8554 A
60L00200
PRI
^tnina pia^ana v g0t0vinj	r»rv/\ f
postale i gruppo Cena 200 lir
ClSRfrDNJA KNJU^lCA P.P.126
66001 KOPtft
DNEVNIK
Lelo XXXIV. Št. 110 (10.022)
TRST, četrtek. 11. maja 1978
jsrg	gjg re jrs ^assf^ssrs v",^. rr^rsj r,	fSn~-
PO VSEJ DRŽAVI SE NADALJUJEJO MANIFESTACIJE POD VTISOM ZLOČINA RDEČIH BRIGAD
Nauk Morove nasilne smrti: z močjo demokracije do kraja zatreti zločinsko dejavnost teroristov
Rezultat obdukcije potrjuje domnevo da je bil Moro ubit v torek zjutraj
^°vori Ingraa, Fanfanija in Andreottija na žal-^ sejah poslanske zbornice in senata - Mogo-Cen sindikalni shod na Trgu S. Giovanni v Rimu
#čn?I!VI ~ Italija je pod vtisom strahotnega zločina. Vsakdo, od poli-n,,,'8® voditelja do navadnega državljana, se zaveda, da se je 9. »t«H v IH- Caetani nekaj pretrgalo, in da ni mogoče nadaljevati po "'»iti Piti’ kot da se ni nlč ugodilo- Vsakdo se sprašuje, kako se je kai*7 *aj takega zgoditi, pa še posebno, kaj je treba storiti, da se a 8a ne bo ponovilo. torej aem®kratičnc politične sile je btoLrii.i čas premisleka, pa tudi tl... “"e. Včcraišnii odston nntra-
. Včerajšnji odstop nntra-[j^^dolstra Cossige, o čemer po-
S
Nvo'’ V P()sebneri članku, pomeni b|,a {J"1« začetek procesa, iz kate-kbiu- 0 moralc priti na dan tudi b ora<wti, tako širšega politične-®.Caia, kot tudi glede neučin-| Policijske akcije. Na vče-kroJe vzdušje v rimskih političnih kov«,. pa ie vplivala tudi nepriča-S i«,.? Pobuda Morove družine, ki Nit..bela za takojšen pogreb de-Vset^n's*lega predsednika.
01 -'e parlament — kljub družine — smatral za svojo ba Je posvetil umorjenemu Prej ”‘*!u žalno sejo, ki je bila naj-W Poslanski zbornici in nato v Ha , obeh je govoril tudi pred-" Va4~ Andreotti.
litij ®ne' so stoje in v popolni u-se^jPoslušali občuten govor pred-fijvj,] Ingraa. Na mestu, kjer je ^čih, “edel Moro, so položili šop % j , »«. Ingrao je poudaril ve-dovjnj 6j' ,k' ga je Moro dal v zgoda .i. , zave ter izrazil grenkobo, « ni bilo mogoče izslediti tovjj ,v ^ga groznega zločina. Ugo-*arno + c*a “'j morilcev niso bile *lau0vStranke, sindikati, državne u-d*VMe’ amPak tudi človek s ceste.
državljan, ki so mu hoteli ParL : ^ah in ga odtegniti tako od Vnij^POcije v političnem življenju. sr(«kv. drupla Alda Mora v nepo-Hl ^ Pbžini parlamenta — je delto.] PPnieni žalitev in izziv. Toda %,!' ki so Mora ubile, niso bile j« £ne samo njemu, njihova tar-IDlla mnogo širša. Odgovor, ki \ nujno potrebno dati terori-Pritj’ Pjora po Ingraovem mnenju “Odo rj)prej od ljudskih množic, ki dj aje izraziti svojo odločnost, !kfct n?n'jn demokracijo. Ta odloč-1* tw-staja in je močna. Mnogo pa ^šlev, Krišno od tega, kar bodo da ^Praviti republiške ustanove, tih j končno udarile po kriminalca ,!*teini sredstvi, ki jih predvi-?viShr'ava- Prav tako je mnogo 'jične° ■ ' °d tega, kako bodo po-Wat s.*'e znale prenoviti norme, ,v*. p,1,1 metode demokratične dr-<toLj?Wboko smo prepričani, je C ori' ^gvan- da je najbolj ustre-K (S*°Vor barbarom demokraci-Cla {*L.taka demokracija, ki bo «Cv0« svobodo in življenje. Jktil j« Predsednika Fanfanija v se bil znatno krajši v znak so-511 — kot je dejal sam Fan-i, ki je po-““J U1	omejili žal-
C>t.. Predsednik senata je C* J1 gov°™ citiral številne Mo-kv^r^sege, predvsem o problemih (fCll ieda' med drugim pa je zali (V,.'. .7* neznatnim manjšinam ne
rezultat bojev delavskega gibanja.
Generalni tajnik CGIL Lama pa je e svojem ostrem govoru med drugim ponovno predlagal strategijo sindikalnega gibanja: mobilizacijo vseh ljudskih sil na delovnih mestih, v šolah, v družinah, ki naj sc strnejo v obrambo demokracije in ustave. Trdo je ožigosal simpatizerje rdečih bri gad: tako imenovane avtonomiste, za katere je zločin v Ul. Fani le napaka. To niso tovariši v zmoti, je dejal Lama. so le sedistični zločinci, ki so v teh dneh pokazali nezaslišano krvoločnost. Zahteval je strogo izvajanje obstoječih zakonov, ki zadostujejo za odpravo in kaznovanje teroristov, ki so le podli kriminalci, katerim ne smemo priznati nobenega »statusa* borcev ali političnih jetnikov. Kot prej Macario, je tudi Lama predlagal čimprejšnje srečanje s političnimi strahkami za sestavo skupne strategije. (tm.vbc)
(v4la v 2 Morovo družino, 4 Sv ?®’ naj bi čimbolj oi
)Vi	da bi spremenile kurz
• in
Vl]e e in da bi z grožnjami in Clou/V Uničile proces družbene in V a'i«ie rasti.
Cku •v . Poslanski zbornici kot v S*bnel zelo kratek poseg tudi uk hi u vIade Andreotti, ki je go-'bde j ^no in odsekano. V imenu j! ’.zrazil sožalje družini in ob-mec* cit-Liftiiri pa je u-rVk’ ^ je sam Moro učil, da se
1 °9vzle srne bati tistih- ki 1,1U lah' 'Tfnojo samo zemeljsko živ-
d	Andreottijevim posegom
^kis1,. adama sta dva senatorja. Ctl, ^"-ian Orlando in socialist Si-^bustila dvorano v znak pro-i' 0 m' i® Predsednik vlade govo-®f0vem ufhord — tako se je Sr Signori'
k. v*Uin 1 Pa s° na zl°čin odgovorili ’'cev stavko, s skupščinami de \j bratih in z manifestacijami Ažiiqj^.Msoč ljudi se je včeraj
kot če bi šlo za -e administracije.
v
‘A 5^ nianifestacije -na rimskem
l>Vsiivi-,Giovanni, ki jo je organizi-A v n'A*na federacija CGIL-CISL-i* govor na zločinski umor Al-N, 5, Tisoči delavcev rimskih
di . v°i iz vseh laCijskih mest-A sr • zenske, predvsem pa mla-i I>h -j® v kaleidoskonu rdečih in ‘«sta
kalejdoskopu rdečih Nen°lav zgrnila pred odrom, kjer * °gromne Morove slike visel
SlEV*nt
l - Ur - — z napisom: «Proti teroriz-»^bo | Vratniškemu nasilju za o-d Asr- m°kracije in države*.
S je 110 je v imenu C1SL dejal, ir v«ster ne'zbrisno zapisati v na-A k: e" obsodbo zločinskega deja-
C°kr
A't>iUa Se rooramo zojicrstaviti iz-^lerg ,Zakononi proti terorizmu, o-rorAačamP poskuse, ki razla-Jstv° in razvoj terorizma kot
__ in antiteza vseh
lov in žalitev miroljubnega AbVeJ,rftičnega sožitja.
!Jai, je za UIL med drugim
rmmmm
Kraj, kjer so v Ul. Caetani našli Morovo truplo, je oil tudi včeraj cilj nenehnega romanja Rimljanov, ki so se prišli poklonit spominu umorjenega državnika	(Telefoto ANSA)
S PISMENIM SPOROČILOM PREDSEDNIKU VLADE ANDREOTTIJU
MINISTER CdSSIEA ODSTOPIL
Najbolj verjetno bodo o razrešitvi njegovega odstopa odločali tajniki petih strank vladne večine skupno z Andreottijem - Prve izjave o nagibih Cossigovega koraka in o možnem razvoju v KD
i	,	'	■	■	.. l-
Francesco Cossiga
RIM — «Prvi bojni okop je vlada,* je priz.naval včeraj zjutraj v palači Montecitorio član demokr-ščanskega vodstva. Malo po 18. uri ko sta poslanska zbornica in senat počastila spomin Alda Mora, je notranji minister Francesco Cossiga odstopil. Glede na neuspehe policije v boju proti rdečim brigadam je bilo ta odstop pričakoyati, kljub temu pa je ministrovo pismo presenetilo vse politike.
Tudi predsednik vlade Andreotti je bil iznenaden. Cossiga je sicer govoril, z njim . že v torek, vendar predsednik ministrskega sveta, je menil, da ga je po daljšem razgovoru vendarle prepričal, naj ne zapušča svojega mesta. Vendar se to ni zgodilo: govori se, da je Morova smrt hudo presunila notranjega ministra in da se ob polemikah, ki ga je izzvalo njegovo ravnanje, ni mogel pomiriti.
Ce pa je minister brez dvoma presunjen, je treba podčrtati, da u-tegne njegov sklep krepko vplivati
V STROGO ZASEBNI OBLIKI
Mora so že pokapali v vasici blizu Rima
Navzoči samo svojci, osebni prijatelji in najožji sodelavci - V soboto v Rimu državni pogreb brez trupla - Precedens z De Gaullom
RIM — Truplo umorjenega Alda I danosti konec, Morova vdova s sino-Mora počiva na pokopališču v Tor- vi se je v spremstvu karabinjerske riti Tiberini, mali vasici, ki je <fa avtomobila takoi vrnila v Rin kakih petdeset kilometrov oddaljena od Rima. Z nepričakovano pote
__	I.; tn nnocanntilo in ntnuliitol!
zo, ki .je presenetila in prehitela vse, še posebno pa časnikarje in fotografe, so člani Morove družine okrog 17. ure prejeli ustrezno dovoljenje od pristojnih oblasti, takoj nato so ,;im na zavodu z.a sodno medicino izročili belo krsto z Mo rovim truplom, ki so jo odpeljali direktno v vasico kjer je imel Moro hišico, v katero se je zatekal, ko je bil potreben miru.
Na malem pokopališču je bil po greb v strogo zasebni obliki. Udeležili so se ga, poleg svojcev, samo najožji sodelavci umorjenega dr žavnika ter njegovi, intimni prijatelji. Navzoča je bila tudi majhna mndžica prebivalcev Torrite Tiberi-ne. Mora so položili v družinsko grobnico prijateljev Morove vdove, kajti grobnica družine Moro še ni dokončana, žalni govor je imel vaški župnik. Na krsti ena sama blazina rdečih nageljnov s trakom, na katerem je bil kratek napis' «Žbna in sipovi*. ,	■
Okrog 19.' ure je bilo žalne sve-
ga avtomobila takoj vrnila v Rim v stanovanje v Ul. Forte trionfale. Samo pet minut pozneje je prispel na pokopališče predsednik senata Fanfara, ki se je za kratek čas zadržal ob svežem grobu.
Čeprav je družina vse prehitela, pa bo kljub temu tudi državni po greb, pa čeprav brez trupla. Žalna svečanost bo v sobolo popoldne v baziliki San Giovanni in Laterano v Rimu ob navzočnosti najvišjih dr žavnih in političnih oblasti. Kot je časnikarjem povedal namestnik tajnika KD Galloni, bo na ta način mogoče spoštovati sklep družine, da Mora pokoplje v zasebni obliki, za doščeno pa bo tudi nujnosti, da se državniku, kakršen je bil demokr-ščanski predsednik, priredi državni pogreb. Nekaj takega, je spomni) Galloni, se je zgodilo ob smrti ge nerala De Gaulla, ki so ga poko pali v strogo zasebni obliki v Co-lombeyu les deux eglises, pozneje pa je bila v Notre Damu v Parizu žalna svečanost, ki so se je poleg francoskih voditeljev udeležili tudi najvišji državniki Evrope, Amerike, Afrike in Azije, (tm) -
na celotno vlado. Nekateri so se vprašali ali ni Cossiga odstopil s prikritim namenom, da mu mandat vrnejo ali pa je s tem hotel prehiteti kritike ,ki bi se gotovo usule nanj, tudi iz demokrščanskih vrst. Težko je reči, kako se bo zadeva zaključila, vendar zaenkrat ni mogoče reči, ali bodo njegov odstop sprejeli ali ne. Andreotti lahko izbira: ali rahlo spremeni sestavo vlade, kar bi pa pomenilo, da sprej4 me, s samokritičnim priznanjem, Očitek o neučinkovitosti vlade, ali pa bo moral prepričati Cossigo, naj ostane na svojem mestu, s čimer pa bo tvegal da se v KD in vladni večini razdelijo mnenja in vname nov spor.
Vsekakor bodo sklep sprejeli tajniki petih strank vladne večine skupaj z Andreottijem. Srečanje na vrhu sta zahtevala prva komunistk Pa-jetta in Napolitano, sledila sta jima La Malfa in nato socialdemokratsko vodstvo.
Gotovo je, da so mnogi zahtevah, naj Cossiga odstopi, kar je priznal sam Cossigu, ko je v svojem pismu dejal med drugim: «še vedno sem prepričan, da problemi boja s terorizmom niso organizacijskega značaja, preiskovalnih metod in stro kovne usposobljenosti policije, pač pa predvsem političnega značaja*.
Tej liniji je pred nekaj dnevi o-porekal Fanfani in prav njegovi pristaši so prvi navdušeno pristali na odstop. Je pa že mogoče predvideti, da bo na sledi Cossigovega odstopa stopila v akcijo fronta Forlani -Bisaglia, o kateri se že dalj časa govori, da snuje svojo taktiko v senci. Cossigo so obtoževali, čeprav ne na glas. da «uživa zaupanje levice in KPI*.
Dcmokrščanska komponenta vladne večine lahko sprejme Cossigov odstop, vendar ga mora ustrezno politično obeležiti. Tako bodo verjetno poudarili, da je njegov odstop dokaz «novega načina vladanja*. Galloni je na primer dejal, da je «to znamenje nove morale: Cossiga je s svojim odstopom nudil kritje policiji*. Podobne misli je podčrtal La Malfa, ki pa ne skriva zaskrbljenosti zaradi posledic tega sklepa in Pajetta, ki meni, da je «Cossigovo pismo še odprto vprašanje*, ker mora o tem odločati vladna večina.
Povsem srečni so socialdemokrati, ki so včeraj napadli obe največji stranki, češ da sta nakopičili «pre-več napak* v zadnjih časih in tako dali duška teroristom. V bistvu pa je PSDI prva zahtevala Cossigov odstop.
Večja zadrega vlada v socialistič nib vrstah, kjer so nekateri Mancinijevi pristaši takoj podprli zamisel o odstopu notranjega ministra. Pridružili so-se jim nekateri drugi, kar je razburilo Craxija, ki je dal objaviti sporočilo, da «posamezni socialistični predstavniki tokrat govore samo v lastnem imenu*, medtem ko mora strankino vodstvo vprašanje še proučiti.
Toda Cossiga v svojem pismu ne misli samo na neučinkovitost policije. Notranji minister poudarja tudi linijo odločnosti, kar poudarja tudi Pajetta, saj je napisal: »Linija, ki jo je vlada sprejela skupaj s parlamentarno večino, je pravilna,.•» Cossiga nato dodaja, da zapušča Viminal, da bi omogočil parlamentu pravično oceno vladne dejavnosti.
Verjetno pa je mnogo demokrščan-skijh poslancev in senatorjev, ki se ne strinjajo s to linijo, ki zagovarja odločno politiko vlade in obstoj vladne •večine. Nekateri na primer menijo, da je KD zgrešila in da je zadnje čase bila utesnjena v «ozkih okvirih politike KPI*. Ti sodijo, da je sedanja politika KD «podrejena vladni večini* in da v njej ne opravlja vodilne vloge.
To sta podčrtala celo Bartolomei in Piccoli v svojih poročilih parlamentarnim skupinam. Morda se bodo ta stališča kristalizirala okoli zastave «demokrščanske istovetnosti*. Prva priložnost za bitko pa bo vprašanje Morovega nasledstva in torej notranje porazdelitve funkcij v stranki.
MINO FUCC1LLO
..........■mini!..........................................
IZZIVALNA IN CINIČNA OCENA CURC1A NA PROCESU V TURINU
RIM — Opis mladega para, ki so ga očividci opazili v torek dopoldne v Ul. Caetani v bližini rdečega »renaulta*, izsledki balističnih izvedencev, prvi rezultati obdukcije Morovega trupla, pesek, ki so ga našli na njegovih hlačah in v čevljih so edini skopi elementi, s katerimi razpolagata policija in sodstva in na katerih bodo morali osnovati preiskavo. Ob teh elementih, ki so prej blede sledi kot indici, se odpira vrsta vprašanj, n katere zaenkrat še ni odgovora, rešitev katerih pa je ključnega pomena za uspešen lov za morilci predsednika krščanske demokracije.
Začnimo pri obdukciji. Sodni zdravniki, ki so bili zadolženi za to nehvaležno nalogo, so potrdili, da so teroristi ubili predsednika KD z rafalom iz brzostrelke v prsi. Kaže, da so se pri tem poslužili brzostrelne pištole »scorpin* in samokresa kalibra 9. Krogle so zadele žrtev v pljuča in smrt je nastopila minuto ali dve pozneje. Na vprašanje, kdaj je bil Aldo Moro ubit, ki je za preiskavo bistvenega pomena, zaenkrat ni zelo točnega odgovora. Sprva so se širile govorice, da so brigadisti izvršili zločin okrog 9. ure zjutraj, proti večeru pa naj bi se izvedenci, ki morajo vsekakor še preveriti nekatere izsledke, nekoliko popravili: predsednik KD naj bi po tej verziji umrl med 6. in 7. uro zjutraj. Če bi bila ta domneva potrjena in bi preiskovalcem uspelo ugotoviti, kdaj so mprilci parkirali rdeči »renault* v UL Caetani, bi lahko vsaj prttoKž no ugotovili oddaljenost morišča od središča prestolnice.
Dosedanje delo v tej smeri ni o-brodilo velikih sadov. Pričevanja očividcev so protislovna in težko je ugotoviti njihovo verodostojnost. Po besedah nekaterih naj bi namreč vozilo bilo v Ul. Caetani okrog 8. ure, po izjavah drugih pa naj bi vozilo parkirali šele okrog 10. ure. V tem primeru pa bi morali teroristi poslati na kraj predstražo. Ozka in temačna uličica je namreč ena od redkih v središču mesta, kjer je parkiranje dovoljeno, zaradi česar so parkirni prostori že takoj po 8. uri zasedeni. Ali so teroristi poslali «predstražo», da je zasedla vsaj e-no mesto in se nato odpeljali s tem vozilom? Zaenkrat je gotovo le, da so se peljali mimo osrednjega sedeža KPI v Ul. Botteghe oscure, kjer so stražili policisti in mestni redarji, in nato nadaljevali proti Ul. Dei Fomari. Po Ul. Caetani je zaradi popravil promet namreč enosmeren.
Kar zadeva dvojico domnevnih teroristov je opis očividcev dokaj e-noten. Šlo naj bi za čokatega in temnolasega fanta ter svetlolaso, postavno dekle. Na osnovi teh pričevanj skušajo policijski izvedenci sestaviti identikit in fotofit, vendar-kaže, da se jim doslej to še nj po srečilo. Domnevna brigadista naj bi
vsekakor pred časom opazili v Mar kali, točneje v bližini Osima. Med drugim naj bi v temnolasem in čokatem fantu prepoznali Patrizia Pe-cija, vendar onsovanost teh govoric je dokaj dvomljiva. Zanimivo pa je naključje, da je zadnji lastnik, čuvaj nekega gradbišča, kupil rdeči renault v Osimu. Avto so mu nato ukradli v začetku marca v četrti Prati, kjer so ukradli tudi ostala vozila, ki so služila teroristom za zasedo v Ul. Fani. »Renaultu* naj bi zamenjali izvirno evidenčno tablico z drugo, ki je bila ponaredba tablice službenega vozila letalske družbe Ati. Nepojasnjeno vprašanje pa je, kako so do te tablice prišli, ker je bila že v arhivu urada, ki vodi evidenco nad tablicami.
Kar zadeva pesek, ki so ga našli v čevljih in na hlačah umorjenega predsednika KD, zaenkrat lahko rečemo le. da je njegova kemična sestava podobna kemični sestavi peska lacijskih plaž pa tudi nekaterih področij v četrti Monte Mario. Morda
bodo izvedenci v prihodnjih urah »iztisnili* kaj več, »domet* teh ugotovitev pa je zelo vprašljiv.
Končno naj omenimo še dejstvo, da je včeraj ob zori stekel tako imenovani «načrt štev. tri», ki ga je notranje ministrstvo pripravilo ,za primer Morove smrti. Glavni cilj načrta je preprečiti in zajeziti val terorističnega nasilja, s katerim bi rdeče brigade lahko povzročile kaos v državi. Domneva je osnovana predvsem na dejstvu, da je v drugih državah in zlasti v ZRN terorističnim napadom vselej sledil še val nebrzdanega nasilja. Zaradi tega je ministrstvo odredilo naj policija zastraži vse možne cilje teroristov: od ministrstev do sedežev političnih strank in drugih izpostavljenih ustanov, (vt)
BONN — Zahodnonemški notranji minister Wemer Mainhofer je na televiziji izjavit, da ne obstajajo dokazi o morebitnem sodelovanju zahodnonemških ekstremistov pri u-grabitvi in umoru Alda Mora.
PONOVNO ATENTAT V MILANU
Terorist ranil v noge funkcionarja Montedisona
Žrtev je 50-let ni fronto Oiacomazii, ki vodi sekcijo za razvoj in organizacijo družbe Montedison
MILAN — Neznanec je včeraj nekaj minut pred 9. uro s streli iz pištole ranil v obe nogi 50-letne-ga Franca Giacomazzija, odgovornega za razvoj in organizacijo pri družbi Montedison.
Franco Giacomazzi se je kot vsak dan napotil s svojega doma v Ul. Ariosto proti postajališču podzemske železnice na Trgu della Conci-liazione, kjer so ga čakali atentatorji. Dva sta bila v avtu simca 1100 svetle barvo, ki so jo kasneje preiskovalci našli v neki bližnji u-lici, dva pa sta se napotila proti funkcionarju Montedisona. Eden izmed njiju, druga je bila ženska, je sprožil šest strelov iz pištole kalibra 7,65. Dvojica je nato nemoteno sedla v simco in odpeljala. Priča atentata je bila Giacomazzi-jeva žena. ki .je takoj stekla domov in obvestila policijo; ko se je vrnila k ranjencu, je z grozo opazila, da je ležeči moški njen mož. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico S. Carlo, kjer so ga zdravniki operirali. Ena krogla se mu je zarila v levo koleno, druga pa mu je zlo-
Za rdeče brigade je umor Alda Mora dejanje najveeje možne humanosti
Predsednik Barbaro je izključil ustanovitelja RB in Franceschinija iz dvorane zaradi žaljivih besed - Enotno stališče zaprtih in svobodnih brigadistov
mila golenico desne noge. Ranjenec bo po izjavah zdravnikov okreval v štiridesetih dneh.
Kot rečeno, so preiskovalci odkrili v neki bližnji ulici avto atentatorjev, v katerem je bil radijski sprejemnik s policijsko valovno dolžino. Na kraju atentata pa je policija našla vseh šest tulcev in tri krogle.
Ob pol enajsih je neznanec brez narečnih prizvokov telefoniral ne-
TURIN — «Dejanje proletarske pravice, največje možne humanosti v tej razredni družbi*' tako je Ke nato Curcio včeraj zjutraj oceni! podli umor predsednika krščanske demokracije Alda Mora na procesu proti zgodovinskemu jedru rdečih brigadistov. Zaradi ciničnih in žaljivih besed ga je predsednik Barbaro izključil iz sodne dvorane. I-sta usoda je malo pozneje doletela tudi Alberta Franceschinija, ki je z drugačnimi besedami ponovil Cur ciove ocene in jih skušal podkrepili s slabo prežvečenimi in izkrivljeni mi citati Lenina.
