovina odigrava v kliringih, pomeni občuten udarec za poslovanje naših denarnih zavodov, Denarni zavodi so s skrajnimi napori storili v lastnem delokrogu vse, kar so mogli, da so kos tem težkočam, udarcem in izgubam ter da izplačajo svojim vlagateljem čim večje zneske hranilnih vlog. Prišli pa so sedaj do meje, kjer se morejo izplačati nadaljnje vloge le na daljše obroke, ker bi vsako prenagljeno odpovedovanje kreditov povzročilo široke potrese v našem izčrpa-nent gospodarstvu. Pa tudi cela vrsta drugih vprašanj je, ki Še niso rešena in ki vsled tega zelo ovirajo naše denar, zavode v njihovem poslovanju. Dovolil si bom navesti konkretno nekoliko takih nerešenih vprašanj, za katere predlagam, da se zbornica zavzame pri kr. vladi, da se čimprej rešijo. Poleg vseh teh neprilik imamo pa še to, da baš v zadnjem času privilegirani državni zavodi tako s svojo obrestno mero, kakor tudi pod zaščito nekaterih zakonitih odredb, katerih razširjenje na naše kraje stvarno ni bilo potrebno, niti utemeljeno, odtegujejo domačim denarnim zavodom pritok novih hranilnih vlog v času, ko jih najbolj potrebujejo. To je vprašanje naiožh pupilarnega denarja, katerega odtok pomenja za naše kreditno gospodarstvo preobčutno slabitev in trajno nepopravljivo škodo. politika in interesi narodnega gospodarstva. Naj se na to ne pozablja in zato navajamo tudi besede češkoslovaškega finančnega ministra. znesek ne plačane ali ne predpisno plačane takse. Torej poleg vpisa v kreditno knjižico Še kolkovan račun, Če se proda blago osebi, ki proda to blago naprej ali ga sama ne uporabi. « Pri tej priliki pa bi si tudi dovolili prav nujen apel na finančno upravo, da je tudi pri kontroli plačevanja taks po tar. post. 33. in 34. čim bolj uvidevna. Kakor dokazujejo že nešteta pojasnila, ki jih je izdala finančna uprava sama, so določila teh postavk tako nejasna, da ni prav nič čudno, če kdo zaradi drugačnega tolmačenja postavk ni plačal predpisane takse. Naj se zato taksni zavezanec najprej opozori in opomni, ne pa takoj kaznuje, ker ga v tem primeru zadene takoj eksemplarična kazen. Eksemplarična kazen pa je vendar na mestu le takrat, kedar kdo nalašč pe stori svoje davčne dolžnosti ail kadar se namenoma izogne plačilu takse. V preje navedenih primerih pa ne gre za takšno zlo voljo taksnega zavezanca, ker je zakon dejansko tako nejasen, da je tudi finančna uprava sama čutila potrebo, da izda 'posebno pojasnilo. Zato pa je tudi eksemplarična kazen napačna in dvakrat napačna v sedanjih časih, ko je velik del trgovcev in obrtnikov že itak preobremenjen z javnimi davščinami. Tudi finančni upravi sami bo le v prid, če pokaže razumevanje za težave obrtnika in trgovca, zlasti v primerih, ko nejasnost zakona takšno razumevanje naravnost zahteva. Obžalujemo, da se ta moment v nedavno donošenem zakonu o nespornem postopku ni primerno upošteval. Zato smatram jmtrebno, da ugotovim, da je naše slovensko gospodarstvo tvorilo vse doslej v kreditni organizaciji samostojno zaokroženo enoto, ki je z lastnimi sredstvi in s štednjo vsega naroda krila vse svoje potrebe in se z lastno organizacijo domačega denarništva obvarovala odvisnosti od tujega kapitala. Posebno vlogo igrajo v tem oziru regulativne hranilnice, ki so štele v 29 zavodih v Dravski banovini koncem leta 1933. nad 1147 milijonov dinarjev vlog. Ta vsota je bila naložena deloma v dolgoročnih hipotekarnih posojilih, pa tudi v velikem obsegu v trgovskih kreditih v tekočem računu, in sicer: nad Din 229 milijonov v dolgoročnih hipotečnih posojilih; nad Din 23 milijonov v meničnih posojilih; nad Din 392 milijonov v posojilih v tekočem računu, v veliki meri zavarovanih hipotekarno na dolgi rok; nad Din 311 milijonov v dolgoročnih občinskih posojilih; nad Din 57 milijonov v državnih vrednostnih papirjih; nad Din 26 milijonov v svojih lastnih nepremičninah. Konkretni predlogi za rešitev denarstva Čuti se potreba vsaj delne mobilizacije teh naložb in premoženja, kar bi se moglo doseči v znatni meri z naslednjimi ukrepi: 1. Za obnovo likvidnosti regulativnih hranilnic bi bilo potrebno, da prevzame Državna hipotekarna banka, v katero do- tekajo v zadnjih letih nove vloge v stotinah milijonov, ccsijskim potem od regulativnih hranilnic vsa komunalna in javna posojila. 