Jelka in smreka. " ragi! Ali si se že vozil kdaj po ozkej dolini, opasauej ua desnej ia levej 2 rumenim žitnini poljein iu z zeleuimi prijazniuii gozdiči? Nid posebnega, nii'; neuavaduega Ei ue zapazi nikjer ok^. Njive, obsejane z latovftiin prosom ta z visoko režj6T pisaui travniki, polni raznobojnib. cyetffif beže miino tebe, ko se uiuo voziS po belej eesti, iu polog p6ti gutui potok mej vrbovjem, koder pjhajo lehuokrili ptiči. ki se spreletavajo ob vodi in go-stoli5. Kiog Tude^ega. cerkovnega zvonika bele se čedne hiše a nad ravuino, tani gori po hribih samuvajo drugi božji hraiui, in po h6Iiucih ua okolo po-gledavajo izza ovofiuega drevja priprosta kmetska staoovauja iu iznad zasivetib siainnatih streh vije se k viskn plavžteu diui, dvigajoč se k jasnemu nebu. Kouji dirjajo tekoina po belej cesti naprej, a ti sediž nii vozu in zrež ua okolo in lasti se te misel, da je življeuje ros jednakoiflčruo, uu vtMidai' prijetuo, Tako življeoje sta živeli jclka in smreka nad skaloritim jarkom v mirnem zatišji sredi miieče evetočega vresja in zelene, globoko nac^pljene praproti. Žarko poletincko solnce je tilralo krog njunih vršičev in spajalo se z blago-dejnim somrakom, počivajočim mej mračniini Tejami. In tara gori v vrhu, pras na zadnjem, najriSem odrastku je čuraM soparuega op'ilndne rumeni strnad in čivkal drenii5t.no pesraico očrnelim skalam in mrklim brinatn. Ko je pa solnce bolj t&m v kotu jelo vzbajati io je na zapadu tooilo za skrajne gore, ko je sosednim bukvam in brezam porumenevalo in osipalo se listje, ko je mrzlotna burja zapibavala nizko ob porujavelftm travniku, selile so se ptice in se poslavlj&le od mračne j»lke in vitkc smreke. Obletarole so ju in njune rrhore ter so prliuta/e trog del/a, a poltej so zastag/e riše ia riie v ozračje in odplnle. Skrčili so se dnovi, otožni dnovi. Iz sivib, nizko ležečih oblakov so suli suežpni kosmiči in rez^k veter jih je sukal na levo in pravo, hitfll 7x njimi k višku 4 bitel nizdolu. Tedaj so bile tnžoe tire tiašiina tova-rišioaoia, stokali in pokali sta rnraza. A raztegnili so se obtaki. neli6 se je razsvetlilo iu z modrega LBba doli so se vsipali solnžni žarki in so blisketali v krasuih kristalih, razobeŠBnih po šibkih mladikah. In meseo in zvezde! kako so se v jasnpj noči svetile in odsevale v snegu, belej odeji, razprostrtej uad bnbom iu ravnino. A kopneti je začel sneg in voda se je stakala s splazfa r jar*jk. Drevje je list^lo in zemJja zejenela. Pod grmi<5i io sredi zelenih griv so pokiraavale prve cvetice. In iz ptnjine so se vračale ptice v domovino, poigravale se visoko v zrakn, strigle naprej in nazaj, gostolžle so in žvrgolele pod raodrira vzponiUidnjim nebom. Drozgi in k6si ?o požvižgavali v bristovji poleg derožega potoka, pastaritfce so tekale ob vodneni žlebu, taščice so Sfebetale v grmičevji in siv kobill s6 jo oglašal na listnatej lipi tam nad siio skalo. Vse je croteto, ?se zeleuplo. Jetka se je razcvetela in smreka tndi. Tako jima je teklo leto za letora, zima je podajala roko vzpom-ladi in tovarižici ste vasli na višek in na šir. Vzpomlad je stala na viskn svoje oblasti, bilo je jnuija meseca. Sojnce se je vii vozilo proti zatoku in po bregu so se delale dolge seace. Laben veter je šnmel po drevji. Jclka in snircka sta se pogovarjali. rKaj krasno je tu!" dšla je smrečica. liada bi vedno ostati na tem kraji, s tabo bi botela živeti vediio. A dostikrat si mi užž pravila, da nauia kaj taeega ni namenjeno. Vsako leto pridejo vaščani, posekajo drevo in ga odpeljojo. Le parobek kaže Se, kje je pred kratkem k nebu sb vila visoka smreka. Bog ve, kako življonje Saka naju mej svetom. Večkrat sem blepels, da bi bila velika, kakor si ti, in da bi mi bilo inoči zrtti preko ozke domaSe doline daleč tja. na snežne goro in preko njih š« naprej.... do sinjega morja. A take inisli, take želj^ so izginik, kakor