Zaprti brigadisti, ki jim sodi torinsko porotno sodišče in ki so v torek zaradi pomanjkanja točnejšib informacij nepričakovano molčali, so včeraj torej zavzel’’ stališče do barbarskega zločina, ki je nresuuil vso Italijo in dramatično odjeknil v svetu. Obenem pa so izrecno de mantirali vse govorice o domnevnem sporu med njimi in novimi voditelji teroristične organizacije. Go
voriee in domneve o tem sporu so bile osnovana predvsem na polovičnih priznanjih in dvoumnih izjavah zagovornikov Guisa in Spa/.zalija, ki so še pred nekaj dnevi poudarili, da Curcio in njegovi niso hoteli Morove smrti.
Včerajšnji dokument pa je izzve nel kot odločen in prepričljiv de manti omenjenih govoric, obenem pa tudi kot potrditev, da so si zaprti brigadisti izbrali zaoor kot novo področje boja in rovarjenja.
Razprava se je pričela v vzdušju napetosti in pričakovanja. Iskra prepira in prerekanj je Drasnila skoraj takoj, ko je Renato Curcio prosil za besedo, češ da mora prebrati daljšo izjavo. Kljub večkratnim posegom javnega tožilca in predsednika, ki sta ga zaman skušala prekiniti, je obtoženec trmoglavo vztrajal v svoji «politični a nalizi* dogodkov zadnjih dveh me secev. Osnovna misel, ki .jo je se veda zabelil z običajno izzivalno frazeologijo, je, da so z ugrabitvijo
Alda Mora rdeče brigade dejansko nastopale kot struktura oblasti. In ta dvojnost (demokratična država -rdeče brigade) je pravo izhodišče za vsakršno nadaljnje razglablja nje. Skratka Curcio se .je skušal o-koristiti s tistimi polovičnimi priznanji (papež in Waldheim), ki so jih bile rdeče brigade deležne.
Kronika razprave je v ostalem kaj skopa. Sodni zbor je najprej zasližal načelnika varnostne službe za Piemont Criscuola o svežnju zaplenjenega gradiva, nato pa je po krajšem posvetu priložil sodnim aktom tako imenovani priročnik rdečih brigadistov in gradivo, ki Ta je Marco Pisetta poslal vodji skupine «Lotta Continua* v Tridentu Marcu Boatu. Obenem so sodniki vzeli na znanje tudi dejstvo, da je Pisetta dvoumni lik »revolucionarja* in o-vaduha. «Rad bi se udeleži! procesa — je med drugim poudaril — toda ne bi rad, da bi me zaprli v kletko, kjer bi mc obtoženci raztrgali*. (vt)
KONČAN POSVET 0 URESNIČEVANJU OSIMSKIH SPORAZUMOV
Italijanska in jugoslovanska delegacija sta se včeraj pogovarjali predvsem o zaščiti narodnostnih skupnosti
KOPER — V Portorožu se je kooralo dvodnevno posvetovanje predstavnikov zveznega sekretariata za zunanje zadeve in italijanskega zunanjega ministrstva, na katerem so obravnavali vprašanja v zvezi z nresnlčevanjem osimskih sporazumov. Delegaciji, ki sta Jih vodila Silvo Devetak in Luigi ljuiriola, sta si v odprtem in delovnem vzdušju izmenjali informacijo o ukrepih, k) so bili sprejeti v korist obeh narodnostnih skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Jugosla viji. Poudarili so zlasti vprašanje kvalitetnega in uspešnega poučevanja v šolah obeh narodnostnih skupnosti ter probleme, s katerimi se pri svojem delovanju srečujejo kulturne ustanove, predvsem slovenske v Italiji. Izboljšanje dejavnosti na kulturno-izobraževalnem področju je možno doseči tudi s pomočjo tesnejšega sodelovanja med manjšinama na obeh straneh meje. Govorili so tudi o pomenu sredstev javnega obveščanja v jezika manjšin, zlasti še radia in televizije,
L.O.
kemu milanskemu dnevniku in javil, da so atentat izvršili pripadniki »Fronte popolare comunista ar-tnato*.
Novi podli atentat so takoj obsodile sindikalne federacije delavcev kemijske stroke, ki so proglasile dve uri stavke. Med drugim je vsedržavna federacija delavcev kemijske stroke FULC objavila dokument, v katerem poziva delavstvo na budnost in mobilizacijo, da se zajezi stopnjevanje terorizma, (voc)
TRŽAŠKI DNEVNIK
Predanost idealom svobode in izročilom odporništva
Tržaško delavstvo enotno v boju V kali zatreti vse prevratniške sile
proti rovarjenju prevratniških sil
Tržaško delavstvo se je včeraj kompaktno odzvalo pozivu vsedržavne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, naj se v tovarnah in na vseh drugih delovnih mestih za dve uri prekine delo in organizirajo delavske skupščine, ki nai bi izzvenele kot odločna obsodba zločinskega u-mora Alda Mora in hkrati kot o-draz potrjene enotnosti vseh demokratičnih sil v obrambo republiških inštitucij in vrednot, ki so se izoblikovale v odporniškem gibanju.
V	vseh tovarnah našega področja, večinoma dopoldne od 10. do 12. ure, v nekaterih primerih pa tudi popoldne, so se zvrstile delavske skupščine, na katerih so delavci ob prisotnosti sindikalnih zastopnikov obravnavali težavnost sedanjega položaja, ki jo je najnovejši barbarski zločin rdečih brigad še zaostril. Teh skupščin se je udeležilo na desettisoče delavcev in nameščencev, ki so s svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem v razpravi dokazali svojo neomajno voljo, da se onemogoči vsako nadaljnje prevratniško delovanje in da se v obrambo demokratičnih inštitucij ustvari čim večja enotnost zdravih sil v državi.
V	okviru dopoldanske izmene je delo zastalo v obratih Italsider, kjer je delavcem spregovoril sindikalist Degrassi, Tovarna velikih motorjev (Fabricci), Don Baxter (Trebbi), 0-rion (Gialuz), IRET (Pace), VM (Gasivoda), Telettra, Italeantieri (Trebbi), Tržaški arzenal - Sv. Marko (Burlo), CMI (Burlo), Štivanska papirnica (Gosdan), tovarna barv in lakov Veneziani Zonca (Pettiros-so), SALPAT (De Senibus), Standa (Gerli), UPIM, Delavske zadruge in glavna bolnišnica (Treu) ter v številnih manjših obratih. Popoldne pa so bile skupščine delavcev v obratih «Manifattura Tabacchi* (Fabricci), Alfa Romeo (Di Turo), Fiat, čistilnica Aquila (Gasivoda), RAS, ACT, Cantieri Alto Adriatico (Cru-ciati) in drugod. Posebej so nadalje zborovali delavci, zaposleni pri
Spoštovani naročniki in čitatelji
Naš zamejski slovenski dnevnik je v preteklih dneh slavil izid svoje desettisoče številke, 13. maja letos pa bo poteklo natanko 33 let od izida njegove prve številke v osvobojenem Trstu. Za ta dvojni jubilej je naš dnevnik prejel visoko in častno priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. To priznanje, ki se podeljuje za kontinuirano delo v smislu izročil našega narodnosvobodilne-ga boja, nas vse zavezuje, da bomo tudi poslej, kot smo skušali biti vse doslej, vredni nadaljevalci slavnega Partizanskega dnevnika, čvrsto na braniku življenjskih interesov celotne slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi, pobor-niki ' ih stikov z narodnim jedrom v matični domovini ter konstruktivnega sodelovanja med državljani obeh narodnosti na našem področju, pobor-niki vedno bolj odprte meje in vedno večjega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo.
V tem duhu želimo počastiti oba letošnja jubileja Primorskega dnevnika in priznanje Osvobodilne fronte s tovariškim srečanjem vseh, ki se čutijo navezane na Primorski dnevnik.
Srečanje Imi v nedeljo, 14. maja t.!., ob 11. uri v vhodnem foyerju Kulturnega doma v Ul. Petrnnio 4, ob slovenski narodni in borbeni pesmi ter ob prigrizku. -
To sporočilo velja kot vabilo z iskreno željo, da bi vas lahko pozdravili v naši sredi.
Ob tej priložnosti bomo tudi skromno nagradili naše zveste .•aznašalce, ki jutro za jutrom skrbijo, da prihaja Primorski dnevnik na vaše domove.
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika Trst - Gorica
Trst. Gorica, maja 1978
tvrdkah, ki sodelujejo z arzenalom in drugimi ladjedelskimi obrati, o-sebje tržaške občine, delavci kovi-nopredelovalne stroke, ki so se sestali na svojem sedežu pri Domju, kjer je nastopil sindikalist Calabria, dalje delavci gradbenega področja, ki so imeli kar štiri skupščine, in sicer pri Sv. Ani, na Rocolu - Me lara, v Žavljah in v Nabrežini, o-sebje tržaške pokrajinske uprave, pomorščaki (na njihovi skupščini so spregovorili Guadalupi za CGIL, Na-stasio za CISL in Cocchj za UIL), železničarji in uslužbenci tržaške finančne intendance.
V vseh tovarnah in na drugih de lovnih mestih so skupščine potekale popolnoma v redu in v skladu z resnostjo trenutka, le v tovarni SNIA Viscosa v industrijski coni je prišlo do nezaslišanega dogodka, da je vodstvo tovarne spi va prepovedalo delavcem, da bi se v prostorih obratov sestalo na predvideni skupščini. šele po daljšem času je delavstvu uspelo, da se je lahko vse lilo v primeren prostor, v znak protesta pa je sindikalna zveza, obveščena o nerazumljivem nastopu vodstva, oklicala dodatni dve uri stavke vseh prizadetih delavcev.
Osebje deželne uprave, ki opravlja posle, povezane z delovanjem deželnega sveta, je izdalo noto, v kateri naglaša, da se popolnoma pridružuje sindikalni pobudi o dve-umi prekinitvi dela, vendar pa da bo ostalo na delovnih mestih, da omogoči reden potek seje (o kateri poročamo ria drugem mestu). Vodilni svet sindikata časnikarjev iz dežele Furlanije - Julijske krajine pa se je sestal na izredni seji, po kateri je izdal poročilo, ki poziva vse časnikarje Iz naše dežele, naj se pri svojem vsakdanjem delu zavzemajo še bolj kakor doslej za ohranitev svobode in republiških inštitucij.
Na trgovinski zbornici se je sinoči sestal vodilni odbor ustanove. Predsednik Modi a ne je v svojem i-menu ter v imenu odbora in vseh gospodarskih krogov, zastopanih na zbornici, izrazil obsodbo barbarskega umora predsednika Mora in poudaril splošna prizadevanja tukajšnjih poslovnih krogov v obrambo svobodnih demokratičnih inštitucij. Svojo neomajno privrženost idealom svobode in demokratičnih dosežkov, ki so izšli iz odporniškega gibanja, je sinoči v posebni noti poudaril tudi tržaški odsek Zveze žena Italije.
Na šolah prizadeto o pomenu demokracije
Čeprav je doslej italijanska šolska struktura s svojimi zastarelimi programi ostajala gluha na vse zunanje dogajanje, je uboj Alda Mora
prebil tudi njene stene. Minister Pe-dini je odredil, da se na šolah nadaljuje reden pouk, vendar naj se na katerikoli način, delno ali v celoti, posveti komemoraciji Alda Mora. Prav ob tej priliki pa smo lahko ugotovili, da je to premalo in da je v bistvu nemogoče zahtevati, tako s strani dijakov kot s strani profesorjev, razpravo o aktualnem političnem dogajanju, ko pa se na šolah o tem ni nikoli govorilo.
Dejstvo, da je ta tragični dogodek bil doslej edina priložnost, da se je na naših šolah govorilo o političnem stanju v Italiji, o demokraciji in o samozavesti, ki jo mora imeti vsak državljan, da bo lahko branil svoje pravice, vse prej kot pozitivno. Mimo nas gre toliko pomembnih dne-vov (25. april, 1. maj, 29. novem ber, 8. marec itd.) in toliko težkih obletnic (vlada Tambroni, Ardeatin-ske jame), malokateri profesor pa se sploh spomni na to. da bi dijakom vsaj v dveh pičlih besedah o-brazložil, kaj pravzaprav praznu-jeio ali obhajajo.
Tudi na slovenskih višiih srednjih šolah v Trstu so skušali dijaki in
Spominu Alda Mora so se poklonili predsednik deželnega sveta Pittoni, predsednik odbora Comelli in načelniki svetovalskih skupin
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Deželna skupščina se je včeraj poklonila spominu preminulega predsednika KD Alda Mora. Zasedanje se je pričelo z enominutnim molkom, nakar je spregovoril predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, ki je najprej izrazil najgloblje sožalje, tudi v imenu vsega prebivalstva naše dežele, svojcem umorjenega državnika in KD. Zaustavil se je nato pri osebnosti Alda Mora, ki je bil dolga leta naj uglednejši predstavnik svoje stran ke, ki je znal najti v težkih in na petih trenutkih političnega življenja najprimernejše rešitve, ki so vedno stremele za tistim napredkom, ki se je v državi začel s herojskim in enotnim bojem odporniškega gibanja.
Sedaj pa nas navdajajo enaka čustva ogorčenosti in jeze, je nadaljeval Pittoni; žalost ie velika, posebno če pomislimo, da se nam po tolikih letih demokratičnega razvoja republike poraja dvom, da je bilo naše delo zaman. Ta dvom potrjuje sam tragičen potek dogodkov, ki smo jih preživljali nad 50 dni: sprašujemo se, kako je bil sploh mogoč pokol v Ul. Farni, Morova ugrabitev in njegova usmrtitev.
Morda pa so ti dvomi nesmiselni, potrebno je le, da v teh trenutkih ne izgubimo razsodnosti in da pri pomoremo k okrepitvi demokraci je, da bo lahko dokončno iztrebi la vsako prevratniško kal. Iz tega tragičnega dogodka se nam poraja tudi misel, da je naša demokracija zagrešila veliko napak, živeli pa smo v demokraciji, v kateri je država naredila velike korake naprej, posebno ob neprenehnem so delovanju delavskega gibanja. Se daj pa je treba reagirati z vsemi močmi in se ozreti na odporniško gibanje in kot v času fašizma se morajo demokratične sile zavzeti za čim širšo enotnost, da bodo dosegle tiste cilje, ki jih je že nakazal Aldo Moro, eden največjih italijanskih državnikov in protago nist demokratičnega razvoja naše države.
Spregovoril je nato predsednik deželnega odbora Antonio- Comelli, ki se je uvodoma spomnil tudi petih agentov spremstva, ki so jih rdeče brigade ubile ob ugrabitvi Alda Mora. Orisal je nato Morovo politično osebnost, ki se je boril za boljšo prihodnost in družbeni razvoj. Pristavil je, da so teroristi
POKRAJINSKI IN OBČINSKI SVET: PROTI TERORIZMU V DUHU USTAVE
S kratko žalno sejo je sinoči tržaški pokrajinski svet počastil spomin Alda Mora. Seja se je začela z enominutnim molkom, nakar je spregovoril predsednik Ghersi, ki je dejal, da je težko najti primerne besede za obsodbo krutega umora poslanca Mora. »Italijanska država preživlja težke trenutke,* je poudaril Ghersi, «morda najtežje po letu 1945», kajti soočati se mora s tolpo zločincev, s strategijo terorizma, ki je že terjala veliko žrtev in še vedno grozi. Ghersi je nato dejal, da je v tem trenutku nujno potrebna še večja utrditev političnih demokratičnih sil, kar bi omogočilo ponoven zagon politični dejavnosti in delu državnih organov ter drugih inštitucij. Rdeče brigade namreč hočejo prav popoln razpad države; to bo mogoče preprečiti samo z resnim soočenjem za odpravo vseh problemov, ki tarejo državo, z izbirami, ki bi omogočile širšo politično osnovo in ki bi državljanom vlile večjega zaupan ja v državne inštitucije. Med te sodi tudi javna varnost: na tem področju pa ne smemo povečati represije, ampak bolje usposobiti ves državni aparat. Ghersi je zaključil svoja izvajanja z ugoto-
vitvijo, da je boleče, da moramo 30 let po osvoboditvi počastiti spomin še ene žrtve tolp, ki jih navdihuje ista nečloveška logika, jti je bila osnova fašizma in nacizma in zaradi katerih se pretaka kri po vsej državi, od Trga Fontana do vlaka Italicus, do umorov časnikarjev, politikov, državnih funkcionarjev in industrijskih voditeljev.
Sledil je poseg načelnika krščan-skodemokratske skupine Daria Loc-chija, ki je najprej dejal, da predstavlja 9. maj' žalosten in grozovit dan za vse demokrate, ki čutijo, da so z Aldom Morom izgubili enega graditeljev italijanske demokracije. Locchi je orisal lik umorjenega državnika in poudaril, da «ta Moro, ki se v tolikšni meri istoveti z našo demokracijo, ni umrl in ne more umreti.* Vsa država prepoznava v tem velikem državniku vse tiste lastnosti, ki so označevale pd pomiško gibanje. Namen rdečih bri-gadistov, ki so hoteli zrušiti demokratične inštitucije, je spodletel: Moro je umrl za Italijo in njegova smrt, kot tudi smrt vseh žrtev terorizma, ne bo zaman. Vse italijansko ljudstvo si bo prizadevalo, da izloči iz svoje srede teroriste. »To
V vseh okoliških občinah potrdili zvestobo svobodi in ustavnemu redu
DOLINA
Sinoči je v Dolini občinski svet na izredni seji ostro obsodil tragični epilog ugrabitve predsednika KD Alda Mora in izrekel sožalje prizadetim. Svetovalci so počastili z enominutnim molkom spomin umorjenega državnika in vseh tistih, ki so dali svoje življenje v borbi za demokracijo in svobodo, župan Švab pa je podčrtal, da so dolinski upravitelji skupno delali, delajo in bodo delaii za ideale, za katere je padel Moro in te ideale bodo branili do zadnjih moči. Prevzel je besedo načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti dr. Tul, ki je izrazil prepričanje, da so rdeče brigade s tem zločinom doživele svoj največji moralni in politični poraz. Marino Bandi, načelnik PSI, je menil, da ta umor ni navaden zločin, temveč zločin zoper vse demokratične ustanove. Načelnik skupine KPI Švara je poudaril, da se v teh trenutkih vsakdo izmed nas čuti ogrožen in prizadet, ker se po tridesetih letih še lahko dogajajo taki zločini in na-
SOLIDARNOST MEŠČANOV KRŠČANSKI DEMOKRACIJI
Več kot dva tisoč podpisov v spominsko knjigo v veži palače Diana, sedeža KD na Trgu San Giovanni. je dovolj zgovorna priča o občutkih in razpoloženju tržaškega prebivalstva po tragičnem umoru predsednika KD Alda Mora. Ljudje različnega političnega prepričanja, mladina, starejši, so prihajali od jutranjih ur do poznega večera, da s svojim podpisom izpričajo spoštovanje osebnosti umrlega.
Po odgovoru, ki ga je tržaško prebivalstvo dalo morilcem in kj je po trdil, da so bili zaman vsi poskusi zadnjih dveh mesecev, da bi razbili enotnost in budnost, načeli zaupanje v demokratične ustanove, je življenje včeraj spet steklo svojo pot, saj treba naprej, v obrambo tega, kar je bilo vsa ta leta doseženo, kot je poudaril tudj pokrajinski tajnik KD Dario Rinaldi. Poleg stavke, manifestacij v tovarnah, izrednega zasedanja krajevnih izvoljenih organov, o čemer poročamo na drugem
mestu, pa sta bila prav podpisovanje spominske knjige in izrazi solidarnosti vidnejša znaka prizadetosti tržaškega prebivalstva.
Med drugimi so se včeraj na sedežu krščanske demokracije zglasili jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko, predstavniki našega dnevnika, Tržaškega partizanskega pevskega zbora in drugi. Telegrame so poslali vidni pred stavnik) tržaškega političnega, družbenega, sindikalnega in gospodarskega življenja, med njimi predsednik pokrajine Lueio Ghersi, pokrajinski tajnik PRI Dario Suklan, PSI Gianfranco Carbone, miljski župan Bordon, vladnj komisar in tržaški prefekt Marrosu, tržaški kvestor Nardone, Barbo za ACLI, nameščenci avtomobilskega kluba, občinskega podjetja za prevoze, predsednik tržaške trgovinske zbornice Modiano. pokra iinski tajnik SUNIA Fabricci za UII^, delavski svet VM. predsed nik tržaškega razstavišča in številni drugi.
silja ter potrdil potrebo po tisti e-notnosti, ki sc je rodila v teh zadnjih petdesetih dneh. Na koncu je Bevilacqua (KD) dejal le to, da je ta zločin pustil globoko žalost v vseh ljudeh v državi. Svetovalci so soglasno sprejeli resolucijo, ki pravi, da se občinski svet ob nasilni smrti Alda Mora klanja spominu žrtev in sočustvuje s prizadetimi. Kljub temu, je rečeno v resoluciji, da oblasti ni uspelo odkriti in preprečiti takih in podobnih zločinskih podvigov, izraža svoje prepričanje in vero v ustavo, ki mora biti nepremagljivo orožje demokracije in enotnosti ljudskih množic. Izraža svoje prepričanje, da je enotnost vseh demokratičnih organizacij danes bistvenega pomena, da je enotnost najboljši odgovor tistemu, kj hoče odpraviti demokratične pridobitve in pahniti državo v kaos ter utreti pot mračnim pustolovščinam. Poziva občane in ustanove k odgovornosti in budnosti. Resolucija se zaključuje s pozivom demokratičnim množicam, naj izolirajo vsakega zagovornika protiustavnih dejanj, (vi)
DEVIN - NABREŽINA
Sinočnja izredna seja občinskega sveta občine Devin - Nabrežina ni tratila časa: običajno resolucijo, ki je logični zaključek take seje, so tokrat zadevale v živo doživete besede in misli govornikov. Vsem je bilo skupno jedro izrečenih besed: ogorčenje nad dejanjem, poziv k e-notnosti in izraz najglobljega sočustvovanja z žalostjo družine umorjenega Mora, žrtve hladnokrvnih in strahopetnih ubijalcev, ki so stopili na pošastno pot terorja. Po uvodnem govoru župana Škerka je bila kot prvemu prepuščena beseda dr. Pase-ju (KD), ki je za moto svojega govora priklical v spomin Morove besede »Ta dežela ne bo živela, če se v njenih državljanih ne bo razvil čut za izpolnjevanje dolžnosti*. Terčon (SSk) je k temu dodal misel, da je Moro prva žrtev Italijan ske republike, ki kljub demokratičnosti uprave ni mogla najti svojega miru in v svojih nedrih nosi gnusni zarod zla, da se zanjo danes začenja novo poglavje, v ka terem bomo vsi za spoznanje bogatejši. Zanevra (PSDI) je kot zaključek izrazil upanje, naj bi se prav ob tem bridkem spoznanju o-plajalo vodstvo republike. Svetovalec Colja (PSI), starosta občinskih
svetovalcev občine Devin - Nabrežina, je poudaril pomen Morove vizije demokratične Italije, v kateri naj bi slovenska manjšina dobila, če že ne rodno, pa vsaj pravično krušno mater. Njegove besede so bile, tako kot smo pri njem vajeni, polne preprostosti in zato polne prepričevalne moči. Kot zadnji predstavnik političnih skupin je spregovoril De-pangher (KPI), ki je svoje misli sklenil s trdno obljubo, da bo njegova stranka kalila predvsem mladi rod za ta težki boj proti pošasti nerazumnega nasilja. Izredno sejo je zaključil predstavnik štivanske papirnice, ki je prebral resolucijo, sprejeto na dopoldanskem zborovanju delavcev te tovarne, (ip)
REPENTABOR
Na izredni seji se je včeraj sestal tudi repentabrski občinski svet. Po uvodnih besedah župana Pavla Colje in svetovalca Karla Guština, ki je spregovoril v imenu opozicije, so soglasno odobrili resolucijo, v kateri ostro obsojajo kriminalni uboj predsednika KD Alda Mora in izražajo solidarnost krščanski demokraciji in družini ubitega za izgubo človeka, ki se je boril za ideale svobode in demokracije. Resolucija u-gotavlja, da bo terorizem premagan samo v naprednejši družbi, ki bo postopoma rešila sedanje družbene razlike. V tem trenutku, poudarja še resolucija, morajo politične sile, demokratične ustanove in prebivalstvo enotno nastopiti v obrambo demokracije, utrditi sodelovanje za nadaljnji družbeni razvoj. Zato poziva vse občane k budnosti in borbenosti proti terorizmu, kar je treba u-resničiti tako na delu kot z angažiranostjo in s prisotnostjo v družbenem udejstvovanju.
Resolucijo je repentabrski občinski svet posla! tudi tržaški krščanski demokraciji, osebno pokrajinskemu tajniku KD Dariu Rinaldiju pa ie naslovil brzojavko, v kateri izraža solidamos* stranki in družini Alda Mora
je naša prva obveza; če jo bomo izpolnili, se bomo na najlepši način oddolžili spominu Alda Mora,* je zaključil Locchi.