2. Hranilnicam naj se omogoči nadaljnje sprejemanje in upravljanje zapuščinskega in pupilncga denarja, občinskih, sreskih, in oblastnih glavnic, glavnic in denarja cerkva, samostanov in drugih korporacij^ katere vrste denar se je v Dravski banovini doslej vedno nalagal v regulativnih hranilnicah, sedaj pa se mora nalagati izključno v Državno hipotekarno banko, zbog česar so močno prizadete zlasti manjše podeželske hranilnice. V ta namen naj sc novelirajo: a) členi 5., 40. in 117. zakona o Državni hipotekarni banki ter j b) § 160. zakona o nespornem postopku v tem smislu, da se smejo denarji, navedeni v členu 5. zakona o Državni hipotekarni banki, neomejeno nalagati tudi pri regulativnih hranilnicah. Ker so te hranilnice pupilarno varne, ni nobenega razloga, da bi se to ne moglo zgoditi. 3. Reši naj se vprašanje likvidacije av-stro-ogrskih predvojnih drž. rent, ki so si jih bile naše hranilnice po poslovnih predpisih morale nabavljati. Skupna vsota teh rent znaša K 86,789.824. Kuponi se ne vnovčujejo že od leta 1919. dalje, če se računajo obresti le po 4 odstotke, znaša to na leto K 3,477.000. V 15. letih, odkar se kuponi ne plačujejo, so slovenske hro-nilnice prikrajšane za nad K 52 milijonov. 4. Oživi naj se kuponska služba za avtonomna posojila, in sicer: a) posojila bivše vojvodine Kranjske leta 1888. in 1917. in kranjsko melioracijske posojilo, katerih kuponi se ne izplačujejo od 1. 4924. dalje; b) bosansko-hercegovska deželna posojila in c) bosansko-hercegovska deželna železniška posojila, katerih kuponska služba počiva tudi že od leta 1919. dalje. 5. Likvidirajo naj se naložbe pri Poštni hranilnici na Dunaju. Po informacijah Zveze hranilnic znašajo terjatye naših državljanov in denarnih zavodov pri Dunajski poštni hranilnici približno 30 milijonov kron. Dunajska poštna hranilnica je Poštni hranilnici v Beogradu že izročila okrog 10 milijonov Din vrednosti, da bi se terjatve naših državljanov izplačale, vendar se to še ni zgodilo, 6. Kr. vlada naj pospešeno reši prošnje onih hranilnic, ki so zaprosile za zaščito po uredbi z dne 22. novembra 1933, da se ubranijo nadaljnjega čezmernega izkoriščanja po nasilnih vlagateljih. Uredba je stopila v veljavo že dne 4. decembra 1933, do danes pa ministrski svet baje še ni rešil niti ene prošnje za zaščito po tej uredbi. 7. Ministrstvo za trgovino in industrijo naj predloži narodni skupščini načrt zakona o samoupravnih hranilnicah, ki je že izdelan in ki je za nadaljnji obstoj in razvoj hranilniŠtva v državi izredno važen. Navedeni konkretni predlogi se tičejo predvsem našega regulativnega hranilniŠtva in zato smatram, da je potrebno, da utemeljim vsaj na kratki) pomen in navedem dosedanje uspehe dela teh vrst zavodov za naše gospodarstvo ter za javno koristne in humanitarne namene. - Zasluge naših hranilnic Važnost hranilnic v narodnem, komunalnem in državnem gospodarstvu spriču-jejo nazorno naslednji podatki, kaj je bilo v Dravski banovini zgrajeno, kupljeno, odnosno izvršeno s pomočjo podpor in posojil hranilnic, in sicer: 341 šol, 82 vodnjakov in vodovodov, 76 cest in železnic, 63 občinskih uradnih poslopij, 58 občinskih stanovanjskih hiš, 42 mostov, 29 gasilskih domov, 24 elektrarn,' 19 raznih občinskih naprav, 16 bolnišnic, 13 ubožnic in zavetišč, 12 klavnic, 11 cerkva, 7 javnih kopališč,, 6 sodišč, 3 vojašnice, 3 plinarne, 2 sreska urada, 2 muzeja, 2 gledališči in 2 cestni železnici. Pri tem še ni upoštevanih nad desettisoč zasebnih Vtuff*o apazauta tepovcem Ut o&ctiukfUn Kdaj treba izdati kolkovane račune tudi za blago, prodano na kreditne knjižice Soh(ui^a našega denaestva Referat zborničnega svetnika g. Milka Senčarja na