t
Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 199.	v LJubljani, v sam 31. flvgasfi »12.
.j"
M*
Leto XL.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . K 24-— za pol leta „ . „ 12'—
za četrt leta.....6-—
za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejemali nasečno K 1*70
: Inserati:
Enostolpna petltTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 1 za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja: ss
vsak dan, izvzemši nedelje tu praznike, ob 5. url popoldne.
ear Uredništvo ]e v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Bokopisl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =	I	'olitičen list za slovenski naro	H	a	Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. Tta Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Frva velika loteriia
V Slomškovem letu vabimo vse Slovenke in Slovence k sodelovanju za rešitev onega, kar znači našo narodno bodočnost — revne slovenske mladine. Petdesetletnice smrti Antona Martina Slomška se ne moremo lepše spominjati, kakor da vsi, vsak po svojih močeh pripomoremo, da se vse slovensko ljudstvo zavzame za to, da se veliko podjetje »Slovenske Straže« na korist revnim slovenskim otrokom kar najsi-jajnejše Izvrši.
Vse s 1 o v c n s k i n a r o d — revnim svojim o t roko m — to bo najlepši spomenik na grob narodovega apostola Antona Martina Slomška, ki je bil najodličnejši buditelj in vzgojitelj slovenske mladine.
Obupni klici, ki so prihajali »Slovenski Straži« za pomoč revni slovenski mladini, so napotili »Slovensko Stražo«, da stopi pred slovensko ljudstvo z veliko loterijo in tako poizkusi dobiti blagemu narodnemu namenu večjo pomoč. Čisti dobiček sc porabi edinole za ubogo slovensko mladino. To doseči pa imamo čas samo nekaj tednov, ker rok za žrebanje jc žc 18. novembra. Zato je pri razpečavanju srečk tembolj nujno sodelovanje vseh, ki jim jc resno za našo revno mladino.
Loterija obsega 100.000 srečk in 1554 krasnih dobitkov
v skupni vrednosti 20.000 K! Srečka samo 1 K! — Srečka samo 1 K!
Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K:
Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovir-ja in kuhinjske oprave, ali
4—6V2 HP. bencin-motor, mlatilni-ca z dvakratnim čiščenjem, slamo-reznica.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K:
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana).
Profesor Evgen Jarc,
drž. in dež. poslanec v Ljubljani, predsednik.
Ivan štete,
urednik »Slovenca« v Ljubljani, tajnik.
Anton Čok,
kaplan v Trstu.
Josip Fon,
sodni svetnik, drž. in dež. posl. v Gorici.
Ivan Doberšek,
župnik v Sevnici ob Savi.
Fr. Sal. Gomilšek,
Župnik pri sv. Petru na Medvedovem selu.
Jožef Gostinčar,
državni poslanec v Ljubljani.
Dr. Josip Hohnjec,
profesor bogoslovja v Mariboru.
Fran Jež,
abs. iur. v Vipavi.
Vlado Pušenjak,
zadružni nadrcvizor v Mariboru.
»Slovenske Straže".
Tretji in četrti glavni dobitek v vrednosti po 500 K:
Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepclj z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo.
Ostali dobitki so vredni 13.000 K, in sicer:
Deset dobitkov v vrednosti po 100 K. Štirideset dobitkov v vrednosti po 50 K.
Sto dobitkov v vrednosti po 20 K. Dvesto dobitkov v vrednosti po 10 K.
1200 dobitkov v vrednosti po 5 K.
Dobitki obstoje v dragocenostih in v različnih gospodarskih in gospodinjskih predmetih.
Posebni loterijski odbor, kateremu je kot državni nadzornik prideljen g. finančni svetnik Pavel Jcrovec, nadzoruje vse delo in dobitke, tako, da jc vsak lahko zagotovljen, da bo res dobil dobitke v označeni vrednosti. To je častna zadeva loterijskega odbora, ki poleg tega jamči pri finančnem ministrstvu za vrednost dobitkov.
Plemenita misel je zasnovala loterijo »Slovenske Straže« blagemu namenu, ki mora biti enako drag vsakemu Slovencu, vsaki Slovenki, saj gre za najbolj trpeče med nami, za one, ki so vsak dan v nevarnosti, da ne bodo več naši. Zato:
naročajte srečke pri pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani!
Prečastito slovensko duhovščino,
naše svetne zaupnike, naše vrlo dijaštvo, naše občinske in društvene tajnike, Vas vse prosimo za nujno sodelovanje. Od povsod nam naznanjajte tudi prodajalne srečk! Sijajnemu uspehu loterije »Slovenske Straže« bodi posvečeno naše delo v prihodnjih tednih.
Vse naše korporacije, posebno slovenska županstva, vsa naša gospodarska in druga društva in družbe, tudi Ve naročite zase kolikor mogoče veliko
srečk. Uplivne domoljube po posameznih krajih prosimo, da prevzamejo tozadevno inicijativo.
Slovenke, Slovenci! Pomagajte slovenski mladini! Bodočnost bo Vaš trud in žrtve stotero poplačala!
Dr. Lamberit Ehrlich,
profesor bogoslovja v Celovcu, podpredsednik.
Anton Volta,
blagajnik »Gosp. zveze« v Ljubljani, blagajnik.
Dr. Valentin Rožič,
ravnatelj Družbe sv. Moh. v Celovcu.
Franc Smodej,
urednik v Cclovcu.
Luka Smolnikar,
stolni vikar v Ljubljani. Dr. Ivan Svetina,
kanonik in c. kr. profesor v Ljubljani.
Dr. Vinko Šarabon,
c. kr. profesor v Ljubljani.
Franc Švara,
vikar v Šempolaju.
Franc Terseglav,
stud. phil. in urednik v Ljubljani.
Franc Thaler,
župan v Št. Ilju v Slov. goricah.
Današnja številka obsega 16 strani.
Za boHUke.
Vincencijeva družba pripravlja veliko akcijo v prid našim bolnikom po deželi. Podpira jo pri tem delu deželni odbor; obračamo pa sc tudi na druge kompetentne faktorje, proseč jih podpore. To vse pa nc bo dovolj, če ne bo sodelovalo ljudstvo. Organizacija bolniške strežbe na deželi je ljudska potreba, ki ne temelji samo na karitativ-nem čutenju, ampak ima tudi važno narodno-gospodarslco stran. Bolezen povzroča v socialnem življenju izgubo delavne moči in izredne stroške. Če so ljudstvo tc potrebe ne zaveda, če nc pomaga, če nekaj ne žrtvuje, s kratka, če ni ljudskega zanimanja za pričelo delo, bo malo uspeha.
Kmetijstvo napreduje in vedno redkejši so kmetovalci, ki bi rekli, če jc prej šlo po starem, naj pojde še v prihodnje. Zadnja gorska vas sc poslužuje novih boljših pripomočkov pri obdelovanju zemlje, za povzdigo živinoreje, mlekarstva, sadjarstva, za ra-cionelno izpečavanje svojih pridelkov. Tudi splošna izobrazba sc širi; vse jc željno predavanj, poučnih tečajev, šol. Povsod napredek, le z bolniki se ravna še po starem. To se pravi, ravnanje z bolniki je pri nas po deželi še zelo pomanjkljivo. Jc pa to najmilejši izraz, ki pa moremo rabiti. Nc trdim, da bi nc bilo dobre volje; ljudje privoščijo bolniku zdravje; čim preje okreva, tim preje bo dvojo rok za delo več pri hiši; preskrbijo mu celo nekaj zdravil in zdravnika, pa nc vselej in povsod; navadno odlašajo, da jc prepozno. Splošno se na zdravila, bodisi ta ali ona, naši ljudje precej zanašajo, in so hudi, če ne pomagajo. Zanemarja pa sc postrežba, zanemarja se vse ostalo ravnanje z bolnikom, ki je važen del zdravljenja. V premožnejših hišah se šc nekaj stori, a večina hiš ni premožna in ubogi bolniki so v času bolezni skrajni bedi prepuščeni. Kdo naj jim pa streže? Po letu jc vse na polju, vse pri delu. Doma ostanejo otroci, starci in bolniki; dostikrat so ti bolniki skoraj brez vseh moči, ki se v postelji komaj premaknejo, ki se niti muham nc morejo ubraniti. In bolniška soba, postelja, perilo, posoda, hrana, pijača? Vse nesnažno, zaduhlo in mračno, brez solnca, brez zraka. V takem položaju vidimo pogosto bolnike po deželi. Njih bolezen pa je lahko tudi nalezljiva in njih ležišče in sploh celo domovanje je pravo gnezdo škodljivih bolezenskih bakterij. Ni čudno, da imamo popolnoma okužene družine, hiše in vasi, v katerih mori jetika neprenehoma staro in mlado. Ljudstvo pa se udaja v svoji nevednosti v nespremenljivo usodo, češ, zoper jetiko ni zdravila. Povzdigniti je treba ljudsko liigijeno in jetikc bo takoj manj. To sc jc pokazalo drugod, zlasti na Nemškem, kjer se ponaša boj zoper tuberkulozo že z znatnimi uspehi.
Kdo naj se torej pri nas peča z bolniško strežbo? Tisti, ki ima za to čas in potrebno vajo. Zato pa jc treba bolniških strežnic in Vincencijeva družba v Ljubljani jim bo preskrbela potrebno izobrazbo. Vzgojili jih bodo zdravniki in vaje v deželni bolnišnici jim bodo dale praktično usposobljenost. Ljudstvo pa naj pošlje iz svojih vrst potrebnih moči, pripravnih ženskih oseb, zdravih, razumnih, nesebičnih, polnih veselja za svoj vzvišeni poklic, in naj jih prijavi v smislu oklica, katerega. je svoječasno izdal poseben odbor Vinconcijeve družbe. Vsaka večja občina naj bi imela vsaj po eno izurjeno strežnico. »Bo težko mogoče,« ču-jem marsikoga ugovarjati. Na južnem Nemškem je skoraj po vseh vaseh ta organizacija vzorno izvedena; tudi na
Gorenjem Štajerskem in Tirolskem sei gibljejo. Nekaj stroškov prevzame občina, nekaj okrajni zastop, — pri nas zdravstveno okrožje, — nekaj prispevajo posebna v ta namen ustanovljena dobrodelna društva, — pri nas imamo že konference Vincencijeve družbe, —< Marijine družbe, — bi imeli tudi pri nas jako hvaležen delokrog, — rcdov-< niče, ki hodijo na dom bolnikom streč, premožnejšim »proti nagradi, ubožnim brezplačno. Če sc stroški za bolniško strežnico tako razdelc, pride na posamezni zastop le malenkostna vsota, Lahko sc tej akciji pritegnejo tudi bolniške blagajne, v industrijalnih krajih tovarniška podjetja in tudi blagoduš-nosti posameznikov niso postavljene meje.
Splošno je' sedaj še težko reči, do kako visoke stopinje popolnosti naj se bolniška strežba v posameznih občinah povzpne. Treba jc v prvi vrsti zanimanja in poguma. Možje, ki imajo v občini kaj besede, pa tudi žene in dekleta naj se o tej stvari pomenijo. Geslo bodi: Naša občina mora imeti svojo strežnico! To naj sporoče v Ljubljano, kjer bo Vincencijeva družba pripravljena pomagati in posredovati z nasvetom in po možnosti tudi z denarjem; zlasti se nadejamo, da bo mogoče nekaj gojenk brezplačno sprejeti v tečaj. Dolžnosti in pravice strežnic se bodo morale podrobno v vsakem slučaju po< sebej določiti. Krajevno nadzorstvo nad strežnicami bode imel poseben odbor, ki se lahko že sedaj osnuje in naj bodo iz uglednejših občanov sestavljen; sprejmejo se vanj lahko tudi ženskej katerim je še prav posebno priporočati, da bi se zavzele za to človekoljubna delo. Strokovno nadzorstvo nad vsemi strežnicami pa bode imel osrednji od-< sek v Ljubljani, obstoječ le iz zdravnic kov, ki bo strogo pazil, da bodo strež-i niče natačno v smislu podane jim na-i obrazbe vršile svoj posel in nc morda prekoračile začrtanega jim delokroga in se spuščale na polje mazaštva.
Veselo torej na delo! Brez odloga v nedeljo popoidne na pogovor, ki ga naj skliče župnik, župan ali kaka druga oseba, ki ima veselje in zanimanje. Prvi korak bo s tem že storjen. Kar ste sklenili ali kar vam ni jasno, sporočite v Ljubljano, od koder smete z gotovostjo računati na moralno in po okol-nostih tudi gmotno podporo.
Dr. Franc Dolšak.
Konverzijo rente.
Občna denarna kriza na evropski celini in izven nje se izraža v stanovitnem in splošnem padanju državnih zadolžnic ter so še celo angleški »konsols« dosegli tako nizko stopinjo kakor še nikdar. Njih kurz, ki sc ni dosti izpremenil za časa burske vojske, niti ob drugih gospodarskih krizah, pada zadnje dve leti in pol vedno nižje ter je dosegel v letu 1910. kot najvišje in najnižje stališče 83'25, oziroma 78'25, v naslednjem letu 82'12, oziroma 76'87, letos prvega pol leta 79'12 in 76, v juliju pa 7475. Dosti na boljšem niso Francozi s svojo rento, ki se je gibala v sledečih mejah: leta 1910. 99'25 in 96'92, naslednje leto 97'70 in 93'52, letos prvega pol leta 95'57 in 91'75; v juliju jc bil najnižji kurz francoske rente 91'95. Nemška renta je padla od 84'50 kot najvišjega kurza v letu 1910., do 79'60 v letošnjem juliju. Pri nas jc pa nolirala majska — skoro istotako tudi avstrijska kronska renta — v letu 1910. najvišje in najnižje 95'60 in 92'80, lani 93'45 in 91 05, letos v prvi polovici leta 91'25 in 86'90; v juliju jc pa znašal najnižji kurz 87'—. V dveh letih in pol so padle naše rente ob 4', obrestovanju za 7'70%, nemške ob 31/-'" obrestovanju za 4 90%, francoske ob 3', obrestovanju za T50% in angleške ob 2'/»'/o obrestovanju za 7 25';. — Tak bi bii torej na svetovnem trgu položaj rent, ako ga izrazimo v štfig
Dr. Karol Verstovšek,
c. kr. profesor, drž. in dež. poslanec v Mariboru.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1012.
Glavni odbor »Slovenske Straže«:
Odborniki:
vilkah, ki govore brez vsakega olepševanja; na najboljšem stališču jc glede svoje rente Nemčija, za njo prideti Anglija in Francija, zadnja je Avstrija. O vzrokih, zakaj stoje naše rente tako nizko kljub visokemu obrestovanju, misli, da mi ni treba razpravljati, ker je bil o tem že večkrat govor na tem mestu. Važnejše je, da naj-brže še nismo dosegli najnižje stopinje, temveč smemo pričakovati, da pade šc pod 80 in bi v tem slučaju šc večja požrtvovalnost poštne hranilnice ne mogla rešiti in bi mogla s posredovalnim nakupom rentni kurz le za kratek čas podpreti, kakor tudi ni mogla zabraniti, da se je kurz ponižal od 95'60 na 86'90. Politika poštne hranilnice jc le povzročila, da je krušenje kurzov počasi napredovalo in se na daljšo dobo porazdelilo. Tako bo tudi v času, ki ga moramo, kakor razmere kažejo, po vsej priliki pričakovati. V mislih imam nova posojila, ki jih diktirajo kanali in kanoni v več kot stomilijonskih zneskih.
Pomisliti je pred vsem treba, da je naš denarni trg že prenasičen, da bi absorbiral novo posojilo, ki je bo zahteval finančni minister brezdvoma po novem letu, če ne že prej. Na inozemstvo se tudi ni dosti zanašati; Francija se je zavezala Rusiji za eno milijardo, druga država pa tako ne pride v poštev. Ostane torej naša država sama in bo moral finančni minister gledati, kako bo izhajal. Če bo izdal 4% posojilo kot dosedaj, ne bo imel uspeha ali bodo pa vsaj starejše *rente trpele vsled novih; če bo pa najel posojilo po 4'/2%, nastopi ista nevarnost, seveda v še bolj poostreni meri, ker bo vsak svoje 4% stare rente zamenjal za nove. No, s starimi rentami ministri ne plačujejo niti kanonov, niti bojnih ladij, pa je treba iskati novih potov, pomagati državi do denarja, hkrati pa varovati svoj financijelni ugled.
Tako pot predlaga v ugledni dunajski gospodarski reviji dunajski bankir Julij Schwarz in izvaja tako-le: Država bi lahko sedanjim lastnikom 4% rent dovolila za pol odstotka višje obrestovanje, ako vplačajo na 100 K rente 10 K v gotovini. Po prepisu bi se izpremnila 4c/o renta v 4ob neizpremenjeni imenski vrednosti 100 K. iTa nova renta sc ne bi smela pred pretekom 10 let konvertirati ali bi se pa morale take rente v slučaju pred pretekom 10 let izvršene konverzije poraču-niti s 110%. Lastniki 4% rent bi imeli 3 mesece časa za zameno in doplačilo. Treba je pomisliti, da bi ta ugodnost prišla v korist samo sedanjim lastnikom 4c/o rente in da bo dragocena premija, ki temelji v 4*/t% obrestovanju, pač prisilila skoro vse lastnike rente h konverziji na kvišku. Kdor bo hotel rento z višjim obresto-vanjem, bo rad doplačal zahtevanih 10 K; kdor pa ne, bo pač obdržal svojo rento ueizpremenjeno kot dosedaj. Kdor se bo poslužil ponujane opcijske pravice, bo s tem povzdignil svoje dohodke, renta bo zopet postala priljubljena in posledica bi bila, da bi se rentni kurzi krepko dvignili.
To je v kratkih besedah Schwarzov načrt, ki ima poleg velike enostavnosti še marsikaj dobrega. Sicer tudi ta načrt v celoti ni popolnoma nov, ker so se s podobnim projektom bavili že Angleži in je
Sred kratkim tudi nemški zakladni tajnik 7ermuth stopil s sličnim nasvetom pred nemško javnost. Uspeh Schwarzovega načrta bi bil ta-le: Ako računamo, da bi sprejela načrt polovica lastnikov rent pri 6 milijardah kronske in skupne rente, bi pridobila država okroglo 300 milijonov, kolikor bi najbrže znašalo novo posojilo. S tem se izogne država tudi odiju novih emisij z vsemi nevarnostmi kakšne ponesrečene subskripcije, ki bi ob sedanjih razmerah, četudi z višjimi obrestmi, ne uspela tako »sijajno«, kakor ona 29. januarja.
Precejšna kljuka jc seveda zaveza države, da ne bo nove 4l/2c/o rente pred pretekom 10 let konvertirala; s konverzijo bi si pač prihranila država nekaj milijonov na leto, povzročila bi pa tudi nov padec rentnih kurzov, ki bi najmanj toliko veljal, kolikor si prihrani na obrestih, da ne štejem izgube na ugledu. Vsaka konverzija navzdol jc pa coniiteor insolvence, četudi samo začasne.
Schwarzov načrt je bil predložen v obliki spomenice višjim finančnim krogom v pretres. Mogoče, da v kratkem kaj več o njem slišimo.	Dr. Č.
Ljudsko izobraževalno delo nemških KaioiiEaoov.
Najmogčnejšo trdnjavo nemških katoličanov tvori od rajnega voditelja nemških katoličanov Windthorsta ustanovljeno »Ljudsko društvo katoliške Nemčije«. »Slovenčevim« bravcem je delo te mogočne organizacije »Vollts-vereina«, več ali rnenj že znano. Ob letošnjem nemškem katoliškem shodu sc je tudi temeljito poročalo o delovanju.
Predsednik, tvorničar Brandts, v svojem otvoritvenem govoru naglaša, da se leta 1912 praznuje lOOletnica Windtliorstovega rojstva. Zadnje njegovo veliko delo jo bilo, ko je ustanovil »Ljudsko društvo«, ki šteje zdaj, ko zboruje na svoji 22. glavni skupščini, že 750.000 članov.
Windthorstov duh preveva Ljudsko društvo. V Italiji, Avstro-Ogrski, Švici, na Nizozemskem, Španskem, v Severni in v Južni Ameriki so ustanovili društva po vzorcu Ljudskega društva. Prod kratkim so prosili v Munchen Gladbachu celo Avstralci, naj se jim svetuje, kako naj se že ustanovljeno avstralsko »Ljudsko društvo« šc bolj izpopolni.
Po Brandtsovem nagovoru je poročal ravnatelj dr. W. Hohn jako obširno o delovanju »Volksvereina«.
Članov je štelo Ljudsko društvo koncem 1911. leta 690.119. Dohodki so znašali od julija 1912 na članarini 552.19482 mark, drugi dohodki so znašali 48.53812 mark, skupni dohodki torej 600.732-94 mark.
Izdalo se jc pa za vzdrževanje centrale v Munchen — Gladbachu 373.242 mark 69 fenigov, za podružnice in Za organizacijske in agitacijske urade 117.598 08 mark, za socialen arhiv v Be-rolinu, za vzbujo zanimanja za socialno delo med mlhdimi izobraženci nt za tajništvo dijaškega socialnega dela, katoliškim socialnim društvom, socialnim tečajem, za ustanove in odpo-slaništva 72.409 mark 33 pf. Lahko se je zato prispevalo hišnim zakladom v Berolinu in Monakovu po 18.000 mark in zalogi knjig 1482 mark 84 pf. Katoliško ljudstvo zna ceniti delo »Ljudskega društva«, kar dokazuje, ker je društvu pristopilo zopet 27.346 novih članov.
Ustroj organizacije društva je centralističen ves čas, kar obstoja. Dejansko je začelo društvo delovati, ko je postal avgusta 1892 sedanji glavni ravnatelj dr. Avguštin Pieper glavni tajnik, ki je ustanovil centralo društva, ki je pričela urejevati list »Katoliški svet«, gladbachski »Ljudski List« in socialno politično korespondenco. Koncem leta 1892. se je ustanovila socialno znanstvena knjižnica in posredovalnica za socialno delovanje. Takoj se jo pričelo agitirati za praktične socialne tečaje in se je centrali priklopil ljudski urad.
Po desetih letih, ko je vstopil dr. Pioper, je delovalo v centrali pet literarnih in govorniških moči, 8 knjigovodij in ekspeditorjev. Zdaj po nadaljnjem desetletnem delu deluje v centrali 16 literarnih in govorniških moči in deluje tudi šest deželnih tajnikov.