Tržaški župan Spaccini je v nagovoru, s katerimi se je začel izredni del i sinočnje zadnje seje občinskega sveta, počastil spomin umorjenega poslanca Mora in ob njegovi ugrabitvi ubitih petih članov njegove straže, za katerimi žaluje ves italijanski narod. Moru so namenili usodo nedopovedljive krutosti s tem, da so ga morili dan za dnem v dolgih stalnih mukah zanj in za njegovo družino. »Na koncu te počasne a-gonije so ga pokončali, brutalno kot v meglah norega romana, s toliko, toliko, toliko streli, katerih vsak priča o blaznosti eksekutorja,* je ginjeno poudaril Spaccini. Kljub vsem poskusom in apelom, navzlic obsodbi vseh političnih sil in celo gibanj, ki proglašajo oboroženo borbo, je bil izvršen zločin nedoumljive krutosti, v katerem ni nobene ideološke osnove, ki so ga stojrili v imenu naroda, ki jih zavrača.
Splošen in odločen nastop naroda izpričuje nasprotno, je dejal župan, kakšen ugled je Moro užival kot državnik evropskega in svetovnega pomena. Orisal je nato njegov politični lik od mladosti v organizacijah katoliških akademikov, njegovega prispevka v ustavodajni skupščini. do njegove vodilne vloge v vladi in v stranki. Bil je politik, ki je znal občutiti in voditi k rešitvam prehodne trenutke razvoja italijanske družbe, kot pri preokretu z u-stanovitvijo leve sredine in v teh zadnjih mesecih s sklenitvijo širokega sporazuma, na katerem slonj sedanja vlada. «Za nas*, je zaključil Spaccini, je grenak zaključek demokratičnega mandata, vrste let skupnega dela, ki bi ob davnem začetku ne mogli verjeti, da ga bomo morali zaključiti s tako veliko bridkostjo in bolestjo.*
Za njim je prvi spregovoril pokrajinski tajnik KD Rinaldi, ki je obudil predvsem Morov nauk o smislu države, ki jo sestavljajo vsi državljani in v kateri morajo dobiti mesto zlasti šibkejši, ljudski sloji in vse komponente skupnosti, zaradi česar bo živel v italijanski zgodovini. Načelnik skupine KPI Monfalcon, je poudaril, da je spodletel poskus kriminalnih morilcev samozvanih rdečih brigad, da razkrojijo državo, ker je enotnost ljudskih sil nerazrušljiv branik demokracije. Socialist Pesante je naglasil potrebo po učinkovitosti države v obrambo pravičnega pravnega reda, ki naj povrne državljanom zaupanje in jih napravi še odločnejše v obrambi demokratičnih u-stanov.
Dolhar (SSk) je dejal, da je treba najti načine za izhod iz začaranega kroga nasilja in spomnil na fašistično zatiranje Slovencev, pri čemer se metode menjajo, smotri pa ostanejo isti: ponižati demokracijo. Obsodbo terorizma in solidarnost Morovim svojcem ter KD so še izrekli Zimolo (PLI), Lanza (PSDI), Fragiacomo (PRI), Marchesich (M IT) in neodvisni Giuricin, D’Antoni in Callegari.
Seja se je nato nadaljevala z rednim delom, pri čemer so omembe vredni sklepi, ki zadevajo oddajo del za izgradnjo hitre ceste od Luke do Padrič, pri čemer bodo vključili v ocenjevalno komisijo tudi predstavnika dolinske občine, in pa novi pravilnik za občinsko osebje. Pred zaključkom seje, točno opolnoči, ko je uradno občinskemu svetu potekel mandat, je župan Spaccini, ki ne misli več kandidirati, izrekel v poslovilnem govoru pozdrav in zahvalo sodelavcem in vsem svetovalcem.
zgrešili svoj cilj, saj je Italija o-stala enotna in dostojanstvena v obrambi idealov, za katere je dal Moro svoje življenje. V tem težkem trenutku, ie nadaljeval Co-mclli, se moramo opreti na ideale odporništva in jih podpreti z dejanji ; državi moramo zagotoviti vse pogoje, da bo lahko branila državljane in vse njihove pravice proti težavam in zaprekam, ki jih sedanje poiitično stanje narekuje.
Sledili so govori načelnikov svetovalskih skupin; svetovalec Bia-sutti (KD) je poudaril, da ni pričakoval, da bo moral s tega mesta govoriti o tem barbarskem zločinu, ki je tako močno prizadel vso demokratično javnost. Svetovalec Štoka (SSk) pa je dejal, da je težko najti primerne besede v tako težkih trenutkih. V imenu vseh Slovencev je izrazil globoko solidarnost KD in prizadeti družini in pristavil, da ne smemo popuščati v teh težkih trenutkih, saj so demokratične sile z odločnostjo nastopile za rešitev demokracije in svobode. Podobne besede je izrazil tudi republikanec P.S. Bertoli, ki je še dodal, da je treba proti terorizmu najodločneje nastopiti. Besedam sočustvovanja se je z vidno ganjenosjo pridružila svetovalka Puppini (MF), medtem ko je liberalec Trauner dejal, da moramo v teh trenutkih pomisliti na številne napake preteklosti. O politični osebnosti Mora se je zaustavil svetovalec Lonza (PSDI), medtem ko je socialist Zanfagnini še enkrat dostavil, da se moramo v teh trenutkih spomniti na odporniško gibanje, ki nam mora dati moč za nadaljnji boj. Podobno misli je izrazil tudi komunist Colli in pristavil, da niso teroristi dosegli svojega cilja, saj se je v državi ustvarila še širša enotnost de mokratičnih sil.
ZGONIK
Na včerajšnjem izrednem zasedanju je zponiški občinski svet odločno obsodil zločinski uboj demokr-ščanskega predsednika poslanca Alda Mora. ki so ga izzivalno in na črtno izvedli prevratniški krogi, ki
(Nadaljevanje na zadnji strani)
0 Tržaška občina je določila, da bo
v mesecih juniju, juliju in avgustu pokopališče pri Sv. Arni odprto do 20. ure. Osebe pa, ki imajo dovoljenje od uprave da, zaradi starosti ali zdravja, privozijo v notranjost pokopališča z avtomobilom, bodo to lahko storile od 14. do 20, ure, tako ob delavnikih kot ob praznikih.
NA SESTANKU NA PREFEKTURI
Začetek priprav za volilno kampanjo
Na sedežu prefekture je bil včeraj sestanek predstavnikov strank in političnih skupin, kateremu je predsedoval podprefekt Ruggiero. Prisotni so bili tudi kvestor, načelnik karabinjerjev, predstavnik pokrajinskega volilnega urada, odbornik Bartoli za tržaško občino, dolinska in zgoniška župana, miljska in repentabrska podžupana in predstavnik devinsko-na-brežinske občine. Nartien sestanka je bil najti primerne dogovore, s katerimi bi morali zagotoviti, da bi se bližnji referendumi odvijali v duhu mirnega sožitja. Podprefekt je prisotnim predočil razne možnosti o uporabi prostorov in načinov kampanje in se posebej zaustavil pri tistih zadevah, ki zahtevajo najširše dogovore ob različnih pogledih in nasprotujočih si potrebah.
Domenili so se tudi, da bodo zaključki, ki so jih dosegli na včerajšnjem sestanku, veljali tudi za volilno kampanjo pred volitvami 25. in 26. junija. Sklenili so, da se bo danes prvič sestal stalni izvršni odbor pri tržaški občini, da bo lahk0 takoj poskrbel za izvajanje deseženih sporazumov.
SLOVENSKI
KLUB
V TRSTU
danes, v četrtek, 11. maj’a,
ob 20. uri
v Ul. sv. Frančiška 20/H.
VABI NA ODPRT KLUBSKI POGOVOR O POLITIČNEM TERORIZMU
OB PRIMERU MORO
Sodelovali bodo časnikarji
Spetič in Vojimir Tavčar.
Sergij Premru, Stojo"
Zaradi njihovih službenih obveznosti se pričel pol ure pred običajnim časom.
bo pogovor
Dr. Širnim o reformi srednje šole v SFRJ
Danes predavanje prof. Vladimira Poljaka
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole je v sodelovanju s tržaško pedagoško fakulteto včeraj na tržaškem vseučitelišču priredil predavanje na temo »Preobrazba vzgojno-izobra-ževalnega dela v Jugoslaviji*. Predaval je dr. Pero šimleša predsednik prosvetnega sveta SR Hrvaške. Osrednja tema predavanja je bila reforma višje srednje šole v SFRJ in Pa celoten jugoslovanski šolski sistem. Predavatelj je predvsem poudaril potrebo po čim ožji povezavi med šolsko in družbeno strukturo, med šolo in delovnim svetom. Kljub temu, da je bilo predavanje izredno zanimivo in na zelo visoki ravni, se ga je udeležilo izredno majhno število slovenskih šolnikov in študetov, kar nedvomno dokazuje nezadostno zanimanje za pedagoško in šolsko problematiko.
Danes ob 16. uri bo dr. Vladimir Poljak predaval o Značilnosti jugoslovanske didaktike v luči poglavitnih pedagoških smeri v inozemstvu.
OBVESTILO SSŠ
Sindikat slovenske šole sporoča, da je izšel uradrn list z odredbo za namestitve in suplence v osnovnih šolah. Odredba je na ogled na didaktičnih ravnateljstvih. Rok za vlaganje prošenj zapade 30. maja. Obrazec za prošnje je na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Filzi 8, od 12. t.m. vsak torek in petek, od 16. do 17. ure.
Jutri začetek
kongresa ACLI
Jutri ob 17.30 se bo v dvorani A. Grandi (ENAIP) v Istrski ulici 57 začel 14. pokrajinski kongres tržaške organizacije ACLI. Kongresa, ki bo trajal do vključno 14. maja, se bo udeležil tudi predstavnik vsedržavnega izvršnega odbora organizacije G. Bianchi. Poročilo o dosedanjem delovanju ACLI in o programih za prihodnost bo podal pokrajinski predsednik organizacije T. Barbo.
Gledališča
ROSSETT1
Danes, 11. t.m., ob 20.
gledališče iz Turina »Verso Augusta Strindberga. V « kupon št. 8. Režija Mario ^ Rezervacije pr) osrednji blag«* saže Protti.

«In
AVDITORIJ
Danes, ob 20.30 v okviru -teatro* Cooperdativa II ColW*jji Parma «11 quinto stato* G. A®0 f da Ferdinando Camon. VstoP111 osrednji blagajni.
VERDI
Jutri ob 21. uri in
sob0*0
18. uri bo tretji koncert SP0®!,
ske simfonične sezone s k®" ^ orkestra gledališča Verdi P®"^ stvom dirigenta Riccarda ye((iijf
&
Na sporedu je simfonija
INa S1A7ICUU JC aumumja .JnV ™
vih «1 Vespri Siciliani*. Mozart® tet
' "tA
cert v c-molu za klavir i® in simfonija op. 58 iz Čajkovskega. Pri gledališki jjle (tel. 31948) so na razpolago P vstopnice.
Koncerti
Drevi ob 20.30 bo v mak gjflt gledališča Verdi koncert	V
Brandija. Na sporedu so sk" bussyja, Prosperija in D Vstop prost.
PROSVETNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI
. ot)
priredi v soboto, 13. """pljlfr 20.30 v gledališču France * ren v Boljuncu
koncert pevskih
zboi'°V
Loški glas iz Loke pri
ob Savi in Fran Ventii^®^ Domja s sodelovanjem ot,e, ai
#5
pevcev Ladka Korošca
Sonje Hočevar (sopran), vabljeni.
Kino
<0?
Izleti
SPDT obvešča, da je odhod avtobusa za izlet na Blegoš, ki bo v nedeljo, 14. maja, ob 6.30 izpred sodnije (Foro Ulpiano) v Trstu.
SPDT prireja v nedeljo, 21. maja, avtobusni izlet za osnovnošolsko mladino na Matajur. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Fračiška 20) v jutranjih urah.
OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Prot. št. XIII - 78/121/1
OBVESTILO
Zakon št. 167 z dne 18. aprila 1962
Novi načrt za ljudske gradnje v tržaški občini v smislu zakona 167/62 s poznejšimi spremembami in izpopolnitvami, nanašajoč se na področja, ki jih je treba izpopolniti in na predmestja občinskega o-zemlja.
Novi načrt je deponiran v glavnem občinskem tajništvu z možnostjo, da si ga zainteresirane osebe ogledajo.
ŽUPAN,
na podlagi odloka občinskega sveta št. 386 zd ne 8. 5. 1978, s katerim je bil sprejet novi načrt za ljudske gradnje, razdeljen na področja z i-meni »Ul. Svevo*, «U1.. Flavia*, «Piani e Poggi S. Anna», »S. Cilino Inferiore*, «U1. Tesa», Ul. Capodi-stria*, «Timignano*, «Opčine», »Ul. Puccini*, «Campo S, Giacomo*. »Elizejske poljane*, »Rotonda del Bo-schetto*, »Ul. Ponzianino*, »Ul. Mo-lino a Vento*, «Naselje sv. Sergija*, »Ul. Di Vittorio*;
v smislu in na osnovi določb 6. člena zakona št. 167 z dne 18. aprila 1962, ki vsebuje določila za prednostno pridobitev gradbenih površin za ljudske gradnje
obveščam,
1.	da so od dne 12. 5. 1978, do dne 22/ 5. 1978 omenjeni načrti deponirani v občinskem tajništvu (O-glasna deska —vhod v Ul. Mal-canton);
2.	da bo v tem roku imel vsakdo možnost si jih ogledati in to ob delavnikih od 7. do 19. ure, ter ob prazničnih dneh od 7. do 13. ure;
3.	da lahko v roku 20 dni od dneva objave tega obvestila v spisu zakonskih obvestil tržaške pokrajine (in sicer do vključno 1. 6. 1978) zainteresirane osebe predložijo pismeno svoj ugovor na u strežnem kolkovanem papirju.
Trst, 11. maja 1978
Namestnik glavnega tajnika (Pignatelli)
Župan
(Spaccini)
OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Prot. št. XIII - 78 - 122/1
OBVESTILO
Zakon št. 167 z dne 18. aprila 1962
Novi načrt za ljudske gradnje v tržaški občini v smislu zakona 167/62 s poznejšimi spremembami in izpopolnitvami, nanašajoč se na površine v zgodovinskem mestnem središču,
Novi načrt je deponiran v glavnem občiaskem tajništvu z možnostjo, da si ga zainteresirane osebe o-gledajo.
ŽUPAN,
na podlagi odloka občinskega sveta št. 387 z dne 8. 5. 1978, s katerim je bil sprejet novi načri za ljudske gradnje, nanašajoč se na površine z imeni »Staro mesto*, »Teatro Ro-rnano*. «Trg Unitži*, ter »Čampo Marzio*;
v smislu in na osnovi določb 6. člena zakona št. 167 z dne 18. aprila 1962, ki vsebuje določila za prednostno pridobitev gradbenih površin za ljudske gradnje
obveščam,
1.	da so od dne 12. 5. 1978, do dne 22. 5. 1978 omenjeni načrti deponirani v občinskem tajništvu (Oglasna deska — vhod v Ul. Malcanton);
2.	da bo v tem roku imel vsakdo možnost si jih ogledati in to od delavnikih od 7. do 19. ure, ter ob prazničnih dneh od 7. do 13. ure;
3.	da lahko v roku 20 dni od dneva objave tega obvestila v spisu zakonskih obvestil tržaške pokrajine (in sicer do vključno 1. 6. 1978) zainteresirane osebe predložijo pismeno svoj ugovor na u-streznem kolkovanem papirju.
Trst, 11. maja 1978 Namestnik glavnega tajnika
(Pignatelli)
Župan
(Spaccini)
Mali oglasi
1'OTOVALNI urad Aurora išče dekle za pomoč v pisarni. Informacije pri Aurori, Ul. Cicerone 4.
Ariston 16.30—18.20—20.10—22 °0 bombo*. Nanni Moretti,
Fabio Traversa. Barvni fH"1' ^ Mignon 16.30 - 22.00 «DopP>® $ Oliver Reed, Deborah Ra” vni film.
Nazlonale 16.30 »Io & Annie»- fju» AUen in Diane Keaton. Bart1^
Grattacielo 16.30 »Follie di
Amanda Lear. Prepovedan pod 18. letom. Barvni fil*n- j s> Excclsior 16.00 «La febbre ^ bato sera*. John Tra volta- ^ k filmu izvajajo »Bee GeeS*; vedan mladini pod 14. letop-^0 Fenice 16.30 «Una femmina >" p Sylvia Kristel, Nathalie D^(n|] povedan mladini pod
14- letft
Eden 17.30-22.15 «Maitresse»-
Depardieu. Prepovedan

preP®1
18. letom. Barvni film.
Ritz 17.30-22.15 «Calamo»-dan mladini pod 18. letom- j/ Cristallo 16.30 »Champagne dopo il funerale*. Britt m,
Hayley Mills, Barvna det6*11,^ Fllodrammatico 16.00 «Justin e le sexy sorelle*. Prepoved8" ni pod 18. letom. Barvni V(dr Aurora 16.15 »Taboo*. PreL- 1^ mladini pod 18. letom. Bar/
-vri ^
Capitol 16.30 «11 margine*. Pr®"°
mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Gola profond«
18. J
Tom Jones*. Prepovedan pod 14. letom.
Prepovedan mladini pod Ideale 16.00 «Le piccanti aVV
et i
Vittorio Veneto 16.30 «Un
nome Shatter*. Prepovedan pod 14. letom. Barvni fH1"' , I Astra 16.30 «Dio perdona, 1® "	,
Spencer in Terence Hill. ftfr Radio 16.00 «Rocky Orr°r Show». Barvni film.	V1'
Lumiere 16.30 «Io sono Br® la tigre ruggente*.
Volta 17.00 «11 sesso in testa*- ff Lionello in Mario Caroten® ^ povedan mladini pod 18- let
povedan mladini pod m- *
A
V' počastitev spomina P®!1.'.:,
Sedmaka darujeta družini ^ mak (Gabrovec) 5000 in Pr" \ri mak (Brišče) 5000 lir za Pp P Namesto cvetja, na grob četa daruje družina Vladimir ,g 10.000 lir za košarkarsko ^
Polet.
V spomin na pok. Karla rujeta Frida Boštjančič in man 20.000 lir za Skupnost Opčine.
9
°v
Nenadoma nas je zapustil n8® mož, oče in nono
Luciano Crevati
ob
Pogreb bo danes, 11. uri na pokopališču pri Sv,
prod"*
Trst, Nova Gorica, 11. maja
GORIŠKI DNEVNIK
Izumiva pobuda dveh občinskih uprav
^enci šol italijanske skupnosti 2 onstran meje v Dolini in Miljah
ječanja so se udeležili učenci slovenskih in ‘Pijanskih šol dolinskega in minskega področja
V i
lr»k J'e bilo pri nas srečanje inskih raz,edov s,°venskih in
0* Mili * n ^Hovnih Sol iz Doline italijanske obalne in-
>in
skupnosti iz Kopra, Izole
Sečovelj. Učence in uči-
•atelji ^spremljali didaktični rav-Jije, slza šole iz Jugosla-“De in slovenske šole iz Do-
^ So
i B »ne
ji Doljne**-']’ ^a^tter italijanske šole ■* Mili 7. ^amola italijanske šole
f* *UDan Dtra^ j"1 sP‘-ejel mi,j-*aril eiJI Kordon, ki je otrokom pojeta R.®t°. Šolniki so si nato o a bilo nn'k no’ Miramar, kosilo pa 'kem i streženo v slovensken- di.ja-v ^u- Popoldne je bil spre-' Ooljon eaa’i:^u France Prešeren finski ?*' '5,'er Je Snste pdzdravil tl je ,‘Ufian Edvin Švab. Pmida-®'anjjjn a ni<>rajo ostati pripadniki N j^j,v SVf>ji državi zvesti svoje-•r' zakli, Um Sv°j’ na,'<>dni skupnosti Hej J c''.z ugotovitvijo, da ti u-S i*' utrjujejo prijateljih G<#tr'.vo med narodi ob me-%kjm,ITIJe poklonil plaketo z ob-Nte»n *rb°m. V imenu šol s Ko-**Zza je51® Je zahvalil ravnatelj Mu-f%ell,,Zrazil žel.io, da bi se ti “■la J ■ sbki še poglobili. Sle-'šeh j0,1Zrnenjava daril. V imenu Pa so prinesli svoj po-
SIn, STALNO *'°VENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Recital na besedila , OTONA ŽUPANČIČA
*AK0 JE ZVENELO MOJE SRCE
0 lOfl-j u
letnici pesnikovega rojstva
Mari, r in Postavitvena zamisel: -ko Kravo
H:
vos.
li£?: Ma,'ij Uršič.
Atit0ri ‘rJetac'Ja: Bogdana Bratuž, "etje, Aleš Valič.
V, ,
ob Al1, ma ia’
.. **• ur 20.3«
'v dom)
Ob ur> pri SV. IVANU (licej) škov j3° v BAZ0V1C] (Slom-
utrj i,
*'i& r"-
Pri SV. IVANU (trgov-
ob o ^
„a 20’30 na PROSEKU (dvora-
Prosvetnega društva)
^»SUuičE
V TRSTU Kulturni dom
A,-PKSE.I arbuzov
Gotska zgodba
drama v dveh delih
Sa
“Pei
,r,a in
kostumi
MILE KLOPČIČ
EDVARD ZAJEC
isben; ■
A, “bor in priredba
KSANDER VODOPIVEC JANEZ MEJAČ BORIS KOBAL
MARIO URŠIČ
**• 12- maja.
^	16. uri abonma red I
°° 20.15 abonma red J
*%*1 reŽi'ie
slovenskih študentov ekonomske fakultete Hi
h® ‘ napravo o temi
in delegatski
50	,0sj v samoupravnem
c alističnein sistemu«
M .
a« U .Jutri, 12. t.m.,
ff«nči4LVorani SPZ v 1
51	S*8 20 (D. nad.). -
°° govoril Savin Jogan
20.
sv.
tej
zdrav tudi mali učenci. Otroci in učitelji so si ogledali še dolino Glinščice, srečanje pa se je zaključilo v Dolini, kjer so vsi skupaj prisostvovali tradicionalnem! podiranju maja. Razšli so se vsi zadovoljni z lepimi izkušnjami ob tem koristnem prijateljskem srečanju, (vi)
Jutri pogovor o onesnaževanju zraka
Slovensko društvo naravoslovcev in tehnikov bo priredilo v petek, 12. t.m., ob 20. uri v prostorih Slo venske prosvete v Ul. Donizetti 3 pogovor o onesnaževanju zraka. Vodil ga bo profesor F. Piščanc, ki je izvedenec na tem področju ter docent na tržaški univerzi. Tema je v sodobnem svetu vse bolj aktualna, pri nas pa zavzema vse večjo važnost in je pred kratkim postala celo predmet politične špekulacije v zvezi s predvideno industrijsko cono na Krasu. Analize, ki jih je opravil profesor Piščanc postavljajo na glavo nekatere neznanstvene trditve, ki smo jih lahko še pred kratkim brali v določenem italijanskem tisku.
Scsland o problemih priletnih ljudi v gledališču F. Prešeren
Sindikat upokojencev SPI - CGIL vabi na sestanek o problemih priletnih ljudi, ki bo 14. maja v občinskem gledališču «F. Prešeren*. Sestanek se bo odvijal po sledečem programu: ob 9. uri otvoritev s pozdravom dolinskega župana Edvina Švaba: sledili bodo govori, in sicer O. Peteani, pokrajinske tajnice sindikata upokojencev SGIL, psihologa dr. D. Sedmaka, L. Racmana, člana deželnega odbora in A. Gerlija, namestnika pokrajinskega tajnika Nove delavske zbornice CGIL; ob 12.	' bo krajša predsta-
va krajevne folklorne skupine «Stu ledi*. Organizatorji opozarjajo, naj udeleženci prinesejo s seboj pokojninsko knjižico za morebitne informacije in pojasnila. Od 9. ure dalje bodo na razpolago prevozna sredstva za upokojence, ki se bodo udeležili sestanka. Ti bodo peljali iz Ricmanj, Mačkolj, Boršta in Za-brežca.
PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V sodelovanju s pedagoško fakulteto tržaške univerze prireja danes ob Ih. uri predavanje «Značil-nosti jugoslovanske didaktike v luči poglavitnih pedagoških smeri v inozemstvu*. Predaval bo dr. Via dimir Poljak — prof. didaktike na filozofski fakulteti v Zagrebu in predstavnik oddelka za pedagogiko.
iiiiiiMikniiiiimiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiimiiii
NA POBUDO ZDRUŽENJA STARŠEV ŠOLE K. ŠIROK
Sto petintrideset otrok s starši na izletu v Begunjah in v Vrbi
Venec na spomenik padlim in žalostinka šolskega zborčka
Moš,
Kh
11(1 PEVSKI zbor »tabor* K	OPČINE
^0.3o * v soboto, 13. maja, ob ^ Prosvetnem domu na
koncert
KP-GA PEVSKEGA zbora ‘ARJA iz TRBOVELJ
Vljudno vabljeni!