zad-t nji plenarni seji Zbornice hiš, poslopij in stavb, ki so se zgradile, odnosno popravile s posojili hranilnic. Zato zaslužijo hranilnice v Jugoslaviji po vsej pravici vse upoštevanje, uvaževanje in podporo vlade. To kar predlagam ne angažira nobene denarne podpore države, niti materialnih žrtev in je že z malo dobre volje izvedljivo. Prosim slavno zbornico, da blagovoli sprejeti prečitane predloge in skleniti, da se v predlaganem smislu intervenira pri kr. vladi. ifnit/a slika tnad^otsUe^a cf&sp&dacsti/a Iz bilance mariborskih Mestnih podjetij za leto 1933. Mariborska občina je prva v naši državi tvegala poizkus združiti svoja komunalna podjetja v enoten obrat pod skupnim komercialnim in poslovnim vodstvom. V inozemstvu so taki enotni občinski obrati obi-čajnejši, najbolj znana so nam mestna podjetja dunajske občine. Dunajski vzgled je služil tudi za vzorec pri organizaciji mariborskih mestnih podjetij. Z združitvijo vseh komunalnih podjetij pod enotnim komercialnim vodstvom se je skušalo iz mestnih obratov, ki so se doslej vodili po različnih vidikih, ustvariti samostojno upravno organizacijsko, gospodarsko, finančno in premoženjsko enoto; na ta način naj bi se poleg racionalnejšega poslovanja dosegel tudi večji zunanji trgovski efekt komunalnega gospodarstva. Za eksperiment mariborske mestne občine je vladalo največje zanimanje ne samo v mariborski javnosti, temveč so se interesira-le zanj tudi mnoge druge mestne uprave. Končni efekt tega eksperimenta nam kaže sedaj prva bilanca Mestnih podjetij, ki dokazuje, da je bila zamisel v glavnem posrečena. Sestava letnega zaključka za leto 1933. se je zakasnila, ker podjetja v začetku leta niso imela na razpolago ne prostorov, ne tehničnega in personalnega parata, ki je potreben za izvedbo tako obsežne računske operacije. Tako se je moglo podrobno popisati in oceniti vse premoženjske dele šele v zadnjem času. Vsa proizvajalna sredstva, kakor tudi zgradbe in zemljišča premoženjske uprave so ocenile posebne strokovne komisije. Cena proizvajalnih sredstev se je določila ob prvenstvenem upoštevanju namena, stanovanjska poslopja so se ocenila po prometni vrednosti, javna in obratna poslopja po stavbni vrednosti, pašniki, gozdi, travniki, njive in vrtovi po domnevnem donosu, gramoznice z vrednostjo bodočih stavbišč ter pokopališča po donosni vrednosti. Iz vseh teh ocen je sestavljen prvi letni obračun, ki ga tvori premoženjsko stanje za 1. januar 1933 in 31. december 1933. Obračun sam je elaborat, ki tvori celo knjigo, izveden je v skrajne detajle. Takega pregleda pri dosedanjih mariborskih mestnih podjetjih nismo imeli in je verjetno, da S a nima nobena mestna uprava v državi, z ogromnih številk bilance in računa dobička in izgube je obenem razvidno, da je mariborska mestna občina največji posestnik in podjetnik v Mariboru, v Sloveniji pa so njeni obrati po investiranem kapitalu in obratni vrednosti menda na tretjem mestu. O bilanci sami: nepremičnine okroglo Din 52,331.000, premičnine Din 25,565.000, dolžniki Din 3,915.000, tuja denarna sredstva Din 30,679.000. Račun izgube in dobička: Din 18,240.000 izdatkov, Din 17 milijonov 867.000 dohodkov in Din 373.000 poslovne izgube. Podrobnosti: Premoženjsko stanje MP dne 31. decembra 1933: Din 84,268.098'29. Sestoji iz premoženjske uprave 39,267.000, od tega stanovanjska poslopja 22,759.000, javna poslopja 12,790.000, stavbišča 3 milijone 529.000, nepremičnine obratov 13 milijonov 64.000, od tega 8,362.000 obratna poslopja in zemljišča, 3,800.000 Mariborski otok, vodovodnega omrežja 7,527.000, plinovodnega omrežja 3,074.000, elektrovod-nega omrežja 3,308.815, strojev 1,431.000, naprav 2,229.000, aparatov 2,884.000, oprave 287.000, orodja 110.000, motornih vozil 1.823.000, od tega avtobusi, kupljeni za 3 milijone 108.000, sedaj cenjeni samo na 1.009.000, pisarniške potrebščine 141.000, vprežna vozila 128.000, bicikli 9.990, konji 6.000, pnevmatika 305.000, zaloga 1 mi-, lijon 