Z49. itNlM. i umi«, v peto, fte 21 najti mi. Cm* 4 vlaarle. UtnlK XUIL Jatramfta ftsalata a* L|mM|aml: r*c leto...............K — pol leta...............m §r— će trt leta...............„ 3 — na mesec...............m 110 Dopisi naj se irankirajo Rokopisi se ne vračajo. Čreda.s kaaflava a.ica it. S. (v arttttćja le»»>. teleta* it. 34. IilUaJa vaak dan zjutraj Inscrati —OBa 4 vtaarl«. Pri večkratni inserdji 65 mm široka petit vrsta 14 vin. po dogovoru. Na pi»mena naročila brez istodobne v poslat ve naročnine, se ne oeira. Jatramfta Isaaja po posti vse leto............... K 18*— pol leta............... 9-— četrt leta..........*..... „ 4 50 na mesec............... „ 1*60 Za inozemstvo celo leto......... m 78'— Upravaistve: Kaatlora alica 5, (spadaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna tu telelouaka poročila „Slov. Naroda". Češki agrarei za obstrakeijo. Praga, 26. avgusta. Poslanec Stančk priobčuje v »Venkovu« članek, v katerem se izreka proti enotnemu češkemu klubu, kakor ga je na-svetoval dr. Kramar v »Narodnih Li stili«, ter se zavzema za obali akcijo i parlamentu, da a* * tem izbili raz-t'"i*»t parlamenta m nove volitve, ki bodo na Češkem šele izkrista lizovale pravo razmerje |H>litienih strank. r. klanec Mapi tisk i o položaju. Lvov. 26. avgusta, i rezini k lista VViek Noari« je imel razgovor s predsednikom poljske ljudska ranke poslaueem Janom Stapinskim. ki -r- je izrazil o raznih aktualnih poli-* lenih vprašanjih t ako-le: Odločitev kanalskem vprašanju pade v gali--kem ileželiietn zboru. Poslanci j*dj-*ke ljudske stranke ne l>odo jrla^»vali za kanalska predlogo, marveč zato. da se dotične \>ote porabijo za potrebno refnilacijo galiških rek. Glede krize v Poljskem klubu« je Sta-: inski mnenja, da se bodo razmere - malu z boljša le. čim se nova demo-ratska stranka, ki Meje 1- članov, ujska ljinKka stranka in konserva-vna stranka »trnejo v kompaktno ečino. Ikasedanji predsednik dr. (rlombinski bo prisiljen odstopiti in njegovo mesto bo izvoljen dvor-svetnik dr. German. Glede gali-_r , lezel nejra /v r - • Stapin- - ki izrazi!, da bo v jesenskem zasedanju moral razpravljati o v dilni reformi. O \.-I i I ni borbi na HrM>kem. Dunaj. 26. avjniv.: H rva taka korespondenca« javlja, da se bodo volne borlie v deleži le te-le stranke: \ 1 ari na. ki »i jo ban dr. Tornašič iste «-tanov i. iirvaško-srbaka konlieija. StanVvi«-an^ka stranka. frankovci n kmečka >tranka. \ »žiciji proti vladi bodo: koalicija. Starčevima ne i \ se I jaška »franka, doći m bodo fran-ovri. kakor so se ze navadili, na ti-* podpirali vlado. / ,|k'f ohstrukeija \ Dalmaciji? Ilunaj. 26. avgusta. Hrvatska »re^pomlenca* javlja, da je dobila v rut dalmatinskih pravašev vrat, : je njihova stranka proti temu, da ae dalmatinski deželni zU»r skliče —^ ptemhra. V slučaju, da ki «!*~zelni zl»or vendarle sklical v *»rn čatstt. bodo pravaški poslanci oh-KtnalraH. rikali i in Dreflakn\u imci Olje, 26. avgusta. Iz\ rs. ihIImit i rodne M ranke za Štajersko je imel i sejo. v kateri je sklenil o*ter ;rotest proti ae gotovemu, a še ne '•javljenemii imenovanju gla*»ovite-neTiiškutarskeira šolsk. nadzoru i -Ptuju Dreflaka v Maribor, to-rej na najvažnejše in najbolj ekspo-rano na«rzorniško mesto na Sp. v ijer^kem. I*ri tem imenovanju L'rajr> štajerski klerikalci v I oazo. ki • popolnoma \ rerina iate, katero ifraj«* sedaj a e. kr. vlado na Kranj -sem. N'jinoro čnoopiaje nima nam r«-č za to