Ustave
Poldrugi mesec po slovesnem poimenovanju slovenske osnovne šola po mladinskem pesniku in pisatelju Karlu široku je združenje staršev te šole, ob tvornem sodelovanju učiteljstva, priredilo izlet na Gorenjsko, i redvsem v Begunje, kjer je Karel Širok padel kot žrtev nacističnega terorja, potem ko je šest mesecev preživel v celici smrti, kjer so ga Druschke, Linke in drugi nacistični krvniki vsakodnevno trpinčili.
Izlet so organizirali poldrugi mesec po (»imenovanju v upanju, da se bo v začetku maja vreme u-neslo, vendar se je upanje nekoliko izjalovilo, saj se je 135 izletnikov odpeljalo iz Trsta v sivem in deževnem vremenu, ki se ie komaj v prelepi Gorenjci .in ...nekje po kosilu razjasnilo. Trije avtobusi, v katerih so bili starši, sedanji in njekdanji učenci, so jih peljali mimo Sežane. Postojne, Vrhnike do Ljubljane, Medvod in potem v Begunje, kjer so si ogledali muzej v nekdanji kaznilnici in sedanji psi-hiatrič * bolnišnici. Tudi ko bi človek ne vedel, da je v begunjskih zaporih bilo zaprtih od začetka nemške okupacije leta 1941 do'osvoboditve, maja leta 1945, skupno nad 12.000 moških in žensk, bi ga spreletela groza ob pogledu na ozke in mrzle celice smrti v pritličju, od koder so odpeljali na morišče v petih letih 849 ljudi, še zlasti v kislem in žalostnem vremenu, kot je bilo v nedeljo dopoldne.
Iz Begunj so se otroci šole »Ka-rel š:rok» odpeljali v bližnjo dolino Drage, kjer je spomenik padlim, prav na kraju, kjer so nacistični zločinci morili svoje nedolžne žrtve. Tam je tudi padel Karel Širok, ki sicer nima spominskega obeležja med mnogimi, ki so jim ga že postavili, vendar je dokazano, da ga .ie prav tam doletela muče-niška smrt. Ob bronastem spomeniku je šolski zborček zapel žalos-tinko, ob spomenik pa so položili venec. Vse je bilo toliko bolj slo vesno, tudi ob naravni in zdravi otroški razposajenosti in razigranosti, zaradi' prisotnosti svojcev Karla Široka, ki so po poimenovanju šole navezali s Tržačani prijateljske stike in so se radi odzvali povabilu, da se udeleže izleta.
Ko smo že bili v Begunjah je bilo nujno, da si ogledamo še rojst-
no hLšo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna v bližnji Vrbi, nakar nas je še čakal ogled skrajno zanimivega čebelarskega muzeja v Radovljici, edinega te vrste v Jugoslaviji in Evropi. Kulturni, če ga hočemo imenovati tako, del izleta je bil za nami, čakalo nas .je še samo kosilo v Radovljici ter povratek v Trst. (if)
ll*Vetncm domu na Opčinah je
$2 U n ®Zst®va primorskih fotogra-ance, Nove Gorice, Tolmina, 7 18. lrana in Trsta — vsak dan “ 12, . 0 20. ure, v nedeljo od 10. er od 17. do 20. ure.
sni
ŠOLA
GLASBENE MATICE TRST
Danes, 11. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
PRVA ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Vljudno vabljeni!
Mladinske i Delovne Akcije
Informacija :
SKGZ, ul. S.Francesco 20 tel. 744249
vsak dan od 17. do 19. ure
STU LEDI
NEJ PRIDE NUTER
OB PETLETNICI TFS STU LEDI
GlEDALISČU «FRANCE PREŠEREN« V BOLJUNCU V NEDELJO, 14. MAJA, OB 18. URI
• Vinogradniki iz zgoniške občine, ki bi radi sodelovali na 14. občinski razstavi vin, imajo še jutri (petek) čas, da izpolnijo prijavnico in jo izročijo na občinskem sedežu v Zgoniku.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 11. maja
ŽIGA
Sonce vzide ob 4.39 in zatone ob 19.24 — Dorina dneva 14.45 — Luna vzide ob 7.50 in zatone ob 23.00. Jutri, PETEK, 12. maja PANKRACIJ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
17,8 stopinje, najnižja 12,5, ob 13. uri 16,2 stopinje, zračni tlak 1019,9 nestanovitno ustaljen, vlaga 62-odstot-na, nebo 9 desetink pooblačeno, padlo je 6.2 mm dežja, veter sever severozahodik 18 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMl^TI
Dne 10. maja so se v Trstu rodili štirje otroci, umrlo pa je 9 oseb.
RODILI SO SE: Tatiana Cattaruz-za. Eleonora Sponza, Erika Tonon, Marco Costantini.
UMRLI SO: 56-letni Antonino Pre-stento, 84-letna Maria Schrot vd. Cok, 1 mesec stara Marta Iacumin, 83-letni Francesco Poldrugovaz, 75-letni Elio Gerin, 76-letna Teresa Hervatin, 58-letni Giovanni Picciulin, 81-letna Virginia Valente vd. Castro, 79-letni Domenico Cifaielli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627.
DEMOKRATIČNA ENOTNOST PRESTALA NOVO PREIZKUŠNJO
Premagati terorizem in prevratništvo ki strežeta republiki po življenju
Sprevod delavcev, uradnikov in dijakov po Gorici in zborovanje na Travniku - Izredna seja občinskega sveta v Doberdobu
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124.
Umor predsednika krščanske demokracije Alda Mora je še bolj utrdil enotnost demokratičnih su, ustvarjeno z namenom, da se premaga sedanja gospodarska in druz bena kriza ter postavljeno pied prvo resno preizkušnjo z Moiovo u grabitvijo ter umorom njegove osebne straže.
Po včerajšnjih izrazih solidarnosti demokratičnih sil so se tudi danes nadaljevale enotne manifestacije, na katerih so izražali ves svoj gnev zaradi zločinskega dejanja rdečili brigad, te izolirane skupine slanati-ziranih obupancev, ki vnašajo v italijansko politično življenje terorizem kot srodstvo za destabilizacijo družbe in za iskanje avtoritarnih m fašističnih izhodov iz sedanje krize.
Včeraj dopoldne se je po goriških ulicah razvil dolg sprevod uslužbencev poldržavnih ustanov, ki so sodelovali v vsedržavni stavki za probleme svoje kategorije. Stavko so združili z obsodbo gnusnega zločina. Dijaki so se v tem trenutku obnašali na različne načine. V skladu z ministrsko okrožnico so na številnih šolah imeli zadnjo uro posvečeno osvetlitvi lika Alda Mora ter razpravi o sedanjem italijanskem političnem in družbenem trenutku. Na slovenski trgovski šoli je o tej problematiki govoril prof. Miladin Černe. Ostale slovenske šole so se pridružile sprevodu, ki je krenil izpred italijanskega zavoda ITI .do parka Rimembranza, kjer so v Ime; nu mladinskih federacij KD, KPI in PSI ter študentovskega gibanja položili venec. Z nekaj besedami so obsodili zločin ter izrazili voljo, da se borijo za obrambo republike kot garanta svobode miru in napredka.
Na Travniku je na zborovanju, ki ga je priredila sindikalna federacija ter so se ga udeležili tudi vidni predstavniki javnega in političnega življenja, sindikalist Giovanni Padovan dejal, da so šle prevratniške sile do konca, ko so z Moro-vim umorom zasadile nož v srce države. Toda republika pred tem napadom nj in ne bo klonila. Delavski razred, ki je bil na čelu boja proti fašizmu in nacizmu ter na čelu boja za napredek republike, je tudi danes v prvih vrstah boja za obstoj in razvoj te republike in njenih demokratičnih temeljev, z vsemi njenimi pomanjkljivostmi in katere je po trebno odpraviti.
Napad na republiko so teroristi izvedli ravno v času, ko je tekla razprava o novem modelu razvoja in o premagovanju gospodarske in politične krize, o akcijah za odpravljanje brezposelnosti." S tem so pokazali, da so hoteli preprečiti tisto, kar danes gradimo. Padovan je v svojem govoru dejal, da ni naključje, če se vzporedno z večanjem terorizma povečuje tudi pritisk gospodarjev. Potem ko je dejal, da je sedanja država manj sovražna nasproti delavcem, je Padovan poudaril velik pomen mobilizacije za zavarovanje demokratičnih pridobitev. Niso potrebn; novi izredni zakoni, ampak izvajanje tistih, ki jih že imamo.
Veliko je v teh dneh slišati pozivov, naj delavci, študentje, mladina spregledajo in povsem izolirajo rdeče brigade in ekstremiste, zakaj terorizem je nasprotje kontestacije ter pred njim ne smemo kloniti. Ce bi teroristom uspelo ustvariti kaos v državi, je dejal Padovan, potem bi dosegli svoj cilj: ustvariti situacijo, ko se bo našel nekdo, ki bo položaj hotel obvladati z močno roko. Padovan je pozval na široko enotnost, kakršno obdaja vlado, potrebno je doseči kvalitetni skok v urejevanju družbenih protislovij, predvsem pa se je v obrambi demokracije potrebno izpostaviti v prvi osebi. Padovan je pozval sile, ki so za to pristojne, naj zatrejo italijanske in mednarodne teroristične sile, ki so si Italijo izbrale za svoje torišče. »Odstranjevati moramo vzroke za nezadovoljstvo državljanov. Če bo država zdrava, potem je teroristi ne bodo uspeli destabilizirati. Morovo življenje in življenje drugih žrtev so darovana na oltar, da bo republika živela,* ie dejal Padovan.
Član vsedržavnega mladinskega vodstva KD Mauro Vezil je nato s kratkim nagovorom pojasnil stališče mladih v sedanjem položaju.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, je poslalo vsedržavnemu tajniku KD Zaccagniniju solidarnostni telegram, v katerem izraža sožalje ob usmrtitvi Alda Mora ter obsoja barbarsko dejanje.
Včeraj je bilo več izrednih sej občinskih svetov. V Doberdobu se je občinski svet sestal ob 18. uri. Župan Andrej Jarc je v svojem govoru • izrazil sožalje Morovi družini in stranki krščanske demokracije. Poudaril je prepričanje, da bodo demokratične sile tudi dalje ohranile tisto enotnost, kot so jo v boju proti prevratništvu in terorizmu pokazale že doslej. V tem je tudi ključ, kako zavarovati demokratične pridobitve, sad odporniškega gibanja. Slovenska narodnostna skupnost je v tem trenutku še kako povezana z u-sodo italijanskega ljudstva ter bo sodelovala z naprednimi silami, da se onesposobijo zločinske tolpe, ki skušajo zaustaviti sedanji težavni napredek v Italiji, razbiti enotnost italijanskih demokratičnih sil ter izpostaviti Italijo še hujšim nevarnostim.
Brezplačno razdeljevanje davčnega vodiča za lelo 1978
Služba za stike z javnostjo pri finančni intendanci v Gorici brezplačno razdeljuje »davčnega vodiča* za leto 1978, ki ga je sestavilo in natiskalo finančno ministrstvo. V tej brošuri je na 78 straneh na zgoščen način opisan sedanji davčni sistem, navedeni pa so tudi datumi, do kdaj je določeni davek potrebno plačati. Kogar stvar’ zanima, naj gre v u-rad finančne intendance, Verdijev korzo št. 52, drugo nadstropje, kjer mu bodo »vodiča* izročili brezplačno.
V DIJAŠKEM DOMU
Drugo srečanje z rojaki iz Benečije
Slovenski dijaški dom v Gorici bo v nedeljo, 14. t.m., gostitelj pomembnega kulturnega in družabnega srečanja z rojaki iz Beneške Slovenije, ki ga prireja Ženski iniciativni odbor za Goriško, ki je že lani poskrbel za podobno prireditev v Ažli.
Skoraj odveč bi bilo poudarjati, da ima nedeljska prireditev tudi poseben političen pomen v podporo dolgoletnega in vztrajnega boja Slovencev v videmski pokrajini za pnznšnje narodnostnih pravic in to neposredno po zaključku konference o manjšinah, katere zaključki daje
ril *ui. r. .<	».	»rru.t«*i.
: v . mm
fe-A N,C A,,’OI C RED IT O D| TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ' ' -	, S P. A
trst -' Ulica f. FIlzi 10..-	■£.* ei-ods
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 10. 5. 1978
Ameriški dolar h unt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski flonnt Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Dinar
MENJALNICA
vseh tujih valut
Solidarnostni telegram Jožeta Šušmelja goriskemu županu
Že včeraj smo poročali, da je predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj, ki se je nahajal na čelu delegacije te občine na županstvu v Gorici v torek hitro popoldne — delegaciji sosednih občin sta razpravljali o dobavi vode z Mrzle-ka mestu Gorici — izrazil go-riškemu županu De Simonu sožalje za smrt predsednika KD Alda Mora. To je Pasquale De Simone povedal na protestnem shodu v Tržiču.
Včeraj zjutraj pa je Jože Šu-šemlj poslal goriškemu županu naslednji telegram:
»Spoštovani gospod župan, dovolite, dr. v imenu Skupščine Nova Gorica izrazim globoko sožalje za nečloveški umor predsednika krščanske demokracije Alda Mora. Alda Mora prebivalci občine Nova Gorica poznajo kot neumornega voditelja demokratične in pluralistične ureditve v Italiji ter u-stvarjalca dobrih sosednih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, človeka ki je dal velik prispevek k oblikovanju osimskih sporazumov, ki pomenijo za prebivalce dveh sosednjih občin in držav čvrsto garancijo za še boljše in poglobljeno sodelovanje med narodi Italije in Jugoslavije kljub vsem poskusim teroristov da bi razbili demokracijo in mimo sožitje v Italiji. Smo prepričani in želimo, da bodo demokratične sile ohranile in učvrstile demokracijo.*
jo upanje, da se bodo stvari tudi v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, končno le obrnile na bolje.
Kakor smo že pred nekaj dnevi zapisali, so za nedeljsko srečanje pripravili pester kulturni spored, ki ga bodo v glavnem izpolnili pevci in godci iz Beneške Slovenije, poleg teh pa še otroški pevski zbor iz Štandreža, dekliški zbor z Vrha, gojenci Glasben^ šole in dijaki iz Doberdoba.
Po kulturnem sporedu, ki se bo začel ob 15. uri, bo družabna prireditev.
Razna obvestila
Enotni šolski odbor za Goriško se sestane drevi ob 19. uri na sedežu SKGZ v Gorici. Razpravljali bodo o vpisu otrok v osnovno šolo ter o uradnem konstituiranju odbora.
Mladinski krožek iz Gorice obvešča, da udeleženci slikarskega natečaja ex tempere v števerjanu, lahko dvignejo svoje izdelke na sedežu SPZ v Gorici. V smislu pravilnika krožek ne bo vrnil nagrajenih slik.
NA POBUDO TUKAJŠNJE BOLNIŠNICE
V začetku junija v Gorici srečanje o fetalni medicini
Napovedan prihod zdravnikov iz številnih držav Evrope
V prvi polovici letošnjega junija in sicer, 8„ 9. in 10. junija bo v Gorici, v priredbi tukajšnje splošne bolnišnice, mednarodno zdravniško srečanje o fetalni medicini. To je že tretje tako srečanje. Predavanja in diskusija bodo v petek, 9. junija, in v soboto, 10. junija, zjutraj in popoldne v avditoriju, v četrtek, 8. juni ja, pa bo goriška občina priredila udeležencem sprejem v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu. V organizacijskem odboru so predsednik upravnega sveta bolnišnice odv. A. Majo. član upravnega sveta A. Obit in primarij prof. F. Destro.
Svojo udeležbo je napovedalo zelo
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
OTON ŽUPANČIČ
VERONIKA DESENIŠKA
tragedija v dveh delih (pet dejanj) ob stoletnici pesnikovega rojstva
Scena	Vladimir Rijavec
Kostumi	Mija Jarčeva
Glasba	Mojmir Sepe
Režija	JOŽE BABIČ
V soboto, 13. maja, ob 16. uri ln ob 20.30 v Mestnem gledališču v KRMINU.
veliko zdravnikov iz Italije, Jugosla vije, Avstrije, Francije, Švice, Zvez ne republike Nemčije, Poljske, Škot ske. Češkoslovaške, Nizozemske. Ju goslovani so v glavnem iz Zagreba S poročili bodo sodelovali dr. A. Dra žanič, J. Franičevič, A. Kurjak, 1 Kuvačič, V. Valjin, L. Višnja, iz bolnišnice v Šempetru pa bo prisoten s poročilom dr. I. Margan. Številni drugi zdravniki so poslali poročila, ki ne bodo prebrana na simpoziju, marveč le vključena v uradne akte tega srečanja.
Prireditelj, t.j. goriška splošna bolnišnica, je prevzel nase skrb za organizacijo tega srečanja. Stroškov pa ne bodo imeli, ker so v ta na men precej prispevale farmacevtke tovarne.
V soboto koncert «C. A. Seghizzi»
Goriški zbor «C. A. Seghizzi* bo po krajšem premoru spet nastopil pred domačim občinstvom. Na koncertu v deželnem avditoriju v Gorici, v soboto ob 21. uri, bo predstavil zanimiv spored furlanskih in italijanskih pesmi ter nekaj pesmi drugih narodov. Zbor bo vodil Um-berto Perini. 20. maja pa bo na i-stem odru nastopil znani zbor Lz Tržiča «£. Grion».
IZREDNA SEJA OB PRISOTNOSTI SVETOVALCEV VSEH STRANK
Goriški občinski svet se je sinoči poklonil spominu umorjenega A. Mora
Pokrajinski protifašistični odbor poziva demokratično prebivalstvo k budnosti
Kot poročamo na drugem mestu, so včeraj stavkali in demonstrirali dijaki, državni in poldržavm u-radniki, delavci v tovarnah. O poldne se je na goriškem županstvu sestal pokrajinski protifašistični odbor za ohranitev demokratič nega reda, ki je bil ustanovljen šele pred nekaj meseci. Sklical ga je goriški župan Pasquale De Simone, ki mu načeljuje. prisotni so bili zastopniki političnih strank Pai za (KPI), Waitritsch (PSI), Com-pagnone (PSDI) Gruden (PRI), Terpin (SSk). Prisotni so bili tudi predstavniki enotne sindikalne federacije Petraui, za SSO Paulin, za SKGZ Rupel, dalje Fantini za ANPI, Merni za API in Schettin za ACU.
Domenili so sč' o vsebini enotnega lepaka, ki ga bodo v italijanskem in slovenskem jeziku dali nalepiti v vseh občinah Goriške, v tovarnah in v šoli. V lepaku .je izrečena obsodba zaradi gnusnega zločina, in zahteva, da se vse po litične in sindikalne sile strnejo v akciji za ohranitev demokratičnega reda v državi. Omenjene stranke in druge organizacije pozivajo delavstvo in vse posoško prebivalstvo, naj se strne okrog svojih demokratičnih inštitucij in naj izolira kriminalce, ki jim je za to, da bi ohromili demokratično in ustavno ureditev države. Državi, ki sloni na pravnih osnovah ljudske volje je treba vrniti vse njene pristojnosti.
Tuoi včeraj so številne organizacije dale svoje izjave. Izjave poli tičnih strank in nekaterih organizacij smo objavili že včeraj. Omenimo danes izjavo Sveta slovenskih organizacij. Takole se glasi: »Ob zločinskem umoru poslanca Alda Mora Svet slovenskih organizacij v imenu vseh svojih članic z ogorčenjem obsoja nečloveško početje Rdečih brigad, ki si lastijo pravico odločati o življenju in smrti svojih političnih nasprotnikov in s tem kršiti italijansko ustavo in demokratično svobodo, ki je izšla iz odporništva.
Istočasno izrekajo sožalje družini velikega pokojnika in družinam vseh žrtev nasilja. Kot slovenska narodna skupnost v Italiji se še posebno zavedamo, kai pomeni nasilje nad človekom in skupnostjo. Zato pozivamo vlado, parlament, demokratične stranke, delavce in druge organizacije, da še bolj izoli rajo nasilneže in s primernimi u-krepi vrnejo državljanom možnost mirnega demokratičnega življenja*.
Tudi včeraj so številni posamezniki in delegati tovarniških svetov ter organizacij obiskali sedež krščanske demokracije v Ulici An-giolina in se podpisali v žalno knji-
Z včerajšnjega sprevod." v Gorici, v katerem so, poleg uradnikov poldržavnih ustanov In zastopstva tovarn, v velikem številu-sodelovala tudi mladinska in študentovska gibanja
go ter voditeljem KD izrazili svoje sožalje.
Na izredno sejo se ie sinoči sestal občinski svet v Gorici. V začetku je župan Pasquale De Simone počastil spomin Alda Mora.
»Država že čuti praznino, ki se .je ustvarila s smrtjo Alda Mora*, je dejal goriški župan. «težko jo bomo zapolnili .težko bomo našli človeka, ki je znal gledati v bodočnost. Rdeče brigade ndso s tem u-morom zmagale, nadaljevale bodo s streljanjem, vendarle nam dogodki zadnjih dni kažejo, da .je mogoče v državi med ljudstvom zavihati rokave in urediti tista vprašanja, ki so še vedno nerešena in ki vzbujajo toliko nezadovoljstva med mladimi. Spominjamo se, je nadaljeval župan, kako'1.^ Aldo Mopo večkrat obiskal Gorico, kako nas je podprl v naših prizadevanjih za mimo sožitje in nove odnose na meji. Naša zemlja je z njim izgubila iskrenega prijatelja*, je zaključil svoj govor župan De Simone.
Župan je tudi prečital dokument, ki ga je sprejel pokrajinski odbor za ohranitev demokratičnega reda. Po njegovih besedah so se oglasili predstavniki vseh strank. Svetovalec Del Ben (PSI) je izrazil podporo županovim besedam in je bil mnenja, da bi bila vsaka diskusija odveč. Ni bil pa istega mnenja fašist Pascoli, ki je neumestno potegnil iz ropotarnice oguljeno fašistično frazarstvo. Njemu se je nato pridružil še liberalec Fomasir, ki je bil politično docela neuravnovešen in -.vrnil vso krivdo za dogajanja v Italiji na levičarske sile. Drugačnega mnenja so bili seveda socialdemokrat Biancomi, republikanec Druffuca, demokristjana Tuzzi in Pellegrini. zastopnik SSk Bratuž, socialist Waltritsch in komunist Ba-tello. Vsi so izrazili zaskrbljenost zaradi takih čločinskih dogodkov in poudarili nujnost, da se izvedejo reforme in da se ohrani sedanje demokratično ravnotežje, ki je osnovano na širokem sodelovanju tistih političnih sil, ki se prištevajo med pobomike ustave in demokracije v Italiji.
Dijaške štipendije
Goriška občinska uprava bo dodelila za sedanje šolsko leto štipendije v višini 40.000 lir za dijake iz gmotno šibkih družin. To pravico ji daje deželni zakon, ki zagotavlja pravico do študija. Pravico do štipendije imajo dijaki državnih ali izenačenih višjih srednjih šol.
Pogoj za prejem štipendije je kosmati letni zaslužek (brez družinske doklade) pod 4,5 milijona lir v letu 1977. Prošnje na ustreznem o-brazcu, kateremu se priloži^ kopiji obrazcev št. 101 in 740, bodo morali izročiti protokolnemu uradu najkasneje do 12. ure dne 5. junija letos. Za vsa nadaljnja pojasnila je na voljo občinski šolski urad, tel. 52.51, interni telefon št. 61.
Goriška občina vabi vse tiste (imeti morajo nad 18 let), ki želijo raznašati potrdila za prihodnje volitve naj se nemudoma javijo na protokolnem uradu županstva.
<Pekama Mišmaš» in ^Gugalnica* zn krminske otroke
Krminski otroci bodo imeli jutri popoldne svoj praznik. Obiskalo jih bo namreč ljubljansko lutkovno gledališče, ki je za najmlajše pripravilo dve uspeli lutkovni predstavi. Ob 14. uri bo na sporedu igrica »Pekarna Mišmaš», Svetlane Makaro vič, zvečer, ob JS. uri pa bodo poda
It igrico Franeta Puntarja *Gugalni-ca».
Lutkovno gledališče prihaja v Kr-min na povabilo kulturnega krožka tSfiligoi», ki je letos, poleg redne gledališke sezone za odrasle, poskrbel tudi predstave za najmlajše.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20.15, N. Novak: Gugalnik. Abonmajska predstava za sindikalni abonma S četrtek in izven.