932.000, dolžniki 3,915.000, od tega samo zaostanki na električnem toku Din 1.179.000, na vodarini pa 916.000, blagajna 441.000, vrednostni papirji 63.000. V 11 podjetjih mestne občine je inve-. stiranih 46,640.000 Din amortizacijskih posojil. Največ v premoženjski upravi (stanovanjska in javna poslopja), najmanj v prodajalni MP. Štiri podjetja so v bilanci aktivna, 7 pasivnih. Aktivna so: plinarna, elektropodjetje, klavnica in prodajalna MP; pasivna: vodovod, gradbena uprava, premoženjska uprava, avtobusni promet, kopališče, Mariborski otok in pogrebni zavod. Vse navedeno nudi zanimivo sliko mariborskega komunalnega gospodarstva, ki bo prvenstveno zanimala gospodarske kroge. Kakor rečeno, je prva bilanca pokazala, da ni bila zamisel ustanovitve Mestnih podjetij zgrešena. V praksi je seveda še marsikaj razočaralo. Tako se je na primer ob ustanavljanju MP v prvi vrsti naglašalo, da se bo doseglo z novo orientacijo mestnega gospodarstva veliko prihrankov. Nasprotno dokazuje dosedanje delo MP, da se ne giblje v smeri varčevanja. Število nastavljencev se je kljub zagotovilu, da se bo izhajalo samo z razpoložljivimi močmi, pritegnjenimi iz posameznih podjetij v centralno pisarno, znatno pomnožilo. S tem se je seveda podražil upravni aparat, ki že poprej ni bil najcenejši. Nadalje se tudi komercializacija ni mogla izvesti po prvotnem načrtu, ker odločajo pač v komunalnem gospodarstvu drugi vidiki, kakor v zasebnem. Nekaj teh napak bo verjetno v prihodnosti odpadlo, ker se bodo podjetja zaradi skupnega poslovanja sčasoma zlila v tesnejšo povezanost. Treba bo pa tudi gospodarsko politiko Mestnih podjetij smotrenejše prilagoditi splošnemu gospodarstvu mariborskega mesta. To ne gre, da bi na primer občina s svojimi podjetji ustvarjala konkurenco zasebnemu gospodarstvu, od katerega faktično živi. Kajti od svojih podjetij, kakor dokazuje izguba v bilanci za 1933, mestna občina pač ne bi mogla dobiti sredstev za obstoj. žaUteve- ofobUluH/ Obrtniški teden v Mariboru Prireditve Obrtniškega tedna so zapustile v Mariboru vidne sledove. Javnost je spremljala prizadevanja domačih obrtnikov z živim zanimanjem ter se je udeleževala vseh njihovih prireditev in predavanj. Obrtniki so imeli za časa Obrtniškega tedna v Mmboru trojo javnih zborovanj, dlne 4., 6. in 8. decembra. Na teh zborovanjih so predavali voditelji obrtniškega organi-zatoričnega gibanja o Taznih aktualnih vprašanjih; kot zaključek teh predavanj pa so se sprejele naslednje resolucije: Mariborski obrtniki zahtevajo v svrho izboljšanja položaja: 1. da se zakoin o obrtih novelira po že od obrtniških organizacijah predlaganih željah, 2. da se zakon o pobijanju šušmarstva brez odloga predloži skupščini, 3. da d6 Obrtniška banka obrtništvu izdaten kredit, za katerega ne sme računati več kot 6#/o obresti. 4. Davčna odmera je za male pridobitnike v razmerju s pridobitniki z velikimi dohodki krivična. Uvede naj se eksistenčni minimum z Din 12.000'—, pridobnina pa se odmerja do Din 20.000 davčne osnove z 1 "/o, do Din 30.000 z 2 %, do Din 50.000 s 4 °/o, do Din 70.000 s 6 °/o, do Din 100.000 z 8%>, do Din 150.000 z 10°/o, do Din 200.000 z 12 °/o, do Din 300.000 s 14%>, nad Din 300.000 s 15 %, lestvica za dopolnilni davek pa analogno zviša do 30%. Dokler se ne uvede eksistenčni minimum in se pridobnina ne odmerja po tem ključu, naj se vsi mali obrtniki, neglede na njihovo bivališče, pav šali rajo. in sicer mojstri z Din 80-—, davek za kvalificiranega pomočnika pa po Din 40-—. Pri davčnih eksekucijah naj se predmeti ne prodajajo pod njihovo cenilno prednost. 5. Da se pri vseh državnih, banovinskih in drugih javnih delih in dobavah pred-VFem upošteva rokodelski obrtnik, režijska dela pa opravljajo samo v najnujnejših primerih. 6. V zaščito domačega dela naj se odstranijo iz vseh podjetij iaooemci. 7. Prepove se naj vsem konfekcijskim industrijam prodaja izdelkov v lastnih podružnicah ali trgovinah v krajih izpod 60.000 prebivalcev. 