izgine oblaCek na nebu zatohlega poletnega dn6. ^Tudi meni bodc silno težko," šeptala je precej ve6ja jelka in na lehka prikiumvala z vršifiem. nNavadila sem se ti>: ko si Se kalila. zrla seul iia te in te čuvala, da te ni konoala niti zima izpofl neba, aiti zvdr na zemlji. In ko si se potem lcpo razraščala in se izpremenila v smreoico, kako veselje seiu imela s teboj. Pravila sem ti pravljice v jasnih polelenskih uočžti in tudi v mralib zimskib vefierih. A isdaj uii pravi slutnja, da se bode treba podati od tod in te pustiti saino tnkaj. da se rastež; a kasueje pridejo tudi po tebe in te odvez6 in oh—jelka je zasttfkala— ne bodeve se videle najbrž nikoli vetM Zastokata je jelka, pripognila vrh in zamigala z vserai vejami, kakor da bi hotela objeti smrečico. A le njene spodnje veje so se dotaknile tnlajše tovarišice, Govorili ste ia tagovali. A. po poti so pripeljalt kooji voa in poleg voza so stopali niladi možje s sekiraini ua ramaL Iztrebili so izpod jelke grmovje iii jeK 7,asekav&ti vanjo. In kni&lu je padla, s hrustom na tla, padla je visoka, ]epo vzraščena jelka. Oklestili so jej veje, le vrh so jej pu-stili; golo deblo so naložili ua ?oz. In odpeljaii so se proti dorau. Jelka je zrla okolo sebe kakor zrh prost mož, vjet io uklenjen, kadar ga vodijo v temnieo. Po zelenih grivah (tratioab) so stopali otroci in smukali CTeticam glavice ter jih spravljali v inale koške. In vse na okrog je bilo prazni^no in krasno, mirno in veselo, le jelki jo bilo tožno in tako britko pri srci. Na vasi so jej oniajili lubje in na travniku blizu plota in pota so izkopali jamo, da jo bodo postavili vanjo. Otroci so vili vence in jih pripeujali oh jelkine mladike. Ko je bilo vse narejeno, prijeli so fautje za mlaj in ga vzdigovali ter podpirali z lesenimi škarencami. Vpilo se je iu kričalo; sledojič se je postavila jelka po konci, zašibela se nekolikokrati io obstala na miru. A fantje so se zbrali, gledali nekaj 6asa svoj mlaj in vence, vrteče se v višini mej zelenimi mladikami. Razšli so se potem v krčmo io tam pili in veseli bili, a v pozoej noči, ko so treptale svitle zvezde na aebeskem oboku, zapeli so sredi uo^ne tišine tam v vasi pesein. razlegajofio se ua okoJo po poljanah iu vrtovih. lu jolka, vaški mlaj se je zazibala v sanje in saojala do belega dn^. Ko se je zjtitraj predraraila^ bil je krasen vzpointadaaaki dao. Neb6 je biio jasoo, ko ubrisano steklo, in po visokej travi je treptala biserna rosa. Na želemem križci, za*iajeneai vrh slamnate strehe, žgolel je in otresal a gJasoin rudečeprsni pogorelček, a nad seloni in po selu je bilo vse minio, vse prazoično. Odbila je ura deset. Zapokali so ruožuarji, zatrijančili zvonori ia za-6wlo se je lehuo 2vou&kanje. lii iz daljine, tam izza sadnega drevja, donela je sem k mlaju pesera, peseni vzvišena. pesem nebeška. Vedno bliže so pri-hajaii nje glasovi, krepili se in mu6žili, vedno Žvrsteje so donšli zvoaovi v svežem araku iu vedoo krepkeje so stresali možnarji ozrac^je. Mlaj se je malo prikloaii na strao in gledal in zrl slovesni sprevod. ln nanj so zrli Ijudje, ko so zibali se krog njega pisani venci, ko je skrivnostno šniuel v avojeni vrhovji. In bandero ! Kako je viliralo raogočao v zraku in veter je flofotal lahno z njim, z banderom, znamenjem zmage in večne srefie! Sv. itešnjega Telesa dan je bilo takd. In miaul je ta dan, minul driigi, Zamdn je pričakoval mliij krasuega bandera, kite prazaičao odetih Ijudf, zaraaa se je oziral po deklicab, v bplo krilce oblečenih in potresavajocih pisauih cvetic za Gospodovim Telesom. Gledal je na mirno selo, na studenec, prelivajoc se po ozkej strugi sredi beJih hi^, in zrl je na dvorisde, kjer je skrbljiva koklja kločila, šopirila se in brskala iu vabila pod krila ntžna piščefca. Tu in tain pa je ozrl se v višavo, motre^ orla, plavajočega visoko visoko gori pod uabom. Krožil je nckaj