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije-liceja »P. Trubar* obvešča starše in njihove namestnike, da bodo jutri, 12. t.m., vsi predmetni profesorji na razpo lago za razgovor od 17. do 19. ure v posameznih razredih zavoda.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje na planinsko srečanje na Trstelju, v nedeljo, 21. maja. Odhod s Travnika ob 8. uri. Zaradi boljše organizacije, društvo naproša udeležence naj se do 15. t.m. zglasijo na sedežu.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Ritratto di bor-ghesia in nero*. O. Muti in S. Berger. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30 - 22.00 «Gli occhi della notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Super-vixens». S. Eubank, C. Nabier. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-22.00 »L albergo dei piaceri proibiti*. Y. Rangott m S. Martin. Prepovedan mladini pod 18, letom.
VITTORIA 17.00—22.00 »La mondana felice*. X. HoUartder. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 »Led Zepelin*.
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Audrey Rose*.
Nova Gorica in okolica
SOČA »čipkarica*, francoski film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Emily», angleški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE »V labirintu moči*, francoski film ob 19.30.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Carlo Lussini, Gia-da Sironich, Federica Spinola.
UMRL JE 82-letni upokojenec Giulio Tabacco.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Pontom & Rossi, Ra štel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich. tel. 72480.
Pogreb
Karla Drufovke
bo danes, 11. maja, ob 12. uri iz pevmske kapelice.
DRUŽINA
RAZMIŠLJANJA OB VALUTNIH DOGAJANJIH V SVETU
PO PADCU SI JE DOLAR OPOMOGEL
Carterjev govor o stabilizaciji ameriškega gospodarstva Prodaja 60 ton zlata iz ameriške zakladnice v Fort Knoxu
Na svetovnih valutnih tržiščih je prišlo v drugi polovici aprila do velikega povpraševanja no dolarju. kar je imelo za posledico, da je le-ta poskočil za dva' odstotka, istočasno pa jc padla vrednost zlata in glavnih svetovnih valut, kot so nemška marka, japonski jen in švicarski frank. V tem sestav ku.bomo skušali obrazložiti zakaj .je do teh pojavov prišlo in kakšni so izgtedi za valutno nihanje v bodoče.
Predvsem naj omenimo, da preživlja dolar v zadnjih treh mesecih občutno krizo in se je praktično razvrednotil .na vseh valutnih tržiščih za približno 5 odst. Vzroki za to so v glavnem trije in slonijo na strukturi ameriškega gospodarstva.
Prvi vzrok padanja dolarja naj bi bila hudo pasivna ameriška zunanjetrgovinska bilanca, ki je dosegla v prvem trimesečju tega leta ■ primanjkljaj okrog 10 milijard dolarjev. Temu so krive v dobri meri velike naložbe v tujini, ki slonijo bolj na političnih kot na gospodarskih postavkah. Po drugi strani pa morajo ZDA uvažati ved-
no več* nafte, še zlasti po dolgotrajni stavki ameriških rudarjev.
Drugi vzrok šibkosti dolarja naj bi bila inflacija v ZDA. ki se suka okrog 0-10 odstotkov. Cene namreč močno naraščajo in vrednost valute sorazmerno pada na svetovnih tržiščih. Naj omenimo, da je glede inflacije v najboljšem polo žaju Švica, kjer se višanje cen suka v razmerju M,5 odst. letno. Zah. Nemčija beleži letno višanje cen od 3 do 3,5 odst. Podnbno je tudi na Japonskem. Vel. Britanija, Avstrija in ZDA se sukajo okrog 9-10 odst. letne inflacije, Italija pa prednjači z inflacijo v letnem merilu 14-15 odst. Inflacija neke države pač potlači domačo valuto na svetovnem tržišču, še posebej v primeru, če druge države bolje gospodarijo, tako je prišlo tudi do neravnotežja med kotacijo dolarja, nemške marke in japonskega jena.
Kot tretji vzrok propadanja dolarja omenjajo opazo* alei še veliko porabo energije v ZDA. Temu je bilo krivo v glavnem planiranje energetskih virov, ki .je slonelo v glavnem na nafti, katero je treba v veliki meri uvažati. Pri tem so igrale važno vlogo medna-
MKHIMflllMIlKMIMUlIHIIIIlIlHtHnilllHIIIIIIurfMIIMIIIIIIItHIHIIIIIIIMMIIIIimillllUIIIIMIIMIinniflllHIItllll
KULTURNI DOGODKI V SLIKAH
Pred dnevi so v openskem Prosvetnem domu v organizaciji SPD »Tabor* organizirali razstavo slik primorskih fotc grafov. Na razstavi je pel sovodenjski nonet (slika na vrhu). Na srednji sliki vidimo gnečo v dolinski «Torkli», kjer razstavljajo domači slikarji. Spodnja slika pa je z občnega zbora zadruge »Naš Kras*
rodne petrolejske družbe, ki so skušale na vse načine vplivati na vlado, da planira energetske vire skoraj izključno na , nafti. Po izraelsko-arabski vojni (leta 1973) pa se je nafta tako podražila, da se je zamajala zunanjetrgovinska bilanca marsikatere, tudi mccne države. Razen teh »mednarodnih* zapletov okrog nafte pa je treba omeniti še veliko potratnost Američanov.
No, zaradi vseh teh vzrokov je vrednost dolarja stalno padala na svetovnih borzah in ameriška vlada .je morala nekaj ukreniti. Najprej .je prišlo do sporazuma z Zahodno Nemčijo, da sta obe vladi skupno manevrirali borzno ceno dolarja z dnevno prodajo mark in drugih trdnih valut. To pa se je izkazalo le kot začasno, «tehnično sredstvo* v obrambo dolarja. Zato je predsednik Carter poudaril, da bodo ZDA spremenile svojo gospodarsko politiko in bodo več izvažale, bolj pazile na višanje cen in porabile manj energije. Po tem govoru se je začel dolar polagoma krepiti in je v desetih dnevih pridobil za 2 odst. Temu ie botrovala tudi napoved ameriškega finančnega ministrstva, da bodo ZDA prodale na šestih mesečnih dražbah 1.800.000 unč zlata (60 ton zlata), kar naj bi utrdilo kotacijo dolarja.
Trenutno je Američanom vendarle uspelo rešiti svojo valuto, vendar i. bolj tehničnimi oprijemi in z obljubami po radikalnem zdravljenju ameriškega gospodarstva. Resni opazovalci pa trdiijo, da do korenite utrditve ameriškega gospodarstva ne more prit* tako hitro in da bo dolar verjetno spet padel, pa čeprav je prav te ani nekaj pridobil na veljavi. Stanje primerjajo z zdravljenjem vročine z aspirinom, ki sicer zniža vročico, ni pa kas hudim infekcijam, za katere so potrebni antibiotiki.
Zanimivo je pogledati, kako je vplival porast dolarja na druge valute in na zlato. Treba je priznata, da ostaja dolar, kljub mnogim slabostim, še zmeraj svetovna valuta, v kateri se obračunava nafta in zunanja trgovinska bilanca vseh držav. Razen tega pa kroži trenutno po svetu okrog 500 milijard dolarjev, ki so po večini v neameriških rokah (države proizvajalke nafte, centralne emisijske banke, operaterji, špekulanti) kar lahko vpliva na trdnost valute z nakupom ali prodajo in sicer neodvisno cd volje ameriške vlade. Dober del te ogromne denarne mase je v rokah špekulantov, ki »prelivajo* svoj kapital v tisto valuto, ki je trenutno najbolj stabilna.
Po vsem tem se more razumeti, zakijj. pm4sAu cjbi^rja avtomatično sledi padec marke, jena ter švicarskega franka. Tre tri valute so se namreč silno ovrednotile med padanjem dolarja. Verjetno se je takrat špekulativni denar prelil na te tri valute, zdaj pa se spet vrača na dolar in sicer zaradi obljub o utrditvi gospodarstva in zaradi ameriške prodaje zlata.
Napoved o prodaji ameriškega zlata je povzročila takojšen padec plemenite rumene kovine za približno 5 odst., kar je vsekakor precej. Priznati pa je treba, da je bila cena zlata v zadnjih časih zelo visoka (tudi 190 dolarjev za unčo ali 5.200 lir za gram), ker se je zaradi šibkosti dolarja dobršen del špekulativnega kapitala prelil tudi v zlato. Po prodaji ameriškega zlata se bo količina zlata v obtoku povečala, njegova cena pa se bo znižala. Tako se špekulativni kapital spet preliva v dolarje in v druge močne valute (kaže, da ie tokrat na vrsti francoski frank).
Naše bralce bo gotovo zanimalo, kako niha italijanska lira med takimi dogajanji na svetovnih va-

IZKUŠNJE SKUPINE «M0V1MENT0 Dl C00PERAZ10NE EDUCAT1VA*
O vlogi jezika v spoznavnem in socialnem razvoju otroka
Na tretjem srečanju tržaške skupine »Movimento di Cooperazione Educativa* -o metodiki jezika je skupina operaterjev in šolnikov predstavila gradivo o nekaterih oo-budah, ki so jih izvedli v šolah na Tržaškem. Ob predstavitvi se je tudi tokrat razvila živahnu raz prava: prav pri tem se ie tudi pokazala koristnost prejšnjih srečanj. ko so se udeleženci soočali z nekaterimi načelnimi, teoretičnimi problemi vloge jezika v spoznavnem in socialnem razvoju o-troka. vloge jezika v družbenem življenju ipd.
Skupina solnikov m dijakov srednje šole v naselju Sv. Sergija je predstavila krajši oosnetek, ki so ga v lanskem letu z videotaoom pripravili dijaki drugega razreda. Gre za neke vrste «TV dnevnik šole*. Dijaki so ga sestavili, ko so dlje časa pri italijanščini govorili o tem. zakaj so jim poro-č:!a na televiziji večkrat nerazumljiva in tuja Najprej so snemali dnevnik italijanske TV. ga v razredu poslušali, razčlenili novice, jih skušali ponovno napisati v sebi razumljivem jeziku, primerjali obe besedili ipd. Tako se it tud* porodila, zamisel, da bi pripravili svoj TV dnevnik o dogajanju na šo’i in v naselju.
Predstavitev takega dela je oila dobra priložnost za razgovor o splivili sredstev množičnega obve-
ščanja na otroke in na odrasle; o mitih, ki jih ta sredstva ustvarjajo; o vlogi, ki jo ima šola: o razmerju med tehničnim sredstvom in vsebino, ki jo sredstvo posreduje.
V drugem delu srečanja je bil govor o animaciji v šoli. Predstavili so več diapozitivov o takem delu na šoli s celodnevnim ix>u kom v Zmdisu. Animacija na šoli 'naj bi otroka spodbudila k temu, da bi se znal sproščeno posluževati vseh komunikacijskih sredstev, ki jih ima na razpolago, torej ob različnih vrstah verbalnega izražanja tudi mimike obraza, kretenj, telesnih gibov, plesa, zvokov m glasbe, slikanja, metamorfoze predmetov itd. Pri otroku naj bi razvili sposobnost, da o teh govoricah in o različnih jezikovnih zvrsteh razmišlja, da okriva njihova specifična pravila in se. jih z.a vestno; suvereno iri torej sproščeno poslužuje posamezni socialni in govorni situaciji primemo.
Spodbujanje takih sposobnosti zahteva v prvi vrsti, da otrok premaga utesnjenost , in strah v stiku z vrstniki in z okolji.m. da premaga občutek negotovosti in občutek sramu do svojega telesa in svojega značaja, da je sposoben razmišljati o samem stbi. o svojih dejanjih in da postane spo soben zavestnega ravnanja in av-tokonlrole.
Bistvenega pomena je pri tem prav odnos do svojega telesa, saj se otrok, ki se čuti utesnjenega in ogroženega od4 okolja, največkrat sramuje tudi svojih telesnih značilnosti, je okoren in nesproščen v kretnjah, kaj še, da bi si rtpr. pri igri noal ustvarjalno uporabljati mimiko obraza in vsega telesa. Zato bi moral ot.ro!; najprej «spoznati» svoje telo, možnosti za igro in za komuniciranje z drugimi, ki mu jih telo nudi. Otrok ima sicer v predšolski dobi te sposobnosti zelo razvite, kasneje pa zahteva šola od njega predvsem verbalno izražanje in ožje umsko delo.
Taka vzgoja, ki naj razvija tudi vse neverbalne komunikacijske sposobnosti in spoznavanje pravil in značilnosti vseh komunikacijskih sistemov, zahteva tudi sproščenost samega Šolnika. To pa pomeni, da si mora tudi odrasli upati, da kri tično razmišlja o sebi, o svojih občutkih utesnjenosti, o svojih ini-bicijah in svoji nesproščenosti, o občutkih strahu in sramu oo -vo jega telesa in svojega vedenja v stiku z drugimi.
Razumljivo je, da se ie ob takih vprašanjih na srečanju razvila posebej živahna razprava, saj zadevajo ti problemi ob osnovna vprašanja vsakega vzgojnega dela in se na splošno z njimi sooča vsak človek.	m-*-
lutnih tržiščih. Takoj naj povemo, da je bila lira dolga leta tesno vezana na dolar, ker je Italija dolgo let črpala politično in gospo darsko oporo v ZDA. V zadnjem času se je lira sicer nekoliko o-samosvojila, vendar pa v glavnem sledi še vedno nihanju dolarja. Tako ie lira pred obilnim mesecem malo pridobila nasproti dularju (1-2 odst.), izgubila pa je na vrednosti nasproti nemški marki (1-2 odst.), švicarskemu franku (4 odst.) in japonskemu jenu (6 odst.). Zadnje dni se stanje spreminja in se je lira spet ovrednotila nasproti svetovnim valutam, razvrednotila pa v razmerju z dolarjem. V bistvu se suka italijanska lira nekje med dolarjem in tremi svetovnimi valutami.
Zanimivo je, da Moreva ugrabitev in tragedija ter politični neredi in ugrabitve na italijanskih ulicah v bistvu ne vplivajo negativno na kotacijo lire. Kaže. da so svetovni operaterji vso Morovo tragiko vzeli za osamn.jen primer, politični neredi pa kot delo izoliranih ekstremističnih skupin.
(ss)
DOLINSKI SOLARJI NA OBISKU PRI KOPRSKIH VRSTNIKIH
Klubi OZN Obalne konference in koprskih osnovnih šol Dušana "Bordona iz Semedele, Janka Premrla - Vojka iz Kopra, osnovne šole Prade, Vojke Šmuc iz Izole in osnovne šole Lucija so povabili našo srednjo šolo Simon Gregorčič iz Doline na srečanje, ki je bilo 6. t.m.
Srečali smo se z učenci in njihovimi mentorji na koprski gimnaziji. Gostitelji- so najprej pripravili pester kulturni program. U-čenci, ki sodelujejo v klubih OZN, so prebrali več tekstov na temo rasističnega zatiranja domačega prebivalstva v nekaterih afriških državah in o rasistični problematiki v ZDA. Recitatorji so doživeto predstavili izbor iz Kajuhovih in Župančičevih pesmi. Učenci na še šole pa so po krajšem pozdravu predstavili svoje glasilo Mlaj, ki izhaja že vrsto let. Prebrali so nekaj sestavkov literarnega in družbenega značaja.
Nato pa je sledila zanimiva o-krogla miza. Predstavnik klubov OZN Obalne konference nas je seznanil z delovanjem njihove organizacije. Klubovci si delo sami zastavljajo, o njem seznanjajo svoje sašolce, organizirajo predavanja, razstave, tekmovanja, tečaje in seminarje, na katerih diskutirajo. Na ta način se učijo,
osveščajo in se seznanjajo z družbenopolitičnim dogajanjem doma in v svetu. Prav posebno jih zanima položaj zamejskih Slovencev v Italiji in na Koroškem. Nato je stekel pogovor o pouku in o drugi dejavnosti
Po okrogli mizi .so se na igriščih pomerile ekipe košarkarjev in odbojkaric. Naši ekipi sta bili za nekaj točk manj uspešni, vendar je bil namen športnega srečanja predvsem prijateljski. Učenci so si izmenjali naslove, se porazgo-vorili iti si obljubili, da se , bodo v kratkem ponovno srečali.
■ Reporter koprskega radia, ki nas je ves čas spremljal, je posnel pogovor z našimi tretješolci ter s profesorjem mentorjem. Kosilo smo imeli v pred kratkim zgrajenem dijaškem domu, katerega smo si tudi podrobneje ogledali. Prostori so izredno lepo in funkcionalno opremljeni. Ob poslovitvi smo dobili še v dar knjigo posvetilom.
Srečanje je za našo šolo pomenilo zanimivo in potrebno izkušnjo. Spoznali smo sovrstnike s Koprskega in pestro delovanje tamkajšnjih klubov OZN. Prav gotovo se bomo še srečali in si izmenjali izkušnje o življenju in delu v njihovi in naši skupnosti.
Nataša Kalc

Področju Sahela spet grozi zelo huda suša
Na predelu, kjer puščava rine proti jugu, živi sedem milijonov ljudi Že leto dni ni padlo niti kapljice dežja - Na srečo je nekaj zalog žita
DAKAR, maja — Področje Sahela spet doživlja sušo, čeprav v določenih krogih trdijo, da zadeva še ni tako nevarna in huda kot je bila pred dvema letoma, je možno in celo verjetno, da bo to siromašno afriško področje doživelo še hude, morda še hujše čase, kot jih je pred leti. O tem posredno govori reka Niger. O sušnih razmerah v Sahelu namreč lahko posredno govori raven voda v reki Niger, ki daje kruha milijonom ljudi. Toda vtem ko trenutne razmere v Sahelu še nišo tako hude, je raven voda v reki Niger tako nizka, kot že sto let ni bila. Vodne črpalke, ki so jih v reki namestili pred dvema letoma, da bi črpale vodo iz reke za namakanje, so danes že krepko nad vodo in torej ne služijo svojemu namenu. Še več, z avtomobili vrste land rover morefi brez težav v Timbuktu.ju prečkati reko, ki je sicer tu globoka in deroča. Iz. tega sledi, da reka Niger nakazuje hude čase, žalostno stvarnost, kajti posevke je že ožgalo sonce, pašniki so se spremenili v puščavo, nekaj naselij so že izpraznili
In vendar v določenih krogih niso še obupali, pa čeprav izredno «lepo, sinje nebo* nakazuje hudo sušo, ki spominja na sušo izpred dveh let, ko je ob prirod-nih vrelcih, kjer so se sicer črede napajale, poginjalo na tisoče goved. Trenutno je najhuje na širokem pasu Sahela. torej širokega pasu, ki zajema osem dežel vse od Kapverdskih otokov na zahodu pa do Čada na vzhodu. Podoba teh krajev je iz dneva v dan bolj zaskrbljujoča, kajti ena žetev je bila že izgubljena in podobno grozi sedanji žetvi.
Predstavnik mednarodne organizacije za pomoč Sahelu Američan Wilbur Thomas pravi, da je stanje skrajno resno. Ker "a se včasih človek vendarle kaj nauči, kaže, da so sc za primer izredne suše oskrbeli z večjimi količinami žita in prehrambenega blaga, kajti že omenjeni ameriški funkcionar pravi da, «upamo. da nam bodo zaloge hrano zadostovale, da bi preprečili lakoto, ki je morila prebivalstvo pred leti*. K temu generičnemu upanju je dodal, da so doslej pripeljali na področje 200 tisoč ton žita in da je nabiranje žita še v teku. zato «smo v mnogo boljšem položaju, kot smo bili v primeru prve suše*
Pa ne le to, da imajo sedaj uskladiščenega veliko žita, pač pa tudi razdeljevanje teh zalog bo bolje organizirano. Wilbur Thomas zatrjuje,' da je bilo pri zadnji hudi suši veliko nereda, ki ho sedaj preprečen, hkrati pa poudarja, da «nc smemo obupati prezgodaj, ko pa se vendarle bliža doba dežja*. Po njegovem bi moral «konec lega meseca zajeti to področje val dežja*.
Toda tudi pred dvema in tremi leti so upali na dež. ki pa ga ni bilo in so bile posledice katastrofalne. Thomas sedaj pravi: «če bo dežja dovolj, bo prebivalstvo teh področij pridelalo toliko hrane, toliko žita. da ga bo dovolj do januarja. To sicer še ne pomeni, da ne bo lakote in da ne bo poginila kaka živai. toda tega se v teh razmerah ne da preprečiti. Če pa bo malo dežja, bodo razmere hude in sč bomo znašli v velikih težavah.*
VVilbur Thomas, ki vodi mednarodno organizacijo za pomoč prebivalstvu Sahela, je sicer optimistično razpoložen, hkrati pa vendarle toliko kritičen, da si ne dela utvar. Sehel .je namreč zelo obsežno področje, ki se razteza med saharsko puščavo in južnimi gozdnimi predeli. Na tem področju živi kakih 7 milijonov ljudi, od katerih odpade lep del na nomadske pastirje, ki prebivajo o-ziroma, ki se selijo po zcio odroč-
nih krajih, kamor je zelo težko priti. In morda je prav v tem treba iskati razloge za že prej o-menjeno napako iz prejšnje suše. Prevozne težave na zelo težavnih terenih so zelo velike in prav zaradi tega je pred leti prišlo tudi do tega, da so špekulanti in nevestni ljudje, tudi državni funkcionarji, večje količine žita poskrili in z njim prekupčevali, vtem, ko so drugod ljudje umirali od lakote. Ker organizacija ni i-mela na razpolago prevoznih sredstev in tudi dovolj ljudi, je bila pomoč slabo razdeljena in zato neučinkovita. «Toda iz napak Smo se naučili — pravi neki funkcionar — in zato smo si do sedaj nabavili dovolj tovornjakov in imamo dovolj kontrolnega osebja, da bo sleherna količina žita prišla tja, kamor bo jpujpienjena.*
Od osmih dežel, ki jim grozi še hujša suša, je v najsiabšem položaju kapverdsko področje. Že leta 1975 je bilo tli malo dežja. Sedaj je že polnih dvanajst mesecev ko ni tu padla niti kaplja dežja. Če k temu dodamo, da vlada na tem področju bolj sušijo vrerpe že polnih devet let, potem je logično, da je treba temu področju dati vso pomoč'.
Predstavniki ustanove AID trdijo, da niso v veliko boljšem položaju niti prebivalci obsežnih področij Senegala, Mavritanije, Gambije in Malija, vtem ko da so Niger, Visoki Volta in Čad v nekoliko boljšem položaju. Sušo trpijo tudi severni predeli Nigerije in Gane. V teh deželah pa stanje ni tako brezupno, ker so imeli boljšo letino v tistih predelih teh dežel, ki jih ni zajčji,, £uša.
iiMiini mi iiiHiiiim m im im mm iiiiimniimiii 1111111111111111111 mil im MiiiiiHiiiMiiiiiiimmiiiiitiiiiiiitmiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Izbrali ste si sodelavce, ki ne obetajo veliko. Ne sodite, preden ljudi ne poznate.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Praktična dela vam bodo omogočila, da se rešite finančnih težav. V čustvih boste imeli srečo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Sreča bo na vaši strani. To pa še ne pomeni, da ni potreben napor. Prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen.
RAK (od 23. fi. do 22.7.) Spor med kolegi, ki bi vam lahko pokvarili dosedanje načrte. Srečne ure z ljubljeno oseb.
LEV (od 23. 7. d„ 22. 8.) Sreča je na vaši strani, toda to naj vas ne navede k tveganjem. Ljubljena oseba se bo z varni sprla.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Razpoloženi boste za delo, ki terja vnemo. V družini razpoloženje, ki bi ga bilo dobro razčistiti.
TEHTNICA (od 23.9. d0 22. 10.) Nove odgovornosti bodo terjale veliko dela. Dan bo kot nalašč za prijeten zmenek.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Ploden dan za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo. V čustvenih zadevah je potreben takt.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zadovoljni boste z uspehi, toda le z moralne strani. V družini nesporazum.