Prvo desetletje se je priredilo 8 splošnih, praktičnih socialnih tečajev v Munchen Gladbachu, Bambergu, Neisseju, Frciburgu, Dortmundu, Sclnvabisch Gniuntlenu in v Kolinu. V drugem desetletju je pa priredila centrala 30 specialnih tečajev, ki so se jih udeležavil duhovniki, rokodelci, trgovci, kmetje, uradniki, učitelji, tehniki, ki so se uvedli v socialno delo s posebnim ozirom na posamezne navedene poklice. V drugem desetletju se jc priče! tudi prirejati narodno gospodarski tečaj, ki traja po dva meseca in ki se ga je udeležilo nad 800 udeležencev, ki so se tako narodno gospodarsko izšolali, da je polovica udeležencev nastavljena kot tajniki raznih socialnih organizacij. Prvo desetletje smo iskali ljudi, ki bi hoteli socialno delovati, v drugem desetletju smo izvajali visokošolsko socialno izobrazbo.
Na ljudske plasti smo z govori in z letaki prvo desetletje vplivali proti socializmu. V drugem desetletju smo obravnavali trgovsko, finanč. in davčno politiko. Pričeli smo v drugem desetletju tudi smotreno apologetično delovati. V zadnjem desetletju smo ustanovili lasten apologetičen oddelek, ki sc peča z obrambo proti napadom na krščanstvo. Prvo desetletje so se ustanavljala stanovska društva, drugo desetletje smo jih izpolnjevali.
Poslopjje Ljudskega društva v Munchen Gladbachu je velikansko, ki ga štiri ceste omejujejo. Eno stran zavzema zavod za predstavljanje slik, ki sam zaposluje 12 uradnikov in uslužbencev, na drugi strani deluje tisarna z 8k obrtnimi delavci in dijaško socialno tajništvo z 10 stalnimi močmi, tretjo stran poslopja zavzema »Zahodno nemški delavski list« in tajništva zvez katoliškeh društev delavccv in delavk, ki zaposluje 9 literarno in govorniško delujočih moči in pomožne uradniške moči. V glavnem poslopju pa je nastanjena centrala in pisarne založništva društva.
Delo jc v centrali tako razdeljeno, da bi se posamezni zavodi lahko ločili, a delujejo skupno, ker so tako močnejši in ker je skupno delo najuspešnejše.
Društvo deluje med ljudstvom. Celo delo je zato tako uravnano, da imajo od društva korist najširši ljudski sloji.
Že pred 12 leti smo posojevali slike z izdelanimi predavanji. Sledil je kinematograf.
Med ljudstvo smo razširili od leta 1895 4,500.000 izvodov raznih clel, prvo desetletje okroglo 197.000, drugo cleset-letjo, in sicer v sedmih letih 4,400.000 izvodov, zadnji dve leti celo vsako leto okroglo 960.000. Kateri založnik naj bi nas ne zavidal? A naglašati se mora, da se jc 70 3 odstotka teh del prodajalo za ceno enega do pet fenigov, nadalj-ne cene so znašale pri 78 7 odstotkih izdanih del 1 do dvajset fenigov in pri 10 1 odstotka izdanih del je znašala cena manj kakor 50 fenigov in le 28 odstotka izdanih del je stalo nad eno marko. Kar stane več kakor 20 fenigov, se proda potom knjigotržcev spisi, ki ne stanejo 20 fenigov, se pa porabljajo na shodih kot poučno gradivo. Druge
kolportaže ne izvajamo. Naša zaloga občuje s 415 članov borznega društva nemških knjigotržcev, protestantski kolporterji in liberalne trgovine naročajo pri nas in celo socialno demokra« ško časopisje je prisiljeno, da hvali dela, ki jih izdajamo. To je mogoče, ker so dela naše zaloge znanstveno stvarna, nc zavijamo in ne obsojamo, marveč govore v naših delih razlogi in dejstva.
S pomočjo ljudstva se je doseglo, kar se je doseglo. Volja ljudstva zaposluje v Munchen Gladbachu vsak dan 160 ljudi!
Trike novice.
t Jugoslovanska strokovna zveza
je priredila minolo nedeljo na vrtu gostilne g. Lovro Aljančiča veselico v prid svoji blagajni. Pri veselici je sode-, loval moški in ženski pevski zbor dnu štva Svetega Jožefa ter društvena god« ha, ki jc svirala v splošno zadovolj-. nost. Članice ženskega odseka so v narodni noši prodajale šopke, razgledni« ce, slaščice. Tudi šaljiva pošta je imela mnogo posla, predno jc raznesla došla pisma. Otroci pa so imeli svojo zabavo z ribjim lovom, ki jc bil zelo bogat. Ve-< selica jo bila vrlo clobro obiskana.
t Premcmba posesti. Hišo umrlega gostilničarja Hladnika s Pristave je kupila ga. Ivana Schweiger za 14.800 kron. — Hišo g. Viktorja Kragl je ku< pil čevljar Lovro Tomazin za 5000 K.
t Iz občinske seje.-V torek se je vr-v šila prva občinska seja pod predsed« stvom novega slovenskega župana. Sprejelo sc je mnogo zelo koristnih predlogov za občino ter izvolili razni odseki, na primer vodovodni, stavbeni, gozdni, revizijski in pravni. Naprosil se lio deželni odbor, da pošlje deželne«, ga revizorja. Zelo umesten je bil pred-, log, ki ukazuje policijskemu nadzor« stvu slrogo paziti na policijske ure pa gostilnah in prepoveduje čez 10. uro pri odprtih oknih prepevanje, igranje na razna godala in godbo. Občinstvo ho« če imeti mir za potrebni počitek. —. Pričel bo poslovati posredovalni urad ob petkih od 11. do 12. ure, in sicer vsak drugi petek. — Sklene se preiskati vov dovod, ker še vedno primanjkuje voda po nekaterih hišah. Vodovodna dela so se oddala kleparju Kročiču. — V ob« čino se sprejmejo Ivan M^ndcljc, Ja« kol) Prcšorn in Anton Vernik. — Pošt« no ravnateljstvo sc naprosi za nov na« biralnik pisem, ki naj bi bil v bližini župno cerkve. — Uradovanje se bo vršilo v slovenskem jeziku, prav tako se napravijo samoslovenski napisi pa trgu.
t Sneg jc bil pobelil prve dni tekočega tedna vrhove naših gor. Redka prikazen v avgustu. Radi mraza se je žc mnogo živine, zlasti konj prignalo s planin v nižavo.
Idrijske novice.
i Pri avdienci ministra za javna dela se je zglasil tudi naš občinski za-stop in poslanec Gangl je v njegovem imenu vročil pismeno prošnjo za prispevek naši obrtni šoli. V prošnji pravijo, da so ustanovna sredstva premajhna, že sedaj izdatki močno presegajo prejemke. Zato naj minister globoke je poseže v žep, da naj prvo dolg poravna in zanaprej naj pa višjo letno vsoto nakloni, da ne pridejo zopet v zadrego. Ne vemo sicer, kako se bode prošnja rešila, gotovo bodo pa
LISTEK.
Dve sliki s FraicosKeoa.
Bil je ubijalec. Ni ubijal v pijanosti, ali morebiti v jezi zmešan in zmeden, bil je čisto navaden morilec po po-klicj, in število umorov je bilo nepre-šteto.
Nazadnje jc ubil zakonska Jory, moža in ženo s kladivom in ju oropal zadnjih štirih frankov, ki sta jih nosila zavite v žepni ruti. Prišla sta policista in ko sta ga hotela prijeti, jc enega ustrelil na mestu in drugega smrtno nevarno ranil. Oba sta bila oženjena in doma je plakala za njima polnoštevil-na osirotela deca.
Ko je stal pred porotniki, je neprestano robantil in ko je zaslišal svojo Bmrtno obsodbo, je zabrusil sodnikom v obraz: »Umazana banda!«
Sodniki, porotniki in poslušalci, vse so je oddahnilo, ko je bila sodba pri kraju.
In vendar! Na dan obsodbe se je drenjala oblast okoli tega človeka kakor ljubeznjiva mati, da mu olajša zadnjo pot skozi vrata večnosti in mu postelje ležišče v kraljestvu smrtne sence. Tri uradne osebe so ga zjutraj zgo-
daj ob štirih vzbudile in mu lahno za-šepclale: »Ljubi Zan, korajžo!« Nc izgubite zaupanja!«
Pomagali so mu, da je vstal in se oblekel in ga vprašali, česar si želi.
»Ruma in cigarct,« je odvrnil; in na mestu so mu prinesli stekleničico ruma in par cigaret.
In ko je videl, da ni nikjer nič več rešitve in da sc mu bliža ura smrti tedaj je njegovo telo strepetalo in zaželel si je duhovnika. Prišel je stari pater samo zanj in ječo so izpremenili v kapelico samo zanj; pater jc bral sveto mašo in Zan jc prejel sveto popotnico. Kakšna sreča!
Ko jc prišla strašna ura, je korakal ob njegovi strani duhovnik, ga tolažil, podpiral njegove omahujoče korake in odvračal njegov pogled od smrtnega noža na trpečega Kristusa na križu in ko je prišel strašni trenutek, sta se oba objela s solzami v očeh — na pragu večnosti.
XXX
Bil je priprost delavec, pošten in skromen, tak, kakršne srečate na cestah Pariza, ko se zapro delavnice in začno mestni stražniki prižigati večerne svetilke. Z dvajsetimi leti je služil vojake in sukal meč za svojo domovino; s 2f<. loti se je oženil in njegova dru-žinica ie leto za letom rastla.
32 let je neprenehoma delal, iz-vzemši nedelje, od jutra do večera kakor mravlja in služil v potu svojega obraza kruh svoji družini.
Prišli so nanj hudi časi; beda, siromaštvo, bolezen, brezposelnost so predle niti tega življenja ali vendar pek, mesar, zdravnik in davkar, vsi so prejeli točno svoje plačilo.
A prišla je ura, ko mu jeroka oslabela in se njegov hrbet sključil, ko je telo izgubilo svojo moč in začelo koleno klecati. Prišel je zdravnik delavnice in mu čisto suho povedal: »Durand, starost je tukaj, vaše telo je izdelano do kosti in vaši dnevi so šteti.«
To jc bil začetek konca. Durand je zapustil delavnico. Skozi tri meseca so mu plačevali celo dnino, naslednje tri mesece pa le polovično, potem so prišli na vrsto prihranki; in ko ni bilo več vinarja v hiši, se jc začel Durand z milim obrazom ozirati po skromnem stanovanju, po skromnih okraskih, po ljubih spominkih, po pohištvu, ki si ga je sam napravil, po vsem, kar mu je bilo milo in drago v njegovem trudupol-nem življenju. In ko ni bilo ničesar več v hiši, je med bruhanjem krvi komaj slišno zamrmral: »Žena moja, no gre več, mora biti! Povej zdravniku, naj mi napiše izkaznico za bolnišnico!«
Zvečer ga je odpeljal bolniški voz v bolnišnico.
Nikar v tretje nadstropje,« je dejal asistent v bolnišnici, »temu se pač vefl ne splača, v štirih dneh je zrel.«
Prinesli so ga v bolniško sobo, kjef je stalo 112 postelj in 112 trpinov, odločenih za smrtno žetev. Postrežnicc sa imele tu lahko delo: treba je bilo ta izsušena telesa samo nadzorovati in te vrste postrežnice nimajo srca, še manj pa ljubezni do dela.
Durand ni imel vinarja in zdravnik ga je obsodil k smrti; ležal je kakor paket v svojem kotu, ki samo čaka, da ga jutri ali pojutrišnjem odne-so in ne dela več napotja. Da se ni preveč dolgočasil, mu je vrgla postrežnj-ca na postelj par številk zloglasnega 11" sta »Lanterne«, edinega časopisa, ki je bil v hiši dovoljen.
Duranda je mučila strašna žeja in zaprosil jc pomarančo. »Pomarančo? To ti prinese lahko tvoja žena v četrtek.«
»V četrtek, prosim vas, nikarte, v četrtek se ne bova več videla.«
Ko jo začutil, da gre z njim proti koncu, je zaprosil kot veren Bretonec duhovnika. Duhovnika zahtevati v tej hiši brozsrčnosti in brezčutja je pravo junaštvo! Od vseli strani ti reže hladni in greli obrazi, ki vero zaničujejo, v
Čudno gledali pri ministrstvu, ko zvedo da je dežela pripravljena podpirati take šole, a idrijski zastop od dežele odklanja denarno podporo. Na eni strani kazati čudno nobleso, na drugi strani pa tehtati milosti, se nekako čudno vidi. Znano je, zakaj tako delajo. Deželni odbor zahteva tudi pouk v verstvu in vse obrtne šole na Kranjskem, tudi v Ljubljani ga imajo, le Icl-driia dela izjemo in nc mara duhovnika pri obrtnih in kupčijskih vajencih. Ne zaveda sc, ali vsaj noče sc zavedati, Ja tako škoduje na vse strani. Prvič mojstrom in trgovcem. Ako sc vajenec zaveda, da bode enkrat od svojega obnašanja odgovor dajal Vsegavednemu in ne samo svojemu gospodarju, ki mu lahko skrije, ali ga goljufa, bode pač vefetneje vršil svojo nalogo in ga skušnjava, do. bi kaj vzel, ne bo zapeljala tako hitro. To jc okusil prejšnji župan sam, ko je odgnal kateheta iz obrtno šolo. Ravno takrat je preiskava dognala, kako sc jc v njegovi odsotnosti delalo z njegovim premoženjem. Morda bi ne bil prišel v sedanji položaj s svojo prodajalno, ako bi bili njegovi uslužbenci malo bolj verni. Drugič škodujejo s takim postopanjem svojim vajencem. Znani najnovejši zgodovinar piše: »Pouk v cerkveni zgodovini jc zelo važna točka v splošni izobrazbi. Bistri razum, ker ga seznanja z mnogimi merodajnimi dogodki; blaži mu srce, ker mu predočuje lepe zglede vsakovrstne popolnosti in vsakovrstnih čednosti, pospešuje oduševljenje za vso lepo in vzvišeno, ker opozarja na sijajno uspehe plemenitega človeškega delovanja«. Koliko stori morala za izboljšanje človeške narave! Vsega tega oropajo naši mestni očetje svoje mlade prihodnje meščane in ko enkrat dora-stejo, jim gotovo ne bodo hvaležni. Tretjič imajo škodo davkoplačevalci. Ko bi dežela prispevala le 500 Iv za našo obrtno šolo, bi gotovo ne bil tak primanjkljaj in bi se prav lahko s sedanjimi sredstvi izhajalo. A nekaj mož si jc vteplo v glavo, da morajo svobodomiselnost. do skrajnosti speljati in nekateri jim slepo slede iz nevednosti ali strahu, zato je pa tak uspeh, da morajo moledovati za podpore, katerih bi ne bilo treba. No, radovedni smo, kako ministrstvo prošnjo reši! Za enkrat jo bilo zelo poniževalno za naše mesto.
KULTURNOBOJNO RAZPOLOŽENJE V AMERIKI.
Svobodomiselci so pričeli šariti tudi v Ameriki. Framasoni, svobodomiselci in radikalei pripravljajo kulturen boj. Zadnje čase napadajo katoliško cerkev, kar le morejo in sc seveda poslužujejo starega orožja, obrekovanja in zavijanja. Ustanovila se je celo posebna družba, ki dela na to, da se katoličani izpodrinejo iz javnih zastopov in uradov. Amerikanski katoličani pa še niso dovolj organizirani in polagajo premalo važnosti na organizacijo in na socialno delovanje.
BOJI V OSREDNJI AMERIKI.
»Sun« poroča iz Paname, da so umorili v Nicaragui 50 amerikanskih mornarjev.
Sesianek istrskega hrvatskega katoliškega dijaštva.
P a z i n, 30. avgusta 1912.
V soboto, dne 24. avgusta, je imelo hrvatsko katoliško dijaštvo v Istri svoj letošnji sestanek v prijaznem Bcr-mu blizu Pazina.
Ob osmih je daroval sveto mašo č. gospod Anton Janko, kaplan puljski in senior akadom. društva »Dobrile«. Po sveti maši se jc podalo dijaštvo v prostore beramskega mladeniškega društva, kjer ga jo prisrčno pozdravil kon-zistorijalni svetnik in župnik beramski gospod Josip G r a š i č.
Predsednik akadem. društva »Dobrile«, pravnik Josip S i r o n i č sc jc zahvalil gospodu župniku za lope besede ter otvoril sestanek. Posebno ga veseli, da more pozdraviti zastopnika bratov Slovencev, brata bogoslovca Franca iti Andreja Gabrovška. (Navdušeno ploskanje. Klici: Živeli Slovenci!) Pozdravlja tudi učiteljiščni-lce, ki so prišli letos v tako lepem številu na sestanek.
Nato se je izvolilo predsedstvo sestanka. Referiral jc abiturijent Otmar P a v 1 i n i č o temi: »D i j a k in socialno vprašanje v Is t r i«. Katoliški dijak so mora poglobiti v študij socialnega vprašanja. Toda ne zadostuje samo temeljita teoretična izobrazba, ampak naš dijak se mora pripraviti že zdaj, kako bo pozneje v življenju čim uspešneje deloval med ljudstvom. Zato priporoča referent, naj bi dijaki v počitnicah potovali po Istri, da bi (ako mogli boljše spoznati ljudstvo in predlaga v svrho realizi-ranja te misli primerno konkretno resolucijo.
Referent je predložil še drugo resolucijo, v kateri se prosi naša duhovščina, naj bi svoje knjige poljudne vsebino blagovolila prepustiti akademič-nemu društvu »Dobrili«, katero jih bo potom razdelilo novoustanovljenim mladeniškim društvom. Po končanem referatu je otvoril predsednik debato, ki jc bila zelo živahna.
Pri obedu je g. Grašič nazdravil istrskemu katoliškemu dijaštvu, ki se neustrašeno bori za sveto ideale velikega biskupa Dobrile. Prepričan je, da bo katoliško dijaštvo s svojo akciio uspelo. Njegov cilj je vzdržati in utrditi v ljudstvu vero naših očetov in ohraniti ga nravno nepokvarjeno. IIočc ga narodno o,svetiti in mu pokazati, da ima tudi on pravico do obstanka. Naše vrlo dijaštvo si je stavilo za nalogo tudi proučevati gospodarsko vprašanje, cla bi tako moglo ob svojem času pomagati ljudstvu k boljši bodočnosti. Ako bo naše ljudstvo katoliškega prepričanja, ako bo ljubilo svoj jezik in ako bo trezno in varčno, tedaj mu bo kmalu zasijala zarja boljše bodočnosti. Lahko bo kljubovalo napadom svojih sovragov ter si zagotovilo obstanek.
Popoldne ob treh je bil občni zbor akademičnega društva »Dobrile«. Predsednik Josip Sironič prečita došle brzojave in nato cla besedo bogoslovcu Andreju Gabrovšku, ki v imenu »Slovenske dijaške zreze« pozdravi
navzoče dijake. (Navdušeno ploskanji.'. Klici: Živeli Slovenci!) Konstatira, da istrsko katoliško dijaštvo nikakor ne zaostaja za slovenskim. Kakor so se sloven. katoliški dijaki sešli v Kropi, de. proučavajo gospodarske razmere mecl ljudstvom ter se posvetujejo, kako bi se zopet mogla dvigniti domača mala obrt, tako so tudi istrski katoliški dijaki sklenili, da bodo že bodoče leto potovali po Istri ter študirali gospodarsko razmere mod našim ljudstvom.
Zatem jc pozdravil predsednik zastopnike raznih društev, kakor Svece-ničke zajednice, Hrvatske škole, Katoliškega Sokola itd. Izrazil jc posebno veselje, da so je oglasilo za vstop v »Dobrilo« lepo število novih članov, ki so pripravljeni delati po svojih močeh, da bo društvo doseglo svoj plemeniti namen. Sledilo je poročilo tajnika. Društvo jo ustanovilo lansko leto 15 mladeniških društev. Imelo jc živahno dopisovanje s temi in še drugimi društvi, organizacijami ter osebami. Nabavilo si je tudi knjige in pisan-kc zl prirejanje analfabetskih tečajev. V novoustanovljenih društvih so imeli člani »Dobrile« tudi preda-vanja. Za tem poročilom je sledilo poročilo blagajničarja in knjižničarja. Po končanih teli poročilih je bilo sprejemanje novih članov in imenovanje se-niorov društva.
Novi odbor za bodoče loto se je konstituiral takole: predsednik: bogo-slovec Rožo Milanovič, podpredsednik: Otmar Pavlinič, tajnik: bogo-slovec Ante Marčac, pocltajniki: bogo-slovec Ivan Variola, ter abiturienti: Liberat Defar, Ivan Dukič in Vladimir Sironič, blagajničar: bogoslovec Josip Kočijan, revizorji: bogoslovec Sime Pi-cinič in abiturient Vekoslav Gortan.
Eventualija: Spremeni se naslov društva. Odslej so bo imenovalo: »Akademsko društvo Dobrila«. Na predlog g. Antona Cigole, načelnika dobrinj-skega Katoliškega Sokola, se je še sklenilo, da se bo po mladeniških društvih, kjer bo to mogoče, ustanovila sekcija Katoliškega Sokola.
Po eventualijah jc imel predsed-nik zaključni govor. Na kratko je razvil program za bodoče leto. Največjo skrb moramo posvetiti mladini, posebno moški. No bomo imeli veliko koristi od knjižnic in govorov, ako ne bomo poprej mladino organizirali. Najprej moramo ustvariti generacijo, ki bo z veseljem prijela knjigo v roko. Do zdaj se knjige še jako malo čitajo. Zato moramo začeti z dobrimi časniki, s predavanji s skiopti-k o n o m itd. Predsednik se še zahvali vsem dobročiniteljem in podpirateljem akademičnega društva »Dobrije«, posebno naši požrtvovalni duhovščini ter zalkjuči občni zbor z željo, naj bi nebo blagoslovilo začeto delo.
Tako smo dovršili svoj letošnji sestanek. Da je vse tako lepo uspelo, zato ima največ zaslug č. g. konzistorialni svetnik in župnik beranski, Grašič. Brez njegove pomoči ne bi se sestanek tako lepo obnesel. Prisrčna hvala požrtvovalnemu gospodu! Moramo izreči zahvalo tudi g. šolskemu voditelju v Bermu Francu B a r b a r i č u ter gospodičnam Franciki Grašič in Emi
H o č o v a r , učiteljici na čipkarskem tečaju v Bermu, ki so se toliko trudili, da bi nam kratko bivanje v prijaznem Bermu bilo čim prijetnejše.