imenovanje, a katerim zaru bi slovensko šolstvo in učiteljevo v TTiarilNirskem in slovenjlnstriškem okrajnem mdskein svetu >vojo /adujo o|k»ro. niti ene jrrajalnc be^.de. (h • i tanje napr« «lnjakaW9 da oba klerikalna državna ni »ležrlna |m»sla*iea v ;»aril»«»r>*J\eiii |h>I. okraju nista rfani-ia v tej zadevi niti > prstom, zavra-kl« rikaJei s siuešuiui opravljanje m iiaprethijakov. češ, da j-' nek »lilieraliuu poslance zakrivil to .me Lovanje! \ e^T o l heflakov em iineno vanju ni le silno razburilo učiteljskih in slovenskih naprednih kro-lt"\ na Štajerskem, temveč tudi ki« rikalee sitine. ki vitlijti. da je zakrivila iualomanu»>t ali pa |mm! kupljivot^t venliliiih klerikalnih kre*-^t'«\ Sta.' dež. odbornik Rohie <» «-*h - \ ari najbrž«* niti verlel ni, tako *** /annna za nanHlne zauVve ob meji, ki so življeuttkejra jHunena za Sioven-ce. Ak«» InmIo klerikalci kot pretežna • čina na Sp. Štajerju enako postopali, ko ae bo slo za Končni ko vefra naslednika [Hitein se ne Ih» čuditi, ako bo šlšo slovensko šolstvo pri nas s*- hitreje rakovo \h>[ ko sedaj. Zmaza slov. naprednjakom. Sevai<*a, *Jr>. avjziista. Pri občinskih volitvah v veliki občini Zii-• i k >vje mi dobili pristaši S ur t h\h^ stranke večini*. (Wtitamo! Nemški nacijonalee — načelnik slo-v ♦■njaTraškejra okr. zastopa! Slovenjajradec, 2t». avgusta. Kle-likalei živahno airitirajo za z*>!>etno izvolit* \ ^v*-«"-arja Avgusta iiiirither-.ia. ki je neiiiškonarijima 1 n i \ obs-slovamdiili rokah. a v tru a ta \*s|erl kon-*• , \\\v ier; j-esel Iseliaft << ava elektr m* železnice Matulje - \ oska - lipa i ;a v roke češke družbe >Sccuritas«. Predsednik of»rav ti*-|th !l»4»ra je državni jw»ila nee inženir smrček. S tem je ta že lezniea -rečnem nakljtieju prešla \ -lo\ansk»- roke. Ilobava železniških pragov. Ilunnj. 2r». av«ru>ta. železniško ministrstvo je razpisalo dobavo železniških praarov. Tn dobava ni tako velika, kakor prejšnja b*ta. Kolera na lin naju. Ilunaj, L»t» avfriiHta. Sieratera-fM-vtski institut preiskuje bakterio-loako <>dpadk»' na koleri podobni bolezni umrle Magdalene Hehi. Preiskava ae sicer ni končana, vendar zdravniki že priznavajo možnost aai-jatske kolere. Kolera v GallelJI. Krakov, fcJ6. avgirsta. Tukajšnja policija je dobila obveatilo, da se iz Lvova vozi |»otnik Ručinakij iz Min aka. ki je otiolcl na znakih kolere. Ko je vlak prisad, dotičneara fsdnika ni bilo. ker so ga že preje na neki postaji izvagonirali. ker mu je že meri potjo bilo tako slabo, da ae ni mojrel dalje voziti. Oblasti zamolčn- Klekt rična ska x Praga, kurza tvr« .ie prišla ii{ jejo ime dotične JKistaje. \"se vozove dotičnega vlaka s hotelih in pripravljeni so r silni vozovi Kakor tudi izolacijske barake. 2e lezniško ministrstvo proti koleri. Ilunaj, 26. avgusta. Železniško ministrstvo je ukrenilo stroge varnostne odredbe na vseh železniških progah, ki vodijo proti Italiji. Med drugim je ukazalo, da mora vsak sprevodnik takoj naznaniti vsakega potnika, ki prihaja iz Rusije ali Italije. Kolera na Italijanskem pojema. Rim, 26. avgusta. Državni podtajnik Calisano je odpotoval v A pulijo, da organizuje profilaktično akcijo proti koleri. Rim, 26. avgusta. V zadnjih 24. urah je v južni Italiji obolelo na koleri 15 oseb, umrlo pa 12 oseb. Uradna poročila zatrjujejo, da kolera že na vsi črti pojema. Odpovedani romunski manevri. Bukarešta, 26. avgusta. Z ozimni na razširjajoč o se kolero je kralj Karol odpovedal velike vojaške vaje. ki bi se imele vršiti v Do-brudii. Rolgarski car v Bosni. Sarajevo, 26. avgusta. Bolgarski ear Ferdi nami je včeraj zjitraj prisostvoval maši v frančiškanski cerkvi. Nato se je v avtomobilu vozil po mestu ter si ogledal vse znamenitosti, kakor mestno hišo. Begovo džamijo, deželni muzej, umetno obrtno šolo itd. Ob 1. popoldne se je s posebnim dvomim v lak oni odpeljal proti Bosanskemu Brodu. 