KOZOROG (od 21. 12.' do 20. 1.) Uspeli boste, vendar se boste morali za to potruditi. Skušajte biti popustljivi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne izgubljajte časa z načrti, ki se ne dajo uresničiti. Ne prepuščajte se navadnemu naključju.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če boste pohiteli, boste preprečili, da bi tekmeci pobrali plod vaših naporov. Prijetna vest.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Filo diretto 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Ob petih s SANDROM MAZZOLO
17.05	HEIDI: Klarin obisk, risan film
17.30	Madagaskar — 3. nadalj.
18.00	Argumenti
18.30	Jazz koncert
19.00	DNEVNIK 1 - KRONIKE
19.20	Tarzan in Indija, 1. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Politična tribuna
21.15	STAVIMO? — nagradna oddaja
22.20	Posebna oddaja DNEVNIKA 1
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Gledališki problemi
13.00	DNEVNTK 2 - OB 13. URI
13.30	Tisoč let Bizanca:
Mozaiki in freske kot priče zgodovine
15.30	Giro d’Ilalia
17.00	Mariolino v cirkusu
17.05	Glasba, literatura in pred stave
17.55 Beg v mrzlo deželo, risanka
18.00	Vzgojna oddaja
18.25 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.45	Dober večer s... FRANCOM FRANCHIJEM Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - , ODPRTI STUDIO
20.40 Supergulp! risanke
21.15	I pensieri dellocchio
22.05	OKO ZA OKO — TV film, detektivka
22.55 Da, ne, zakaj?	,
DNEVN® 1
Ob koncu Zadnje vesti Programi pristopanja
JUGOSLOVANSKA
Ljubljana
9.00 TV v šoli
15.05	Šolska TV
16.50	Avtomobili in ljudje ^
17.45	Poročilo s kongresa Kosova
18.15	Obzornik
18.25 Profesor Baltazar ~ ^j,
18.40 Tehtnica za natančno 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.50 Obleka, to sem jaz 21.20 Oči kritike 22.00 DNEVNIK
22.15	Poročilo s kongresov sova ter BiH
22.45	Humoreska 23.00 Svetovno prvenstvo v
Koper
17.25 Nogomet:	*
HAJDUK - VELEZ
20.00	Otroški kotiček
20.15	Odnrti prostor
20.30	DNEVNIK	[jim
20.45	Skrivnost kitajske r°‘ ' 22.10 Cinenotes
22.40	Jazz na ekranu	Uts#
23.05 Svetovno prvenstvo "
Zagreb
18.45	Ali morda veste
19.30	DNEVNIK
20.00	Aktualna oddaja
20.50 M. Vitezovič: TUCOVIČ. nadalj. 22.30 Baletna oddaja
SV,CA	nni
18.35	Važna pogodba, TV 1 19.25 Srečanja	,. ted^
I	1} ICČUll /U
20.45	Reporter, informativni
21.45	Rrečanja v Montreu
TRST A
7.00.	8.00. 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po -robila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam u-gaja jazz?; 9.30 Mali oglasi; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole:
11.05	Družina v sodobni družbi;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba
po željah; 13.15 Letošnja revija »Primorska poje*; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa:	14.20 Evergreeni;
15.35	Kaj je novega v diskoteki;
16.30	Odprimo knjigo pravljic; I-gra trio Lorenz iz Ljubljane; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska politična in socialna misel v dvajsetih ir. tridesetih letih; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30T'8.30, ' 40.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro;-'8:32 Slatne klavirske skladbe; 9.15 Poje Billy Paul; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Popevke;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mlgdih; 11.32 Sprint glasba;
11.45	Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.10 Glasbeni spored; 14.33 Dekliški zbor iz Izole; 14.45 Popevke; 15.20 Orkester Al Goodman;
15.40	Relax v glasbi; 15.45 Foik motivi; 16.00 Na knjižnem trgu:
16.05	Orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajal ci; 19.33 Crash; 20.00 Glasbeni inštrumenti; 20.32 Rock party: 21.00 Skladbe slovenskih mojstrov; 21.32 Orkester Matty Matlock; 21:45 Pop scena; 22.45 Popevke.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 12.00, 13.00,
14.00,	15.00. 17,00, 19.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Glasbeno prebujenje;
8.50	Glasbeni trenutek; 9.00 in
10.35	Radijski pogovori; 11.00
13-3«
Politična tribuna: 12.05 «*. pro-Vi in jaz '78; 14.05 Glasbe"*^ gram; 14.30 O naši Zen«1' it-Prvi Nip; 17.10 Radijska jgjfl ljevanka;	17.45 Ali veš ■ • -slo
Popevke: 18.35 Programi P^jj
panja; 19.35 Radijska igra' na Big Groups; 20.30 Govorim®^;
šem zdravju: 21.05 Operne j^; 21.35 Kako negujemo cv.
22.00	Glasbena kombinacij*' Lahko noč.
RADIO 2
12,30-
7.30, 8.30, 10.00, 11.30. 'po
13,30, 15.30, 17.30, 18.30, l9'3°ztfe' ročila; 6.00 in 7.55 jutranje ' {)-drilo; 9.32 »Caroline cherje - ^ dijska nadalj.; 10.12 RadiR nagovori s poslušalci; 11-32 h gibaš; 12.45 Ne, ni BBC!; tu tirična oddaja; 15.00 in VF 17.55 Umetnost-18.33
kaj Radio 2; tor j a De Sabate;
oddaja; 18.56 Glasbene k°m nj<:
19.50	in 22.45 Prijetno pos>ul
20.30	Radijski oder.
“ SLOVENIJA jo,
5.00,	6.00, 7.00, 8.00. P-00' ,5>
11.00,
18.00,
12.00,	13.00. 14.00-	$
19.00,	22.00 Poročil*;
Rekreacija; 6.50 Dobro troci!;	8.08 Glasbena m*
9.05 Radijska šola za
višjo^,
njo; 9.35 Jugoslovanska zbor glasba; 10.15 Kdaj. kam, K* puristični ’
po čem?; 10.45 Turi:
m uganile, pa »a*-.:■ mo...; 12.10 Zvokj znanih j-jf dij; 12.30 Kmetiiski nasveti- ,
13.20 Z> .
Od vasi do vasi;	ai„.
glasba; 13.30 Priporočajo 14 05 Kaj radi poslušaj®.:, tfr Mehurčki; 15.30 Glasbeni 0,i: mezzo; 15.45 Jezikovni P0 ,-. p
16.00	«Vrti!iak»: 17.00 Ste« j5.J> 17.00; 18.05 Z opernih	/
Zabavna glasba: 19.35 Lah ^ otroci!: 19.45 Minute z JiMf blom Francj Puhar; 20.00 C« ^ večer: 21.00 Literarni veče - k#' Lepe melodije; 22.20 Majh<m jj. cert ciganskih napevov:^"3-^ po
terarni nokturno; 23.15 P*^j)5
pevk in plesnih ritmov;
4.30	Nočni program — g'aS

Pretekli petek so se sovjetski pomorščak srečali v Zgoniku s športniki krožka <<Kra*
Trenutno je v Trstu okoli 140 sovjetskih pomorščakov s treh ladij v popri*11
it*
V Primorskem dnevniku smo že nekajkrat pisali o zanimivih srečanjih, kj se sporadično vršijo med našimi ljudmi in moštvi sovjetskih ladij, ki pristajajo v tržaškem pristanišču oziroma so na popravilu v Trstu. Tako so pred časom sovjetske pomorščake obiskali na njihovi ladji Dolinčani, ki so nato povabili v goste sovjetske pomorščake. Neko drugo ladjo so obiskali pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora, na neki drugi sovjetski ladji pa so gostom iz Brega predvajali sovjetski film in jim pripravili tudi zakusko. V vseh teh primerih je prišlo med gosti in gostitelji do prijetnega razpoloženja, do prijateljstva, do kakršne ga lahko pride med vsemi dobro mislečimi ljudmi.
Pretekli petek je d- podobnega srečanja prišlo na Krasu in sicer v Zgoniku, kjer so se najprej sre čali s športniki društva Kras in si cer v Samatorci, kjer so odigrali tekmo v namiznem tenisu, ter v Zgoniku, kjer so se pomerili v odbojki. Vtem ko so bile sile v namiznem tenisu približno enakovred ne. so domači odbojkarji, člani »Krasa* porazili sovjetske goste z rezultatom 3:1.
Toda izid na športnem igrišču ni prav nič motil prijateljskega razpoloženja v gostilni pri Guštinu v Zgoniku, kjer so se gostj in gosti-
telji zbrali okoli dolge mize na večerji in prijateljski pomenek in kjer ni manjkalo niti pozdravnih govorov in napitnic kot tudi ne slovenskih 1 in ruskih pesmi ter sovjetskih in naših borbenih, oziroma partizanskih pesmi.
Ker se srečanja niso udeležili le sovjetski športniki, seveda člani sovjetskih ladijskih moštev, pač pa tudi poveljniki ladij in drugo ko mandno osebje, se nam je nudila izredna priložnost, da se nekoliko pomenimo v splošnem o bolj mal znanem dejstvu, da je — v sedanji splošni krizj — skoraj bi rekli ob stoj združenega podjetja Cantieri San Marco - Arsenale Triestino, v katerem je zaposlenih okoli 1.800 delovnili moči, v veliki, rekli bi v pretežni večini odvisen od naročil iz socialističnega sveta, začenši s sosednjo Jugoslavijo in daljno Ki tajsko, predvsem pa od naročil iz Sovjetske zveze, ki žP nekaj let obnavlja in popravlja svoje trgovske, ladje v že omenjenem tržaškem iiodjetju.
Trenutno so v popravilu alj re montu v Trstu tri sovjetske trgov ske ladje in sicer 20-tisočtonska ladja «Jpnipol» za razsuti tovor, 19-tisrčtonska ladja - hladilnik «Rizki zaliv* ter 4-tisočtonska «Antares», ki služi za prevoz ozi roma izvažanje sovjetskega vina. v glavnem penečega se vina.
In v vseh teli treh primerih gre za dokaj velika in zato tudi draga dela, ki bodo prinesla tržaškemu po djetju veliko dohodkov — celo nad 1 milijardo lir. Pri tem smo tudi izvedeli, da je na primer ladja »Jampol* pravzaprav le prva iz serije enakih ali podobnih ladij, ki bodo prišle na remont v Trst. ,
Ob teh podatkih in številkah se samo ob sebi vsiljuje vprašanje, ka ko to, da dovaža sovjetska mornarica svoje ladje na popravilo v Trst. Odgovor je preprost in pre priči ji v; v Sovjetski zvezi so pred letj sklenili, da bodo močno pove čali svojo trgovinsko mornarico, ker to zahteva naraščajoče gospo ddrstvo, ker to zahteva vedno ve čji izvoz in uvoz. skratka vedno ve čja ladijska transportna zmoglji vost. Zato so sovjetske ladjedelnice močne zasedene in ker romon tov ne morejo opravljati doma, so iskali rešitev v tujini, In kei se je Trst glede tega izkazal in sicer s svojo solidnostjo, strokovnostjo in tudi s primernimi cenami, je pri tegnil Zanimanje sovjetskih odgo vomih krogov, ki po prvih izkuš njah kažejo vedno večje zaupanje do tržaškega podjetja in njegovega kolektiva. Sicer je treba priznati, da je v samem začetku vladalo nekakšno hladno razmerje med sovjetskim partnerjem in tržaškim
' -h
kolektivom, toda od PrV1,n kov. teh poslovnih stikov J® fji • že obilno desetletje in f*z! jja1
se tako uravnala, da
/
ti veliko zaupanje do trza*
djetja in njegovega	pol-
druge strani pa gre tržask ^ tje Sovjetom na roko in * . dobiva vedno večje zaupa11-1 ,j>.
.vil®>
Kadar je kje na popra v	^
p05? |»'
ostaja z njo tudi njena r- »-■ vzdržev«’^
ki mora skrbeti za dje. In tako je trenutno kakih 140 sovjetskih po«10 '^i F vštevši komandni kader. sovjetskih ljudi je zadnji® $ Kras in se srečal s športe1* sa» in drugimi gosti, tak'j	I
bil veliki gostilniški Pr°s Guštinu poln.	^
Ko smo vprašali ene!ja(jje, komandantov sovjetske la je tokrat že tretjič v naše,(1 j(F( kako sc sovjetski ljudje ^
v stiku z našimi ljudmi
ka*
H
med njim, počutijo, jc Prl-. |z> « zumevanje z našimi Ijudro* z ruskim rekom, ki naj bi pomenil, da se počutijo	*enje
To je dokazalo tudi razp°:
i!ož«ny
seJV!
gostilni pri Guštinu, kjer ša pesem križala z rusko so našo znano partizansko j ft po ruski melodiji Krašev® ^ s slovenskim, sovjetski P01 ki pa z ruskim besedilom-
ŠPORT ŠPORT ŠPORT

Doberdobsku Mladost je v prvenstvu 3. nogometne amaterske lige povsem zadovoljila
fiftill
TRETJA ETAPA «GIRA»
JE MUYNCK PREVZEL VODSTVO
H
'gijec je mm prispel na cilj v Cascini - Moser drugi
«toj	(Piza) — Že v tretji
^'.Kolesarske dirke «Giro d'Ita-fieijjj Pr'^° do pravega «potresa*.
vJep Johan De Muynck je nam-lt) J*! etapi (La Spezia - Casci-WsnTi Senetil vse ostale in sam "a cilj ‘er tako osvojil eta-
D? u*	roza maj‘co-
**”*** j j že v tej etapi jasno ’ aam mon’ Pa čeprav pred ^voritov ^'ras> ni s°hh v ožji krog
^ tu 'i danaanji etapi (posamez-ItihJ®, kronometer) bi moral De ti ohraniti 1. mesto na skup-
k ®.dru?° mesto v včerajšnji etapi it j. avmtil Francesco Moser, ki v. končnem sprintu pred tei. 'lfm in De Vlaeminckom ter
0 davnino.
'ritni
red 3. etape (La Spezia -
ohan De Muynck (Bel.), ki je ^v°zii progo v 5 X3’39” s po-1, hitrostjo 34,989 km/h
1.	(it.)	po n2-
(»i (It.)
}8ft?inck (Bel)
i ?eter (Niz.)
I jtabni (It.)
1, fcdoni (it.)
D. ri0nche,li (It.)
časPaldi vs' z Moserjevim
1, hlui?nil lestvica: l %vnck (Bel.)
I.	» (It.)
ifer"<BcU
f. Sarau (ZRN)
» (it
, vgeri (It.)
J,	^di dt.)
14.41’35”
14.42’27”
»•».dt.)
!> ....
> C*ldi m.)
s Saronni-
NA LEDU
p^a9a SZ nad Kanado
S v k ~ Na svetovnem prven-fvtjj hokeju na ledu je Sovjetska Svk rremagala Kanado s preprič-vm ‘*idom 5:1.
4> 8 kovanju za uvrstitev od 5. ^idsiti' esta je ZRN izenačila proti »5;5 S 4:4> NDR Pa Prot> ZDA
H
TrRNIR v DALLASU
o °rg uspešen
~ Veliki turnir v tem b) 's skupno nagrado 200 dolar-le začel prejšnjo noč z nafti a” rljorna Borga, ki je prema-n J^ričana Stocktona s 4:6, 6:2,
{ki j® i® na tem tekmovanju zrna
j- na iem reamovanju zrnati 5i, Pred dvema letoma (ko je S £ »I let) in bo v naslednjem 'k tri*,ra' proti zmagovalcu sreča-S)hV\ Mehikancem Ramirezom in
turnirju igrajo tudi Italijan ®e t^n ? Rarazzutti, Romun Nasta-omeričana Dibbs in Gottfried.
Na Sp
V BEOGRADU
poslovanj uspešni
^SgjTjttAD _ Svetovno amatersko vd®lju ’ ° prvenstvo v Beogradu se v znamenju neuspehov so-a tekmovalcev. Sovjetski boks, ^ najboljšimi na svetu, je SjJPrve znake krize že na o-1 tspgi »Srah v Montrealu, kjer KVojiti °. Predstavnikom te države *■ dot] h’1* ene ztate kolajne, kar f' da CJ še ni zgodilo. Razumljivo /S nSo sovjetski športni voditelji Ne Ptastopili k reorganizaciji te (N ^noge in so zato prišli v Beo-,'li sn Vehkimi upi. Toda ti niso J* je j*eni upravičeni. Za Visockim NaniT01'8' Posloviti od tega tek-Ja tudi Pak in vse kaže, da
N..
se s tem neuspehi Sovjetov ne bodo končali.
Jugoslovani so boksali doslej zelo uspešno. Sačirovič (bantam), Ru-sevski (lahka), Perunovič (lahka), Ristič (peresna), Jevtič (polsrednja) in Vujkovič (težka) so z lahkoto odpravili svoje nasprotnike in njihova trenutna forma jim bo verjetno omogočila še nadaljnjo pot proti vrhu.
Sinoči so Jugoslovani opravilj še dva nastopa: v mušji kategoriji je Džafer Ališanovič doživel v dvoboju z Venezuelcem Crongom poraz, v srednji pa je Slobodan Kačar premagal Izraelca Haina Kaspija.
Kuba je trenutno edina reprezentanca, ki ni doslej izgubila še nobenega svojega boksarja.
Včeraj je zapustila to prvenstvo (zaradi prisotnosti Izraela) tudi reprezentanca Ugande. Pred njo se je prvenstvu ndrr>v(v» '»a tudi Libiip.
NOGOMET
((Poletni pokal«
RIM — V tekmi, veljavni za poletni pokal, je enajsterica Lazia premagala francoski Nantes z 2:1 (0:0). Strelca sta bila v 60. min. Benion ter v 77. in 90. min. Giordano.
V tem tekmovanj i so dosegli še naslednje izide:
Brunswick (ZRN) - 01ympique (Francija)	3:1
Miinchen (ZRN) - 01ympique Nimes (Francija)	4:2
St. Etienne (Fr.) - Roma (It.) 1:0 Duisburg (ZRN) - Bordeaux (Francija)	1:0
Perugia (It.) - VVeregem (Bel.) 1:1
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljančani poraženi
V 31. kolu prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj ljubljanska Olimpija gostovala v Osijeku in izgubila z enim zadetkom razlike.
Med ostalimi včerajšnjimi izidi naj omenimo, da je vodeči Partizan i-gral v gosteh s Trepčo le neodločeno in da je Crvena zvezda zmagala.
Na skupni lestvici še naprej vodi Partizan pred Crveno zvezdo.
IZIDI 31. KOLA
Osijek - Olimpija	1:0
Sarajevo - Radnički	1:1
Vojvodina - Zagreb	1:0
Crvena zvezda - Borac	2:0
Dinamo - Sloboda	6:2
Budučnost - Čelik	2:1
Trepča - Partizan	1:1
Danes bosta na sporedu še dve tekmi tega kola, in sicer: Beograd -Rijeka in Hajduk - Velež (po televiziji ob 17.40).
KOLESARSTVO
ČETRTA ETAPA ALPE-ADRIA
Bedon najhitrejši v Orgnanu
Nazzareno Berto je ohranil prvo mesto na skupni lestvici
V četrti etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe-Adria, ki je kolesarje popeljala včeraj z Vrhnike preko Cola in Nove Gorice v Italijo, kjer bo ostala do jutri, ko bodo kolesarji vozili zadnjo etapo iz Pordenona v Portorož, je zmagal Italijan Bedon pred Buhačkom (ČSSR) po nad 10 kilometrov dolgem begu. Jugoslovanski kolesarji so poskušali napad na rumeno majico Berta (ki je včeraj osvojil tudi kriterij v Ljubljani), vendar jim je namera popolnoma spodletela, saj nosi Italijan rumeno majico, kljub padcu nekaj kilometrov pred ciljem, tudi danes.
Kolona je vozila s pospešenim tempom takoj od starta na Vrhniki dalje, na Colu pa se je po vzpenjajočih se serpentinah podala pod nalivom v dveh skupinicah kolesarjev, med njimi tudi najnevarnejši tekmec rumene majice Kranjčan Ropret, vendar je kmalu popustil in na begu sta ostala le Italijan Bedon ter če-hoslovak Buhaček, ki sta si kmalu nabrala dokajšnjo prednost, predvsem pri spustu s Cola proti Ajdovščini, ko sta vozila s preko 80 km na uro, prednost pa je pri mejnem prehodu v Gorici znašala 2’45". Oba sta bila na begu več kot 100 kilometrov, vendar sta na koncu popolnoma omagala in imela le osem sekund prednosti v sprintu pred glav-
nino, v kateri je bil v Orgnanu spet najhitrejši rumena majica 22-letni Berto član Veneta. Čehoslovak Buhaček je osvojil gorsko nagrado na koti 865 ter vse leteče cilje, tako v Ajdovščini, v Novi Gorici, Versi, Percottu in Vidmu, medtem ko je Bedon osvojil etapno zmago v Orgnanu. Rumena majica ostaja še vedno Italijan Nazzareno Berto, ju-
V vseh treh domovih vlada pre- \ cejšnje zanimanje za to srečanje, saj je to prvo, ki ni le športnega značaja, ampak ima svoj politični in kulturni pečat.
Naj ne pozabimo omeniti, da bo delavnemu delu srečanja sledil zabavnejši del ob klepetu, glasbi in plesu. Nazadnje upajmo, da bo vreme naklonjeno, tako da bo ostal
tri pa bodo vozili dve poletapi. Zju- še vnaprej v lepem spominu ta za-traj iz Orgnana do Humina Etapa četek srečanja treh dijaških domov.
bo dolga 55 km, popoldne pa iz Humina v Pordenon, na 95 km dolgi progi.
Vrstni red na cilju četrte etape Vrhnika - Nova Gorica - Orgnano (Videm) 142 km:
1.	Loris Bedon (Veneto), ki je 142 km dolgo progo prevozil v 3. urah 28'15” s poprpečno hitrostjo 40,960 km na uro
2.	Buhaček (Inter Bratislava)
3.	Berto (Veneto)	3.28'28”
4.	Juraš (Inter Bratislava)
5.	Comuzzi (Supermercato da Ugo Pordenon)
Lestvica po 4. etapi:
1.	N. Berto (Veneto) 12.16’41”
2.	Juraš (Inter Bratislava) i.č.
3.	Ropret (Sava Kranj) - i.č.
4.	Bedon (Veneto)	12.17’22"
5.	Bettini (Cesena)	12.18 20”
Ekipno vodi Veneto pred Interjem,
Savo, Ceseno in Supermercatom. V vrstnem redu letečih ciljev pa je najboljši Čehoslovak Buhaček, ki nosi . zeleno majico, medtem ko je v gorskih nagradah najboljši Kranjčan Ropret, ki je spet oblekel plavo majico.
R. Pečar
Marko Klanjšček
NOGOMET
KADETI
Primorje — Breg	0:1 !
PRIMORJE: Adamič, Verša, Ter- | čič, Timeus, Sinatra, Brizzi, Milko- i vič, Persi, Gabrielli, Milič, Albi.
Na proseškem igrišču se je derbi j med Primorjem in Bregom končal j z zmago Brežanov. Obe točki so si gostje popolnoma zaslužili, saj so bili skozi vso tekmo boljši od domačinov, ki so že od samega začetka tekme ubrali obrambno taktiko in bili nevarni samo z redkimi protinapadi.
Zmaga Brežanov bi bila lahko še znatnejša, če ne bi gostje zgrešili kar dve enajstmetrovki.
H. V.
■Med nagrajevanjem prvenstva v minibasketu za trofejo S. Sebastiano. Brežan Fabrizio Korošec (na zgornji sliki) in borovec Aleš Košuta (na spodnji sliki) sprejemata nagrade
JUTRI V TRSTU
Srečanje treh dijaških domov
Bližamo se k zaključku šolskega leta in kot je že v navadi, se pred zaključkom pouka srečajo dijaški domovi iz Kopra, Trsta in Gorice. Do sedaj sta bili srečanji z Gorico in Koprom posebej. Letos pa so sklenili, naj bi se vsi trije domovi dobili v Trstu istega dne, to je jutri, 12. maja. Pomerili se bodo v različnih športnih panogah: v ženski in moški odbojki, nogometu, namiznem tenisu ter košarki. Ta srečanja bodo popoldne.
Po športnem popoldnevu bo prišel na vrsto drugi, morda zanimivejši del srečanja, kjer se bodo dijaki med seboj bliže spoznali, izmenjali izkustva in načrte za bodoče medsebojno delovanje.

Iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja to nedeljo drugi sezonski avtobusni izlet, tokret na Blegoš nad Poljansko in Selško dolino. Vpisovanja za izlet so zaključena, saj je avtobus že poln, odhod izletnikov pa bo v nedeljo zjutraj, točneje ob 6.30 izpred sodnije (Poro Vlpiano). Avtobus bo planince popeljal mimo Škofje Loke ter Poljanske doline do vasi Javorje, od koder se bodo planinci nato podali peš proti vrhu. Hoje je predvideno skupno, kakih pet ur. Za neplanince bo prof. Marinka Pertot razkazovala botanične zanimivosti Poljanske doline in okolice. Sedaj je treba upati samo v dobro vreme.
• • *
V nedeljo, 21. maja, prireja SPDT celodnevni avtobusni izlet za osnovnošolsko mladino na Matajur. To bo že peti tovrstni izlet, saj so se o-troci brez staršev in v samem spremstvu mladih vodnikov SPDT
Posnetek s slovenskega odbojkarskega derbija 1. moške divizije med Krasom in goriško Oiympio .................i........................................................n........................................■Hlinili............
KOŠARKA
Naraščajniško prvenstvo
DOMOVCI V FINALU
V sredo so naši košarkarji premagali Pagnossin
Dom — Pagnossin 73:71 (27:29; 61:61)
DOM: Cantelli 2, F. Devetak, M. Kont 1, Juren, Bučinel 2, Vižintin, Sancin 2, U. Dornik (k) 41, D.
Dcvrtak 25.
PAGNOSSIN: Vittor 2, Pagnutti 8, Franzot, Brumat 14, Merljak 1, Velussi (k) 35, Velicogna 7, Moise, Bordon 2, Culot 2.
SODNIKA: Sclauzero in Papa (oba iz Gorice).
PON: Bučinel (32), Sancin (41), U. Dornik (45), Merljak (44) in Bordon (40).