8. Prepove se naj uvoz nepotrebnih konkurenčnih izdelkov in 9. iz zdravstvenih razlogov se naj prepove prodaja gumijaste obutve in gumijastih plaščev; izvzete naj bi bile samo pelerine. 10. Poviša naj se trošarina na tvorniške izdelke krojaške in čevljarske stroke v industrijskih podjetjih, ki zaposlujejo nad 20 nastavljencev. Ta trošarina naj se pobira po 25% od cene konfekcijskih izdelkov ;in naj se uporablja za podporo brezposelnih in v izboljšanje plač državnih nameščencev. 11. Rokodelska deila po kaznilnicah za naročila naj se ustavijo, zavodom itd. pa sploh prepove izvrševanje irokodolskih obrtov. 12. Socialne dajatve naj se znižajo, ukine Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu in izvede naj se decentralizacija zavarovanja delavstva po okrožnih uradih avtonomno za vsako banovino posebej. 13. Za strokovno šolstvo in obrtno nadaljevalne šole naj se vstavijo v državni proračun potrebne vsote, da bo tako zajamčena splošna in strokovna izobrazba obrtniškega naraščaja. f Ivan Krivic sf. Po dolgi in silno mučni bolezni je bil včeraj rešen svojega trpljenja, ki ga je do zadnjega udano trpel pri polni zavesti, g. Ivan Krivic st. Pokojnik je bil tako po svojih strokovnih sposobnostih kakor tudi po svoji znani značajnosti in poštenosti gotovo eden najodličnejših ljubljanskih trgovcev, čeprav se ni udejstvoval v javnem življenju. Njegova trgovina je bila posebnost za sebe in v njej so se dobili predmeti, ki jih dostikrat ni bilo dobiti niti v drogerijah. V blagoznanstvu bi mogel pokojni Krivic kar poučevati. Bil je tudi velik ljubitelj prirode in zlasti dober poznavalec rastlinstva. Kdor je enkrat spoznal pokojnega Krivica, ta mu bo ohranil spoštovanje za vedno! Pokojnik je bil rojen leta 1874. v Borovnici. Kot 14 letni fant je stopil leta 1888. v tvrdko Phola in Zupana. Tvrdka je bila ustanovljena že leta 1871., in sicer od neke Stedli in se je nahajala v hiši sedanje Drž. hip. banke. Prvotno je bila tu kavarna, ki pa je prišla po 2 letih v konkurz. Nato sta leta 1873. prevzela trgovino Adal-bert Phol in Matevž E. Zupan ter ustanovila trgovino s špecerijskim, kolonialnim, delikatesnim blagom in z drogami. Po 10 letih je Phol izstopil, se preselil v Brno, kjer je ustanovil veletrgovino po načinu ljubljanske tvrdke Hartman & Tomažič, Ivan Krivic je postal v trgovini polagoma poslovodja, 1. 1908. pa je prevzel trgovino na svoje ime in jo vodil do zadnjega časa, ko jo je moral zaradi bolezni prepustiti svojemu sinu Ivanu Krivicu ml. 46 let je deloval pokojnik v trgovini in od teh 26 let kot samostojen trgovec. Svojo življensko nalogo je več ko opravil. Bodi ohranjen odličnemu trgovcu in možu poštenjaku časten spomin! Žalujočim pa naše sožalje. XVIII. občni zbor Centrale industrijskih korporacij bo v dneh 20. in 21. decembra v dvorani Industrijskega doma v Beogradu, Poinca-rejeva ulica 25. Prva seja bo interna in se začne dne 20. ob 16. uri. Na tej seji se bo razpravljalo v glavnem o izpremembi pravil, o zaključnem računu za 1. 1933. in proračunu za leto 1935. Manifestacijsko zborovanje se začne dne 21. ob 9. ter se bodo tega zbora udeležili tudi oficialni zastopniki posameznih ministrstev in oblasti. Na dnevnem redu tega zbora so poleg govora predsednika in referatov centrale o stanju gospodarstva in industrije ter o obdačenju po državnih in samoupravnih davščinah tudi poročila gospodov delegatov v centrali včlanjenih industrijskih organizacij o stanju in željah industrij na njihovem področju. ‘Politične vesti Iz zadružnega registra Razdružila se je in prešla v likvidacijo Vodovodna zadruga za mesto Gornji grad, r. z. z o. z. Knezu-namestniku Pavlu je poslal doktor Beneš pri odhodu iz Ženeve brzojavko, v kateri naglasa, da je stal v ženevski debati češkoslovaški narod ramo ob rami z jugoslovanskim narodom in da smatra vse njegove zadeve za svoje lastne. Društvo narodov je s svojo resolucijo priznalo pravice jugoslovanskega naroda in njegovo edinstvo, ki je slavno