Polni svetega navdušenja in krasnih načrtov za bodoče naše delo med milim nam narodom se vračamo domov s trdnim zaupanjem, da bomo svoje načrte z božjo pomočjo in s pomočjo naših prijateljev ter vernega ljudstva srečno izvedli. Pred štirimi tedni je tožil nek naš inteligent, ki je seveda, kakor sam trdi »prepričan katoličan«, da se je mlajša duhovščina odtujila narodu, cla uvaja v Istro »kranjski prepir«. Važne so besedo, ki jih jo šo izrekel ta »katoličan«. Navajam jih dobesedno: »Gospodo, ne mislite, da čete u Kristu p r e p o r o d i t i narod !« Tako misli dotični gospod, a mi smo trdno prepričani, da bomo edino v Kristusu preporodili narod! Edino v senci križa bo istrsko hrvatsko ljudstvo postalo močno ter ho lahko zmagalo vse svoje sovražnike. Neutrudno hočemo delati za naš mili narod v Istri v katoliškem duhu pod geslom velikega biskupa Mahniča: »Sve za vjeru i za dom.«
»Dobrilaš«.
Naše slovensko katoliško dilašivo.
Sestanek pododbora S. D. Z. za ribniški okraj je uspel vrlo dobro. Bil je to četrti sestanek, navzočih je bilo do 40 tovarišev. Sestanek je otvoril tov. bog. Franc Lovšin, pozdravil g. župnika Travna, g. učitelja Mežana, nadalje g. občin. svet. Lavrenčiča, ostale občin, svetnike iu vse zbrano dijaštvo. Prešel je na dnevni red in oddal besedo tovarišu Francetu žužku, ki je predaval o: Kat. nar. dijaštvu in njegovi glavni nalogi. Izvajal je, da je katoliško dijaško gibanje med nami sad dela, bojev in naporov dr. Antona Mahniča, in zato je katoliško dijaštvo dolžno delo verske izobrazbe in probujc mod ljudstvom nadaljevati. Dalje jc povdarjal nalogo slovenskega dijaštva napram ljudstvu. Predavatelj je grajal pomanjkanje idealizma pri nekaterih. Želi več navdušenja. V tem oziru se lahko učimo od Hrvatov. Dalje jc šiba* predavatelj one dijake, ki se kažejt samo ob manifestacijah, sicer se pa li zmenijo za naš program absolutno nič S takimi bomo iz naših vrst p o m e d 1 i! (Veliko pritrjevanje.) Predavanje je bilo sprejeto z odobravanjem in i., predsednik Lovšin je otvoril debato, pri kateri se je oglasil tudi sam in menil, da preveliko navdušenje časih tudi ni potrebno. Gospod župnik Traven je repliciral in dejal, naj nam bo geslo: Hrvaška navdušenost, pa slovenska delavn n o s t! (Bravo-klici. Tako je!)
Nato je sledilo predavanje tovarl-*ša bogoslovca Stupice; Socialni problem v Zupančičevi »Dumi«. Predavanje je bilo kratko, a jedrnato in zelo globoko zasnovano. Naj bi se objavilo! Potem se je razvil vesel komerz v Lavrenčičevih prostorih.
Prav lepa hvala gospodu Lavren-čiču in za prijaznost vrlim Sodrašča-nom! Z Bogom za narod!
katerih vzbudi že sama ta beseda smešni krohot in zaničljive zbadljicc. En sam duhovnik za 800 bolnikov! Duhovnika klicati, ki stoji neprestano pod nadzorstvom kakor vagabund med bajoneti, ki sme le tedaj pristopiti k bolniku, če mu ta poda uradni izkaz zavoda, ki ga mora sam lastnoročno podpisati, kaka predrznost!
Durandova duša je žc stala na moji duhov, njegovo oko se je že skalilo in sedaj zahtevajo podpis in uradno izkaznico. Mučen ocl strašnih bolečin je trepetal od groze in strahu; postrež-nica buli vanj, kaj ali se hoče maščevati zaradi njegove prošnje, ali mu nc misli odtrgati še kozarca vode od posušenih ustnic?
Asistent v bolnišnici je imel prav. Durand jim ni delal sitnosti. Umrl je še tist« noč ob enajstih ponoči. Umrl jc brez ruma in cigaret, brez spovedi, brez maše in brez obhajila. Umrl jc stari delavec, ne da bi ga podpirala duhovnikova roka na strašni poti; umrl je z mislijo na svojo ženo, na mlado tlečo, na svojo dušo, ki je hrepenela po tolažbi in krepilu zakramentov. Ugasnil jc zapuščen in pozabljen sredi te množice, par korakov preč od po-strežnice, ki se jc smejoč in šaleč zabavala z bolniškim slugo. Ni mu usmiljena roka obrisala smrtnega pota raz njegov obraz, umiral je brez molitve, brez tolažbe, brez poljuba svetega križa!
XXX
Francija, Francija, kam drviš, kaj Je naredila s tebe iu s tvojih sinov pe-
ščica blazmkov, ki pa zase zahtevajo mehke in usmiljene roko usmiljeno sestre. Francija! Srečni morilci!
Po Pierre 1' Erniste.
Hmal uja usi brauc »Dana« prfrknen.
Kulker svet bi kunšten ratuje, al kokr prauma: kulker svet bi napreduje, tulk več nasreč se zgudi, tulk več Idi sc puškuduje al pa clu ukul prnese.
Lepu vas prosem! Kdaj sc je prejšne čase, tekat, ke šc ni blu železne, slišal al pa bral, de b dva utaka skp trčla? Kdaj se je slišal, de b se ker iz autumubilam putouku al pa ubou, dokler še nisma mel autumubilu. In de b ker iz zrakuplova al pa iz letalnga stroja dol na zemla padu in I s ude pulomu, tud na vem, de b kdej šlišu,
duklr se nisa Ide vuzil pu zrak iz zraku-plovam al pa letalnem strojam.
Teh nasreč b ush na blu, če b svet ustou tak, kakršen je biu pred stu in stu letem.
Vojska sa že res velik Idi že ud nekdi spraule na un svet. Al vojske sa za en del putrebne že zatu, de ta al pa un du kašne medalje pride, zatu nej b, kar se vojsk am tiče, ustal tku kokr je blu. Drgač je pa iz železneam, zrakuplovem, letalnem strojem in autumubilem. Vse tu nej b se kratk in mal udpraul in dol prnesl.
No, pa nazadne še tud tu ni Buh ve kašna nasreča. Zavle železne, letalneh stroju in autumubilu na u še tku hmal Idi zmankal, ke tu sa use glih le pusamezn slučaji, ke se sm pa ke učaseh prpeteja. Ta narhujš nasreča za zdejšn stuletje je in ustane prouzaprou »Dan«. »Dan« je tista nasreča, iz kera se na morja mert ne Jetaln stroji, nc autumubili, nc žcleznce in tud ne kuga, vojska in lakuta. »Dan« je prouzaprou tista nasreča, ke zna pučas Idi tku iztrebt iz tega sveta, de uja redk kokr kašnga reunga kmeta rž, in šc tist kar jh u pr žeulejn ustal, uja več al ran prfrknen in prsmujen.
In za kua b biu glih »Dan« taka nasreča za ta svet?
Ni še Buh ve laiku douli ud tega, ke sm brau u »Dane, kuku ratuje pr ludstu čez dali bi prlublen list. Kuku ga Ide nestrpen prčakujeja, ket ta narbl unifurmi-ran, ta narbl neudvisn, ta narbl zanimiu in ta narbl putreben list na svet. Brau sm u »Dane«, de Ide na morja prčakat, ke dubeja list u roka, de b pršli iz nim du duma, de b sc duma usedi lepu za miza in
ga lepu pr črnmu kufet iz legnatja bral, ampak de ga kar na cest uzameja u roke in ga pu pot, ke greja naprej, bereja,
Holt- tula pa na u dobr za Idi, sm s mislu, ke sm tu brau! Če gre člouk naprej, more gledat predse al pa pud noga, de se kam na zaleti al pa sputakne in telebne pu tleh kokr je douh in šrok. Jest tu vem iz lastne skušne. Le pušlušajtef
Tu je blu še u tistm čas, ke sm hodu K svetmu Jakub u «redut pud ranega ge-spuda prefesar Močnka u šula. Enkat me je prašu gespud prefesar Močnk ajnmal-ajns in jest sm ga znou tku lepu iz glave kokr očenaš. »Dobr s puvedu, Pepe!« pu-hvalu me je zato gespud prefesar. »Ke a tku priden in se tku lepu učiš, te um pa dau tlela ene lepe bukle za brat, de na uš zmeram tiču u šulskeh buldeh, ampak s tud mal glava razvedru in pukratkučasu,« in gespud prefesar Močnk je segu u varžet in m pumulu »Lažniuga Klukca« pud nus.
»Lažniu Klukec« je biu pa soje čase glih tku dobr unifurmiran, glih tku neub-hodn potreben in zanimiv, kokr dandanašn »Dan« in jest glih tku, kokr zdej brauci »Dana«, nism mogu tekat prčakat, de b pršou dam in »Lažniuga Klukca« lepu duma brau, ampak brau sm ga kar iz šule pu pot. En čas je še šlu dobr, kar naenkat t pa butnem iz nusam u tist štant na svetga Jakuba trge, na kerem je tekat Maculini-tuka karatni, pehtranuve štrukle, cvebaste turščne stručke in u jesen še pečen in kuhan kostajn pu vrh predajala. De sm tekat zagledu sedem sonc naenkat, m ni treba še pusebi prpoudvat, ke tu je že marskdu sam puskusu in se iz nusam kam I zaletu, čc prou nc glih zavle ?>Lažniu£a
Štajerske novice.
S Shoda S. K. Z. V Podgorju pri Slovenjgradcu se vrši jutri, 1. septembra, po ranem svetem opravilu v cerkveni hiši shod S. K. Z. — V Škalah pri Velenju se vrši v nedeljo, 8. septembra, po ranem opravilu v bralni sobi shod S. K. Z. Na obeh shodih govori poslanec dr. Verstovšek.
š Nova župana. Za župana v Št. Petru v Sav. dolini je bil izvoljen deželni poslanec g. Alojzij Terglav. — V Planinski vasi v brežiškem okraju je županom izvoljen posestnik in gostilničar Jože Perčič.
š Izvoljen je za načelnika kraj nega šolskega sveta v Jarenini Slovenec Anton Drozg. Prejšnji načelnik nemšku-tar Reiningcr je propadel.
š Razpuščen občinski svet. Brežiško okrajno glavarstvo je razpustilo mestni občinski zastop brežiški. Za komisarja jc imenovan bivši župan Fa-lescliini.
š Pravico javnosti je podelil na-Učni minister dvorazredni dekliški trgovski šoli v Celju za leta 1911 do 1914.
š Celjska nemška hranilnica je darovala letos iz svojega čistega dobička v nemškonacionalne jiamene okroglo 32.000 K.
š Osebna vest. V Celju je praznoval te dni c. kr. višji davčni upravitelj gospod Leopold Hasenbuchel iOletnico službovanja.
š Bizeljsko. Pišejo nam: Bizeljanci bomo imeli letos slabo leto. Vsled deževja in drugih vzrokov se nam je naselila v vinogradih plesnoba (oidium) in napravila velikansko škodo, posebno ako je kdo zamudil pravočasno žveplati. Nekatere zgodnje sorte, ki so ob tem času že po navadi zrele, so sc komaj začele mehčati in barvati. Edin naš up je še, da bo ugodtoo vreme v mesecu septembru popravilo to, kar je doslej zamujenega.
š Nesreča. Iz Konjic: Pri gradnji ceste Konjice—Oplotnica zaposlen delavec Mihael Godec se je s polnim hun-tom s tako naglico peljal po tiru, da ga je s huntom vred z močjo zagnalo v stran. Prišel je pod hunt in bil težko ranjen. Spravili so ga v bolnišnico Rdečega križa.
š Zlobnost. Na progi južne železnice tik pred tunelom Lipoglava pri Ponikvi je nek zlobnež izdrl varnostno tablo in jo s stebrom vred položil preko tira. Zraven tega je na tir nanosil še velike kupe kamenja. Železniški paznik je stvar še pravočasno opazil, drugače bi se bila zgodila lahko večja nesreča.
š Najden mrtev otrok. Iz Središča
Eoročajo: Te dui so našli v Obrežu ob ravi mrtvega, komaj nekaj dni starega otroka. Po prepričanju sodnijske-ga zdravnika je mati vrgla otroka živega v Dravo. Orožništvo išče zdaj to Ijubeznjivo mater.
š Pri pogrebnem društva »astav-Ijencev južne železnice v Mariboru so prišli, kakor se nam poroča, na znatne poneverbe. Izkazalo se je, da primanjkuje v blagajni čez 2000 K. Poneverbe je sumljiv železniški 261etni oženjeni pisar Anton Rakuscha, rodom iz Maribora, kateri je pa, ko je okrožno sodi-
Klukca«; in še dons mam tlela na nos Irmf, ke se m na u zgubu use žive dni.
Ta moja lastna skušna nas uči, de je O&vara za čluveštu usak tku prlublen list, kokr je »Dan«, ke člouk na more prčakat, de b ga brau duma, ampak ga bere kar na cest naprejgrede. In nism se bavu zastojn nasreč, ke jh zna »Dan« med nam Sluven-cem prouzročet. Kene, nas Sluvencu je že tku mal; zdej nej se jh pa še ud teh zavle »Dana« ene pu pubije, pol nas u pa še pu tnn. In tu se u gvišn zgudl, čc se preh na najde kasna pumoč. Letje! Un pundelk že na use zgudi me jc začel tku preklican trgat pu čelusteh, de sm mogu očeš nočeš letet na usa muč h »Balone« u štarija zube plumbirat — tu se prau: tiste lukne u zu-beh iz vinam zalit, kc sa m delale prglau-ce. Ke ja čm tam pred Prešernuva kavarna za vuda zavit, pa zagledam gespuda dohtar Laha, ke je na tisteh rantah slonu in tku neki klavern gledu tisti gnojnea, ke se je valila pu grabne.
Kua pa uni tlela tku zamišlen sluneja in gltdaja u ta gnojnea? A ta duh nč nhnga nusa na šenera? Pa kokr vidm, maja črna pinta; pa ne de b za kašnem surodnkam žalval?«
»Eh, kaj surodnki! Za braucem »Dana« žalujeml Sej s mende brau unkat u »Dane«, de je tku prlublen, de ga Ide kar pu cestah, ke greja naprej, bereja, in glej, glih zdela sta se tlela na flečkajnarskem muste, ke rta bla u »Dan« zavervana, spet dva iz glavam skp zaletela in s tku mežgane pretresla, de sa mogl uba iz rešilnem vuzam u bulnišnea pelat. Lepu te prosm, če u šlu ie en čas tku naprej, u mou usak, ker »Dan« bere, mežgane pretresene. Žc zdei
šče uvedlo preiskavo, neznano kam pobegnil.
š Smrtna kosa. Umrl je v Laporju v mariborskem okraju posestnika sin M. Polanec. Služil je pri 47. pešpolku, pa so ga morali zaradi bolezni odpustiti. — Na Ilumu pri Ormožu jc umrl po daljši mučni bolezni bivši maribor. posestnik Jožef Trop v precej visoki starosti. — V Braslovčah je umrl posestnik Anton Travnar p, d. Obroša. — V Župelevcih pri Bizeljskem je naglo-ma umrla posestnica in gostilničarka Bara Radanovič. — Pri Sv. Ahacu v Loščali pri Ilajhenburgu je umrl posestnik Franc Radej.
š Pišece. Tukaj je pred kratkim obhajal oče Podvinski s svojo ženo zlato poroko. Njen sin župnik g. Ant. Tod-vinski ju je poročil.
š Umrl je v Mariboru Franc Zvveif-ler, sin ravnatelja tukajšnje sadje in vinorejske šole za poškodbami, katere je dobil kakor smo poročali, vsled za-strupljenja s svetilnim plinom.
š Vlomili so tatovi v občinsko pisarno v Eggenbergu pri Gradcu. Ukradli so okrog 130 K denarja.
š Zahvala za prenočišče. V Zveri-njaku pri Brežicah je dovolil posestnik Vučanjk nekemu neznanemu človeku v svojem gospodarskem poslopju prenočevati. Prihodnje jutro je pričelo poslopje goreti in je pogorelo do tal. Nc-znaucc je gotovo ponoči kadil in tako povzročil ogenj. Škoda, ki jo je ogenj napravil, znaša več kot 2000 K.
š Grozna družinska drama se jc zgodila v četrtek zjutraj v Gradcu. V Grieskirchnu na Zgornjem Avstrijskem sta že dalj časa živela zakonska Vencel in Marija Wojtech. Wojtecho-va žena, ki je bila že enkrat omožena, je imela iz prvega zakona hčer, katera je imela zdaj malo trgovino v Gradcu. Zakon z Wojtechom pa je brez otrok. Z možem se nista nič kaj dobro razumela. Zato se je žena sklenila po 28 letih zakona preseliti od moža k svoji hčeri v Gradec, kar jc pred par tedni tudi storila. V sredo popoldne pa ji je. mož iz Grieskirehna poslal pismo, v katerem jo roti in prosi, naj se zopet povrne k njemu. Ko je v četrtek zjutraj Wojtechova stala sama v hčerini trgovini, je naenkrat stopil notri nek mož, v katerem je spoznala svojega soproga. Ona se ga je zelo prestrašila. Mož jo je nagovoril in rekel: »Marija, zakaj si mi to storila?« V tem trenutku pa je tudi že potegnil nož ter ji prizadjal ž njim osem sunkov. Zena se je v krvi zgrudila na tla. Nato je še sam sebe llkrat zabodel. Pri zadnjem sunku je roka že omagala. Naslonil je nož ob zid in si ga porinil v prsi. Nato se je tudi sam zgrudil. Rešilni voz je oba težko ranjena zakonska spravil v bolnišnico. Težko, da bodeta okrevala.
š Zastrupljene ovce. Ovce posestnika Rančnika na Paki pri Konjicah so prišle na paši večkrat tudi na travnik soseda Brečkota. To je jezilo Brečkoto-vega sina Štefana. Ko so se te dni ovce pasle brez nadzorstva, se je splazil Štefan k njim in jim dal jesti zastrupljenega kruha, vsled česar so vse poginile. Brcčko jc naznanjen oblastim.
š Aretovan vlomilec. Ljutomer: Že dalj časa so se dogajali razni vlomi in tatvine na Ljutomerskem, Radgonskem
skor na najdeš več čluveka, ke bere »Dan«, de b biu pr zdrau pamet.«
»Za kua pa tku zanemiu pišeja? Sej sa sami uržah te nasreče!«
»Jest na morm drgač! Kokr jest kej napišem, pa nej u dougu ket morska kača ali pa kratk ket žeulejne »Merkurja«, Ide kar planeja pu tistem in tku sa nasreče neizugibne. Lej, zdej sma naručen pr Vo-spernikc u kavarn na »Sluvenca« in na »Sluvensk Narud« in plačama za uba skp deset krajcerju na mesc. Dubema jh čez tri dni pu tistem, kc vn prideja. Tiste liste pol zrežema in ta bulš rči vn puberema in jh u »Dane« purabma. Člouk b mislu, de taka reč na u ulekla; pa glih tku uleče, ke u »Dane« se usaka reč leuš prezentera, kc je neudvisn list in pa ta narbulš unifurmi-ran. Zdej pa glih premešlujem, kuku b naredil, de b te nasreče prepreču in »Dan« saj tulk ldcm prskutu, dc b ga na bral več pu cest; pa m nč pametnga u glava na pade.«
»Oh, veja kaj, gespud dohtar. A ni škoda tulk gnarja vn metal usak mesc za »Sluvenca« in za »Narud«, ke lohka dubeja za en zeksar en ceu letnk »Naruda« tamla za vudo pr tandlari, in star je tist letnk tud ta nar mn že eneh deset let. Če tistga zre-žeja, uja mel en lep čas zadost štofa za »Dan« in pa Ide se znaja pol tud mejhen zajn ukladet, de na u tulk nasreč zavle nega.«
»Astn, dobr! Uma še tu puskusl. Tok pa hvala iepa za svet, Viš, jest b se še murde ceu dan tlela pr rantah iz tem glava belu, pa b še na pugruntu tku pametnga sredstva, kokr s ga ti
Boltatu Pepe s Kudeluga«
in drugih' bližnjih" krajih. Tatvin in 1 vlomov je bil osumljen neki, že veliko- I krat kaznovani 251etni Alojzij Lešnik, katerega so otroci večkrat pri tatvinah opazili, vendar pa si ga zaradi njegove nasilnosti ni upal nihče naznaniti. Te dni pa se je v Ljutomeru nahajal na dopustu ravno orožnik Slivar, kateri je Lešnika, ki jc šel s polenom oborožen po cesti, aretoval in ga izročil okr. sodniji v Ljutomeru.
š S tiralico zasledujejo v Ivanjce pristojnega pisarja Antona Rakuša, ki je v Mariboru poneveril čez 2000 K.
š V spanju je ukradel nekdo zidarskemu mojstru Gregorati v bližini Brežic 440 K.
š Zaprli so te dni blizu Ptuja nekega trgovca iz Čakaturna na Ogrskem, ki je prodajal ponarejeno vino. Sleparije s ponarejenim vinom jc izvrševal žc dalj časa, vendar pa sc je šele sedaj posrečilo orožnikom, zasačiti ga na avstrijskih tleh. Oddali so ga sodišču.
š Čebelarji pozorl Oni člani našega društva, ki bi rabili za jesensko in pomladansko pitanje brezdavčni sladkor, naj to takoj po dopisnici podpisanemu javijo. Pri državni zvezi dobimo 10 stotov ter se bo ta zaloga razdelila. Sladkor stane 54 vin. v Pragi. — Slovensko čebelarsko društvo za Sp. Štajersko v Slivnici pri Celju. — Tom. Kurbus, predsednik.
Koroške novice.
k Učiteljske vostl. C. kr. deželni šolski svet je imenoval učitelja Matijo Kreinerja v Arijah za nadučitelja v Koberci; kandidate Hermana Fiirpas-sa za podučitelja v Heiseldingu, Romana Hiitterja za podučitelja v Sv. Jurju na jezeru, Franca Krištofa za podučitelja v Vratah, Osvalda Moro za podučitelja v Spodnjem Ljubelu in Ferdinanda Schmida za podučitelja v Malti, končno kandidatinjo Matildo Pollang za podučiteljico v Žabnici. — Prestavljeni so: učitelj Franc Schubcrt iz Glo-dnice na Krko, učiteljica Elza Langer iz Sv. Daniela v Bodensdorf in poduči-teljica Terezija Schmitzer iz Steinfelda v Špital. — Za suplentinje so imenovane kandidati, oziroma kandidatinje Peter Hasslcr za Steinfeld, Herman Ibounig za Sorg, Hugo Krainer za Sv. Pavel pri Ferndorfu, Jožef Strassolnig za Sirnico, Maks Weissenbach za Špital, Avgusta Krainer za Goro in Elza Preschern za Tigerče.