1 Ud g a rs k i car in nadškof dr. Stadler. Sarajevo, 26. avgusta. Splošno se komentira tu tale dogodek: Nadškof dr. Stadler je povabil bolgarskega kralja Ferdinanda, naj si ogleda nadškofijsko katedralo, kjer ga bo on jiozdravil in kjer bo on celebrira) mašo. To povabilo je ear odklonil, češ da nima časa, pač pa je nato prisostvoval maši pri frančiškanih, katerih očiten sovražnik je nadškof dr. Stadler. feaki Isletniki v Belgrradn. R. — Helgrad, 26. avgusta. Včeraj je Hošlo semkaj s parobrodom 60 izletnikov iz Češke pod vodstvom profesorja trgovske šole v Chrudimu Klavsa. Cehi napravijo izlet na goro A valo, potem pa v Arangjelovac. Krieanaatl eaatnlki na Turškem. R, — Cmrifrrad, 26. avgusta. Ministrski svet je sklenil, da se v bodoče v vojno akademijo sprejemajo tudi kristjan je in sicer po tem le klju- ču : izmed Grkov 8 od sto, Armencev 7 od sto, Zidov 4 od sto, Bolgarov 3 od sto, Srbov 2 od sto in Ruiuunov 1 od sto. Bolgarske vojaške vaje. R. — Belgrad, 26. avgusta. Kralj Ferdinand bolgarski je pozval Kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra na letošnje bolgarske \ ojaške vaje. Temu vabilu se bo odzval prestolonaslednik, dočim se bo kralj sam opravičil, da ne more prisostvovati vajam radi slabega zdravja. Ustavljen časopis. R. — Vilna, 26. avgusta. Proti uredniku humoristično - satiričnega tednika »Perkunas' Franu Olechno-^iezu je sodišče uvedlo kazensko preiskavo in je za čas preiskave tudi ustavilo izhajanje njegovega lista. Eksplozija bombe. Varšava, 26. avgusta. V ulici Nalevski pred hišo Zelka Goldherga je eksplodirala bomba. Eksplozija je bila tako močna, da je pretresla ves mestni oddelek, vendar pa ni napravila nobene znatne škode. Tudi ranjen ali poškodovan ni bil nihče. Kdo je bombo položil, se ne ve. Italijanski kraljevski par ostane na Cetinju. Cetinje, 26. avgusta. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena še ostaneta na Cetinju do konca jubilej-skih svečanosti, in sicer na izrecno željo kraljice Jelene, ki že 10 let ni bila doma. Ruski ear na Hesenskeni. Darmštat. 26. avgusta. Ruski car in carica prideta semkaj že prihodnji ponedeljek. Na kolodvoru ne bo nobenega oficijalnega sprejema, ker je carica baje silno bolna. Za novo rusko brodovje. Petrograd, 26. avgusta. Car Nikolaj je imenoval posebno komisijo, ki ima predložiti načrt, kako bi se najhitreje dalo obnoviti rusko vojno brodovje. Turška vojska ostane v Makedoniji. Solun, 26. avgusta. Generalisi-mus &efket Durgat paša je protestiral proti temu, da bi se v Makedoniji se nahajajoča armada odpoklicala domov. Vsled tega bo armada prezimila v Makedoniji in se je za to že vse potrebno ukrenilo. Republikansko gibanje na Portugal« skem. Pariz, 26. avgusta. Iz Lisabone poročajo, da je republikansko gibanje tako naraslo, da republikanci računajo na zmage pri prihodnjih volitvah v parlament. Republikanci zahtevajo, da mora kralj Manuel do nedelje decidirano izjaviti, ako sprejme vabilo italijanskega kralja k odkritju spomenika Viktorja Emanue-la I. v