delo blago-pokojnega kralja Aleksandra. Zunanji minister Jevtič je izjavil na ljubljanskem kolodvoru, da je morala jugoslovanska delegacija zmagati v Ženevi, ker se je borila za pravico. Nadalje je izjavil, da pride v kratkem še marsikaj na dan in takrat bo pravici znova zadoščeno. Imamo močne in zanesljive prijatelje, da moremo biti prepričani o zmagi naše pravične zadeve. Dr.' Beneš, ki so ga v Pragi naravnost triumfalno sprejeli, je izjavil ob odhodu iz Ženeve, da pomeni resolucija Sveta Društva narodov, da je Mala antanta dobila bitko. Madjarski revizionizem je doživel v Ženevi svoj najtežji poraz. Novi bolgarski poslanik v Beogradu Di-mo Kazasov Je nastopil svoje novo mesto. Takoj po prihodu na jugoslovanska tla je dal novinarjem^ daljšo izjavo, v kateri poudarja, kako namerava delati za 'boUgarsko-jugoslovansko zbližanje. Dosedanji bolgarski poslanik Kjuseivanov je imenovan za ministra dvora in je že odpotoval v Sofijo. Lavalov obisk v Rimu je zopet odložen, ker je Laval zaradi nujnih državnih poslov zadržan do božiča v Parizu, v januarju pa ne bo mogel v Rim zaradi saar-skega plebiscita. V najboljšem primeru bi mogel priti Laval v Rim šele februarja. Do tedaj pa bi se nadaljevali razgovori in skušal doseči sporazum zlasti med Italijo in Malo antanto, kar je pogoj franco-sko-italijanskega sporazuma. Francoski književnik Jules Romain je izjavil, da je prišlo do zbližanja v posarskem vprašanju med Nemčijo in Francijo saimo po zaslugi bivših bojevnikov. Zato bi bilo potrebno, da bi prišlo do stalnega sodelovanja francoskih in nemških bojevnikov in potem Hbi bil mir med Nemčijo in Francijo zagotovljen. Predsednik sejmskega zunanje-politič-nega odbora knez ltadziwil je govoril o poljsko-francoskih odnošajih. Dejal je med drugim, da so se ti poslabšali tudi zato, ker je Poljska v gospodarskih vprašanjih našla pri Franciji manj razumevanja kakor pa pri državah, s katerimi ni imela zavezniške pogodbe. Glede vzhodnega pakta je dejal, da Poljska ne more dopustiti, da bi se vprašanja, ki se tičejo vzhodnih držav, reševala brez Poljske. Izolacija Nemčije, ki jo naj bi podpirala Poljska, bi bila nevarna za evropski mir. Zaradi polj-sko-nemške pogodbe pa nikakor ni bilo smrtno zadeto francosko-poljsko prijateljstvo. Ločitev cerkve od države napoveduje propagandni minister Gobbels. Protestantska cerkev bi se potem morala sama vzdrževati. S to grožnjo menda skuša režim v Nemčiji zlomiti odpor nemških protestantskih krogov proti novi državni cerkvi. Zaradi prepovedi nošnje svečeniških oblačil ter zaradi novega izgona grških obrtnikov iz Carigrada so se odnošaji med Turčijo in Grško zelo poslabšali. Listi poročajo, da ni izključeno, da bo moral zaradi tega odstopiti grški zunanji minister Maksimos. Abesinski poslanik v Rimu je zahteval v imenu svoje vlade zaradi zakltnjega konflikta sklicanje razsodišča, ki ga predvideva italijamslko-abesinska pogodba. Po spremenjenem programu švicarskih socialnih demokratov je obramba države dolžnost vsakega člana, švicarski socialni demokrati torej ne bodo več glasovali proti vojnemu proračunu, kakor so to delali doslej. Za novega švicarskega predsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik zveznega sveta Minger, ki je član meščan-sko-kmetske stranke. Japonski vojni minister je izjavil, da smatra Japonska polinezijske nekdanje nemške otoke, ki jih je dobila po vojni, kot vojni plen, ki se more odvzeti le z novo vojno. japonski kronski svet je odpovedal wa-shingtonski pomorski sporazum, vendar pa je izjavil, da je pripravljen za nova pogajanja. Baje zahtevajo Japonci nizozemski del otoka Bornea zaradi njegovih bogatih petrolejskih vrelcev. IScnarsfvo Državna hipotekarna banka glavna filiala v Ljubljani obvešča interesente, da daje lombardna posojila v neomejeni višini na blagajniške zapise (bone) ministrstva za finance z rokom ne daljšim od enega leta, na bazi 95 odstotne vrednosti po 7, odnosno 7 in pol odstotni obrestni