Primorske vesli.
p Učiteljske vesti z Goriškega. Dosedanji okrajni učitelj gospod Drofe-nik pride za začasnega voditelja šole v Bilje, in sicer za letos; okrajni učitelj je postal gospod Mungerli; kot začasna učiteljica v Černice pride gospodična Konig: za prov. učitelja v Grgar pride g. Radinja; kot suplentinja. v Prvačino pride gospodična Brajda; za učiteljico ročnih del za Grgar, za Voglarje in za Trnovo je imenovana gospodična Ma-don. V začasen pokoj enega leta je stopila učiteljica v Ozeljanu gospodična Eržen; gospodična Legovič, učiteljica v Ajdovščini, je stalno vpokojena; zaradi bolezni je bil dovoljen nadučitelju v Kojskem, gospodu Poberaju, dvame-sečni dopust; g. Stepančiču je dovoljen iz istega vzroka tritedenski dopust; gospodični Doljak se je dovolil lldnevni dopust, da se udeleži evha-ri3tičnega kongresa na Dunaju.
p Ustrelil se je 27. t. m. v Volčah na Goriškem desetnik planincev I. Marčon. Kroglja mu je šla naravnost skozi srce.
pNečloveška zločinska mati. Pod-brdo na Goriškem: Pred štirimi meseci je prišla iz Štajerskega iz Podsre-de na tukajšnjo postajo v službo neka Marija Virant. Dne 27. t. m. jc tu porodila nezakonskega fantiča; hotela ga je umoriti in mu zadala več ran. Prepeljali so jo za sedaj v bolnišnico in potem v zasluženi zapor.
p Nesrečna smrt. Iz Mavhinj na Goriškem poročajo, da se je ondi v soboto zgodila velika nesreča. Lovski čuvaj Alojzij Terfion je šel zvečer v službo. Na skali pa sc mu spodrsne, puška se sproži in kroglja zadene moža v sence, da jc obležal mrtev.
p Žmlnj v Istri. Tu so pred par dnevi na paši po dnevu ukradli petnajst ovac. Temu so krive premehke oblasti.
p Baderna v Istri. Tu so pred par dnevi porezali nekemu kmetu vse trt-ne mladike z grozdjem vred. Škode je 2000 K. Barbarizem!
p Tinjan v Istri. Tu so nekemu kmetu iz maščevanja po noči porezali turščlco.
RiiBtflte le vmaiice: .u korist obmelnim Slovenecm'!
Novice s Hrvaškega.
h Odvetniški sollcltator Vlado Ko,
vačevič je bil v Osieku zaradi različnih goljufij obsojen na tri leta ječe.
h V pijanosti Je padel z nekega nasipa v Vukovaru železniški delavec Mato Barberak in se ubil.
h Otrokom ne vžigalici 61ctna hčerka občinskega tajnika Cara v Mariji Bistrici se je igrala z vžigalicami, ki so sc vnele, zapalile obleko in je plamen otroka tako opekel, da je kmalu izdihnil.
li Tajinstven umor. Kmet Mirko Protič v Jugovcu jc šel ponavadi nekaj dni lega joonoči v svoj mlin, da ga popravi in je v njem prenočil, kakor je običaval. Ker ga drugo jutro ni bilo domov, so šii domači gledat, kaj mu je. Našli ko ga ustreljenega na postelji, v steni pa nanovo napravljeno luknjo, skozi katero ga jc najbrže neznanec ustrelil.
h Uboj. V gostilni »K solidnosti« v Zagrebu (1 reradovičeva ulica 3i) je sedela vesela, družba delavcev in obrtnikov. K njim prisede vojak David Rada-kovič. Družba se je dobro zabavala, kar začne vojak postajati nadležen. Citii-al je vse »Kriegsartikle«, kakršnih sploh ni in hotel vse vedeti, vsled česar mu je železniški delavec Tomaž Ščurič rekel: »Tiho bodi, jaz sem bil »cugsfirer«, ti si pa rekrut«. Vsled tega je nastal ljut prepir, v katerem je vojak Ščuriča, ko se je prepir že skoro polegel, zabodel. Revež je kmalu izdihnil, vojaka so pa drugi dan našli orožniki v Draganiču.
h Planinska koča se v kratkem otvori na Sljemenu.
h Obsojen ropar. Zagrebško sodišče je obsodilo črevljarja Mate Klasiča, ki jc napadel nekega Petrigoja, ga ranil in mu ukradel okoli 12 K, na 5 let ječe.
h Sin ranil očeta. V prepiru je Pe^ ro Balič, 28 let star, doma v Bošnjakih, svojega očeta Stanka s stolom trikrat udaril po glavi in prsih, da je oče one-sveščen padel na tla. Sin je pri tem pozival nekega soseda, naj skupaj očeta ubijeta.
h Bogata oporoka uničena? Državno pravdništvo je v Vukovaru uvedlo preiskavo proti ženi pred dvema mesecema umrlega odvetnika Laudenba-cha, o katerem se je splošno sodilo, da; je zapustil 2 do 3 milijona premoženja, in ker ni imel otrok, ostavil narodnim društvom velike vsote. Ženo imajo na sumu, da je oporoko uničila in večji del denarja skrila. Preiskava se je uvedla i proti pravoslavnemu župniku v Karlovcu, Joči Jeremiču, bratu Lau-denbachove žene.
h Ker je razžalll kralja Petra srb< skega, je bil v Rumi obsojen Milan Živi kovič na 5 dni zapora.
Novice iz Amerike.
a Ameriški državljani so postali V Dunlo Pa. Franc Bavdek, Ivan Naglič. Louis Strle, Andrej Kašče, Franc Dolec in Anton Poje.
a Umrl je v Milwaukee, Wis., 22-Ietni Jože Zaje, doma iz Vrhpolja pri Rečici.
Društva.
d Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki priredi v nedeljo dne 1. septembra t. 1. vrtno veselico združeno s Slomškovo slavnostjo. Na sporedu je: Govor, petje, tamburanje, srečolov. Prijatelji poštenega razvedrila, na veselo svidenje v nedeljo na vrtu Društvenega dorna.
d Katol. slov. izobražev. društvo v Hrušicl vabi uljudno na veliko vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 1. septembra 1912, v Bizoviku v prostorih g. Erbežnika, p. d. pri Kržinu. Spored: 1. Govor. 2. Petje. 3. Srečolov. 4. Koriandoli. 5. Šaljivi prizori. 6. Skupine domačega Orla. Pri vrselici sodeluje godba na lok. Vstopnina 30 h za osebo; vstopnice sc prosi vidno nositi. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Pred vesclico ob pol 4. uri litanije v cerkvi sv. Nikolaja. V slučaju slabega vremena sc vrši veselica v nedeljo, dne 22. septembra 1912. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Vič. Godba tukajšnjega slov. katol. izobraževalnega društva priredi k obletnici svojega obstanka v nedeljo, dne 8. septembra, veliko ljudsko veselico v gozdiču g. Pavliča poleg cerkve. Spored: godba, petje, šaljiva pošta in raznovrstna razvedrila, kakor turška kavama, abslinentna slaščičarna, v mraku umetalni ogenj. Kdor sc hoče zoper dobro zabavati, naj prihiti zopet v naš gozdič. Vstopnina prosta. — K obilni udeležbi vabi odbor.___
mi imate že Slomškove razgled-niče »Slovenske Straže"?
Evnarislični shod na Dunaju.
Posebni vlak. Kakor smo že sporočili, odide posebni vlak i/, Ljubljane v sredo, dne 11. septembra, ob 8. uri 20 minut zjutraj. Ustavljal se bode tudi na vseh postajah do Zidanega mostu in sprejemal udeležence kongresa, in sicer pride v Zalog ob 8. uri 31 minut, Laze 8. uri 41 minut, Kresnice
8.	uri 52 minut, Litija 9. uri 3 min., Sava 9. uri 1.3 minut, Zagorje 9. uri 25 m., Trbovlje 9. uri 35 minut, Zidan most
9.	uri 53 minut. Povrne se z Dunaja 15. septembra ob 7. uri 25 minut zvečer in pride v Zidan most ob 4. uri
4	min., v Trbovlje 4. uri 24 minut, Zagorje 4. uri 35 minut, Sava 4. uri 47 ni., Litija 4. uri 57 minut, Kresnice 5. uri 7 minut, Laze 5. uri 19 minut, Zalog
5.	uri 29 minut, Ljubljana 5. uri 40 m.
Stanovanja. Dobili smo z Dunaja brzojavno obvestilo, da so vsa stanovanja zagotovljena in da se v par dneh nakažejo. — Kakor hitro dobimo kongresne karte po 6 K, vse tiskovine razpošljemo na župne urade, kjer naj jih vsi udeleženci poiščejo. Za tiste udeležence, ki so se priglasili za skupna stanovanja, smo morali že naprej plačati za hrano in stanovanje po 10 K. Župni uradi naj blago-vole to vsoto tirjati od vsakega, preden izroče kongresno karto in legitimacijo.
5	tem so vsi stroški za vožnjo na Dunaj in preskrbovanje ob evharistič-nem shodu poravnani. — Tisti, ki imajo posebne sobe odločene za stanovanje, plačajo zanje po 3 K svojemu gospodarju, za hrano pa morajo sami skrbeti.
Spored slovenskih priredite v m a D u na j u. Za Slovence je odmenjena frančiškanska cerkev, ki je prav blizu cerkve sv. Štefana v Weiii-burggasse. Cerkvene slovesnosti se bodo vršile v sledečem redu:
Četrtek, 12. septembra, ob
6.	uri zjutraj govori dr. A n d r. K ar -lin, škof tržaško-koprski: »Evliaristi-ja središče krščanske družine.« Pontifikalna maša ob 6. uri zvečer: župnik Janez Kalan: »Kaj vidi Jezus iz taber-nakeljna po naši domovini?« Litanije z blagoslovom.
Petek, 13. septembra, ob 6. uri zjutraj: Dr. A n t. B o n. J e g 1 ič, knezoškof ljubljanski: »Evharistija in mladina«. Pontifikalna maša. Ob 6. uri zvečer: kanonik dr. Josip Gruden: »Socialni pomen evharistije«. Litanije z blagoslovom.
Soboto, 14. septembra, ob 6. uri zjutraj: Dr. Mihael N a p o t -nik, knezoškof lavantinski: »Kako povzdigniti češčenje sv. Rešnjega Telesa med Slovenci?« Pontifikalna maša. Ob 6. uri zvečer: profesor dr. A nt. Medved: »Izobraženstvo in evharistija«. Litanije z blagoslovom.
V nedeljo, 15. septembra, ob pol 6. uri: Dr. Frančišek B o r-gi a S c d c j , nadškof goriški: »Izpri-čevanje sv. evharistije v javnem življenju. Pontifikalna maša.
Razen tega bode še v petek v veliki dvorani rokodelskega društva en govor in predavanje s krasnimi skiop-(ičnitni slikami, ki so nalašč za dunajski kongres prirejene. Čas, predmet govorov in osebe govornikov se bode pozneje naznanilo. V soboto večer priredi društvo »Straža« v čast Slovencem pozdravni večer.
Procesija. Duhovniki, ki so sc priglasili za procesijo k duh. skupini, se udeleže iste v talarju in roketu, kanoniki v mozetu, prelati v pluvijalu. Drugi, ki gredo s slovensko skupino, 80 oblečeini civilno. Želeti je, da je v sprevodu čim več narodnih noš in Orlov v kroju. — Natančen sprevod procesije se še naznani. — V petek, dne 13. septembra, so vsi udeleženci kongresa od posta odvezani.
Cerkveno petje. Do sedaj jc priglašenih 30 pevcev in pevk; med temi je pevcev dve tretjini, pevk samo fna tretjina. Najmanj se jc' priglasilo soprauistinj: samo tri, kar jc sigurno premalo, če hočemo peti v mešanem zboru, če se ne oglasi šc par soprani-sfinj, bomo morali peti zlasti pri pon-tifikalnih latinskih mašah v moškem zboru. Med moškimi pevci so se prijavili prav mnogi, ki zadenejo vse »pri-iua vista«. Na vsak način bomo peli Pno ali dve latinski maši v moškem zboru, najbrže: Foersterjevo v čast sv. Alojziju, in Mittererjevo dvoglasno v Čast presv. Jezusovemu Imenu; za mešani zbor bodo pa najprimernejše: Foersterjeva v čast sv. Ceciliji, Pogač-nikova v čast sv. Jožefu ali cv. Satt-nerjeva »Missa seraphica«. — Slovenske pesmi bomo peli iz Cecilije in iz zbirke »Slava Jezusu« in naj vzame vsak pevec, ki se udeleži kongresa, vsaj po en iztis omenjenih zbirk seboj. Pri zbirki »Slava Jezusu« zadosiuje dotični glas. — Kar sc latinskih maš iu za nie potrebnih spremenljivih spe*
vov tiče, bo muzikalije preskrbe! pevo-vodja. Zelo je želeti, da vzamejo pevci seboj tudi »Pesmarico družbe sv. Mohora«, da bomo mogli pri pozdravnem večeru Slovencev v društvu »Straža« zapeti tudi nekaj domačih narodnih oziroma posvetnih zborov.
Prva pevska skušnja bo pred odhodom na Duna j v L j ubija-n i, d n e 10. se p t e m b r a, ob pol sedmih zvečer v Alojzijevišču (v prostorih orglarske šole, 11. nadstropje). Kdor količkaj more, naj sc te pevske vaje udeleži! Kdor namerava sodelovati pri našem pevskem zboru, a se še ni prijavil, maj to nemudoma stori! — Stanko Premrl, stolni regensehori v Ljubljani, Pred škofijo 12.
XXX
Pri procesiji bodo šli Slovenci iz Kranjske, Štajerske in Koroške skupno, kar je osrednji odbor žc vzel na znanje. Opozarjamo tudi Slovence iz drugih dežel, da se nam pridružijo. Posamezne dežele bodo na deskah z napisi označene.
Tedenski pregled.
Naša armada se po novem brambnem zakonu pomnoži tako, cla bo v mirovnem Pasu štela 109.000 mož, v vojnem pa 1,820.000, oziroma z nadomestno rezervo dva milijona, s črno vojsko pa tri milijone mož. — V Pulju je vlada razpustila tlve iridentovski društvi in več Lahov iz kraljevine iz Avstrije izgnala. — V Ljubljani jc prednica usmiljenih sester, Leo-poldina. Hopiie, praznovala. 801etnico svojega rojstva. — V Beramu pri Pazinu v Istri se je vršil lep shod istrske hrvaško katoliške kmečke mladine in zborovanje istrskih katoliških akademikov. — 25. avgusta se je otvoril na Črnučah lep »Društven Dom«. — V Jaroslavu na Gališkem je pri vajah utonilo 8 dragoncev v močvirju, ker so hoteli uteči »sovražniku«, kateri jih je bil obkolil. — V Idrijo je prišel ogledovat si rudnik minister za javna dela, Trnka, ki se je o rudniku jako pohvalno izrazil. — Sv. oče papež Pij X. jc izdal na-redbo, s katero se ustanovi poseben oddelek konzistorialne kongregacij e, ki sc bo imel pečati z razmerami katoliških izseljencev. — V Gorici je umrl bivši avstrijski poslanik v Carigradu, grof Ca lice. — V Bosanski Kostajnici je sili delavca Pavla Sekuliča, ki se je v pijanosti z ženo prepiral, očetu s sekiro razklal glavo. — Za okrožnega zdravnika v Ložu je bil imenovan volonter deželne bolnice tir. Andrej Jenko. — V Dragi pri Višnjigori so se stepi i cigani in je bil v pretepu cigan Franc Gril ubit, neka ciganka pa težko ranjena. — Na Breznici so slovesno odkrili spomenik knezo-škofu Pogačarju. — Zdravstveno stanje dr. Peganu. ki se je bil z avtomobilom ponesrečil, je ugodno. — V Osjcku je bil obsojen na šest let ječe kmet Marijan Vinkovič, ki je pred 4 leti ubil nekega kmeta in se je nedavno v pijanosti sam izdal. — V Matenjivasi je Trža-čan Karel Zadre ustrelil i/, ljubosumnosti neko Tržačanko, ki se je nahajala tam na počitnicah. — Pred ljubljansko poroto je bil obsojen Janez Marinko, delavec na Vrhniki, zaradi oskrumbe 141etnega dekleta na dve in pol leta ječe. — Jožef Logar, 82 let star užitkar, ki je sinu domačijo zažgal, je bil oproščen. — Deto-morilka Franca Bink iz Javorja jc bila opro-čšena. — Martin Frank, 87 let star vdovec, ki je umoril svojo sinaho, je bil oproščen. — Poštni uslužbenec Matija Sintič v Ljubljani, ki je poncveril 12 dolarjev, jc bil obsojen na 8 mesecev ječe. — Bivši blagajnik socialno-demokraškega konzuma v Idriji, .lanez Podobnik, je bil zaradi poneverbe obsojen na 1 in pol leta težke ječe. — Detomorilka Ivana Hrib ^je bila oproščena. — Pred novomeško poroto je bil obsojen Franc Brulc iz Velike Brusnice, ki je zabodel nekega cigana, na 15 mesecev ječe. — Franc Zore iz Gor. Mladatiča. jc bil zaradi uboja obsojen na 3 mesece ieče. — Detomorilka Jožefa Stine iz Uršnih sel je bila obsojena na 3 leta ječo. — Franc Pišek iz Orehove je bil zaradi trajne telesne poškodbe obsojen na 2 leti ječe. — Janez Ilonigmann jc bil zaradi uboja obsojen na 3 leta ječe.
Godovi prihodnjega tedna.
1.	septembra, nedelja, li. pobink., Angelska,
Egid, op.
2.	« ponedeljek, Štefan kr,, Antonin,
mučenec.
3.	« torek, Doroteja, devica, i. « sreda. Rozalija. devica. 5. « četrtek, Lovrenc, Justin, ti. « petek, Ilermogon.
7. « sobota, Regina.
t ;
KNJIGOVODJA TVRDKE FRANC SOUVAN
SIN PRED POROTNIM SODIŠČEM.
Včeraj se je vršila pred ljubljanskim porotnim sodiščem zanimiva razprava proti knjigovodju konkurzne tvrdke Franc Souvan sin, Franc Hirschmannu. ki ga je državno pravdništvo obtožilo hudodelstva nezvestobe po § 183. k. z.
Sodnemu senatu je predsedoval sodni nadsvetnik pl. Kočevar. votanta sta, bila sodna svetnika Persche in Boschek. Državno pravdništvo ie zastopal dr. Neubergcr. obtoženca, zagovarjata odvetnika dr. Furlan in nadsvetnik Ivobler. Kot zasebni iideleženec je bil pri obravnavi dr. Tekavčič, kot zastopnik in oskrbnik konkurzne mase Franc Souvan sin. Kot zvedenca iz knjigovodstva, sla bila navzoča knjigovodji Periizzi in Tosti.
Obtoženec Franc Ilirschmann jc bil rojen 4. oktobra 1871 v Ljubljani, je bil vojak, služil svoječasno kot odvetniški solicitator in pozneje kot knjigovodja in poslovodja pri tvrdki Franc Souvan sin v Ljubljani. Kaznovan še ni bil, jc oženjen in ima pot otrok.
Obtožnica očita Francu Hirschmannu, da je v službi kot knjigovodja pri Fr. Souvanu sin pon overil od IH. junija 1910 do začetka leta 1912 v raznih zneskih skupno svoto i499 K 57 h. Ta vsota, obstoja iz raznih vplačil, po-največ tvrdke Davorin Podlesnik iz Kadeč tvrdki Fr. Souvan sin kot skupilo za razno blago. Pri teh plačilih je Ilirschmann odtrga-val delne zneske. Drugi del poneverjene vsote pa sestoja iz raznih adirnih napak. Vse tc napake in poneverbe jc obtoženec zakril z raznimi falzifikadjami v knjigah. Dalje je uoae-
verll obtoženec še 1000 K na ta način, da je izplačal potniku Bonafiu odpravnine le 1000 kron.
Obtoženec jc popolnoma zanikal vsako krivdo. Trdi, da je Souvan zato vložil ovadbo proti njemu, da. i)i zvalil vso krivdo konkurza nanj. Sani ni ničesar odnesel Souvanu, pač, pa je pri tej tvrdki izgubil ob konkurzu svoje premoženje 50.000 K, ki si ga je pridobil s srečnimi špekulacijami pri prodajanju nekih zemljišč in hiš. 2e ko je vstopil k Souvanu v službo, je opazil, da je v denarnih stiskah in mu je moral pozneje večkrat podpisati menice ter posredovati za Souvana pri raznih posojilih. Obtoženec je obširno popisoval vzroke tvrdkinega konkurza in trdi, da jc napravil, ako storil kako napako v knjigovodstvu, isto le pod pritiskom razmer in na ukaz Sou-vanov. Kot knjigovodja je vodil glavno knjigo, ročno in glavno blagajniško knjigo in korespondenco. Glede slučaja poneverjenja v zadevi potnika Bonača, ki je bil pri Souvanu v službi, je izpovedal sledeče: Ko jc Bonaču, ki je že umrl, odpovedal Souvan službo, mu je izplačal 2000 K odpravnine. Vpisanih jc bilo v knjigah 1000 K. ker je drugih 1000 K izplačal iz svojega žepa, ker ni bilo toliko denarja v blagajni. Pozneje pa. je štev. 1 izradiral in jo nadomestil s štev. 2 in vzel zato iz blagajno 1000 K. Gre se torej za to, jo I i Bonač dobil 2000 K ali le 1000 K. Glede drugega slučaja Davorina Pocllesnika, trgovca v Radečah, jc izpovedal, da je Podlesnik res plačal 1000 K 7. jan. 1911 za sprejeto blago. Denar je sprejel Souvan, sam ga pa ni imel časa vknjižiti, koje moral odpotovati. Zato ga je vknjižil šele 14. januarja. Na ta način je Souvan po knjigah denar sprejel šele 14. januarja, a ga je v resnici 7. januarja. Tretji slučaj obtožbo se tiče adicijskih pomot, ki znašajo 400 K v Sou-vanovo škodo. Te adicijske pomote so v treh knjigah popolnoma enake. Obtoženec pravi, da ie tc adicijske pomote napravil namenoma. Souvan je namreč večkrat vzel denar iz blagajne, ne da. bi njemu kaj poveda. Na ta način knjige niso soglašale in jih je umetno uredil, ker je vedel, da ima denar Souvan, kar je tudi v tem slučaju priznal ob priliki za 200 K. Najkočljivejši je zadnji slučaj. Podlesnik je naročil od tvrdke Souvan blaga za 14.127 K 51 h. Ker pa on ni vsega blaga po zatrdilu obtoženca prejel, je vpisal Ilirschmann v dobro Podlesniku znesek 2389 K 73 h 111 znesek 1139 K 61 h, in sicer lia račun zaostalih petih zabojev. Podlesnik je plačal potem tvrdki 10.737 K, glasom blagajniške knjige je bilo vknjižono pa le 6238 K 43 h, tedaj je dozdevno na škodo tvrdke bilo vpisano 4198 K 57 h premalo.