Rimu. Ako kralj to vabilo odkloni, bodo iz tega izvajali konsek-vence in nastopili z vso odločnostjo proti njemu. \ Dober tek, gospodje ministri! Se nihče ne ve, kakšen konec* bo vzela ljubljanska kriza, ki jo je vlada z nenavadno nespretnost jo ustvarila s tem, čudno loterijo igra pogosto življenje z usodami ljudi. Ona je bila natakarica, on lahkoživ uradnik, ki se ni branil utrgati cveta, ki je bohotno silil pod njegove prste. In tako se je zgodilo nekega dne, ko se je ravno pripravljal, da si utrga novo rožico na grmiču, da ga je za po ščena. ki se je je bil ž*- naveličal, prvič uprasnila- Neoporečno gotovo ni bilo njegovo življenje, sicer bi ae ne bil tako zelo ustrašil te praske. Tako se je tedaj zgodilo, da se je vjel on, ki se je vedel že toliko in tolikokrat izogniti spretno nastavljenim mrežam, in posledica tega je bila, da sta ne poročila. Kakšna čustva so bila v njegovih prsih, ko je spregovoril usodepolni »da«, o tem ni govoril nikomur, to je zaklepal globoko v svoje notranje. Tako ae je iz premerila nekdanja natakarica v gospo. župana izcimi velika pttrtaanentarna In politična afera. To pričajo vso izjave reskoga časopisja in merodajnih čeških politikov, in pa tndi izjave ao-c i je 1 uo-detuok rat ičnih časopisov. Pn tudi v i lednih strankah samih vlada nevolja, zakaj očitno je, da js vlada zopet enkrat oblastno poteptala načela konstitueijonalizma in vstvarila nevaren prejndie. Zato pa kličemo: dober tek .gospodje ministri, in glejta, kako hodate pohlepa!i to grenko juho, ki ste si jo zvarili. Strahovita blamaža! > < irazer Tagblstt« je ze včeraj vedel povedati, da je državna policija aretirala enega izmed tistih, ki so ine 17. avgusta ua predvečer cesarjevega rojstnega dne klicali »Živela Srbija' in da je nato tega izročila •MKiišeu. Včerajšnji »Slovene**« pa je k tej vesti dodal, da je dotični areto-vanec pilarski pomočnik in da je doma iz celjske okolice, ter še zraven pripomnil, da so a tem dokazana njegov a sumničenja glede »velikosrb-«*ke propagande*. Ne boino nato reagirali že danes, samo to pravimo: Le počasi, gospodu, tako na Bleiwei-sovi eesti. kakor v Kopitarjevi ulici, da se kopje ne obrne proti vam samim! Dotičnik, ki ga je baje aretiral detektiv (Serlovič iu če ga je are to Moril proti veljavnim predpisom, ker o tej aretaciji mestna policija ničesar ae ve — se imenuje Kram Potopnik m je uslužheii pri Nemcu Scnafelnerju v Bohoričevih ulicah 1* mož pa ni pri nobeni narodni organizaciji, zato lahko a popolnoma mirno vestjo trdimo, da je klerikalec, ali nemškutar, ali pa je bil čisto navaden agent - provokn-ter. Toliko za danes, podrobneje pa Inuiio o tej stvari govorili jutri. Tujci in »obsedno stanje« v Ljubljani. Neki tujec je te dni nekoliko postal pred pošto in si ogledoval promet. Tudi na njega je prišla vrsta, "la s*- je moral meni nič tebi nič odstraniti. Tujcu se je črnino zdelo, kaj »ti;, zato je vprašal nekega ini-?'i/a \/r-k takega postojanja. Ko mu ie ta vse razložil kako in kaj je v Ljubljani, se je tujec nasmehnil in rekel: > Mnogo čudnega sem že slišal in bral o neznosnih raz-merah na Kranjskimi, sedaj sem se sam prepričal. ni prijetilo živeti v Ljubljani.