meri. Korak k sanaciji naših denarnih zavodov V ljubljanski Ljudski univerzi je predaval 'V ponedeljek gen. tajnik Zbornice in bivši minister Ivam Mohorič o organizaciji denarnega in kreditnega trga v Jugoslaviji. Po podrobnem opisu nastanka sedanje krize na denarnem trgu in njenega poteka je prešel na zakon o zaščiti kmetov ter na odredbe, ki so bile izdane v svr-lio sanacije našega denarnega trga. Naglasil šle, da s samimi uredbami in predpisi ni mogoče doseči sanacije, temveč dia je treba pomagati denarnim zavodom tudi i denarnimi sredstvi. Najmanj pa, kar bi smeli pričakovati denarni zavodi, bi moralo biti to, da dobe denarni zavodi pod zaščito aelo cenen kredit v tej višini, da morejo izplačati vse svoje rniaile vlagatelje. Takšna pomoč je tudi mogoča, ker znašajo vse vlogo do 10.000 Din. v vsej državi le 366 milijonov (dinarjev. Če bi se ta vsota (mobilizirala, potem bi mogli denarni zavodi taikoj izplačati vse svoje male vlagatelje in ko bi ti prejeli svoj denar, bi mahoma nastalo novo psihološko razpoloženje Ln zaupanijie v denarne zavode bi zopet dobilo trdna tla. — Samo želieti je, da bi predlog ministra Mohoriča našel pravilen odmev tudi na vodilnih mestih, ker ni dvoma, da bi (bil % njim narejen prvi pozitiven začetek za sanacijo naišega denarnega trga. Stanje Narodne banke se je po izkazu z dne 8. t. m. izpremenilo tako-le (vse številke v milijonih dinarjev): Skupna zlata in devizna podloga se je dvignila za 6*5 na 1.989'5. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 0'9-na 54‘7. Vsota v niklju in srebru kovanega denarja se je zvišala za 6-8 na 187*7. Posojila so se znižala za 9*09 na 1.811-2. Razna aktiva so se povečala za 12*8 na 313*5. Obtok bankovcev se je znižal za 22*9 na 4.283'8, zato pa so se dvignile obveze na pokaz za 43’5 na 1.311 8. Obveze z rokom so se zmanjšale za 14 na 788*7, razna pasiva pa so se dvignila za 10-1 na 280-8. Celotno kritje znaša 35*55 odstotka, samo zlato pa 32'58 odstotka. Poštna hranilnica v novembru Hranilne vloge so se v novembru dvignile le za 0'4 na 692 milijonov Din. V čekovnem prometu so se dvignile vloge za 97'3 na 1133'3 milijonov Din in dosegle s tem letos najvišjo stopnjo. Število čekovnih računov je naraslo za 89 na 24.388. Ves promet v čekovnem prometu je dosegel vsoto 6'01 milijarde Din, za skoraj 400 milijonov Din več ko v oktobru. * Za komisarja Prve hrv. štedionice je bil imenovan Dušan Plavšič, bivši pomočnik finančnega ministra. Dosedanji komisar dr. Spevec je razrešen svoje dolžnosti. Tudi v drugih zagrebških denarnih zavodih so bili imenovani novi komisarji. Rumunska narodiia banka je znižala svoj diskont od 6 na 5 odstotkov. O težkem finančnem položaju Italije piše angleška revija »The Economist«. Zlate rezerve Italijanske banke so se zmanjšale v enem letu za več ko eno milijardo lir in je vedno večja nevarnost, da se bo morala italijanska lira devalvirati. Notranji dolg Italije je narastel že na 134 milijard lir in si Italija v zadnjem času pomaga sploh samo z notranjimi posojili. Uctd&a & začuti dcnacniU ll mično snaži obleke, klobuke itd. Skrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ul. 8. Telefon št 22-72. V vseh tvornicah cementa v okolici Splita se je začelo zopet obratovati. Upajo, da je kriza v cementni industriji premagana. , Tri koncentracijska taborišča za potepuhe je ustanovila španska vlada. Potepuhe bodo pošiljali na poljsko delo. Bilo bi dobro, da bi tudi druge vlade sledile primeru španske vlade, ker ni ravno jasno, zakaj bi morala biti koncentracijska taborišča samo privilegij za politične ljudi. Bafa je nakupil v Chemnitzu v Nemčiji za eno milijardo mark strojev za izdelavo nogavic. V kratkem se bo torej občutila Bafina konkurenca še v izdelavi nogavic. Rudnik Trepče izkazuje za 1. 1933/34 čisti dobiček v višini 160.000 funtov napram 221.300 funtom v 1. 