Zagovornik dr. Furlan je nato predložil senatu večje število menie v dokaz, da je obtoženec podpisaval za Souvana večje vsote. Dalje predloži listine, da je bil Hirschmanu ekse-kviran od radovljiške posojilnice za 15.000 K, da ie le obtoženec dobil menično plačilno povelje, ker je bil Souvan že v konkurzu. V istem času ga je tudi blejska posojilnica ekse-kvirala za 40.000 K zaradi Souvana. Z ozirom na to, da pravi obtožba, da je bil Hirschmann vsega poloma tvrdke kriv in da je bil Souvan le slepo orodje v njegovih rokah, predloži dr. Furlan tudi več pismov, ki naj bi dokazala, da je Souvan popolnoma samostojno vodil svojo trgovino. Med drugimi predloži tudi pisano tvrdke Perl na Dunaju.
Z ozirom na to pismo pravi državni pravdnik dr. Neuberger, da si pridrži pravico dvigniti proti Hirschmannu tudi obtožbo zaradi goljufive krivde.
Dr. Furlan: Kdo bo vam pa. verjel? Ko bi Hirschmann kaj vedel, bi svoj denar 50.000 K dvignil iz podjetja.
Predno se zasliši kot priča Souvan sin, protestira dr. Furlan proti njegovi zaprisegi, ker je v preiskavi zaradi kricle in ker je bil priča že dvakrat duševno bolan ter jc inoral iskati pomoči v bolnišnici, vsled česar je jasno, da njegova opazovalna zmožnost ni velika. Dr. Neuberger sc strinja s tem predlogom v toliko, da se Souvan zapriseže šele po zaslišanju.
Priča Franc Souvan, rojen 5. oktobra. 1870, izpove, da je nekoč podpisal Hirschmanu tri bianko menice, čemur pa. obtoženec odločno ugovarja. Glede prvih zneskov, zaradi katerih jc obtožen Ilirschman, ne izpove ničesar določnega. Ako je kdaj vzel iz blagajne denar in ni povedal to Hirschmannu, je pač pozabil. Odločno pa, zanika, da bi se trgovcu Podlesniku nc odposlalo vse blago. Nato se jc priča na senatov sklep zaprisegel in ie izpovedal, da je Bonač dobil od njega le 1000 K odpravnine in da je Podlesnik dobil vse blago.
Priča. Emilija Miklavc, vdova trgovca, jc slišala od llirschmannovc mačehe, da ni nič prida. Temu govorjenju so bile po zatrdilu obtoženca povod osebna nesporazuniljenja. Dr. Furlan je ob tej priliki tudi predložil spričevalo rajnega. Miklavca, da je bil Hirschmann pri njem priden in zanesljiv sotrudnik.
Priča Slavka Slapničar, 18 let stara, kon-toristinja pri Magdiču, jo bila v službi pri Souvanu. Izpove, da je dal Souvan naročilo, naj sc na njegove zaboje naredi tuje znamke. Potnik Bonač je večkrat radiral knjige in jc znesek 2389 K 73 h tudi on v strazzi radiral, češ, da jo v to od Souvana pooblaščen. Bonač ji jc tudi ukazal, naj pet zaiiojev, namenjenih trgovcu Podlesniku, vpiše v retour-strazzo. Strazze ni imel nikoli v rokah Ilirschman, ampak ona. Iz strazze je popisavala zneske v memoriat, a Ilirschman iz tega V glavno knjigo. Potem ko je bil znesek 2389 K v strazzi radiran, je vpisal v glavni knjigi Podlesniku ta znesek v dobro na račun zaostalih petih zabojev. Ko jo šla avgusta, lanskega leta v Kmečko posojilnico z menico po 6000 1\ za Souvana. in ko je Souvanu denar prinesla, si je ta mel roke in rekel: »Pa smo jih spet!« Priča tudi potrdi, da, jc Ilirschman prišel večkrat vprašat, če je Souvan vzel kak denar.
Priča Martin Stadler, trg, sotrudnik, sedaj pri vojakih, izpove, da mu je Bonač pravil, da je dobil od Souvana 2000 K odpravnine. Bonač je v strazzi radiral in je to tudi njemu priznal. Večkrat jc pričo tudi Ilirschman vprašal, če je kdo kak denar na pošto nesel, aii čc je Souvan kaj vzel.
Priča Maks Podlesnik, trgovec v Radečah, izpove, da je od Souvana sprejel vse po-šiljatvo in da se vse tudi vjemajo s fakturo.
Nato predlaga vsled nasprotujočih si izpovedi« prič državni pravdnik dr. Neuberger, naj se razprava preloži, da izvedenci preiščejo pisavo v retourstrazzi in da se zasliši še nadaljne priče, čemur sc pa z vso odločnostjo upre zagovornik dr. Furlan, ki je poudarjal. da je imel državni pravdnik dovolj časa od marca dalje, da si jo zbral potrebni material, in da je nečloveško še nadalje trpinčiti obtoženca, ko je razprava že končana.
Priča Franc Ulčar, hlapec, izpovo nato, da je moral lani incseca avgusta izlagatj pet
zabojev, namenjenih za Podlesnika.
Priča Karolina Grošelj je izpovedala, da ji je sestra pokojnega Bonača pravila, da je Bonač dobil od Souvana 2000 K.
Istotako potrdi priča Rudolfina Grmov-šek, da je sfišala praviti, da je Bonač dobil 2000 kron.
Nato je senat sklenil, da. sc razprava preloži do prihodnjega porotnega, zasedanja v to svrho, da se poizveduje po premoženjskih razmerah obtoženca in dožene, kam je prišel po-neverjeni denar. Nadalje, da se zasliši Bona-čevo sestro glede 2000 K in druge priče, kakor tudi izvedenci, ki naj bi dognali po pisavi ali številkah, ali jo Ilirschman radiral v strazzi in ponaredil številke.
Razne stvari.
Bulgarskemu svetovnemu pešpot* niku Bakarševu pobegnila žena. Iz
Prage poročajo, da je naznanil policiji Bulgar Bakaršev iz Varne, ki potuje peš okolu sveta, da mu je žena brez vsake sledi izginila.
Pomiloščenje grofice Tarnovske Iz Benetk poročajo, da se v kratkem grofica Tarno\vska, ki je bila obtožena zaradi umora svojega moža, pomilosti in izžene iz Italije. Tarnovvska se namerava nastaniti v San Romu.
Potopljena francoska torpedovka. V toulonskem arzenalu se je radi nepazljivosti potopil torpedni čoln 174.
Roparji v okolici Varšave. Blizu mesta Varšave so napadli roparji om-nibus, v katerem se jc vozilo 15 trgovcev, ki so jih roparji popolnoma oropali in jih več usmrtili.
Angleški parnik zadel v rusko tor> pedovko. Pri Kronstadtu je zadel angleški parnik »Scipio« v torpedni čoln »134«, ki se jc močno poškodoval. Par? nik so rusko oblasti zarubile.
Žrtev kinematografske senzacije. Dne 29. t. m. je splezal v Budimpešti 171etni gimnazijec Kovalik na velikega železnega orla na Franc .ložefovcm mostu, kjer se je pričel slačiti in govoriti govor, v katerem je zabavljal proti ogrskim atletom, ker niso ob olimpijskih igrah delali časti Ogrski. Telefonirali so po ognjegasce. Ko so ognjegasci prišli, je skočil 40 metrov visoko v Donavo, v kateri je 12 metrov daleč plaval, nato pa utonil. Dognali so, da jc Kovalik skočil v Donavo, ker mu je obljubil lastnik nekega kinematografa, da ga zato nagradi z 250 K.
Požar jc v Erli uničil neko tvor-nico, ki je obsegala 8 poslopij. Škoda znaša več milijonov kron.
Strašen požar na Korziki. 4 osabe zgorele. Na Korziki so pričeli goreti v Macchiji gozdovi in vinogradi. Štiri osebe so zgorele.	/v.
Požar v Carigradu. A' judovskem delu Pera jc zgorelo 140 lesenih hiš.
Nesreča pri zgradbi mostu. Iz Lin-' ca sc poroča: Ko ie gradil 2. pijonirski bataljon velik most, je adjustiral nad-poročnik Schnidl mino, ki se je predčasno vnela. Častnik je nevarno ranjen.
Grozna avtomobilska nesreča. Na
tirolski gori Zirler je ponesrečil avto tvrdke Etil iz Garnischa, v katerem so se vozile tri Angležinje, dva. Angleža in en otrok. Avto je ponesrečil, ker je odpovedala zaviralnica. Miss Funrok je mrtva, gospa Bromving nevarno ranjena, gospod Garbett si je zlomil roko. Garbetl je uradnik v Indiji, ostali so iz Barnfielda pri ShiT\vsburyju.
Zastrupljenje radi uživanja strupenih gob. Ker so jedli strupene gobe, so umrli po poročilu iz Pra.ee, delovodja VVorek in njegova dva sinova. V Du-xu je radi uživanja strupenih jroh umrl 701etni dninar Pohner, njegova žena pa umira. V Ilirschbergu sc je z gobami zastrupila cela rodbina, dve deklici, stari (> in 8 let, sta že umrli. V Curihu se jc zastrupila z gobami rodbina nekega peka. Pet, oseb je umrlo.
Pavodcnj v Norwichu. Voda jc pričela padati. Mesto zavzema navadno lice, a hiše morajo biti podprte s tramovi, cla se ne podere jo. Nad 2000 oseb je še brez strehe, brez dela pa 5000 delavcev.
(F	^^
se veliko lažje prestoje, ako sc nekaj časa zavživa Scottova emulzija in s tem dovaja telesu nove moči. Učinek Scottovc emulzije je tako pripoznan in preizkušen, da jo zavživajo mnogi odrasli in otroci v času nevarnosti za prehlajenje ali pred nastopom slabega vremena, da sc izognejo prehlajenju. Telesna odpornost se s tem nenavadno poveča, česar je posebno želeti slabotnim osebam, ki imajo pri vsaki vremenski premenibi opraviti s prehlajenjem.
Iz najčistejših in najbolj učinkujočih sestavin in po posebnem Scottovem načinu prirejena lahko prebavljiva in okusna Scottova emulzija, jc zanesljivo in pripravno sredstvo za hitro in trajno utrditev zdravja.
Cena originalni steklenici je 2 K Bo v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije 6'J v. v znamkah na SCOTT & I10\VNE O m. b. H , in se sklicuje na ta časopis, dostavi sc mu C na pošiljatev potoni lekarne za poskusnjo, « .•VV-Vs.,«,' '	li6°°
J
17462138
Gališko perila. »Naprzod« poroča, da je tožen poslanec Javvorski za odškodnino 10.000 K. Tožniku je obetal Jaworski, da mu preskrbi za provizijo koncesijo za ljudsko banko v Krakovu in mu je izplačal tožnik 1500 K pred-ujema.
Nesreča v rudniku pri Gelsenkirch-
nu. Pod nekim odrom v rovu Alnia se je podrlo kamenje. Oder, na katerem jo stalo osem rudarjev, se je podrl; G rudarjev je padlo 16 m globoko. Mrtvih je bilo takoj 5, en rudar je pa bil nevarno ranjen. Ostala dva sta se rešila, ker sta se prijela za neko železno vrv.
Pretep med Lahi ln Turki na Malti v gledališču. V nekem varieteju na Malti je pela neka pevka pesem 11. ber-saglierskega polka. Lahi so navdušeno ploskali, navzoči Turki in neki angleški častnik so pa protestirali. Lahi so razburjeni napadli Turke in Angleža ter jih pretepli, dasi so Turki potegnili revolverje. Turke §o aretirali in nato iz Malte izgnali.
Nesreče v zraku. Na letališču Hen-don (Angleško) je padel z aparatom iz tračnih višin aviatik Chalmore. Aviatik se je nevarno poškodoval, aparat se je razbil. — 400 metrov globoko je padel aviatik Dietzold pri Devinu. Aparat se je popolnoma razbil, aviatik se ni nič poškodoval. — V Gozzanu je padel laški poročnik Rista pri letalnih poizkusih. Zadnji del aparata je odre-zal nekemu dečku glavo, več oseb pa lahko ranil. Poročniku se ni nič zgodilo, ker je skočil pravočasno iz aparata. —- Londonsko časopisje poroča, da je padel aviatik Ramsey, ki je z neko žensko letal nad morjem, z aparatom v morje in da sta Ramsey. in sopotnica artonila.
Koga v Perziji. V, okraju Černo-jarsk je za kugo umrlo pet oseb.
Požar v trdnjavi Helgoland. Na
Helgolandu je izbruhnil požar v poslopju, kjer so spravljeni stroji. Poslopje je zgorelo. Alarmirali so posadko.
Kako nastanejo avtomobilske nesreče. Hlapec Jurij Heinz v Hebu ni maral avtomobilov. Če je videl, da pelje po cesti avtomobil, se je ustavil sredi ceste, če se mu je avtomobil ognil na desno, je skočil na tisto stran, kamor se je umaknil avtomobil. V avtomobile je metal tudi kamne. Avtomo-bilisti so Heinza ovadili sodišču, ki mu je prisodilo dvamesečno ječo.
Živ zgorel. Iz Mosta se poroča 30. i. m.: Pri rovu »Franciscus« je popravljal čuvaj Moravec zid, ki se je podrl in Trgi Moravca v raztopljeno železo, kjer je Moravec zgorel.
Smrtna nesreča pri ekserciranju. Med ekserciranjem so pri Kasslu ponesrečili trije vojaki. Eden je mrtev, 2 pa nevarno ranjena.
Strašna eksplozija v tvornici. V Monte Chiauju se je v tvornici eksplozivnih snovi pripetila eksplozija, ki je podrla tvornico. Veliko delavcev je nevarno ranjenih, ravnatelj marchese di Imperiale, jc pa ubit.
Stroj za košnjo usmrtil dva otroka. Pri vasi Dreiahren je neki kmet s strojem kosil oves. Kmetova otroka sta prišla pod klino, ki je šestletnemu sinčku odsekala glavo, hčerki pa obe nogi Rcvica je v strašnih bolečinah umrla.
Želodčne bolezni se razvijejo v zelo nevarne, posebno če se pri malih težavah v želodcu ničesar ne stori za zboljšanje. Proti takim naj bi vsak imel domače zdravilo. Izvrstno pomaga dr. Rosa-balzam iz lekarne B. Frag-ner, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, 203-III. Dobi se v vseh lekarnah. — Glej oglas!
Za zimsko dobo 1912. Pred nakupom modnega blaga za zimske obleke, sukna, modnih barhentov in flanel, kakor tudi raznih vrst platnenega in bombažastega blaga, posebno ob priliki prirejanja oprem za neveste je nujno potrebno, da si naročimo po dopisnici, ki je priložena današnjemu listu, zbirke vzorcev od velike izvozne tvrdke V. J. Havliček-a brati, Lazuč Pode-brady (Češko). Tam se vsakomur dobro postreže.
Dnevne novice.
-f Požrtvovalnost koroške duhov-
Sčine. Po dunajski »Reichspost« posnemamo, da se bo sanacija koroške »Zadružne zveze« popolnoma posrečila. Koroška duhovščina je v zvezi z epis-kopatom darovala za sanacijo skoro 3 milijone. Največ zaslug si jc pridobil kršč.-soc. poslanec Walcher. Nemški liberalci, na čelu jim poslanec Wald-ner, so vse storili, da bi sanacijo preprečili; omenjeni poslanec je javno dejal na shodu, da bo preje Drava nazaj tekla, kakor da se sanacija posreči. Tako so hoteli uničiti ubogega kmeta in seveda krščanskosocialno stranko. 1A. to se jim ni posrečilo. Noben
kmet ne do zgubil vinarja. Že leta 1910 je bilo podpisanih pol milijona kron, pred kratkim se je izplačalo 700.000 K in zopet so pripravljene večje svotc. Tako je duhovščina rešila uboge kmete. Kako so se tega poloma veselili ludi naši liberalci. A zdaj jih pa vprašamo: Koliko ste pa 1 i b e r a l-ci storili za sanacijo »Glavne posojilnice«, kjer zdihuje na tisoče slovenskih družin? Kaj ste storili za nedolžne žrtve? Odgovorite!
-f Dopolnilna volitev dveh deželnih poslancev iz volilnega razreda velikega posestva namesto gospodov poslancev Josipa barona Schvveglja in Antona barona Codellija/-Fahnenfeld, ki sta se poslanstvu odpovedala, se bo vršila dne 28. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne. V zmislu § 21 deželnozbor-skega volilnega reda za vojvodino Kranjsko razglaša deželna vlada volilni imenik navedenega volilnega razreda s pristavkom, da so ugovori zoper ta imenik dopustni v roku 14. dni, ki se šteje od dneva razglasitve, ter da sc bodo ugovori, vloženi po preteklem roku, zavrnili kot prepozno dospeli. Natančnejša določila o kraju, kjer se izvrši volitev, in o uri, kdaj se sklene oddajanje glasov, bodo obstale izkaznice. — Volilni imenik obseza 70 volilcev.
-j- O demonstracijah v Splitu. Iz Splita se nam piše: Zadnja »Splitska Svoboda« prinaša uvoden članek, v katerem pravi, da je ».Slovenec« intri-gantski list, ker je prinesel članek, v katerem je pisal, kako je mesto Split revolucijonarno. Ni pa to res. »Slovenec« namreč ni prinesel nikakega članka, ampak le kratko ob j c k t i v n o poročilo o demonstraciji za Jukiča. Dopisnik »Slovenca« ni kriv, da se je vpilo: Živijo revolucija itd., ampak neumni so demonstrantje, ker kličejo take reči, ker s takim kričanjem ni po-magano nič Hrvatom, še manj pa Jukiču, a pomagano bi bilo s treznim in premišljenim delom. Tako poročilo je tudi prinesel »Slovenski Narod«, a se denuncijacije pripisujejo le »Slovencu«, ker je nasproten list »Svobodi«, Vpilo se je še več stvari, katerih pa dopisnik ni hotel napisati. In če je »Svoboda« tako hrvatska, zakaj je ukazal dr. Smodlaka na slavnosti Pravega hrvatskega sokola v Žrnovnici odstraniti hrvatske zastave? Toliko v pojasnilo »Slobodi«.
—	Prepovedana shoda slovenskih in laških liberalcev v Trstu. Tržaško policijsko ravnateljstvo je prepovedalo z ozirom na javen mir in red shod, ki ga je nameravalo društvo »Edinost« sklicati jutri na Piazza della Caserma ob izletu ljubljanskih liberalcev v Trst. Ljubljančani smejo korakati samo s tržaškega južnega kolodvora v »Narodni dom«. Policija je prepovedala tudi shod, ki so ga jutri nameravali prirediti laški liberalci na Piazza della Stazione, da protestirajo proti izletu ljubljanskih slovenskih liberalcev v Trst.
—	»Slov. Narod« in drž. pravdnik.
Iz M. D. v Polju: Precl kratkim je pisal »Slov. Narod«, da se je pri naši občinski volitvi volilo z pooblastilom, katerega je dala za nekje v Ameriki biva-jočega moža njegova žena. Državni pravdnik jc poslal takoj orožnikom v Vevče izrezek dotičnega dopisa »v poizvedovanje«. Jc pač žalostno, da je državni pravdnik tako rad na uslugo liberalni kliki, ki se je na tajnem shodu pri Pežjaku zaklela, da hoče vse naše ljudi spraviti v preiskavo in v ječe. Če se pa liberalcem posreči spraviti kakega človeka na ta način v ječo, pa točijo krokodilove solze nad zapeljanimi žrtvami. Fcj, hinavci! Čud' 1 se nam pa vseeno zdi, da ne v i <■ državni pravdnik onih vm vočil v »Slovencu«, v katerem se poroča, da je mesar Bcnčina grozil kovaču D e b o 1 j a k u v Zalogu, da mu ne da več dela in zaslužka, ako ne voli z liberalno stranko. To je menda tudi njegovo delo, ako je napram naši stranki tako tankovesten! Kovač Debeljak je zanesljiva priča. Tudi oni mož, ki jo občinski gnoj kradel na Selu, je šc živ in ga ni težko najti.
—	Zaroka v visokem plemstvu. Princesinja Loontina Ftirstenberg se je zaročila s knezom Hugonom Vincen-com \Vindisch-Gratzom, ki je najstarejši sin kneza Hugona. Windisch-Gr&tza in njegove soproge Kristijane, rojene princcsinjc Auersperg. Knez Ilugon Windisch - Griitz je načelnik knežje rodbine Windisch-Gratz, ki re-zidira v Konjicah na Štajerskem in v Starem Gradu pri Planini. Ženin je rojen 30. jul. 1887 v Starem Gradu pri Planini in je bratranec kneza Otona Windisch-Gratza, soproga cesarjeve vnukinje.
—	SOletnico praznuje 1. septembra t. 1. grofica Selma. Coronini-Cronberg na gradu Sv. Peter pri Gorici.
—	iz Kamnika, (t Anton S t e -nove c.) Dne 29. avgusta je umrl v Kamniku mirno in vdan v voljo Božjo župnik v pokoju častiti gospod Anton Stenovec. Komaj deset mesecev jc, odkar je prišel v pokoj. V začetku se je dobro počutil v Kamniku, kakih deset dni pred smrtjo pa ga položi sladkorna bolezen na smrtno postelj. Pokojnik je služil 40 let v duhovskem poklicu kot kaplan in kot župnik. Na Selili pri Kamniku jo župnikoval nad 20 let; ljudstvo si ga je ohranilo v dobrem spominu. Njegova zadnja služba je bila v Dupljah. Vedno je bil ponižen, pobožen in goreč dušni pastir. V pokoju v Kamniku je živci tako skromno, da so ga komaj njegovi najbližji sosedje poznali. Počivaj v miru, blaga duša!