« Občinske volitve v Črnomlju. Občinske volitve za mesto Črnomelj še včeraj niso bile finalizirane. kajti okrajno glavarstvo, kakor tudi vlada, sporazumno s klerikalci, rešujejo volilne zadeve v prilog klerikalcem tako nepopolno in počasno, da se Strašim imenitna se je zdela sama sebi, in če je bila sama, se je nagovarjala z milosti ji va« in si slikala mamljive slike, kako se ji klanjajo vsi oni gospodje, ki jim je nosila svoje dni vrčke in četrtinke. Čutila se je tako imenitno, da se nikdar več ni hotela spomniti svojega prejšnjega stanu, sram« ati se ga je začela in rada bi ga r> • popolnoma utajila. Pa to ni šlo. Sla Ko je urejeno v življenju, da se navad* drže tako trdno. V gostilni vajena zapeljivega duha in sladkih požirkov, se temu tudi doma ni hotela odpovedati. Bog varuj, da bi kdo mislil, da se je kdaj opijanila; niti najzlobnejši jezik bi tega ne mogel trditi. Samo hudo ugajalo ji je, če je mogla sedeti doma na mehki otomani, pred seboj kozarec, med zobmi drobno cigareto in sanjati o svoji imenitnosti. Prav iz dna duše bi mogla biti zadovoljna, ko bi ne bilo nekaj malenkosti, s katerimi se ni mogla sprijazniti. Kuhati, pomivati, nositi flrva in premog, vse to so bila vprašanja, ki so ji saiemnevala soln-ono obzorje njene sreče. No, kuhala bi navsezadnje še, če prav se tudi to ne da spraviti v sklad a dostojanstvom milost I ji ve gospe. Druga opravila pa so ji mrzela tako, da se ne bo nikdar ž njimi sprijaznila. Kolik križ ima žena z možem, ki ne razume, kaj se spodobi za ženo uradnika! Zato je segala vedno in vedno po kozarcu, in ne smemo se čuditi, če je storila to katerikrat prepogosto,četu- ljudstvo zgraža in obsoja nezakonito zavlačevanje važnih zadev. Ljudstvo trpi v sled nepopolnega odbora ogromno škodo — v Črnomlju vlada anarhija,* kar so bode v najkrajšem času talen kruto maščevalo nad gotovo osobo, da bode joj in polom! Prod kratkim js ukazalo okrajno glavarstvo, da se ima tekom osmih dni izvršiti po S 29 volilnega reda nadomestna volitev; tema se je črnomaljski vzorni župan Matija Skubic uprl in vložil rekurz na deželno vlado, katerega mu je napravil slavnoznani odvetnik, glasoviti prnvdar dr. Šturm. Radovedni smo, ali bode deželna vlada odbila rekurz vsled pomanjkanja podpisov onih odbornikov, ki imajo največ glasov za izvoljenimi, ker je vlada svojca* enak rekurz odbila ravno iz enakega vzroka; sedaj pa je župan rekurz sam podpisal — ali pa druga imena fabricirah Vlado pa opozarjamo na objektivnost in na obstoječe zakone — ker bode sicer Vihar - vihar izzval. Zopet prepovedan shod. Hnoči bi se imel vršiti v Narodnem domu železničarski socijalno-deiiiokratičui shod, katerega je bila vlada pretekli ponedeljek prepovedala. Slavna kranjska deželna vlada je pa tudi za snoči sklieani shod pre-|n»edala. Čudno, da se Ljubljančani "ploh smejo i k »kaza t i se na cesti! »Skalaš« jo je skupil. V metropoli ob zeleni Krki skli-eal je »Mladin« zaupnike narodno-napredne stranke. Razložil jim je namen svojemu |>ohodu so ga vprašali ]*> legitimaciji, na farba I jih je. da ga je |m»lal načelnik stranke gospod Ivan Hribar sam. Ker mu ni hotel tega nihče verjeti, dejal je. misleč to bo imponiralo — jaz sem ustanovitelj »Skale* . Vstal pa je nato mož velikan, ne le po osebi, marveč tudi po duhu, in odgovoril: »In na tej skali, ne bo zidal Peter svoje cerkve« — ter odšel, za njim tudi drugi zaupniki. Tableau! Ostala je Skala sama nemo štrleč pred se, kakor da bi jo kdo popari 1 in počasi se je še le-ta zvalila iz sicer prijaznega, toda >debut«-u »Skalaša« zelo neprijetnega lokala. — So še ljudje na svetu, ki poznajo disciplino v narodni - napredni stranki in se ne vse-riejo na limanice domišljavih