Politicni ogled. Avstrijske dežele. V saboto 15. t. m. so bili ustavaki nekoliko rcšeni moie, ki jib je tako dolgo iu tako siluo tlačila; toda odleglo jim je le za malo časa. Stopil je namreč v saboto niinister Aucrspcrg pred državni zbor, in ,,s cesarskim dovoljenjetn" predložil dolgo iu težko piičakovauo v o 1 i I n o p r e n a r e d b o. Brž je šla v ustavui odbor v pretres, tukaj pa žc v prvi seji 17. t. m. zadela ua upor treh odborovib udov iz Galicije. Grobolski je namreč v imcnu svojili tovaiišev iziekel, da se Poljaci posvctovauj o direktnih volitvah udeležiti ne m orejo, ker so direktuc volitve nasprotne piavicam dež. zborov, in podivajo celo (sedaojo) ustavo. — Po teh besedab zapuste trije poljski udje odbor! — Nasledek tega utegne biti, da, ko pride stvar v drž. zboni ua dnevni red, iz^topijo vsi Poljaci; kajti če odborovi udje izrcčcjo, da so dir. volitvo pravicani dež. zborov nasprotnc, no morcjo diugi jioljski poslanci v državnem zboru obscdeti. kadar pridc do ob:avnavo in glasovanja. Ustavaski odborniki sanii se spodtikajo uad tem, da irna veliko posestvo prcveč zastopa, kar jc min. Lasserju v odboru povod dalo, »stavakom na ušesa pošeptati svarilo ne tako dclati, da bi vnanji svct zvcdel, da nstavaki le svoje koiisti iščejo. — Po novem načiun neposreduib volitev bi imel drž. zbor 351 poslanccv (vsak po 10 gld. dnine pride sanio na cden mcscc 105.300 gld.), ined kterimi šteje veliko posestvo iu kar še tu sein spada, 85, mesta, trgi iu trgovinske zbornice 136, kmetskc občine le samo 130 zastopnikov. To je v razmeii do obeb drugili skupin očitno premalo v Avstriji, kder je po številu glav, po znesku davka iu po odstotkib za vojašfino pravo jedro kmctski stan, ki bi glede zastopa svojih koristi ncprimerno v manjšiui bil. — 0 sostavi volilnili okrajcv smo žc poprcj enkrat govorili in pokazali, da so ustavakom v prid sestavljcni. Spremenilo se je glede Štajarskega le to, da jc koujiški trg pridjan skupini mest in trgov celjskega okraja, in da je v to skupino vzot tudi trg Vitanjski. Toraj dva odločiio ncmčurska trjra več v tej sknpiui kot po prvcm načrtu;. čemu? to vemo Slovenci. — Kmetskim občinam slov. odločeui so 3 nainesto dosedanjih 2 peslanecv, ki se volijo v 3 volilnih okrajib, ktcre smo že opisali. Šent-Lenarški okraj voli v. Ptuji. Volilna mcsta so pa: Maribor, Konjice, Slovcnji Gradcc; Ptnj, Rogatec (kamor bi morali volilci iz veliko večjega šmarskega okraja), Ljntomer; Celje (kamor je pritaknjcn tudi šoštanjski okraj, ki je dozdaj volil v Slov. Gradcn) in Brežice. Račun je takošen, da 400.000 štajarskih Slovenccv dobi 2 po slanca iz knietskili občin, iz vseh skupin pa, ee bi prav po srcči šlo, k vcčjerau 4 narodnc poslance, toraj cnega na 10C.000 dtiš, v tem ko kaže splošna razmera prebivalcev in poslancev, da pride 1 na blizo 50.000 dus. To jo uasledek nnino sestavljeuih volilnih okrajev! Poslanci kmct.skih občin bi se volili po volilnih možcli; v drugih skupinah pa ncjiosrcdno — po volilcili samib. Volitev bi se vršila pismeno in na tibem; pri krnetskili skupinab pa, v kterili je tudi za dežclni zbor ustuo glasovanje, bi to tudi za volitev v drž. zbor veljalo. To jc na vsako stian biulo ia nevarno pri nas^ ko je ravno v ktnotskili občinah tako malo samostalnib, značajnih, iu še menj v politiikih rečeli izvedenih mož, nemčurskega in bahaškega pritiskovanja pri volitvab pa toliko! — Vsi poslauci bi 8e volili na 6 lct lz Dalmacije je poklican na Duuaj namestnik baron R o d i č, menda zato, da kakor jc mcd vlado iu Poljaci posrcdoval Goluhovski, tako po- sreduje Rodič z dalra. poslanci. Ali pa bodo Dal- matinci v tej toliko važni stvari kakor Poljaci sto- pili ua sti-an opozicije, je žalibog še vprašanje. Povcmo šc to, da jc protest zoper direktne volitve, ktcrega so podpisale uemške štaj. srenjc, se vrnil v Gradec uaznj s teui, da ,,po obliki in obsegu ni za to, da 8e cesarjn predloži''. — To naj ui-  kogar ne moti v pndpisovanji, vsaj se bomo skli-  cevati zamogli na glas ljudstva, kteri se o piavem  času ni posln^al. Iz Vnenjih dnav je poročati najvažnejša novica, da je španjski kralj Araadej, sin italijanskega kvalja, 12. t. m. vladanju se odpovedal in zapustil Madrid, ter potuje dotnu na Italijansko. Uzrok temu bila je nesložnost z ministri, še več pa ustnja Karlistov. Starešiustvo in narodni zbor proglasi potem z 258 proti 32 glasom republiko ali ljudovlado. Novo republikansko ministerstvo, kteremu list ,,Epoka" dokazuje, da nima pravice vlade spremeniti, poroča na vse kraje sveta, da je povsod A'se niirno; v resnici pa je skoro toliko strank, koliknr pokrnjin in Karlisti močno naprcdnjejo. Tudi vojaštvo se cepi v razne polit. strankc, in rcpublikanci imajo lc jiri peš polkib svojili pri.vržencev. Repnblika se bo ravno tako malo držala kakor Amadejevo kraljestvo.