—	Dve poroki. Dne 27. septembra se je poročil na Brezjah gim. profesor J. Maselj iz Ljubljane z gospico Kristino Pintar iz Novega mesta. — Gra-ški rabinec jc poročil 25. t. m. voznika Frimeda Jettnerja v Kandiji pri Novem mestu z Levi Halpern iz Stanislava v Galiciji.
—	Hladno letošnje poletje sc mete-orologično konča 31. avgusta. Letošnje meteorologično poletje je bilo julija in avgusta tako hladno, kakor žc ne 137 let.
—	Streljanje za dobitke katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Stožicali pri gostilničarju g. Ivanu Pečniku p. d. pri Urbančliu, se prične že jutri v nedeljo, dne 1. septembra ob osmi uri zjutraj ter se nadaljuje v nedeljo 8., 15., 22. in 29. septembra, vsakokrat od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Na željo gostov sc strelja tudi ob delavnikih od 2. ure popoldne do 7. ure zvečer. Tekmovanje sc prične dne 29. septembra od 3. ure popoldne naprej. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Tečaj za knjigovodstvo v Zagorju ob Savi, katerega priredi tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« se otvori v ponedeljek 2. septembra ob 6. uri popoldne v prostorih risalnicc obrtno-nadaljevalne šolo.
—	Izlet v Kamniško Bistrica priredi v nedeljo 1. septembra 1912 Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku. Odhod iz Kamnika I. ob 6. uri zjutraj, II. ob 9. uri dopoldne. Na prostoru pred planinsko kočo se vrši velika ljudska planinska veselica, pri kateri sodeluje iz prijaznosti celotna planinska godba. Vstopnina 40 vin. Čisti dohodek je namenjen za nabavo motorne brizgalne. Dobro kapljico in izborilo kuhinjo oskrbi slavno Slovensko planinsko društvo. V slučaju neugodnega vremena se preloži izlet na 14 dni pozneje. Prijatelji narave in neprisiljene zabave se uljudno vabijo k nmogobrojni udeležbi. .
—	Zadnji posebni vlak iz Reke— Matulje v Postojno vozi za polovično ceno v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. Vsled tega se vrši ta dan ob pol 5. uri popoldne jamska veselica z običajnim sporedom.
—	Nad 1000 Slovencev biva samo v Kahiri v Egiptu, kakor poroča »Novi Čas«. Zadnjič so Slovenci na zelo slovesen način praznovali cesarjev rojstni dan.
—	Marsikatera naša gospodinja še
vedno ne ve, da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem najboljši kavni pridatek. Ne, ker je še ni poizkusila. Ko bi jo poizkusila samo enkrat, bi se o tem takoj prepričala. Ne samo zato, ker je najboljši kavni pridatek, bi morala vsaka naša gospodinja Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem kupovati, ampak tudi zato, ker je na prodaj v tako emi-nentno naroden namen. Od prodane Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem dobiva »Slovenska Straža« vsako leto lepe prispevke za svoje delo za obmejne Slovence. Med našimi gospodinjami ne sme torej biti nobene, ki bi ne kupovala Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem !
—	Vojaki v Litiji. V torek popoldne so prišli trije polki vojakov v našo dolino. Deželna bramba iz Gradca se je nastanila v trgu. Drugi so se porazdelili po celi dolini in v Šmartnem. Prenočevali so dve noči, v četrtek zgodaj so odšli naprej proti Zatični. Prostovoljno so se ljudje umaknili iz svojih stanovanj in sprejemali častnike, s čemur so mogli, so vojakom postregli in kar so prosili. Vojaki so sc obnašali tudi vseskoz dostojno. Županstvo je že naprej kakor častnikom tako vojakom odkazalo stanovanja in izdalo tozadevne ukaze na trške posestnike. Vendar sc niso hoteli nikjer usiljevati, Če so bili odklonjeni v eni hiši, .so šli prosit v drugo. Tržani so jih pa tudi v veČini z veseljem sprejemali, jim svoja stanovanja odstopali, in vsaka hiša si je štela v čast imeti častnike na stanovanju. Obžalovanja je vredno, da so sc
dobili v Litiji tudi ljudje, ki so vojake odganjali od svojih hiš, kakor na primer bivši župan, velepos. Slane, ki ni maral nobenega častnika in nobenega vojaka pod svojo streho, dasi ima prostora več kakor kdorkoli v trgu. Častniki so sc zelo zgražali! Tržani imajo lep zgled, kakšen pojem ima bivši župan za tujski promet in za napredek trga. Že Svctec jc vodil tako politiko in jo jc Slane nadaljeval, da je tem-bolje, čim manj tujcev pride v Litijo. Pa Svetec je imel vsaj vzrok: vsled tujcev nevarnost za narodnost. Slane pa govori rajši nerpško kot slovensko. Ostali tržani so pa teh misli, da velja biti gostoljuben, zlasti nasproti avstrijskim častnikom, sploh tujcem naš kraj priljubiti. Še tako zabiti in trmasti bodo sčasoma spoznali, da liberalna politika ni za nič drugega kakor za cokljo vsakemu napredku. To mimogrede. Glede gostilničarjev in trgovcev moramo omeniti, da so vojakom postregli z navadnimi cenami. Odiralo se ni nikjer. S postrežbo so bili vojaki zelo zadovoljni. Glede priprege je bilo precej sitnosti. To je pa zakrivil službujoči častnik, ki ni pravočasno oskrbel potom glavarstva zadostno število priprege od sosednih občin.
— Gradnja ceste Verbovec—-Kal se je te dni začela graditi. Zaposleni so vsi domači delavci; delo je deželni odbor izročil Antonu Zavodniku, podjetniku, ki tudi vsa dela pri zgradbi sam vodi in nadzoruje.
Opozarjamo na oglas v današnjem listu pod naslovom »Kolodvorska restavracija« vse našo somišljenike, ki sc zanimajo za to, da pride podjetje v naše slovenske roke.	'
Književnost.
Zgodovina katoliške Cerkve. Spisal dr. Anton Medved. Cena vezani knjigi 3 K. — Zgodovina katoliške Cerkve, ki jo je spisal dr. Anton Medved, je prvo v slo-venskem jeziku sestavljeno delo te vrste, ki se ne bo samo v naših srednjih šolah (VIII. razred) s pridom uporabljalo, marveč bo vsakemu izobražencu prav prišlo. Pisatelj je kot dober zgodovinar že davno znan, knjiga pa, ki jo imamo pred seboj, je v vsakem oziru vzorna. Dasi so posamezni odstavki kratki, so pa jedrnati in mikavno pisani; zgodovinske dobe se opisujejo objektivno, po najveljavnejših in najnovejših virih, vsi dogodki se predočujejo plastično, verske, kulturne, znanstvene in umetnostne razmere so živo orisane, posamezne osebe označene tako krepko, da se vtisnejo za vedno v spomin. Zlasti so dobro slikane cerkvene razmere med Slovenci; tako stare, kakor srednjeveške in moderne razmere so vseskozi pogojene. Razun dijaka se bo tega dela lahko v največjo korist posluževal d u h o v n i k, ki bo v tem delu nakratko, a precizno našel vedno zanesljivega materiala, kadar bo hotel opisovati rast, boje in zmage svete Cerkve tekom človeške zgodovine. Enako bo služila knjiga laiku, predavatelju, govorniku itd. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
: Naročajte ..Slovenca".:

Sunlight
MILO daje najboljšo garancijo proti pre- I. rani obrabi perila.
Čisto In milo je, ter se zato lahko rabi za čiščenje najfinejših oblačil ln nakita, svilenega in flanelastega blaga, čipk itd.
SUNLIGHT MILO je najbolj razširjeno po celem sveta.
Dvojni kos po
30 h, oimerokotcn po IS h.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izv.liiša
Prokop Skorkovsky In sin
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na nhtevo frank«. Zalo zmerne oene. Na Zeljo dam tukaj Izgotoviti goapod. oblaka.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	1"|IJ
Ljomjonske novice.
lj Duhovne va]e za abituriente v
knczoškofijskem zavodu sv. Stanislava so prično v ponedeljek, dne 2. septembra zvečer. Zadnji čas za prihod je z vlakom ob tričetrt na 7. uro zvečer. Za one gg. abituriente, ki se še niso pismeno zglasili, zadostuje, če se osebno zglase do 6. ure zvečer, če mogoče. — Vodstvo kn. škof. zavoda sv. Stanislava.
lj Katoliško društva rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, dne 1. septembra, ob pol 11. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma svoj redni mesečni shod. Opozarja se, da se posebna vabila no bodo razpošiljala.
lj »Živijo gospa županja« so vpili baje v Mostah na dan volitev gospej Heuffelci, ko je šla mimo volišča. Ga. Heuffel se je s tem čutila razžaljeno in jc vložila tožbo. Ker pa ni vedela, kdo jo je žalil, je vzela na piko kratkomalo gg. Oražma, Mercina, Gruma in Ziller-ja. Ker pa ni mogla dokazati nič žaljivega in njene priče niso ničesar vedele, so bili vsi obtoženci oproščeni. Sedaj naj pa ga. Heuffclca zopet pošlje popravek: Ni res, da so bili oproščeni, res je le, da obsojeni niso bili, kakor je to storil zadnjič njen soprog, kateremu je g. Židan na njegovo prošnjo odpustil žalitev proti temu, da se je Heuffel zavezal plačati odvetniške stroške 25 K.
lj Tožba proti Heuffelnu. 6. septembra ob 11. uri se bo vršila zopet razprava proti Heuffelnu na tožbo g. Bitenca.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. One dame in gospode, ki so se priglasili h pevskemu zboru, vljudno vabim, da se jutri v nedeljo 1. septembra med 8. in 12. uro dopoldne zglase v gledališki pisarni. — Intendant.
lj S ceste. Ko je včeraj peljala služkinja Ivana Kopitarjeva po Dolenjski cesti v mesto mleko, je srečala četo dragoncev pri kateri jc jahal tudi poročnik. Ko pride nasproti električni voz, sc ga jc poročnikov konj ustrašil, skočil vstran in podrl mlekaričin voziček, katerega je nekoliko polomil in se je razlilo za 6 K mleka. Ko bi se bila Kopitarjeva preje ustavila, bi se ne bilo ničesar pripetilo.
lj Najdeno človeško okostje. Včeraj popoldne so pri kopanju našli delavci na vrtu hotela »Union« precej plitvo v zemlji človeško okostje, ki je pa bilo že tako preperelo, da se komaj spoznalo za človeško. Pri okostju so bili najdeni tudi veliki od rje snedeni geblji, bržkone od krste. Policija je dala okostje prenesti na pokopališče k Sv. Krištofu.
lj Najden vtopljenec. Danes zjutraj so otroci zagledali v Ljubljanici ob bregu na Trnovskem pristanu mrtvo moško truplo. Na lice mesta došla policijska komisija je konstatirala, da je vtopljenec vpokojeni železniški uslužbenec, oženjeni Jožef Krašovec, rojen 1. 1849. v Ljubljani ter pristojen v št. Vid nad Ljubljano. Krašovec je moral v vodo na vsak način zaiti po nesreči, kajti na truplu ni najmanjših znakov kake nasilnosti. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Nesreča. Ko jc včeraj popoldne v Toenniesevi tovarni delavec Filip Po-liorič popravljal streho, se. jc zlomila trolinela deska, Pohorič pa jc padel z glavo na tam stoječi prazen socl in se težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Adela Gruden, hči c. kr. policijskega agenta, 3 leta. — Fran Kraschovviz, železniški delavec v p., 73 let. — Josip Obreza, bivši dninar, 77 let. — Ludovik Praun-seiss, železn. poduradnik v p., 84 let. — Rudo]f Rasteiger, c. kr. sodni ofi-cial, 52 let.
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE.
Po dosedanjih dispozicijah se pripelje cesar dne 8. septembra iz Ischla nazaj na Dunaj, kjer bo prebival v Schonbrunnu. — Nemško narodna korespondenca poroča, da vlada ne računa, da bi letošnjo jesen rešili izpre-niembo poslovnika, toda nameravajo le začasno spremeniti poslovnik, končna rešitev poslovnika in ureditev diet sc pa prepusti bodoči zbornici. — Med tem ko »Neue Freie Presse« trdi, da sc
še ne ve, kdaj zboruje skupen ministrski svet, pa poročajo iz Budimpešte, da se udeleži ogrski ministrski predsednik dr. Lukacs dne Ki. septemb. skupnega ministrskega sveta na Dunaju. — »Az Est« objavlja razgovor svojega poročevalca z Josipovichom, ogrskim ministrom hrvatskih zadev. Minister je izjavil, da sc obnovi na Hrvaškem ustava pod edinim pogojem, da tisti, ki se nazivajo unioniste, niso samo unionisti navidezno, marveč da pošteno in odkrito svoja načela zastopajo, ker more le tako dobiti vlada večino. Na vprašanje, kdaj se ustanovi unionistična večina, jc odgovoril minister, da je obnovitev ustave, ki se tudi zgoraj želi, odvisna od stališča, ki ga zavzame koalicija. — Nasproti poročilom nekaterih listov, da se je sistirala zgradba gališkega kanala, izjavlja uradni brzojav, da ta poročila niso isti-nita, marveč da se kanal že zgradi na decembra lani v delo oddanem ozemlju in da se pravočasno oddajo tudi ostala dela. — Gonji nemškega svobodomiselnega časopisja proti mednarodnemu evharističneinu kongresu se pridružuje seveda tudi češko svobodomiselno časopisje, ki za nemškimi j udi vedno pricaplja, kadar gre za boj proti katoličanstvu. Olomuški »Pozor« poroča, da namerava »Svobodna šola« prirediti več shodov proti evharističnemu kongresu, da izda brošure in razglednice. List poziva češko svobodomiselstvo, naj osobito na Moravskem protestira, ker se veliko Čehov z Morave udeleži svetovnega evharističn. kongresa. — Grof Tisza objavlja v »Ma-gyar Figyelo« članek, v katerem svari pred radikalno volilno preosnovo, osobito pred splošno volilno pravico, ki bi bila nevarna nadvladi Mažarov.
Z BALKANA.
Turški vojaki so napadli dne 29. t. m. grške utrjene čuvajnice. Ubiti so bili en grški podčastnik in pet vojakov. V nekem drugem boju sla bila ubita dva turška, vojaka. Grško vojno ministrstvo je ojačilo obmejno stražo. Uvedli so strogo preiskavo. — Iz Pirota poročajo, da je odposlala Bulgarija na makedonsko mejo nad 50.000 vojakov. — Bulgarski vladar je izdal oklic na Bulgare povodom 251etnega svojega vladanja. Vladar izraža svoje veselje, ker je Bulgarija zadnjič 25 let tako čudovito napredovala, slavi politično modrost in vrline Bulgarov in sc zaliva--ljujo narodu za izkazano ljubezen in zvestobo ob 251etnici. — Bulgarska vlada sedaj deluje na to, da bi se velevla-sti tripelentente zavzele, da bi se tudi Bulgarija udeležila razgovorov glede na Berchtoldov predlog z ozirom na decentralizacijo v Turčiji. Baje je Rusija žc bulgarski vladi ugodno odgovorila. — Iz Belgrada poročajo, da je odpotoval princ Jurij iz Pariza v Švico in da ga je radi njegove prejšnje bolezni tresla mrzlica in je bil slab. O stanju princa Jurija se po zasebnih virih poroča, da je nastopil princ Jurij pred 14 dnevi proti pridelenem mu častniku pobočniku tako, da je moral bežati pred njim. Častnik je odpotoval v Švico in brzojavil v Belgrad, naj ga odpokličejo, ker princ ni normalen. Kralj je odposlal v Pariz zdravnika, da preišče princa. — Belgrajska »Samouprava« poroča, da se skliče mednarodna konferenca, ki se je udeleži tudi Srbija. — Džavid paša se že 4 dni pogaja pismeno z voditelji srbskih vstašev v Brani. Dne 30. t. m. je povabil Srbe na zaseben razgovor v Brano. Srbi zahtevajo odškodnino za požganc jim vasi, enake pravice z mohamedanci, dovoljenje nositi orožje, požgani samostani in šola v Zurčeviču se morata, zopet zgraditi, Turčija mora jamčiti, ila Srbov v bodoče ne bodo napadali.
RUSKI CAR OBIŠČE FRANCOSKO IN
ANGLEŠKO.
»Patrie« poroča, da obišče ruski car leta 1913 s kraljevičem Francosko in Angleško. Potovati namerava po morju.
Telefonska in brzojavno poročilo.
GROF STtlRGKH.
Dunaj, 31. avgusta. Ministrski predsednik grof Stvirghk se je vrnil danes iz Kaltenleutgebna na Dunaj.
PREDLOG GROFA BERCHTOLDA.
Dunaj, 31. avgusta. »Reichspost« poroča, da bo zunanji minister grof Berchtold te dni izročil vellvlastem konkretne predloge glede akcije za ustaljenje notranjih razmer v Turčiji. Ako jih velevlasti ne sprejmo, bo Av-stri na Balkanu zasledovala politiko proste roke.
SESTANEK MED BETHMANNOM IN BERCHTOLDOM.
Dunaj, 31. avgusta. Nemški državni kancler Bethmann-IIolhveg pifide 7.
septembra v Buhlavo, kjr sc sestane z grofom Berchtoldom.
GROF ATTEMS TAJNJ. SVETNIK.
Zadcr, 31. avgusta. Kakor se poroča zasebno z Dunaja, podeli cesar dalmatinskemu namestniku grofu Attcm-su čast tajnega svetnika.
OBSTRUKCIJA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU.
Trst, 31. avgusta. V včerajšnji seji občinskega sveta je sodrug Černivc nadaljeval svoj obstrukcijski govor. Prihodnja seja se vrši šele čez osem dni. Župan je naznanil, da skliče o vodovodnem vprašanju konferenco. Socialisti so na ta način dosegli vspeli. Pred rotovžem jim je velika množica prirejala ovacijc.
HUDNIK V SMRTNIH IZDIHLJAJIH.
Postojna, 31. avgusta. Dr. Hudnik, bivši načelnik »Glavne posojilnice«, se nahaja v smrtnem boju.
PREKINJEN JE DJPLOMATiiČNIH ZVEZ MED VATIKANOM IN RUSIJO.
Rim, 31. avgusta. Med Vatikanom in Rusijo se zaradi preganjanja katoliške cerkve v Rusiji diplomatične zveze v kratkem prekinejo.
KRVAVI DOGODEK V ROVERETU.
Rovereto, 31. avgusta. V vojašnici deželnih strelcev jc četovodja Reiner iz maščevalnosti ustrelil kantinerja.
OBSOJENI PONAREJALCI DENARJA.
Bel.ovar, 31. avgusta. Tu so bili včeraj obsojeni zaradi ponarejevanja denarja Viktor Erhatič na 6 mesecev, Ivan Ilinič na 3 mesece, Vladimir Ko-lombar na 18 mesecev ječe.
NAPAD NA ČRNOGORSKO SKLADIŠČE SMODNIKA. \
Kotor, 31. avgusta. Včeraj so v Ko-torju čutili, da se je tresla zemlja. Prvotno so je mislilo, da trese zemljo potres, a Črnogorke, ki so prišle na običajen semenj v Kotor, so povedale, da se jc zemlja stresla, ker sc je izvršil napad na neko črnogorsko skladišče smodnika, ki so ga napadalci pognali v zrak.
SPOMINI KRALJA MILANA.
Belgrad, 3JI. avgusta. Neki literarni konzor.cij je sklenil, da izda v nemščini, francoščini in srbščini memoare rajnega srbskega kralja Milana. Me-moari opisujejo natančno tekmo Av-stro-Ogrske in Rusije glede na balkansko politiko.
NOR VOJAK.
Ziiriclc, 31. avgusta. Tu je znorel infanterist Schwarzer in veliko oseb ustrelil, druge pa ranil. Hišo so vojaki oblegali. Norec je oddal 100 strelov. Dozdaj ga še niso dobili.
Rozinisl radalii uCllejsklti flruSlev do Francoskem.
Dne 23. t. m. po povratku Poinca-reja iz Rusije je francoski ministrski svet storil važen sklep na predlog na-učnega ministra Guistlhana, da se do 10. septembra vs^ dosedanje strokovne organizacije francoskega učiteljstva razpuste. Že 24. t. m. je bila poslana vsem prefektom okrožnica, ki pravi med drugim tudi sledeče:
»Vlada nc more trpeti takih učiteljev, ki se ne bavijo z odgojo dece v duhu moralnosti, dobrobiti in sigurnosti dežele. Učiteljski sindikati so na kongresu v Chambčryju manifestirali proti tozadevnim zahtevam. Škandal, izvan na kongresu se ne sme ponoviti. Ti sindikati so nezakoniti, ker so postali središča politične agitacije, ognjišča narodnega prevrata, česar republikanska vlada ne more trpeti.«
Kaj so storili francoski učitelji, da je posegla vlada tako nasilno med nje?
Francoski učitelji imajo staro, številno in financielno zelo močno organizacijo Les Amicales. Tekom časa sc jo ta organizacija spremenila v popolno konservativno podporno društvo, kar pa ni bilo všeč mlajšemu učitelj-stvu, ki jc lota 1905. osnovalo čisto strokovno samostalno organizacijo, enako delavskim strokovnim organizacijam. Leta 1900. so sc združile posamezne francoske učiteljske organizacije v skupno zvezo, ki je sklenila v Nantesu leta 1907., da pristopijo učiteljski sindikati v strokovno delavsko zvezo (Confčdčration generale dutra-vail) v Parizu. To se je tudi v resnici zgodilo leta 1910., ko se jo na kongresu v Marzilji v prisotnosti 100 delegatov ponovno razpravljalo o stvari. Letos pa se je nedavno zbralo v C.hambčryju več kot 6000 članov na kongresu, na katerem se je v posebni resoluciji manifestiralo združenje z delovskimi organizacijami.
Na tem kongresu pa se je tudi tako prevratno govorilo, kakor bi nihče nc pričakoval od učiteljev in vzgojiteljev in kar je bilo končno tudi republikanski francoski vladi preveč. Zanimivo je, kaj je pisal pred kratkim o izjavah brezverskili in nepatrio ličnih francoskih učiteljev na teni kongresu pariški »New York Herald«. Globoko-umnih člankov sicer ta list nc prinaša, ker jc popolnoma informacijski list. Pred dobrim tednom pa jc vendar prinesel člank, ki jc vzbudil precejšnjo senzacijo in ki se peča s kongresom državnih ljudskošolskih učiteljev v Chamberyju. Sklepi tega kongresa so vzbudili ljudi, ki drugače sicer mirno hodijo mimo vprašanj morale in vzgoje. Omenjeni članek kaže, da ne sodijo le katoliki, temveč tudi široki nekato-liški krogi zelo slabo o vzgojnem delovanju v hvalisanih francoskih državnih šolah.