V sredo so Domovi naraščajniki dosegli največji uspeh v sicer zelo kratki zgodovini slovenske košarke na Goriškem. Zelo izenačeno prvenstvo, kot še nikoli tako, se je
				
VČERAJ V LONDONU
Moštvo Liverpoola dvojih pokal prvakov
h
^v,
tll,aŽal je Bruges z Daglishevim golom v 65. minuti
VPo®l - Bruges 1:0 (0:0)
^J^OOL:	Clemence, Neal,
fu Tn,_____-	»-r___«	n..
J. ri Thompson, Kennedy, Hu-
N) ~
i^ks’ Tairclugh, Mc Dermott in
JSV®*, Čase %ss’ Fairclueh. 1
^hens, Maes (v d.p. _ Col-1 ijen"
Jensen, Bastings Kri
vratar Jensen, ki je večkrat z o-dličnimi posegi rešil lastna vrata pred gotovim golom. V prvem polčasu je bil pri Liverpoolu odsoten Heigway in to se je poznalo, predvsem v napadu, ki nikakor ni bil tako učinkovit kot običajno; tudi tu je bil Fairclugh preveč osam-
(v d.p.
Cools ’
Vh,ie,re.icks,
Liv Ke »n Sorenson.
NuNtajcks, Volders, Decubbcr,
jNji]1'p0°l je drugič zaporedoma * v flri bokal prvakov:	premaga)
s, 'Nit, belgijsko moštvo Bruges (%|a at°m 1:0. Angleži so bili H k/, veliki favoriti in to
-v-iiM lavuriLi m tu su
k5 So na igrišču. Brez dvo-i. ve'»ko bolj uspešni kot j! ]e ■ ki so v vsej tekmi ustva-fl je zrelo priložnost za gol, i!c Sor '	učinkoviti napada
ebson preveč prepuščen sa La N °i; odsoten je bil namreč ' nogometaš pri Brugesu £* /j (zaradi poškodbe).
JjNciij S? bili Belgijci uspešni v
\'^rnk. ne moremo istega reči za rt hi se je izkazala kot ze '‘N,, povita, saj je igrala zelo ‘ tu Pa se je odlično izkazal
Sanders), Angleži bi lahko povedli že v pr vem polčasu, ko so imeli nekaj ugodnih priložnosti, napadalci Liverpoola pa niso bili nikoli dovolj prisebni, saj so večkrat nerodno zastreljali lepe priložnosti. Belgijci so odgovarjali s protinapadi, ki pa niso bili uspešni predvsem zaradi dobro postavljene obrambe nasprotnikov in ker je bil edini napadalec Sorenson preveč osamljen.
V drugem polčasu, z vstopom v igro Heigvvaja, se je stanje bistveno spremenilo. Liverpool je tako tudi povedel z res lepim zadetkom Daglisha, ki je lepo izkoristil lepo podajo Mc Dermotta.
Bruges je skušal do konca polčasa remizirati, ni pa imel dovolj moči da bi to storil, tako da je imel Liverpool lepše in več priložnosti za podvojitev.
končalo s štirimi ekipami na vrhu lestvice. Zato je bilo treba odigrati dodatna srečanja. Žreb je Domu dosodil Pagnossin. Tekma pa se je spremenila v dvoboj med Velussi-jem in Dornikom, v katerem je prevladal domovec. Z zmago si je tako Dom zagotovil nastop v sklepnem delu prvenstva.
Igralci obeh moštev so se zavedali važnosti srečanja in so bili zelo živčni. V prvem delu so prevladovali igralci Pagnossina, kajti naši fantje, razen Uga Dornika, se niso mogli otresti treme. V drugem polčasu pa so «belo-rdeči* po zaslugi kapetana dosegli največjo prednost (43:37). Tedaj pa se je v vrstah italij-nskega moštva razigral Velussi, ki je sam poskrbel za izenačenje. Nato sta se ekipi vseskozi menjavali v vodstvu. Šest sekund pred koncem regularnega časa je vedno Velussi dosegel prednost, takoj zatem pa so zakrivili napako nad Dornikom. Slednji ni bil uspešen v prvih dveh metih, tretjega je namerno zgrešil in Diego Devetak je dobro startal na žogo ter izenačil.
Tudi med podaljškom se stanje na igrišču ni spremenilo. Zdaj Dom v vodstvu, zdaj Pagnossin itd. Osem sekund pred koncem so domovci u-speli obdržati žogo in dve točki prednosti. Toda zelo banalno zgrešena podaja je primorala, da je Dornik zakrivil svojo peto osebno in obenem so nasprotniki dosegli i-zenačenje.
Tekma pa ni bila še končana, kajti prav ob izteku podaljška sta sodnika zažvižgala napako nad Devetakom, ki je zadel oba prosta meta in končna zmaga je tako pripadla Domu.
Nedvomno za ta uspeh gre pohvala vsej ekipi, zlasti pa kapetanu Ugu Dorniku, ki je bil z 41 točkami daleč najboljši na igrišču in njegova je glavna zasluga za zmago. Diego Devetak pa je igral pod svojimi sposobnostmi. Pokazal pa je veliko mero hladnokrvnosti, saj je zadel prav odločilna koša. O-membe vreden je tudi Slovenec, ki igra za Pagnossin, Velussi, ki se je sam upiral razigranemu Dormku. V drugem polčasu in v podaljšku je dosegel kar 31 košev. Vladimir
nogomet
V tekmi veljavni za italijanski pokal je včeraj Taranto remiziral z Juventusom z rezultatom 1:1 (0:0). Strelca sta bila v 71. min. Nardel-lo z avtogolom za Juventus, Taranto pa je remiziral v zadnji minuti tekme s Caputijem.
NOGOMET
V S. AMATERSKI LICI
Doberdobska Mladost zadovoljila
Sovodenjci razočarali - Ekipi Krasa in Vesne ostali praznih rok
NA GORIŠKEM
Zadnje kolo tretje amaterske lige na Goriškem je bilo le delno uspešno za naši ekipi.
Mladost je namreč zmagala v Far-ri, Sovodnje pa so doživele poraz in to na domačih tleh z enajsterico Azzurre.
Doberdobci so tudi v zadnjem kolu potrdili, da so v dobri formi in tudi brez problemov premagali Pro Farro, ki je v začetku prvenstva celo startala za napredovanje v višjo ligo, kaj kmalu pa je izgubila stik z vodečimi. Strelca obeh zadetkov sta bita tudi tokrat Nardon in Gabrijel Ferfolja, ki sta najboljša strelca v vrstah Mladosti z 21 oz. 13 zadetki.
Tudi v zadnjem kolu tega prvenstva so Sovodenjci doživeli poraz. Tokrat so visoko podlegli goriški Az-zurri, potem ko se je prvi polčas končal z 1:1. Na žalost Sovodnje niso zadovoljile in so zasedle zelo slabo mesto na končni razpredelnici. Starta) i so celo s tremi zaporednimi zmagami, v nadaljevanju prvenstva pa se je veliko nogometašev poškodovalo in to se je tudi poznalo pri ekipi, ki se ni več izrazila kot v prvem delu prvenstva.
V	tem prveristu je napredovala v 2. amatersko ligo tržiška Romana, ki je vodila skozi vse prvenstvo, druga pa se je uvrstila ekipa Audaxa iz Gorice.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Piedimonte - Audax	1:2
Brazzanese - Vermegliano	1:3
Edera - Poggio	3:1
Romana - Fogliano	1:3
S. Lorenzo - L. Capriva	2:3
Pro Farra - Mladost	0:2
Sovodnje - Azzurra	1:3
KONČNA LESTVICA Romana 46, Audax 41, Poggio 32, Fogliano in Azzurra 31, Vermegliano 28, Mladost 27, L.. Capriva 26, Pro Farra in S. Lorenzo 23, Edera 15, Sovodnje 14, Piedimonte 12 in Brazzanese 10.
NA TRŽAŠKEM
V	nedeljo so v okviru nogometnega prvenstva 3. amaterske lige odigrali predzadnje kolo. V skupini N, v kateri igrajo naše enajsterice, je spet prišlo do ene preložitve in to prav pri osrednjem dvoboju kola, to je Giarizzole - S. Vito. Počitek ekipe Giarizzole je izkoristil Čampi | Elisd, ki je z gladko zmago nad Krasom' ostal sam na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti nad e-kipo Giarizzol. V dvoboju s prvim z lestvice je ekipa Krasa zanesljivo začela, saj je celo prišla v vodstvo. Vendar Tržačani so že v peti minuti igre izenačili in pred kon-
cem polčasa podvojili, proti koncu pa so zaokrožili izid na 3:1.
Poraz je v nedeljo doživela tudi Vesna, ki je pred domačim občinstvom klonila Modianu. S tem nepričakovanim spodrsljajem je Vesno na četrtem mestu dohitel prav nedeljski tekmec, ki bo v prihodnjem kolu igral s šibkim Unionom in ima zato možnosti, da izpodrine Vesno s 5. mesta, ker bodo Križani igrali proti CGS, ki je v nedeljo s tesnim izidom podlegel Roianeseju.
Kot je razvidno v tej skupini bodo torej izidi poslednjega kola odločilni za prvo mesto in tudi za o-stala mesta na lestvici.
Če je vprašanje v skupini N še odprto glede napredovanja, je v skupini O že pred časom odločeno. Sovrana, ki nadaljuje svojo zmagovito pot (doslej ni doživela poraza), bo prihodnje leto igrala v 2. AL. Oster pa ostaja boj za drugo mesto med Baxterjem in GMT, ki se bosta pomerila prav v ne deljskem, poslednjem kolu in izid tega dvoboja bo odločal, kateri eki pi bo pripadalo drugo mesto na končni lestvici.
SKUPINA N IZIDI 25. KOLA
Kras - Čampi Elisi	1:3
CGS - Roianese Esp. Pio XII. - Union
0:1
3:1
(n.o.)
5:3
2:3
Giarizzole - S. Vito Afi-Siat - Rozzol Vesna - Modiano
LESTVICA
Čampi Elisi 37, Giarizzole 35, CGS 30, Vesna in Modiano 28, S. Vito in Roianese 27, Esperia SL 23, Afi-Siat 19, Kras 18, Esp. Pio XII. 16, Rozzol 5, Union 3.
PRIHODNJE IN ZADNJE KOLO (14. 5. 78)
Esperia SL - Esp. Pio Xn.
Union - Modiano Vesna V CGS Roianese - Afi-Siat Rozzol - Kras Čampi Elisi - Giarizzole SKUPINA O IZIDI 25. KOLA
■•Baxter - S. Sergio 0:0; Donatori -GMT 0:3; S. Andrea - Artigiani 2:2, S. Anna - Chiarbola (n.o.); Duino-Inter SS 0:0; Cave - Rabuiese 1:0; Sovrana - Domio 3:1.
LESTVICA
Sovrana 45, Baxter in GMT 35, Artigiani 29, Cave 28, Chiarbola in S. Anna 26, Inter SS 24, Domio in Rabuiese 23, S. Andrea 20, Duino 15, Donatori sangue 6, S. Sergio 5.
B. R.
v zadnjem času podali na Sv. Lenart, na Mali Kras in Glinščico, na Sv. Primož ter nazadnje še na Kokoš. Tpkrgt je izbira padla na Beneško Slovenijo, kjer kraljuje ta gora, ki jo bodo mladi planinci obiskali. Turd ne bo bolj naporna od prejšnjih, kot vedno bodo tudi tokrat izlet vodili . mladi planinci ih odbotniki SPDT. Vpisovanje je odprto na sedežu ZS$DI (UL.,sv. Frančiška 20) ob jutranjih urah.
Letbs številne
planinske knjige
Letos, ko slavimo 200-letnico prvega pristopa na Triglav, nam slovenske založbe obljubljajo obilo novega planinskega branja. Pri mariborski založbi bodo letos v zbirki «Gqre in ljudje» v kratkem izdali Kmeclovo knjigo «S prijatelji pod macesni» in Mencingerjevo *Moja koja na Triglav». Dalje bo izšel nekakšen triglavski zbornik (delovni naslov *vrh nad vrhovi») več avtorjev, dalje Cedilnikovo rGongma je hodil spredaj» (o Himalaji), Rav-nikove fotografije (Odsevi in obličja) z Lipovškovim spremnim tekstom ter Kunavrova knjiga cMoje Stezi*, Za prihodnje leto pa napovedujejo prevod Bonattijeve knjige tMoje gore» ter še en prevod (verjetno «Zgodovinska popotovanja po Alpah*).
To so edicije mariborske zhložbe Obzorje. Pri Cankarjevi založbi pa obljubljajo delo Anteja Mahkote »Zadnja skrivnost Triglavske stene*, pri mladinski knjigi pa naj bi izšli dve: «Triglav — simbol in gora*, ki so jo pripravili S. Hribar, E. Lovšin in dr. Miha Potočnik tpr knjiga Zorana Jerina o popotovanjih po Himalaji. .
Kaj pa s snegom?
Pred .kratkim so sporočili, da je na Kaninskih smučiščih, na slovenski strani trpnutno še dovolj snega, na zgornji postaji gondolske žičnice celo šest metrov. Z ato bo smuka možna še daleč v poletje. Ob lepem vremenu se, posebno ob sobotah in nedeljah, na Kaninu zbere zelo dosti smučarjev, tako da si krajevni turistični delavci prizadevajo, da bodo vsaj za naslednjo sezono uredili še nekaj drugih smučarskih prog.
D. J.
NOGOMET
Na mladinskem turnirju UEFA
Polfinalisti so znani
VARŠAVA — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju UEFA na Poljskem so odigrali tretje kvalifikacijsko kolo, o 'čemer smo kratko poročali ž včeraj. Popolni
rezultati tega kola pa so taki:.
A skupina
Portugalska - ZRN	1.0
Italija - Škotska	.0:0
LESTVICA: Škotska 5, Portugalska 3, ZRN 2, Italija 2.
B skupina
Norveška - Grčija	2:1
SZ - Nizozemska	2:0
LESTVICA: SZ 6, Nizozemska 3, Norveška 2, Grčija 1.
C skupina	<
Jugoslavija - Islandija4;1 Madžarska - Belgija	3:0
LESTVICA: Jugoslavija 5, Madžarska 5, Islandija 2, Belgija 0.
D skupina
Španija - Turčija	1:1
Poljska - Anglija	2:0
LESTVICA: Priljska 4, Španija 3, Anglija 3, Turčija 2.
'V polfinale so se uvrstile enajsterice Škotske, Sovjetske zveze, Jugoslavije in Poljske.
KOŠARKA
BALKANSKO PRVENSTVO
Jugoslovani že prvaki
ANKARA — Jugoslovanska reprezentanca je včeraj v predzadnjem kolu balkanskega košarkarskega prvenstva v tem kraju premagata še Grčijo s 96:66 in je tako že osvojila zlato kolajno na tem prvenstvu.
ODBOJKA
« REVIVAL 78 »
V okviru tekmovanja «Reyival 78» bosta danes na sporedu naslednji tekmi v ženski konkurenci:
—	ob 20.00 v Zgoniku
Klupa - Ekipa 10 B
—	ob 21.00 na stadionu «1. maj»
ZTT - Adria	*
MOŠKI	/ k
—	ob 21.00 v Dolini .	.
Breg B - Bor
InKa
KOŠARKA
Cinzanu 7. mesto
MILAN — V sinočnjem tretjem in odločilnem srečanju za sedmo mesto v prvi italijanski košarkarski ligi je domači Cinzano premagal Sa-pori z 92:84 (50:36). .
Najboljši strelec v milanskih vrstah je bil Silvester (24 točk), piri gostih pa sta se izkazala Bucci (28) in Femstein (24).
Finale za 5. mesto
Xerox - Perugina 93:84 (44:41)
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
Krašovci zmagali po petih setih igre
Libertas Sacile — Kras 2:3 (7, -10, -2, 10. -8)
KRAS: Marušič, Grilanc, Budin, Vesnaver, Budin, Živec, Milič Lu-ciano.
Kras se je v soboto podal na svoje najdaljše gostovanje. Igral je v Sacilu proti tamkajšnjemu tekmecu Libertasu. Glede na položaj, ki ga ima Libertas na lestvici, bi moralo biti gostovanje dokaj lahko za vodečo ekipo prvenstva. Potek tekme pa je bil povsem drugačen. Igralci iz Sacila so v tej tekmi prikazali vse, kar znajo, in so v nekaterih potezah prikazali boljšo igro kot Kras. Tekma sama ni bila preveč lepa, saj so sledili lepim akcijam premori in neverjetni preobrati. Prvi set je osvojil Libertas, drugega in tretjega pa je zmagal Kras. V četrtem setu so domačini zopet zaigrali zelo zagrizeno in stanje je bilo v setih izenačeno. Kras je moral tako že petič v tem prvenstvu zaigrati odločilni set. Tokrat pa se naši predstavniki niso pustili presenetiti in so prikazali vse, kao znajo, in so tudi osvojili set in tekmo.
- mi-
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubila"4 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	|
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43'L
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Ur w' w Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani|e-J**iU . -------------—■ — --------------—ij-ii... „ii .........i i, vseh drugi" 0
krajine se naročajo v Italiji pri SPI.
pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz
Stran 6
11. maja 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I in tiska I
iZTT
(Trst
založnikov
ODMEVI TUJEGA TISKA NA MOROVO USMRTITEV
«Pekoč poraz teroristovi)
Sožalje predsedstev CK ZKJ in zvezne konference SZDL
BEOGRAD — Predsedstvi centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije ter Zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva sta poslali vodstvu italijanske krščansko - demokratske stranke so-žalno brzojavko ob uboju predsednika stranke in uglednega politika Alda Mora. V njej sta zapisali, da so Jugoslovani cenili Alda Mora kot pomembnega državnika in borca za napredek Italije. Njegov prispevek k razvijanju sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi bo ostal trajno' prisoten pri razvijanju prijateljskih stikov med našima državama, krepitvi miru, sodelovanja in varnosti na tem območju. Smrt Alda Mora ni samo izguba za italijanski narod, ampak za vse, ki so predani miru, demokraciji in napredku. Jugoslovanska javnost obsoja ta surov zločin teroristov in njihove mračne ril je ter obenem izreka prepričanje, da ne bodo omajali demokratičnih in naprednih sil v njihovih skupnih prizadevanjih za krepitev napredka, poudarja med drugim sožalna brzojavka predsedstev centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze Jugoslavije.
Predsednik skupščine Jugoslavije Kiro Gligorov pa je poslal sožalno brzojavko predsednikoma senata in poslanske zbornice Amintorju Fan-faniju in Pietru Ingrau.
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije pa je poslal ob tragični smrti Alda Mora sožalno brzojavko federaciji CGIL, CISL in UIL. (jp)
Tudi od drugod po svetu dotekajo neprestano v Italijo sožalne in solidarnostne brzojavke, hkrati pa se množijo izjave državnikov in politikov. Najnazorneje prikazuje vzdušje na tujem seveda tisk, ki skuša mestoma tudi razčleniti vzroke rdečebrigadističnega pojava.
Splošno prevladuje prepričanje, da so teroristi utrpeli z usmrtitvijo Mora pekoč poraz, saj niso dosegli zastavljenega cilja: družbenega in političnega razkroja.
Po pisanju sovjetske tiskovne a-gcncije »Novosti* je bila že od vsega začetka povsem jasna «provoka-torska vloga lažnolevičarskih in psevdorevolucionarnih brigadistov* na rovaš skladnega razvoja italijanske republike na poti družbenega in političnega napredka. Javno mnenje v SZ se čudi nezadostni učinkovitosti preiskovalnih m sodnih dejavnikov, nadaljujejo «Novosti» s pomenljivo pripombo: «Ko bi pristojne oblasti pravočasno razkrile fašistično podtalno rovarjenje in neposredne krivce za pokola v milanski Kmečki banki in na Trgu Log-gia v Brescii in če bi do kraja izpeljale proces proti Curciu, tedaj bi morda ne prišlo do ugrabitve in uboja predsednika KD*
«New York Times* naglaša, da Aldo Moro «ni bil mučenik, kolikor sc pač ni zavestno žrtvoval neki stvari*, drugi ameriški časopisi pa svarijo rimsko vlado pred zgolj policijsko represijo terorizma, ki ne bi pomagala rešiti socialne krize ter obenem omenjajo verjetnost izoblikovanja »učinkovitejše in danim razmeram primernejše vlade*.
Britanski politični komentatorji skoraj složno poudarjajo pozitivno vlogo KPI v tragičnih 55 dneh. saj so komunisti dokazali izredno odločnost v boju proti vsakršnemu po-{Jkščanju teroristom in s tem blagodejno vplivali tudi na zadržanje krščanskih demokratov. Z druge s*ani se pa boje »novega vala protiteroristične zakonodaje*, ki bi privedla do »državnega pregona*, to pa hočejo prav «rdeče brigade*.
Značajnost politike KPI podčrtuje nadalje zahodnonemški «Sud-deutsche Zeitung* s pripombo, da ni šlo zgolj za premeteno taktiko, temveč za komunistično prepričanje. da državne ureditve ne gre zrušiti; državna oblast se je prav s pomočjo KPI še utrdila. Podobno je uglašeno pisanje »Die Welta», ki pa se vprašuje .kakšno ceno bo morala plačati prej ali slej Italija za odločilen prispevek komunistov nepopustljivemu zadržanju vladne večine nasproti »rdečim brigadam*. Konservativni »Reinische Post* pa kar naravnost napoveduje znaten napredek KPI na prihodnjih volitvah.
Francoski tisk daje ravno tako dokajšnji poudarek pomembni vlogi italijanskih komunistov in pripominja .da so teroristi napravili veliko uslugo tako KD kot KPI: v smislu namreč, da so jima zgla dili pot do zgodovinskega kompromisa. (dg)
Ševčenkova žena napravila samomor
MOSKVA — Likina Ševčenko, žena bivšega podtajnika sovjetske misije OZN. je napravila samomor v svojem stanovanju v Moskvi. Po prvih izjavah družine' naj bi bila gospa Ševčenko zelo potrta po moževi odločitvi, da se ne vrne v Sovjetsko zvezo. Arkadij Ševčenko je namreč prejšnji mesec dal ostavko g svoje funkcije v okviru OZN in je navkljub zahtevam predstojnikov ostal v ZDA. Po aferi se je za njim izgubila vsaka sled.
Družina je nekoliko pozneje demantirala vest o naravni smrti in sin Gennadi je izjavil, da je mati naredila samomor,
Prve strani včerajšnjih izdaj francoskih dnevnikov z velikimi naslovi o uboju Alda Mora	(Telelfoto ANSA)
KLJUB MOREČEMU VZDUŠJU MORA PARLAMENT NADALJEVATI Z DELOM
Danes v senatu odločilno glasovanje o zakonu za prekinitev nosečnosti
Senatorji bodo namreč glasovali o predlogu KD, naj se prekine razprava o splavu • Edino poseg vlade z zahtevo zaupnice lahko prepreči obstrukcijo radikalcev in misovcev proti novemu zakonu o javnem redu ■ Odobren zakon, ki odpravlja umobolnice
RIM — Morova smrt je gotovo prizadela vse politične sile vladne večine, vendar pa ni veliko časa za objokovanje, predvsem pa sedanje moreče vzdušje ne sme preprečiti rešitve nekaterih problemov, od katerih je morda odvisen tudi nadaljnji obstoj večine in vlade. Gre, kot znano, za plavajočo mino referendumov, ki bi v nekaterih primerih lahko povzročili globok razkol med silami vladne večine, saj bi se znašle na dveh straneh barikade.
Jasno je že, da bomo 11. junija glasovali o upravičenosti javnega finansiranja strank, vendar to ne bo velik problem, saj mu nasprotujejo samo radikalci, liberalci in nekatere manjše skupine. Razni organi parlamenta so že odobrili postopnik preiskovalne komisije in zakon o odpravi umobolnic. Tega je dokončno odobrila včeraj pristojna komisija in določila, da se odslej odpravijo vse zaprte umobolnice. Umski bolniki se bodo morah zdraviti v okviru splošnih bolnišnic, v posebnih odprtih oddelkih. Za sklep, da mora umski bolnik v bolnišnico pa bosta pristojna (v odsotnosti družine) župan in varušni sodnik.
Odprti ostajata vprašanji »zakona Reale* in splava, ki grozita najhujšo razdelitev javnega mnenja, ki bi v teh težkih dramatičnih trenutkih, ko je potrebna največja enotnost demokratičnih sil, bili prava
aiiiiiiiniiiiiifiiitaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiMmiimiiiiiiiimiiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiifiiiiiniMii
NA PROCESU 0 ŠKANDALU LOCKHEED
Zaslišali bivšega ministra Tanassija
RIM —■ Predsednik razširjenega ustavnega sodišča .Paolo Rossi je včeraj za eno uro prekinil razpravo na procesu o škandalu Lockheed v znak žalovanja za tragično preminulim poslancem Aldom Morom. Po deseti uri pa so zaslišali Tanassija, ki je marca 1970 prevzel o-brambno ministrstvo.