1932/83. Zato bo mesto 16% dividende, ko lani, izplačal lertos le 12%. Zmanjšanje čistega dobička hoče izravnati podjetje z zmanjšanjem že itak nizkih delavskih mezd. Hvaležni bi bili davčni uipravi, če bi objavila koliko davkov plača družba, od. njeni delničarji davka v Angliji in koliko v Jugoslaviji. Bojimo se pa, da davčna uprava tej naši prošnji ne bo ustregla. Raziskovalec Abesinijc grof Prorok je objavil v »United Press« članek, v katerem pravi, da bo imela Italija spomladi v Somaliji in Eritreji 250.000 vojakov in da dovaža v Somalijo in Eritrejo vedno novo orožje. Italija da si hoče osvojiti Abesinijo predvsem zaradi njenih silno bogatih zlatih in platinskih rudnikov. Med božičnico so se v ljudski šoli v Liverpoolu vdrla tla in je padlo vseh 500 udeležencev božične slavnosti 8 metrov globoko. Med ranjenci se bori 86 s smrtjo. Nedelja, dne 16. decembra: 7.30: Bolezni molznih krav (dr. Kocjan Leon) — 8.00: Slovenske narodne na ploščah — 8.30: Poročila — 8.40: Komorna glasba, radijski orkester — 9.00: Versko predavanje (doktor p. Regalat Čebulj) — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve — 9.45: Cerkveni zbori na ploščah — 10.00: O inšpekciji dela (Joža Golmajer) — 10.20: Operni zbori na ploščah 10.40: Radijski orkester — 11.40: Mladinska ura (Manca Romanova) »Letni časi« — 12.00: Cas, radijski orkester (po željah) — 16.00: Rokovnjači, ljudska igra v 11. slikah (po romanu Jos. Jurčiča — 19.30: Nac. ura: Ivan pl. Zajc (dr. Baranovič), prenos iz Zagreba — 20.: Cas: jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Vojaška godba 40. p. p. Triglavskega — 22.00: Cas, poročila — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, dne 17. decembra: 9.00: Kraljev rojstni dan (petje, deklamacije) — 12.15: Ruski odmevi na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, operne arije na ploščah — 18.00: Pri potapljačih (Viktor Pirnat) 18-20: Negode: 10 minut slovenske glasbe (plošče) — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič) — 19.10: Najžer — Ob Zili in Dravi (plošče) — 19.30: Nac. ura: Karadjordjeviči in ustvarjanje Jugoslavije (prof. Julija Boškovič) prenos iz Beograda — 20.00: Pravna ura (dr. Knaflič) — 20.20: Cas, jedilni list, program za torek — 20.30: Prenos opere iz Beograda. Torek, dno 18, decembra: 11.00: Šolska ura: O norveških fjordih (dr. Oskar Re-ya) — 12.10: Instrumentalni sol. koncert na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, slavni tenoristi na ploščah — 18.00: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva) — 18,20: Slabotna šolska deca (Zajc-Boškovi-čeva) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Radijski orkester — 19.30: Nac. ura: Jugoslovansko jezikovno edinstvo (dr. Tomo Maretič, univ. prof.), prenos iz Zagreba — 20.00: Čas, jedilni list, program za sredo — 20.10: Glasbena ura skladatelja Miloje Milojeviča (Uvodno besedo govori prof. Slavko Osterc) — 21.15: Evropski koncert z Dunaja — 22'05: Čas, poročila, operetna glasba na ploščah — 22.30: Angleške plošče. Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod IVAN KRIVIC SL trgovec dne 14. t. m., po dolgi, neizmerno mukepolni bolezni, v 61. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 16. decembra 1934 ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. ■ Nad vse ljubljenega očeta ohranimo v častnem in trajnem spominu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 14. decembra 1934. Globoko žalujoči: Ivan, trgovec, sin; Minna Krivic, snaha; Lota Peruzzi, hčerka; Ivo Peruzzi, zet, in ostalo sorodstvo. TISKOVINE vsehmklrgmke, uradne,reklam-. ne,Časopise, knjige, večban 'm\a^wilisk hitre in imeni! TISKARNA MERKUR UUet)ANA,<5 RiGORČlMVA« 2 J ^A25-52\felegram '.TlskarnaVletkuv. ali hU najSclidnejk gVBilAMA-DMMAHMOVAll Špedicijsko podjetje ft. ^anzinger Ljubijiona Tel 2C-6C prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče e direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili Trgovci! Naročajte in čitajte .Trgovski lisP! Ureja ALEKSANDElT^ZELEZNIKATta-«*> Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.