»Mislite si«, piše člankar, »da bi sc znoreli duhovniki združili in izjavili, da ni nobenega Boga in da jc vera samo igrača. Gotovo, jc, da bi bilo veliko število oseb presenečenih in cla bi škofje nastopili z vso strogostjo proti tem »prefoktom« kulta, proti krivcem. Ako pa učitelji, ti »duhovniki« lajiške morale, izjavljajo, cla je domovina nekaka gugalniea in da jc armada družba banditov, potem jih nc obsipajo samo socialistični listi s cvetlicami, temveč sc tudi akademični nadzorniki ne upajo ganiti. In v resnici so jc dogodilo, da so sindikalistično organizirani učitelji vpostavili v dobro formulira-nem dnevnem redu omenjena nauka. Zdi se, da doslej naučili minister Guisthau še ni prišel zaradi tega iz ravnotežja. Ako bodo učitelji postopali logično, bodo poučevali otroke v smislu svojih sklepov. Vendar pa znajo še eksistirati starši, ki pravijo: Učitelji hočejo. ko so že izgnali Boga iz šole, sedaj pognati tudi domovino. Zna se pa zgoditi, da se zopst povrne domovina ter prinese s seboj Boga.«
Nepatriotične izjave francoskih učiteljev in pa združenje z rcvoluci-narnimi delavskimi organizacijami, so vendar zganile tudi vlaclo in nauč-nega ministra, cla sta stopila brezver-skim in revolucionarnim učiteljem ostrejše na prste, kot navajamo uvodoma. Znano je, francoska Confčdčration generale du travail žc leta sredi-šče^ antimilitaristične propagande, da so bili njeni člani zaradi tc propagando neštetokrat že v ječah, da jc njeno časopisje neštetokrat zaplenjeno in da policija stalno nadzira delavsko borzo. S tom, cla jo učiteljski sindikat postal član le organizacije, ga francoska vlada obtožuje, da hoče prenesti antimili-taristično akcijo in odgajati mladino v nepatriotskem duhu. Da ta domneva ni brez podlage, jc iz navedenega razvidno. Razvidno pa jc tudi, da postaja francoski narod sit revolucionarnih francoskih brezvercev in da ni daleč čas, ko bodo za katoliško cerkev v tej državi prišli lepši časi.
Pripomniti je samo šc, da so tc francosko učiteljske sindikate naši liberalni listi vedno hvalili in se jc svoj čas »Učiteljski Tovariš« zanje zelo navduševal.
Ali ste že obnovili naročnino?
Bodemo I! jo našli?
v
Iščemo gospodinjo, ki ie ne vporablja Schichtovega mila! Hočemo ji pojasniti, da je sapravijivesi, če sa perilo s slabim, torej dragim milom uničuje.

JUSTH NEVARNO OBOLEL.
Znani ogrski opozicionalni politik Julij pl. Justli jc nevarno obolel. Justh jc zadnje nicsocc večkrat nevarno obolel, a zdaj ga je bolezen, sladkorna bolezen, tako prijela, da so morali pozvati k njemu iz Budimpešte profesorja Szekacsa.
IZBOLJŠANJE ČASTNIKOM OB VELIKIH VAJAH.
Vojno ministrstvo je določilo, da sc ob velikih vajah podeljuje častnikom tista hrana, ki jo dobivajo vojaki. To so jc ukazalo, ker ob vajah častniki težko dobo primerno hrano. Nadalje so častnikom povišali dosedanjo maršno loklado od 1 na 2 K. KITAJSKI ROPARJI NAPADLI EVROPSKE CARINSKE URADE.
V Lofonu in v Samlyenu so napadli oboroženi kitajski roparji evropsko carinske urade, vjoli in zvezali evropsko častnike in odnesli orožje in strelivo.
najboljša difgtična in osuežujGča pipo
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obisfnih in mehurnih boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstoo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišKih Zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
zvirek: Giesshlibl Sauerbrunn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj In franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-niku in Andrej Sarabonu. Ljubljana. 3997
Zahvala.
O bridki izgubi edinoga nad vse ljubljenega brata
Albina Tominc
četovodja 17. pešpolka v Ljubljani
se tem potoni zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, ter mi izrekli sožalje. Posebno zahvalo preč. g. vojaškemu patru za tola/.ljive obiske za časa bolezni, in zadnjo tolažbo umirajočemu. Iskrena hvala gg. častnikom kakor gg. podčastnikom za darovani venec. Vso zahvalo gg. vojaškega pevskege zbora za ganljivo petje in drugemu vojaškemu moštvu, ki so mu izkazali zadnjo čast. Ljubljana, 31. avgusta 1912.
Žalujoča sestra
Angela Tominc.
zjava.
2737
Podpisani Mihael Regovec. stavbenik na Savi, občina Jesenice, izjavlja sledeče: Stavbo klavničnega hleva na Jesenicah, katero sem prevzel dne 21. avgusta 1912 na javni dražbi od občine Jesenice, odstopim g. Novaku ne za 4000 K, ampak za 5000 K in mu rade-volje odstopim, da izgotovi to delo natančno po načrtu in proračunu, kateri so bili pri županstvu na Jesenicah na vpogled. — Ako prevzame to delo g, T?ovak za 5000 K po načrtu in proračunu, dam g, Franu Krivcu 1000 K nagrade.
Jesenice, 30, avgusta 1912.
TTlihael Regovec.
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Izborna lirana, strogo nadzorstvo. Ponudbe na upravo ...Slovenca" pod črko: A. 2561.

D= A. LEVICHIK
m
2701
odpotuje
do 23. septembra.
^ —a
Meteoroiogično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 73B-0 mm
Stnujo
s Crs op.i- j buro-
x zovanjn : metra I v mm
Tompe-ratura
po Celziju
Vetrovi
30 9. zveč. I 733-!) 170 i sr. szati.
7. zjutr. | 733-1 ; 14-0 I sl. szvh. 2. pop. j 734-0 j 16-9 t brezvetr. Srednja včerajšnja temp. 17'2», norm. 17't°.
Xebo
jasno pol. obl. dež
»s: :
- ri ■ - u
00
Zahvala.
2728
Vsem dragim sorodnikom, prijate-ljem in znancem, posebno delavkam c. kr. tobačno tovarne, izrekamo za sočutje in zadnje spremstvo pri pogrebu naše predobre mamice
Neže Kosec
najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo, Bog plačaj!
Ljubljana, 31. avgusta 1912.
Žalujoči ostali.
Po ceni se proda elegantno, veliko
z mizico, predalom in marmornato ploščo. Ogledalo je skoro novo. Naslov se izve poci štev. 2724.

Stariši
ki žele svojim hčerkam temeljito času primerno izobrazbo, store najbolje, ako jih pošljejo v zavod
kjer se v osemrazredni dekliški šoli
izuče vsega, kar zahteva sedanja ženska izobrazba.
Razen za ljudske in meščanske šole predpisanih predmetov, imajo priložnost izučiti se tudi za učiteljice ženskih ročnih del, in otroške vrtna-rice. V zavodu se podučuje vsestransko gospodinjstvo, posebno kuhanje, šivanje, umetna ročna dela, risanje
in godba. Sprejemajo se deklice vsake starosti, ako so zdrave in lepega vedenja.
Več pove podpisano
sodstvo šolskih sester v Cslfu
Ugodna prilika!
3 ^sa z zemljiščem, vsaka eno uro od Ljubljane, s trgovino mešanega blaga, sc ccno prodasta. Poizvc sc pri:	2726
upravi »Slovenca« pod št. 2726.
2736
Redka prilika!
Zelo dober, skoro nov
sc poceni proda na voglu Sv. Petra ccsta, vhod Radcckcga cesta.
Bi
a ^ S«	H	a
Naznanjam, da imam žc letošnje
v zalogi. Cena 14 K za 100 kg. Socli za 25 in 50 kg sc posebej računajo, za večjo odjemalce izjema. Pristno in fino blago rezano na stroje ter zajamčeno.
Se priporočam "	2733 4
Josip Oražem
Selo, p. Moste pii Ljubljani.
Nizke cene!
Najmodernejše, zelo trpežne
a a a k?
B
g
u a S u
vsebuje tvrdka Rudolf Foukal v Krnovu.
Pri potrebi naj si vsakdo blagovoli dali predložiti od svojega krojača imenovano kolekcijo o?
Na zdar!	S
a a a a n a a a sa a a
Tržne cene*
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 31. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1139
Pšenica za april 1913.....11-87
Rž za oktober 1912.....9 71
Rž za april 1913.......10-27
Oves za oktober 1912 ....	9 29
Koruza za maj 1913.....7'49
išče službe. Dobra moč. Vstop takoj. — Naslov pove uprava pod štev. 2732.	2732 i
Stanovanjska hiša
na prodaj!
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani se dne 3. septembra 1912 ob 10. uri dopoldne na javni dražbi proda v neposredni bližini c. kr. tobačne tovarno, Glinška ulica 7, se nahajajoča hiša, obstoječa iz 8 stanovanj (1 soba, 1 kabinet, kuhinja, shramba s pritiklinami). Pri sedanji nizki najemnini donaša hiša letnih 1538 K. Vzklicna cena 11.680 K 50 vin.	2735
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševec Brlnjevec Tropinovec Vinsko žganfe
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-n j ar ni sadja	959 (52)
in. Rcsner & £o.,
Ljubljana, poleg pivovarne ,,Union".
Sodi.
Več vrst sodov ima na prodaj A. REP I C,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo.
2448
Fini
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav n i z k i tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
%0 (52)
Vse Vaše življenje
jc uničeno, ic trpite na revmatizmu, pro-tinu ali nevralgiji in se ne borite uspešno I zopet to zlo. (lotov uspeh ima v vseh slu- | čajih zdravniško priporočeni
8 CONTRHEUMAN
k! jc vedno zanesljivo sredstvo,
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za | splalmitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladkc. 1 puška 1 krono.
Izdelovnlnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRHGNEK-jaj
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
IVi naprej plačilu K t-."»O so pošlje 1 pušlca franko
i »	i - O"- "	11» l -
Pozor na ime izdelka in izdclovnlelja! ZALOGA V LKK \HXAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Čižmaf.
• dr. G. Piccoli.	3117

s trafiko, prodajo galanterijskega blaga, telefonom in deset oralov travnikov, s stavbišči po-leg postaje, za vsako industrijalno podjetje primerno ob glavni progi Maribor-Gradec na slovcnsko-nemški meji se ceni primerno proda. Ponudbe pod
„kolodvorska restavracija", Maribor, poste restante.
2734

(tudi solicitatorfu Itd.) - s primernim
ki ga veseli nastaniti sc v nekem delu slovenske zemlje -:—:-	sc nudi ugodna prilika, da se	-:—-:-
: seaideiežf al prevzame
neko lukrativno in serijozno podjetje. Dopisi pod „
Berili" P. 4553 no Haasenslein & Vooler H. G. Dunaj i.
® a
><25
2723
Priložnostmi rc&kup.
Angleški raglsni (površniki) plasti iz gumija SIS;
TPVlii 57 nilffiiifi mec* tem* '{0mad°v parov, ki so se izločili liLViJl \L yUEi!lJQ, pri inventuri, se prodajajo, dokler je kaj zaloge,
30 do 50% pod normalno ceno.
Vse prvovrsten izdelek v modni trgovini
I« S*
najraje substitucije zmožnega - sprejmem takoj v svojo pisarno. - Plača po dogovoru.
Notarskega kandidata» m, t. t. m
v Skofji Loki. 2731

Proda se hiša
2691
in vinograd
iz proste roke; hiša je še skoraj nova in še nekaj let davka prosta v dobrem stanu in vinograd za 40 hI vina, blizu Št Jerneja in 10 minut od Novega Lurda. V hiši se nahaja tudi gostilniška koncesija. Več pove Jožef Cvelbar, mlinar v Št. Jerneju na Dol.
20-30 K na dan
k:
morejo zaslužiti agentje z blagom pri obisku zasebnih odjemalcev z dobrimi predmeti na deželi kakor tudi v mestu. Visoka provizija. Predizobrazba nepotrebna, primerno za vsakogar. Mala zbirka vzorcev. Dopisi »od šifro: ..Fleisslg 910", poste restante Dunal PorzellanSasse.	2712
se išče za
poštni urad, oddaljen pol ure od Ljubljane. Potrebuje se približno 3 kratno pomočno poslovanje v tednu. Stanuje torej lahko v Ljubljani. Več pove uprava tega lista pod št. 2699.
S razredne ljudske šole, stara 16 let, želi vstopiti v kako večjo trgovino kot praktikantka, najraje v pisarno. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev pod šifro M. B. 2682 sprejema iz prijaznosti uprava tega lista.	2682
Pazite na sledeče vrstice.
Vaš poklic
Vas sili, da mnogo sedite. Vi trpite na zaprtju.
Prelrkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo ki ublaži in odstrani znane nasledke neznier-nosti, slabe diete, prelilajenja. in zoprnega zaprtja, n. pr. prorečico. napenjanje, nezmerne tvorbe kiElin ter krče jo dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
SVARILO I Vsi deli embalaže —— imajo postavna deponovano varst znamko
glflvnh zalogft: lekrrmr
B. FRflGNER-ja, c. in kr, dvor. dobavitelja, „Prl črnem orlu", PRftGR, Mala strana 203, » Po poŠti jc razpošilja vsak dan. ——
vogal Nerudove ulice.	3119
Cela stekl. 2 K, pol stekl. 2 K. Proti naprej vpošilj. K I 50 se poS(ie mala steklonica. za K 2.80 velika steklenica. za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8-— 4 veliko steklenice za 1< S2-- 14 vel. steklenic poštnine prosto
na vse postaje avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. — V Ljubljani: Rib. Sušnik, Dr. G. Piccoli, Jos. CiJmar.

2722^
pray resi\a
ženitna ponudba.
Za svojega brata, izobraženega, y najlepši moš^i dobi, prijetne zunanjosti, s krasno, dobro uspevajočo trgovino, iščem prirrierr\e r^veste, od 22—28 let, trg. izobražena, prijetne zur\ai\josti, s par tisoč kronami premoženja. - Ozira se le na resne ponudbe sv sliko, do 15. oktobra na [\aslov „Grtomir" na upravo Slovenca. - Cajnost častna stvar. J^a anonimne dopise in brez slike se ne ozira.
v
Zenitna ponudba.
Crgovec in posestnik, stanujoč v lepi legi pol ure od mesta £jubljane, vdovec, 47 let slar, s 4- hčerkami, 1 stara 6 let, 3 pa 12—15 let, se želi v svrho ženitbe seznaniti z gospodično v slarosti ysaj 30 let, ki bi imela premoženja 4000—5000 kron, ter poštenega krščanskega življenja, izobražena in pridna gospodinja, ponudbe s sliko in navedbo starosti in premoženja se naj pošljejo pod šifro
„£jubljana 2688"
na upravo Slovenca. ^Slika se takoj vrne.
Cajnosl zajamčena.
268^
pray resi\a
ženitna ponudba.
Za svojo sestro y 25 letih, izobražena in varčna, prijetne zunanjosti, s par tisoč Kronami gotovine, trgovsko izobražena, iščem primernega ženina.
ponudbe s sliko naj se pošljejo do 15. oktobra na naslov,
„^rizantema"
na upravo Slovela, tajnost častna stvar, J^a anonimne ponudbe brez sli^e se ne
2721
ozira.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1912/13 za oddelke:
]. Delovodska šola za mehanično-tehnične (kovinske) obrti,
2.	Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo,
3.	Strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo,
4.	Ženska obrtna šola (za perilo, šivanje oblek in umetno vezenje)
v četrtek, dne 19. septembra
za oddelke:
5.	Specialni tečaji za obrtnike (tečaj za risanje, za strojeznanstvo, za strokovno risanje, za opravnike parnih kotlov),
6.	Javna risarska ln modelirska šola
v torek, dne 1. oktobra	2667
za oddelek: 7. stavbno*obrtna šola
v ponedeljek, dne 4. novembra.
Vpisovanje v oddelke 1—4 se vrši 16., 17. in 18. septembra, v oddelke 5 in 6 dne 28., 29. In 30. oktobra in v stavbno obrtno šolo zadnji teden meseca
oktobra, vselej od 9. do 12. ure zjutraj.
Vsak sprejem je samo provizoričen in sme učiteljski zbor nesposobne tičence odstraniti iz zavoda tekom 1. semestra. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. V Ljubljani, dne 26. avgusta 1912.
Raunafeljstuo.
t
Vaše velerodje! Usojam se naznaniti, da sem prevzel že več let obstoječo
specerijsko trgovino od gospe
Kati Avsec-Držaj
na svoje ime, katero bom vodil dobro urejeno po najnižjih cenah v svoji lastni hiši, Florijanska ulica št 22.
Priporočam se vsestranskemu zaupanju velecenjenih odje• malce v, zagotavljajoč dobro in solidno postrežbo.
Anton Ožura.,	^
Ljubljana, Florijanska ulica št 22.
M, DRENIK Kongresni trg št. 7
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
889
mmmM e
Znamka
se, kakor učijo skušnje, sigurno ln dobro splača pri jesenskih setvah,
travnikih in pašnikih. Ima prednost, da ie poceni in da se njene redilo e snovi čez zimo ne izgubijo v zemlji. Varujte se ponarojanj iu manj vredne žlindre. Naročila na cele vagone in na drobno sprejema
oelcsfrgouina z žsleznino „mERSftSM'
Peter Majdič, Celje
kjer je zaloga ln prodaja tvrdkc Thomaspliosphntlabriken, Berlin, W 35.

Prva tajska mM um v št. i« li ijiiit
:: vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniško postajo Vllmarje, v lastni hISi
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela, kakor spovednice, cerkvene klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano.
Prodajalna v Ljubljani, Dunajska
p cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
740
E. kr. moško in žensko učiteljišče g
rta sk
A.	Vpisovanje v I., II., III. in IV. razred deške, oziroma dekliške vad-niče in v otroški vrtec je
v ponedeljek, dne 16. septembra	2681
od 8. do 11. ure v dotičnih učnih sobah.
B.	S šolskim letom 1912/13 se ustanovi za moško učiteljišče pripravljalni tečaj. Zglasila za ta tečaj se sprejemajo v nedeljo, 15. septembra od 9. ure dalje
C.	V začetku šolskega leta 1912/13 ne bo sprejemnega izpita za I. letnik ženskega učiteljišča.
Prosilci, ki bi se utegnili javiti za sprejem v I. letnik moškega učiteljišča, naj se zglase v ponedeljek, dne 16. septembra ob 9. uri.
D.	Gojenci in gojenke, ki so bili sprejeti meseca julija v I. letnik in do-sedanji gojenci in gojenke II., III. in IV. letnika se naj zglase
v ponedeljek, dne 16. septembra
in sicer gojenci ob 8. uri, gojenke ob 2. uri.
Ponavljalni izpiti so v ponedeljek, dne 16. in v torek, dne 17. septembra. Šolsko leto 1912/13 se prične
v sredo, dne 18. septembra
s slovesno sv. mašo.
r
L
Cenjenim p. n. damam.
Naznanjam, da sem otvoril s 5. avgustom 1.1.
za angleška in francoska
Z ozirom na to, da sem si pridobil z večletno prakso v večjih evropskih mestih, kakor n. pr. v Parizu, Dunaju itd., vse tozadevne vrednosti in zmožnosti, pričakujem od strani cenj. p. n. dam najboljšega poseta ter zagotavljam najizbornejšo izgotovitev vsakovrstnih toalet in kostumov.
2411
TEODOR KUHC. Prešernova ul. 5, I. n.
Odda se takoj dobro vpeljana
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)!	2644
Nekarsulmov motor
skoro nov, model 1912, z dvojno prestavo, prostim tekom, 2-HP, se poceni proda. Več pove Mih. Kavčič v Kosezah, gostilna pri „Svedraču". 2685
absolventinja trgovskega tečaja z odliko,
vešča slovenske in pa nemške korespondence, knjigovodstva (eno- in dvostavno), slovenske in nemške stenografije ter
sjrš primerit službe. SfM.01.
Ponudbe pod ,F. H. 24' na upravo, M2B
Harmonij oddajam tudi na obroke, in sc lzpo-sojujejo za malo odškodnino. Zahtevajte cenik.
prva slovenska izdelo-valnica harmonijev
po ameriškem zistemu
Izdelujejo sc vsake vrste harmoniji za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi že za 120 K. — Priznalna pisma so na razpolago. — Izdelane harmonije imam vedno v zalogi. Ravnotam se sprejme tudi učenec. Naročila sprejema tudi Josip Baraga, Stari trg štev. 9, II. nadstvopje, Ljubljana.	2678 3
iz boljše hiše se sprejmejo na dobro hrano in lepo stanovanje. - Glasovir v hiši. — Natančnejša pojasnila se dobijo:	2671 Gosposka ulica št. 4, II. nadstr., desno.
IV. K7ICIN,
dr. H. ia
na obrazu in na rokah odstranjuje v petih minutah
levaiec m\\
' i ja
Hos.dr.A.RiK, Labgraloril Dunal Berasasse 17 H.
zajamč. neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K4-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Lično izdelana
z velikim vrtom v Št. Peterskem predmestju v Ljubljani se pod zelo ugodnimi denarnimi pogoji proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, Škofja ul. 10. Telefon 155.
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani. 21)01
Išče se boljša
ozir. pridno dekle z dežele, ki zna dobro šivati in ima veselje do trgovine. Vstop takoj. — Ponudbe na upravo ,,Slovenca" pod številko 2641.
okoli 200, pripravnih za sadje, proda ceno Ivan Savnik, trgovec v Kranju.	2628
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Poštni predat 12 160, Ogrsko.
Kemeny Kaseta) I.
ruzeni
9 •
Ljubljani
■■»	Wolfova ulica štev. 14
priporočajo za poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujeg dclka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Socialisti za liepremočljiue ionske in turlstouske čevlje. - Izdeluje se tudi po meri v lastni dclavnici, ter sc sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, ccne solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnikc!
1662
IS
Pozor!
«
Gcstilničarji in drugi!