Tanassi je, čeprav v omiljeni o-bliki, obtožil bivšega generala Zat-tonija in se je branil z izjavami, da je bil dober minister, da je le nadzoroval obliko dokumentov, ki
jih je moral podpisovati. O zadevi Lockheed ni vedel ničesar: vse naj hj naredil njegov predhodnik minister Gui. Tehnične probleme pa je vedno reševal pristojni urad letalstva «Costarmaereo». Vse, kar je Tanassi napravil, je bilo le podpisovanje dokumentov, o katerih so odločali drugje. Načelnik «Costar-maereo* je bil tedaj general Zatto-ni, ki ie ob svoji upokojitvi postal direktor CISET, ene izmed tolikih družb bivšega predsednika Finmec-canica Camilla Crocianija. Tanassi
je v bistvu dejal, da je nedolžen in ni vedel ničesar: «Isto je, kot če bi me kdo obtožil umora mojih dedov, ker so ti umrli,* je dejal bivši socialdemokratski minister in pristavil, da bo tožil zaradi obrekovanja vsakogar, ki bi si drznil reči, da sd je kaj prisvojil.
GRAZIA GASPARI
Na sliki: bivši obrambni minister socialdemokrat Mario Tanassi se zagovarja pred sodniki razširjenega ustavnega sodišča. (Telefoto ANSA)
past za javni red in trdnost republike.
Kaj storiti? Radikalci in misov-ci nadaljujejo obstrukcijo proti novemu zakonu za javni red, tokrat pa so se jim z nepremišljeno potezo pridružili tudi demokristjani, pristaši skrajne desnice v stranki. Za u-sodo zakona o splavu pa bomo izvedeli najbrž že danes.
Senatna zbornica bo namreč danes glasovala o demokrščanskem predlogu, naj bi senatorji sploh ne začeli glasovati o posameznih členih zakona. Gre, skladno z običajno proceduro, za predlog o tem, naj ie zakonski osnutek «kot tak» globalno zavrne. Znano je, da je pred slabim letom dni (7. junija lani) senat s »črnim glasovanjem* zavrnil zakon o splavu. Tedaj so se stranke le za las izognile vladni krizi, v tem primeru pa bi podoben rezultat (vse je tudi tokrat odvisno od »prostih strelcev* v laični fronti) nujno sprožil mehanizem referenduma.
Če pa bo senat na današnji seji zavrnil demokrščanski prejudicialni predlog ni dvoma, da bo zakon odobren, verjetno že sredi prihodnjega tedna.
Poglejmo še vprašanje spremembe «zakona Reale* in odobritve ustreznega dogovorjenega zakona o zaščiti javnega reda. Tu se morajo stranke soočati s strogo in neizprosno obstrukcijo radikalcev in misovcev, ki so vložili v komisiji kakih tri tisoč popravkov. Tem so se nenadoma nridružih tudi demokristjani, ki so predložili popravek, po katerem naj bi sodniku onemogočili podelitev začasne svobode ljudem, ki so obtoženi terorističnih dejanj. Tega pa soorazum med strankami vladne večine ni predvideval. Druge stranke so že napovedale, da nasprotujejo demokrščanskemu popravku, na kar je 63 poslancev KD že zbralo podpise z zahtevo .naj osnutek preide naravnost v zbornico.
Glede radikalne in misovske obstrukcije se večinske stranke že dogovarjajo o možnosti, naj bi vlada na odobritev tega zakona postavila »vprašanje zaupnice*, kar pomeni, da mora zbornica o njem glasovati v celoti, brez popravkov. O tem se je sinoči pogovarjal tudi Andreotti z načelniki parlamentarnih skupin. Prve stike je navedel že prejšnjega dne, vendar so mu radikalci odvrnili, da ne sprejemajo predlogov o sporazumu. (st.s.)
Kneginja Margaret se loči od moža
LONDON — Kneginja Marga. rt se bo ločila od moža, lorda Snow-dona. To so sporočili včeraj iz pa-lfče Kensington. Kraljičini sestri je 47 let. Omožena je od leta 1960. toda z zakonskim drugom je živela samo do leta 1970, ko sta šla neformalno vsak po svoji poti.
Kneginja, na katere račun je bilo v preteklosti pa še pred kratkim izrečena marsikatera pikra (1. 1955, ko ji je bilo 25 let, so ji družina, anglikanska cerkev in vlada preprečili možitev s polkovnikom Petrom
nikarjem je povedala, da se je postopek za razporoko pravzaprav že začel in da mu lord Snowdcn ne nasprotuje. Takoj zatem je neki kronist sam pri sebi zamrmral, da se bo kneginja morebiti sedaj poročila prav z mladim popevkarjem.
Antonio Bcllavita ostan« v Franciji
PARIZ — Javni tožilec prizivnega sodišča se je postavil po robu zahtevi torinskega sodstva po izročitvi 40-letnega italijanskega časnikarja Antonia Bellavita, ki je osumljen pripadnosti »rdečim brigadam*. Zahteva po estradiciji je osnovana na izrazito političnih obtožbah, ki pa niso predvidene v francosko-ita-lijanski konvenciji o izročitvi. Pripomniti velja, da se je francosko javno mnenje odločno vzdignilo proti italijanski zahtevi. Opazovalci so gotovi, da ostane Bellavita v Franciji, kjer je zaprosil za politično zatočišče.
Bellavita je vodil skrajnolevičar-ski periodični bilten «Controinforma-zione*, ko pa so bila podpisana proti njemu tri zaporna povelja, je pobegnil v sosedno državo, kjer je trenutno uslužben kot stavec pri skrajnolevičarskem listu »Liberation*.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V vseh okoliških občinah
(Nadaljevanje z 2. strani)
skušajo ustvariti v državi ozračje naraščajoče napetosti in negotovosti. K besedi so se oglasih župan Jože Guštin, Stanko Budin in Vladimir Rebula, ki so naglasili, da so hoteli hladnokrvni avtorji tega grozodejstva omajati in izpodjesti tla demokratični ureditvi v državi, vendar so pri teh svojih zLočinskih naklepih ostali izolirani kot iztrebki človeške družbe. Vsa demokratična javnost se je v teh težkih in nevarnih trenutkih združila in strumno strnila okoli republiških inštitucij, da bi obvarovala najbolj vzvišeno dobrino kot je demokracija. Moro je za obrambo demokracije dal svoje življenje in upajmo, da njegova žrtev ni bila zaman. Odločno moramo obsoditi vsako vrsto političnega in zločinskega nasilja, ki nas Slovence spominja na težko obdobje med drugo svetovno vojno, ko smo prav mi bili tarča grozodejstev na-eifašistov.
Zatem je občinski svet soglasno odobril resolucijo, v kateri je med drugim poudaril, da je naša dolžnost braniti in razvijati demokratičen u-stroj države Z enotnim in zavestnim nastopom demokratičnih ustanov, sil in ljudskih množic treba u-trditi proces krepitve sodelovanja vseh demokratičnih političnih sil za vsesplošni razvoj družbene ureditve. Pri tem pa moramo bitj budni in dati naš aktiven doprinos za krepitev protifašistične enotnost; in strjenosti. (bs)
MILJE
Po žalni seji občinskega sveta je bilo enotno zborovanje, ki ga je priredila miljska občinska uprava. Govoril je župan Bordon, nato pa v slovenščini Kiljan Ferluga, ki je dejal, da je v teh težkih trenutkih
•IIIIIlllllimtIIIIIIIHIIIIIIIMIIMIIIIIIimnillllllllIMMIHMMMMIMMIHMIHHHMMIlIlIMMIIHiMIIHHMUMMIIIIIIII
ZAČEL SE JE S POROČILOM BRANKA MIKULIČA
Danes zaključek kongresa ZK BiH
Poudarjen ogromen napredek Bosne m Hercegovine v povojnem obdobju - Za popolno enakopravnost vseh narodnosti in jezikovnih skupin - Odnosi s sosedi
SARAJEVO — Z referatom pred sednika CK Zveze komunistov BiH Branka Mikuliča se je v torek dopoldne v hali Skenderija začel VII. kongres ZK Bosne in Hercegovine. V svojem referatu, v katerem je obravnaval vlogo in naloge ZK BiH v borbi za socialistični samoupravni razvoj, je Branko Mikulič najprej zgodovinsko analiziral družbe-no-pobtične, gospodarske in kulturne razmere v Bosni in Hercegovini od časov izpred II. svetovne vojne in NOB, ko je bila še med najbolj zaostalim; deželami v Evropi, in obdobje zadnjih let, ko se je po zaslugi ZK skupno z drugimi političnimi samoupravnimi organizacijami nesluteno razvila in vključila z vsemi svojimi zmogljivostmi v proizvajalni proces v Jugoslaviji.
Od leta 1939 se je socialna struktura bosanskega prebivalstva bistveno spremenila, gospodarski potencial in industrijska proizvodnja sta se od takrat povečala za 8-krat. SR Bosna in Hercegovina ima sedaj a-
Tovvnsendom, v poslednjih mesecih | kademi.jo znanosti in umetnosti, 4 pa se je kaj rada družila s popev- | univerze, 57 znanstveno-raziskoval-karjem Rodyjem Llewellynom, ki je I nih organizacij, ki so dosegle velike nič manj kakor 17 Irt mlajši od nje), | rezultat,; na področju kulture in izo-leži trenutno v bolnišnici zaradi do- brazbe, v zaščiti zdravja itd.
mnevne bolezni na želodcu, morala pa bi vsekakor kmalu okrevati. Čas-
V zvezi „ narodnostnimi vprašanji, ki so v zgodovini človeških od-
.......................................„„...........................it.HI,.................•■■■■■•mil............................................■.IIII.IM......H.......................................................................................•>■••■>....................M.IHI.H
PO RAZPRAVI NA DEŽELNEM SODIŠČU V CELOVCU
Škandalozna razsodba proti Petru Wieserju
Sodelavca Sindoka so obsodili, ker je očital nacionalističnemu listu Kleine Zeitung, da si lasti pristojnosti ^tajnega sodišča»
(Od našega dopisnika)
CELOVEC — Po razpravi, ki jo je zagovornik označil za škandalo zno, je deželno sodišče v Celovcu v ponedeljek obsodilo sodelavca Slovenskega informacijskega in dokumentacijskega centra Petra Wje-serja na tri tisoč šihngov denarne kazni, na tisoč šilingov odškodnine in na povračilo sodnih stroškov.
VVieserja je tožil založnik dnevnika «Kleine Zeitung* zato, ker naj. bi v letaku, ki ga je bil celovški solidarnostni komite izdal ob zadnjih bombnih atentatih, po krivici obdolžil uredništvo tega dnevnika malega formata, da si lasti pristojnosti «tajnega sodišča*. Prav «Klei-ne Zeitung* je bila namreč Usta, ki je z namigovanji, asocijacijami in podobnimi prijemi, ki s poštenim časnikarstvom nimajo nobenega opravka, brž po eksploziji obeh zadnjih bomb je skušala v javnosti ustvariti vtis, da so atentate zakrivili tako imenovani slovenski ekstremisti, k čemur pa ni navedla nikakršnega dokaza. Takšno pisanje je bilo le del zadnjega jesenskega vala političnih priUskov, s
katerimi so skušale nemškonaeio-nalistične sile v treh koroških strankah še enkrat prisiliti slovensko manjšino in njeni osrednji organizaciji, da se uklonijo sedmojulijski zakonodaji. Kampanjo, v kateri je bila »Kleine Zeitung* med najbolj glasnimi, je obsodila tudi vrsta nčmško govorečih demokratov, med drugim tudi zato. ker se moralni in profesionalni profil tega lista malega formata z njo ni pokazal v najboljši luči.
Ponedeljkovo sojenje pred deželnim sodiščem .je potekalo tako. da koroškemu žurnalizmu majhnega formata ni grozila nikakršna nevarnost. Od znanega poznavalca skriv nosti koroškega tiska dr. Saxerja je namreč sodnik zahteval, riai pove in pokaže, kje in kako si je «Kleine Zeitung* izrecno lastila vlogo tajnega sodišča, ni pa dopustil dokazovati, da je »Kleine Zeitung* s svojim pisanjem ravnala tako kot tajno sodišče, saj je za atentate obdolžila Slovence, ne da bi zato navedla dokaze. In takšnih dokazov do danes tudi še ni.
M. S,
Za mednarodno sodelovanje žensk
V Veselah na Koroškem se je sestal koordinacijski odbor ženskih organizacij iz koroškega, beneškega, goriškega in novogoriškega območja - Bogat obračun delovanja
CELOVEC — V Veselah pri Škocjanu se je včeraj drugič po ustanovitvi sešel koordinacijski odbor za mednarodno sodelovanje žensk. Ta forum, ki je nastal ob mednarodnem letu žensk 1975 in je imel svoj prvi letni sestanek 18. marca lani v Novi Gorici, je v minulem obdobju vključeval ženske organizacije iz koroškega, beneškega, goriškega in novogoriškega območja.
Koordinacijski odbor za mednarodno sodelovanje žensk je nastal kot otrok prizadevanj po takšnem povezovanju naprednih ženskih organizacij, ki bi segalo preko meja in ki bi ženske organizacije pospešeno vključevalo tako v sodelovanje z vsemi naprednimi silami območja, na katerem delujejo, kot tudi v reševanje tekočih družbeno - političnih vprašanj. Kako potreben je bil takšen organ, ra pričajo navedbe iz poročil, ki so jih na včerajšnjem sestanku 'na Koroškem podale predstavnice posamičnih udeleženk dela odbora. Slovenke v Gorici so prav v tem času ustanovile ženski iniciativni odbor za Goriško ter po ustanovitvi organizirale ne le vrsto srečanj s predstavnicami ženskih organizacij v matični domovini, marveč so uspešno navezovale tudi stike z naprednimi ženskimi organizacijami v Italiji. Svojo organizacijo so okrepile tako da so' začele ustanavljati ženske odbo-
re po vaseh ter ženske sekcije pri prosvetnih društvih. Slovenke iz Benečije so iz nič ustvarile svojo Zvezo beneških žensk, ki se ni lotila le problemov na narodnostnem območju, ki sodi med najbolj nerazvita v Italiji. Že dolgo aktivna Zveza koroških žensk pa je poskrbela za vrsto koristnih srečanj in izmenjav mnenj, razen tega pa se je lotila organiziranja konkretnih akcij samopomoči na področju ustanavljanja slovenskih otroških vrtcev in u-rejevanja slovenskega šolstva na Koroškem. Svet za družbeno ekonomski ■ in politični položaj žensk pri občinski konferenci socialistične zveze v Novi Gorici pa je v tem času storil vse, da bi ženskim organizacijam v zamejstvu pomagal uresničiti zastavljene programe.
Na včerajšnjem letnem sestanku je koordinacijski odbor ponovno u-gotovil, da je delovanje te vrste nujno potrebno,’ pri čemer so udeleženke pozdravile sklep zadnjega kongresa ZKS, da so za sodelovanje z zamejskimi organizacijami zadolženi vsi družbeni dejavniki v matični domovini. Izhajajoč iz te podlage so se udeleženke sestanka dogovorile, da bodo tudi poslej gojile tiste oblike dela, ki so se že izkazale za uspešne: gre za organizacijo predavanj, srečanj, izmenjave mnenj, za akcije za boljše medsebojno spoznavanje, za orga-
nizacijo letovanja otrok in podobno. Hkrati pa naj bi odbor posve-. čal posebno pozornost tistim iniciativam, ki bi segale tudi na gospodarsko področje, dalje širjenju stikov z naprednimi organizacijami žensk in z naprednimi silami na sploh, ne glede na njihov materin jezik, ter končno krepitvi sodelovanja med občinami z obeh strani meje. Še posebej so pri tem Slovenke iz Beneške Slovenije poudarile, da je treba posvetiti vso pozornost tistim oblikam sodelovanja, ki povezujejo Slovence s Koroškega s Slovenci v videmski pokrajini ter na Tržaškem in Goriškem. Koroške udeleženke pa so opozorile na to, da mora odbor navezati stike tudi z ženskami na avstrijskem Štajerskem in pa na Gradiščanskem.
Prihodnji sestanek odbora bo v Sloveniji.
MARJAN SEDMAK
Še o dioksinu
PARIZ — Dioksin nikakor ni negativno vplival na rojstva otrok po tragediji julija 1976 v Sevesu. Tako meni francoski izvedenec dr. Tuch-mann Duplessis z inštituta za em-briologijo na tukajšnjem vseučilišču, ki pripominja, da ni bilo pri novorojenčkih zapaziti nobenih telesnih homatij pa tudi prekinitev nosečnosti naj bi strup, ne povzročil.
nosov v tern.delu sveta bila vedno izredno pereča, je Branko Mikulič dejal, da se je ZK BiH vedno borila in se vztrajno bori za popolno enakopravnost vseh narodnostnih in jezikovnih 'skupin in proti vsem težnjam, ki skušajo rušiti načela bratstva in enotnosti. Posebno je pri tem poudaril, da je socialistični samoupravni sistem, v katerem odloča delovno ljudstvo, zmožno, da učinkovito zavrne vsakršen ooskus reakcionarnih sil, da bi omajale trdnost samoupravnega sistema.
V nadaljevanju svojega poročila je predsednik CK ZK BiH dejal, da mora zveza komunistov posvetiti še več pozornosti nerazvitim občinam in pri tem izkoristiti ogromne še neizkoriščene možnosti, predvsem na področju proizvodnje in dela. I-stočasno se je treba boriti proti tistim pojavom kršenja samoupravnih sporazumov, ki gredo v škodo vse družbe. ZK BiH, je rekel Branko Mikulič, se je borila in se še bori za to, da bi delavski razred, vsi delovni ljudje preko delegatov svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustvarili svojo oblast v družbi in da bi porazili tendence ter zmanjšali možnost zlorabe oblasti s strani tehnokratskega in birokratskega monopola.
Ko je obravnaval zunanjepolitična vprašanja je Mikulič podčrtal uspeh in vlogo jugoslovanske neuvrščene politike, ter poudaril dobre odnose z vsemi evropskimi državami, tudi s sosednjimi, kljub temu, da z nekaterimi od njih obstajajo nerešena vorašanja, zaradi neoravilnega in a-similatorskega odnosa njihovih uradnih krogov do pripadnikov narodnostnih manjšin.
Po običainih formalnostih je kongres izvolil vrsto delovnih komisij v katerih se razprava nadaljuje. Kongres se bo zaključil danes zvečer.
I. F., D. K.
Italijanski poslanik v SFRJ obiskal Koper in Sežano
KOPER — V Sežani in v Kopru sta se mudila včeraj italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Ca-vaglieri in konzul Francesco La-bružzo, ki sta s tem končala vrsto obiskov v večjih mestih hrvatske I-stre in slovenskega Primorja. Včeraj popoldne sta se pogovarjala s predsednikom koprske občinske skupščine Mariom Abramom, nato pa sta obiskala TV studio Koper. Tukaj je veleposlanik Cavaglieri v krajši izjavi najprej govoril o tragičnih dogodkih v Italiji v zvezi z barbarskim umorom Alda Mora. Glede obiska na Primorskem in v Istri pa je dejal, da je zelo zadovoljen z aktivnostjo in vsestransko politično razgibanim življenjem pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
RIM — Za srčno kapjo je včeraj umrl v 73. letu bivši rimski župan Urbano Cioccetti. Zapušča ženo in pet sinov.
i g K4
težko najti primerne besed«’ ^ terimi bi izrazili žalost in za%, ljenost. Poudaril je, da ni. oiajš3' niti s primernimi besedami. ^ ti bolečine, ki je prizadela * Alda Mora in družine ubiti" 8 c>. ljevalcev. Ta okrutni zločin. J u. daljeval Ferluga, lahko Pr. p((i mo le z zločini fašističnih ji stičnih kriminalcev in l>ou“^.nj Z moramo kot italijanski državtr. odločneje in vztrajneje zahte^p se ohrani in okrepi dem**" v>. ustroj države v popolnem L ju nju republiške ustave. Od,1 je; onemogočiti je treba vsak1®? cj]j lovanje zločinskih tolp. *!a^]0ve/1 smo v veliki meri prav p' pj-v teh krajih. Ob koncu svojee*jje sega je še izrazil iskreno družinam nedolžnih žrtev in Privil, da jim v teh tragičnih kih stojimo ob strani.
Spregovoril je nato deželni m. KD Coldni, ki je dejal, da n*s° jt. če brigade s svojim barbars*inHji janjem uničile politične mlS L rt Mora, ki je vedno stremela Pbjjii predku države in po sodri0 med narodi. KD ni popustil*. ^ pa mora z odločnostjo zatrem, jj lje rdečih brigad in vseh t*5"^ ščuvajo k nasilju: v tem trasj ^ trenutku pa moramo zagotovi" ^ bodo vsakomur, in zaradi tri* štovati tudi vse tiste, ki & ' jj mi ne strinja io. Po zborovat bila maša zadušnica.
Na šolah
(Nadaljevanje Z 2.
straflL
profesorji poglobiti ta dogodek j, znanstvenem in klasičnem rt Prešeren* so po posameznih ^ dih potekala enourna ali ®v 6 jt. zborovanja, na katerih so mi ali skupno s profesorji. * . vorili o dogodku. Ponekod s° rja-ii red prinesli časopise in Prl\7 jt uvodne članke, drugod pa s~-^i pravljali o pomenu demokr*c» ustroju demokratične družbe ^ vlogi, ki jo ima vsak državlJ* ohranitvi in obrambi te
sli K L
—■ e-........	OH.,	. »jj/r
ben ravno ta medsebojni d,a .	^
da le. da se vsi niso čuti" prizadete. Na trgovinskem ^ nem zavodu «Ž. Zois* so dij** r>v sili za skuono zborovanje. * J fgit natelj predlagal, naj se o te /» govori po razredih. Dovol e J $ razredna zborovanja je n1"® r po peti uri in je zato tudi ve teh odpadel.
cije. Dejstvo, da so dijaki j? £ pO-sorji skupno podali te miši* J vsem pozitivno, saj je v šoj1
Na učiteljišču A. M. ^'onl^nie. ^ imeli dveuriio skupno zborov*" ^a-so ga enotoo sklicali dijaki..1‘ ^ telj in profesorji in ki ga
ravnatelj sam. Prvo uro
U so Rjjj
tili dogodkom v zvezi z M°r°!?rili
"“V
boiem, drugo uro pa so g°vV,, avtonomiji
problemih ter o ske strokovne šole ter Dr,' takojšnje in enotno ukrepa"Je’
Modiano bo obiskal . Gospodarsko zbornico ^
Na sinočnji seji vodilnega^jrt
sl*f
ra trgovinske zbornice je " , nik dr M. Modiano napove°*'0[/ rajšen obisk odposlanstva ,,s [ju* Gospodarski zbornici SRS v ljani. V tej zvezi je Modia°° sil, da bo s predstavniki J ^ ske ustanove načel predvsem, vprašanj, ki zadevajo ?oSp!!to!i^]| sodelovanje med obmejnimi °.fl S‘t Furlanije - Julijske krajine Slovenije.
V nadaljevanju Seje je P nik poročal o dokumentu, ^raj'1 izdelal industrijski odsek P0^ fri ske gospodarske konzulte darja zahtevo po okrepitvi lajadf* skih dejavnosti na območju na. Nadaljnja razprava ie h nekaterim problemom notr* t! govine na Tržaškem. Govnf „ tudi o regulacijskem načrt ške občine za Iraško pla11. ja ’ ga naj bi sprejeli čim P&h i# kmetje lahko začeli zid*;.
hleve. Prav v neustreznost
njih hlevov je namreč P° kmetijskega odseka g°s,rtje . konzulte treba iskati raz. ; 0 postopno upadanje živinoreja žaški okolici.
Proces zaradi izsiljevanja pri Lloydu
se
>5
Z zaslišanjem dveh P1'1 včeraj nadaljevala sodna 'rtrtrt. va zaradi izsiljevanja pri ijsai1,! Lloydu. Eden izmed obeh zart,o'’<rt odv. Enrico Abeatici, ni f na sodnikova vprašanja zaIrt1i)i'fi. klicne tajnosti, nekoliko P0^^1;, še pa je bilo čitanje izjav K Milesija, ki se ni predstavi* ^ kom, ker je na zdravljenju ^ f ci. Milesi, ki izredno slaba dejal, da je svojčas prosil 0 M ca Colangeli.ia, naj mu presito ^ C* bo pri- Lloydu: Colangeli naJ m od njega zahteval 50.000 l>r’. jet*’;1 jih je Milesi dal, a službe m Proces se bo nadaljeval 24- ^'rji govori zastopnikov zasebni*1 tožilca in zagovornikov.
----------- ... /
Prijave za Izpite na trž**!° n*>
vodil*
verzi
je treba vložiti
ja, ko bodo sprejemali tudi P1.- ^
doktorske izpite. Vsa nav \ p“"’rd- ra p?1 a sni deski