Imam še veliko zalogo izbome goriške rebule kakor tudi drugih zajamčeno pristnih naravnih vin.
Večjim odjemalcem znižane cene.
2398
ŠTELE, vinski
Spodnja Šiška 172.
j ® v
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je
2694 3 v Gosposka uliti it. 8, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od do 5. ure pop. istotam.
Samo 6 dni!!
z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino lc pri
Ed. Smarda
13519 oblastveno potrjena pisarna
brzoparniki	, _	.
La Provence,, <La savoie>, v Ljubljani, Dunajska cesta 18
«La Lorraine«, «La Touraine«,	...	.
«Rochambeau», «Le Čikago>.	nasproti gostilne «Prt FigOVCU».
Vozni listek (Sdiifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja
voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov.
—= Vsa pojasnila istotam radovoljno iri brezplačno. =====
Stavbno podjetje.
zapriseženi izvedenec in cenilec
Jesercic®
Gorenjsko
Projektiranje in izvršitev vseh vrst visokih betonskih in vodnih stavb, cest, kanalizacij, dobavljanja vode, ribnikov, zemeljskih in skalnih del itd.
Cestne, industrijske, gozdne in poljske železnice, zvezni tiri.	2715 Nasveti v vseh stavbnih zadevah.
mi
z vsemi gospodarskimi poslopji, 8 oralov zemljišča, sadni vrt, gozd, njiva in košnja, sc proda. Hiša je zidana, z opeko krita, 3 minute do ccrkve, 5 minut do tovarne, 3U ure do Ljubljane. Več pove Ivana Golob, Slape št. 24. p. D. M. Polje. 2506 _______
gostilničarski lokal
brez koncesije ali s koncesijo ■/. žganjem vred. Ponudbo naj se pošljejo na: Franc Žabkar, Dunajska cnsta št. 52.	2631
Na Poljanski ccsti št. 67
poprej tovarna za užigalice po dom. „klmcfabrika"
se oddasta za novembrov termin	J
blizo treh tovarn, poleg nje 1A A 1200 sežnjev dobre zemlje pripravna za vrtnarja, se IIIII pod ugodnimi pogoji h proste roke proda. Več se izve: Llubllanska ulica 26, Zelena lama.__£00
3 dijaki
nižješolci se sprejmejo na stanovanje in hrano. Kje pove uprava Slovenca" pod štev. 2687. 2687
• e
za vsako obrt pripravna. — Več pove ilDOLF HflUPTMJINN,
Ljubljana.	2674 3
Prvi zavod za uniforme, krznar in Izde-lovatelj čepic
A. KASSIG
LJUBLJANA, Židovska ulica
priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih unlformsklh predmetov za vojake, uradnike, železničarje, orožnike, gasilce itd., kakor: čepice, čake, sablje, rokavico, pasove, cgallsirlmge itd.
Izdelovanje vsakovrstnih vojaških, gasilskih, društvenih, civilnih, železničarskih, orožniškili čepic itd.
Cene nizke, postrežba točna.
Cenike za gasilske in orožniške uniform-ske predmete zastonj in poštnine prosto.
2554 8
iiihovnib M primerno
2672
blizu cerkve sv. Petra ali Srca Jezusovega. - Ponudbe na upravništvo ,,Slovenca" pod šifro: Stanovanje — 2672.
Proda sc ® v
2686
z dobro vpeljano gostilno in trgovino z vsemi gospodarskimi poslopji, z njivami in travniki, vse okrog hiše. Pripravna je tudi za vsako drugo obrt. Več se poizve pri:	v
Val. Debelaku, Škofja Loka.

deželni dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci sc pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna iti solidna.	259i
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za držav-nim kolodvorom.	1842
Cenočeško posteljno perje
Kilo sivega pnljenega K 2-—. boljšega K. 2-40. polbelega K .n-« \ belega K « 80, prima kako? nnli mehkega K 8 --. veloprima K 7 20, najboljša vrsta K 8-40. izredno lino snežuobelr
iz gostonitega rdečega. Zgotovljene postelje
višnjevega, belega nli rumenega nankiugn. dobro napolnjene, perniea ali spodnja blazina 180 tm dolga, 11« cm široka po K 10 —. 12 —. IS —, 18 —. 200 cm dolga. 140 cm široka po 13 —, 15 —. 18 —, 21—. zglavnica 80 cm dolga 58 cm široka po K 3 —, 3-50. 4 —. PO cm dolga. 70 cm široka po K 4 30. 5 50. R - - Zamena dovoljena, za nengajajoue denar nazaj. Cenovnikl franko in poštnine proso vsakomur.
Benedikt SACHSEL, Lobes pri Plznu 159. Češko,
2552
Kupci hiš, pozor!
■""■■■■HMmnanHHsaHMHMianMMBaaM
Lepa, skoraj noua
hiša
v bližini gradbe železnice in kolodvora, z gostilno in mesarijo v dobrem prometu, z dvema kletima, hlevom in lepim sadnim vrtom se da u najem ali se iz proste roke proda. Več se izve pri Hntonu JakSa, gostilničarju iu mesarju v Gradacu, Bclakrsllna.	21370
0001003173000201310131000232003101310100
Zanimlvosll iz Amerike.
N e w Y o r k, 16. avgusta 1012.
Karakteristično je, da sc v Ameriki zelo množe pridigarji, ki izjavljajo, da je amerikansko ljudstvo na potu nemorale in gotove pogube ter ga bo zadela kazen božja, ako sc ne poboljša. Tako je imel voditelj Zion City, Glcan Voliva, v Čikagu pridigo, v kateri je trdil, da niso bile razmere v Sodomi in Gomori nič proti moralni pokvarjenosti v arnerikanskih mestih in da bo tudi zanje prišel dan pogube. Samo eno mesto bo odšlo splošni pogubi in to jc seveda Zion City.
Resnejši jc govor, ki ga jc imel nihče drugi kot prejšnji podpredsednik Združenih držav (pod Roosevel-tom) Charles W. Fairbanks v Atlantic Cityju in ki islotako toži grešnosti Amerikancev. Predavanje sc je vršilo v cerkvi Methodist Christian Endea-vourers. Dejal jc, da so razmere v Ameriki v mnogih ozirih sramotne. V Atlantic Cityju, ki je vendar amerikansko mesto, vlada bodisi tudi ob nedeljah večja podivjanost kot v mnogih evropskih mestih. Mestna uprava pa postopa kot da bi ne bilo nobenega zakona.
Posebno slabe zglede daje pluto-kracija s svojim norim razkošjem, ako-ravno se mora priznati, da so osebne izjeme ravno najbogatejši ljudje Ro-ckefeller in Carnegie. Na kak način se zapravlja denar, nam kaže zgled neke večkratne milijonarke v New Yor-ku. Ta bogatašinja hoče v treh tednih prirediti slavnost v svojem poletnem bivališču, ki ga imenuje vilo, a je pravzaprav palača, s katero bi se zadovoljil vsak evropski knez. Kljub temu je našla, da je »vila« za nameravano slavnost premajhna in edino v ta namen je
odredila, naj se M vili prizida plesna dvorana ter bogato okrasi.
Amerikanci znajo izdati mnogo elenarj a, pa tudi mnogo zaslužiti. Equitable življenjska zavarovalna družba na Broadwayju jc ravnokar nakupila stavbišče za 50 milijonov, da bo sezidala največje poslopje na svetu za urade. Ta nebotičnik bo imel 36 nadstropij.
Najsvetlejše slike pa imajo tudi najtemnejše sence, na katere je uvodoma omenjeni pridigar morale tudi v prvi vrsti mislil. Treba se jc le spominjati na umor lastnika igralnice Ro-senthala, pri katerem je imela bre-dvomno policija svoje prste vmes. Policija ima nalogo, da zasleduje zločine, a da jih sama vrši, se dogaja le v Ameriki in Rusiji. Kot povzročitelja smatrajo policijskega poročnika Beckcrja, ki je v enem mesecu naložil več tisoč dolarjev v neki banki, kot pa znaša vsa njegova letna palača. Kje jc dobil denar, ni mogel povedati, umevno pa je, da ga je ocl lastnikov igralnic in javnih hiš dobil, cla jih pusti pri miru. Za morilce si je Becker izbral večinoma take zločince, ki jih je imel v svoji roki, ker bi jih lahko spravil ob vsaki priliki, v ječo. Ti ljudje so bili tudi igralci, in izgledalo naj bi, kot da bi sc z Rosen-thalom pri igri sprli. K Roseju, ki je stal na čelu morilcev, je Becker celih 14 dni pred umorom vsak dan rekel: »Zakaj ga nc ubiješ? Ukazal sem to vendar storiti čim preje«. Nadalje se je menda tudi Bccker izjavil, da je dobila policija v zadnjem letu od lastnikov igralnic in javnih hiš dva in pol milijona dolarjev. Rose jc bil angažiran kot »colleclor« policije in je sam od teli ljudi letno več kot 600.000 dolarjev sprejel. Ta denar je izročil Beckerju, ki ga jc potem zopet delil z raznimi
predstojniki. Tudi najvišji policijski uradniki so bili udeleženi pri teh lopovščinah. Ko jc potem prišlo do preiskave, je policija ponudila neki priči 2000 dolarjev, ako zapusti mesto.
Ravnotako podkupljivi kot policijski uradniki v New Yorku so se izkazali tudi mestni svetniki v Detroitu (Michigan), od katerih je morala večina zamenjati svoje sedeže v mestnem svetu s klopmi v ječah. Takoj prvi dan so jih aretovali devet, eden izmed njih je bil v celem mestu znan pod imenom »pošteni John«. Neka železniška družba je prosila, da sc zapre neka cesta v Detroitu, ker jc hotela dobiti več prostora za svoja skladišča, ki jih je hotela zidati. Mestni svet jc prošnjo odklonil, toda nekaj tednov pozneje je prvotni sklep ovrgel in ugodil prošnji. To jo vzbudilo sum, da so igrali pri tem vlogo svetli dolarji. Glavni ravnatelj neko veliko tovarne jc naročil zasebni detektivski družbi, naj zadevo zasleduje in ta jo kmalu spravila ves položaj na dan s tem, da jc zbrala dokaze proti krivcem potom markiranih bankovcev, diktografov in fonografič-nih posnetkov. Častitljivi mestni očetje so sc pustili podkupiti tudi v mnogih drugih slučajih. V Pittsburgu, Fi-ladelfiji, San Franciscu in drugod so se zadnja leta dogodili enaki slučaji.
Zelo sramotne razmere so odkrili v klavnicah v Filadelfiji. Mesni nadzornik Borroughs je precl nekim preiskovalnim komitejem izpovedal, cla so delali velemesarji proti zakonu, ker so zabranili nadzornikom dostop v gotove oddelke svojih naprav. Našel jc mast, v kateri so bili črvi, zaklane prešiče, ki so grozno smrdeli in gjusne zdravstvene razmere. Razmere so v klavnicah naravnost grozne. Najslabše pokvarjeno meso so uporabili za klobase.
iV Amerik! so splošno bogataSi pre«
bogati, nasprotno pa živi delavstvo kljub visokim mezdam dostikrat v revščini in ljudsko zdravje postaja tem slabše, čim bolj narašča industrija. Profesor dr. Thomas Wood na fizičnem oddelku v Teachers Collegu Co-lumbian University je zvezni naučni oblasti poslal poročilo, v katerem pravi, cla od 20 milijonov šolskih otrok v Ameriki potrebuje najmanj 15 milijonov zdravniške pomoči zaradi telesnih napak, ki ovirajo rast, a so ozdravljiva popolnoma ali vsaj doloma. Zaradi teh žalostnih razmer so se siccr že v 100 mestih osnovale organizacije, ki naj bi so pečalo z zdravstvenimi razmerami šolskih otrok, toda njihovi uspehi so premajhni, da bi odstranili najhujšo. V Ameriki se pač vedno apelira na prostovoljno pomoč, ki pa v malokate-rili slučajih zadostuje.
Podlago vseh kulturnih držav tvori pametno ravnotežje med redom in svobodo. Amerikanski listi vedno pišejo, da vlacla sicer v mnogih evropskih državah vzgleden red, da. pa ni nobene svobode, toda tega nočejo priznati, da sc more reči o Ameriki ravno narobe. Sveta »Liberty« 110 smo trpeti škode, tudi ako sc onemogoči družabni reci. Celo vojaki nočejo dostikrat sluSali povelja. Nedavno jc neki polk pri vojaških vajah dvakrat delal »pla-vo«. Vojaki so pili dva dni in nadlegovali občinstvo, nakar so se šele vrnili k četam. V veliki državni jetnišnici Sing Sing so si pred kratkim preskrbeli kaznjenci s stavko večjo množino hrane. V kolarni, čevljarni in vrvarni so nenadoma ustavili delo ter so pričeli šele delati, ko so dobili več jesti in je bil izpuščen neki jetnik, ki jc bil zaprt v samotno celico.
P. n. gg. sotiavičarjem
priporoča svoje prvovrstne
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornili šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalna citronada, mali-novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvct". Z odličnim spoštovanjem
Potnih Srečko,
destilacija rastlinskih in sadnih arom ter ekstraktov itd. 2360 1
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27.
Umetni zavod za cerkveno slikanje
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. Vinohrady
Puchmajerjeva ul. št. 68.
Priporočamo prcCastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike
itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3386 Najboljša priporočila.
Elegautna in natančna izvršitev, porabila za potovanja in izlete. 4X4 cm velik, kompleten z opremo, poizktisno sliko 111 navodilom, po katerem more fotografirati vsak začetnik brez predznanja i» izvržiti slike. — Proti povzetju le K 1-80. — Slike se potem tudi odkupijo. — Več pri naročilu aparata po: LEOP. SCHACHTER, DUNAJ 840 u'J82 XVI 2, Lerchenleldergurtel 5.
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles~,7KTNTA" modeli 1912
iarel Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi motorji, avto-===== mofei!! in posameznimi Ml ---------
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-
matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. — Bencin in olje za vse vporabe. — Izposojevalnica ko es. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1144
in vse druge poljedelske stroje najnovejšega izdelka po znižanih cenah kupite pri tvrdki
Karol Kavšeka nasl.
Ljubljana
j Dunajska cesta 16 trgovina z železnino in zaloga strojev
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno
slovenski cenik.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Smmadstropna hiša
2672
s krasnim vrtom, blizu cerkve, v mirnem kraju, najbolj pripravna za duhovnika-penzionista, je za oddati z jesenskim terminom. Več pove uprav. „Slovenca".
<Per)
i k tj sivega skiiblicncga K boljšega K 210. pol belega prima K ::-60 belega K 1—. finega mehkega puha K 6, prvovrstnega K 7 —, 8-— in |i fto. Sivega puha K b -, 7-—, belega finega K 10 —, prsnega puha K , od pet kg naprej franko.
z gostega, trpežnega, rudcCegn, modrega ali belega inlet (iiaitkiiig) blaga. 1 pernica 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2. vzglavnicama, vsaka, HO cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16'—, s pol puhom K 20 -, s puh perjem K 21. Posamezne pernica K 10.-, 12.—, 14--, 16—. Posamezne vzglavnlce K 3-—, 3'5o, ''!•—■ Pernice 2C0X1'!0 cm velike K 13, 15—, 18'-, 20-—. Vzglavnicc U0X70 cm velike K 't ;i0, 5-—, 5-5). Spod. pernice iz najbolj, gradln za postelje 180X116 cm velike K L\-, lo-—. Razpošilja od II) kron naprej Iranko po povzetju alt predplačilu.	2419
Maks Berger Dešenical50/a Češki les
Nikak rizilto, ker sc zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati ilustr. ceniki vsega po-.telr.ega blaga zastonj.
Mnm;
Celje Slovenska svria! Celje
Izdeluje velike
20 11)8
vseh sistemov in velikosti za tehtanje vozov in živine. Prevzame iste tudi v
prenovljenje. J V A N REBEK, stavbeni in umetni ključavničar, Hermanova ulica št. 10.
j, soilarslii mojster.
Cesta na Rudoliovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Prevzoma tudi vsa v njegovo stroko ppadajoča dela po najnižjih cenah.
3412
Točna postrežba.
Telefon št. 21.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, lfogal marijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanjo vseh bnnkovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanja iu upravljanja (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Ustmena ln pismena pojasnila in nasvotl o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes* tih. — Izplačevanja kuponov in izžrobanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja*
vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilno knjižice dne 31. julija 1912. K 75,210.101-
Odvetniška pisarna ir. Frana Brni-a in dr. Mat. Pretner-ja v Trsta,
ulica Nuova št. 13|II,	sprejme izurjenega
stenografa - strojepisca
ueSčega slouensko-nemSkega leziha.
Italijanščine vešči imajo prednost. Nastop službe 1. oktobra 1.1.
Pogodba po dogovoru.	2704 3

157
ti
'4
*
Motoni na surovo olje IVlOIOril. in -i motnim pritiskom mmmhmni od ln do 100 H P. Obratni stroški i—l'/i vinarja na uro za konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na bencin, === pelrolin ali bencoi =
od i-60 UP. kakor tudi lokomoblll od 2—20 H P. Obratni stroSkl 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. WARCHALOWSKI
Dunaj, III., Paulusgassc 3. — BudapeSta VI.. Vicl-korut 37,
Ugodni plačilu! pogoji. — Ceniki ln obiski odjemalcev zaston).
Trgovina s kolesi in posameznimi deli.
cfina Borec
JEjuBljana samo cM arije cTzrezije cesta M
pri „cTCovem svetu"
Halboliše pnemnatike Izposolevanle koles
2084
C. kr. ministrstvo za deželno brambo.
K dep. XII., št. 2051 iz 1912.	2655
Javni ponudbeni razpis
i dobave izgotovljenih oblačilnih predmetov in opravnih vrst
za c. kr. deželno brambo.
Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1913 dobavo raznih oblačilnih predmetov in opravnih vrst potom javnega razpisa ia vabi k vlaganju pismenih ponudb, katere morajo dospeti najkasneje
do 22. oktobra 1912
ob 10. uri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo
na Dunaju.	. . , x
Na to dobavo nanašajoči se ponudbeni razpis, iz katerega so razvidna vrsta ter število dobavnih predmetov, podrobna določila glede vlaganja ponudb in splošni dobavni pogoji, je bil že v celoti objavljen v dnevniku „Slovenec" z dr*e 29. avgusta 1912, številka 197.
Dunaj, v avgustu 1912.
Od c. kr. ministrstva za deželno brambo.
Y Pozor!	Pozor!
-GASILNA P>RidŠTVA-
Glavna zaloga in lastno izdelovanje vseli predmetov za gasilna društva, kakor:
čelade	cevi	kuple	rokavice	vrvi za plezalce
čepice	ovijaki	piščalke	gumbi	društveni znaki 26i6
sekirice	«- znaki	vrvice	cevne obveze	signalne trobente
pasovi	naramnice	kolajne	cvilb za obleke	rdeče vrvice s čopi
Prosi se, da se pri ustanovitvi novih društev dotična društva pred nabavo gori navedenih predmetov obrnejo usttneno ali pismeno na spodaj navedeno tvrdko, katera prevzema tudi popravila starih čelad, sekiric itd.	JfcST Postrežba strogo reelna in solidnal "3S0
# J. 8. Benedikt, Ljubljana
Ustanovitev Me 1.1830
Naznanilo prodaje.
Podpisani oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci naznanja s tem, da se bode
dne 2. septembra f. 1.
vršila na licu mesta na Laverci prodaja nekaterih v konkurzno maso spada-jočih, do sedaj še ne prodanih premičnin iz proste roke, in sicer se proda:
ca. 70 M oltia, 2 para konj. uečfa množina sena, ueč transportnih sodou itd.
Začetek prodaje ob 8. uri zjutraj.
Pojasnila daje podpisana pisarna.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1912.
2594
Gospodinje!
2661
Poznate in uporabljate gotovo že vse vrste kock za juho?? Plačujete 5 vin. za kocko.
Odslej
poskusite slovite „Ura"-kocke, ki znatno zboljšajo tudi sočiv-nata jedila, nadomeste tekoče ekstrakte in torej pomagajo gospodinji štediti pri kuhi. Za te izborne kocke pa ni treba več plačati 5 vinarjev, marveč dobite .
3 kocke za 10 uin.
izrecno pa morate zahtevati
Ora-kocke za govejo juho
To je najboljše, najcenejše in prepriča Vas o tem poskus, za katerega daste 10 vinarjev. — Naročila za Kranjsko sprejema
od trgovcev gosp. F. S. Rojnlk, agent. LJubljana Fred škofijo 21
Dr. luan Mar
kot oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci.
Gospodinje!	Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler nisto poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLAINISCHEINA
MARGARINE
„UNIKUM" ni rastlinska margarina.
IIBIIIf IIMM so >zdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče z visoko jjUlVIliUlVI pasterizirano smetano, ima torej največjo redllno vrednost in je resnično zdrav.
„UNIKUNICC ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
g|M|llf IIMIff je Cfl 0 / cenejši od navadnega presnega masla in JJ«JHIIVUIVi za 3U /0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLAIMSCHEINOV „UNIKUM"
ie resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse
doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAINISCHEINA „UN1KUM"
stalno državno
kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugili oglasov in rabite za nadomestilo pres. nega masla za
pečenje
praženle
kuhanje	1771
samo	maslen krnil
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"
Dobiva se povsod.
Poizkušnje gratis iu fiauko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIII.
mm
lZPELMVH
vseli Boslsvnils transakcij. Izdajanje tekov, nakaznic
ID KREDITNIH PISEIfT
za vsa alsvna ln stranska mesta tu- ln inozemstva.
C. KR. PRIU1L. BHtlCIlN in mEIUHUlICnil OELniSKH DRUZBR
Akcijski kapital: 50.000.00« kron.	Reservnl zakladi: 22.000.000 kron.
HM biibiiii|IBM	OSREDNJA MENJHLNICJlt
m L K K LI K dihih J Ih wollzeile sten. i.
Badcn. Češka Kimale«, fciki Lipa, Brno. Oablonz, N. Oraslllz, Inomost, Krakov. Lltomerlce, Moravski.Zomperk, Modllng, Mcran. Novi Jlčln, Plzen, Praga, Llbcrcc, Tepllce. S.nov, Duna|ako Novomeato, Cvltava
f*
t NHKUP in prodhjh
X vseh vrst rent. obHjracii, državnih paplflev, T akcij, prioritet, zaštavnlc, srečk Itd., »a.
♦ Zavarovanje moti lasmi pri mm mtt in vrofln. piriev
X Prospekte in cenike premij zastonj in franko