skalnatih reševalcev slovenskega naroda. Št. Iljski dom. Piše se nam iz Slov. Goric: Naš narodni- dom v St. IIju v Slov. Go-rieah otvori 1 se bode dne 8. sept. t. 1. ter se tozadevna vabila že razpošiljajo. Iz le-teh se poučimo, da bode vsa prireditev povsem strankarska t. j. klerikalno izzivajoča. Najprej se vrše večeruice in po teh otvoritev. Slavnostni govor bode imel predsed- di se upijanil v dobesednem pomenu ni nikoli, ker bi to že nežni želod ček ne trind. Malo je tedaj manjkalo do njene popolne zadovoijnosti, in to malo se da povedati z eno samo besedo, želela si je služkinjo, in to seveda samo za začetek, pozneje bi bilo treba najeti še kuharico in morda še sobarico. Njen mož pa teh sanj svoje ;>oro-čenke ni razumel. Vrag vedi, ali jih ni mogel ali jih ni maral razumeti. Skratka, njene sanje so kalile njegovo zadovoljnost. Burni prizori so se odigravali že takoj v prvem mesecu njih zakonskega življenja v najsvetejšem. Tekle so solze zaradi ideala, zaradi postrežnice, padle so trde besede, a vse ni izdalo nič. Slabotno je človeško srce, da hrepeni po onem, kar mu je odrečeno. Enkrat zaželje-nega ne iztrgaš tako izlahka iz duše. Kako bi se bila mogla odreči ona svoji srčni želji, ko bi je bila le-ta tako globoko ukoreninjena in ko je temeljila na važnosti in na ugledu, ki ga je vživel on po svojem poklicu. In tekle so zopet solze, in pedale so zo-y>et trpke besede; grenko je življenje, polno krute krivice. O Heba, kako si mogla tako udariti svojo služabnico! Od dne do dne je raslo njeno hrepenenje, od dne do dne pa je rase i tudi njegov odpor. Besede niso zalegle več, solze so tekle v neusahljivih potokih. Zlo vol jen je zapuščal gospodar svoj dom in nerad se je vračal, saj ga je spremil jok in stok do stopnic, kadar je odhejel.in jok in stok ga je po- nik ljubljanske »Stražea-tentirane device. Da je imela tudi predpisani škapulir, se razume samo ob sebi. Gostilničarki je brhko dekle, ki je bila vrhu tega videti prav pametna in pobožna, prav ugajala in sprejela jo je brez vsakega obotavljanja v svojo službo. In devičica je nastopila svojo službo. Svetinjica. znak svetega devištva, ^e je lesketa- zd ravljal, če se je vrnil. Tako rodi eno zlo sto drugih. Ze niso tekle več solze edino zaradi neizpolnjenih želja. »Joj mene«, je ječala zapuščena na otomani, »joj mene. zapuščena sem, pozablja me. naveličan je!«, in iztegnila je roko in izpila kozarec ua dušek. Solze in trpke besede in očitanje je bilo na dnevnem redu. In tako se je zgodilo nekega večera, da je vzdignil on v svoji jezi roko. To bo izdalo, če drugo ne; — iskrečih oči je stala pred njim, ustni so se ji tresle v neznanski jezi, penila se je togote in sovražno so se ji svetlikali zobje. »Tdari. če se upaš«, je siknila, — že se mu je vračala zavest, že je omahnila roka, — »udari, strahopetnež!« Takrat pa ga je streslo, skočil je, zagrabil in tresel, in i>est je padala po njenem obrazu. — Ta dan je zatem-nela luč zadovoljstva za vselej. — Odsihdob ni bilo več dneva, ko bi se ne bili odigravali podobni prizori. Ona pa je hodila po trgu in pravila vsakemu svoje gorje, pravila vsakemu o njegovi sirovosti. Glas je hodil že zdavna od hiše do hiše o njunih prepirih, zdaj je dobila ljudska govorica tudi še vidne dokaze. Crno podpluto njene lice je svedocilo o njih zakonski ljubezni. In kjer si videl stati gručo žena na cesti, nisi se motil, če si slutil njo med njimi. Vsa v ognju, z jokavim glasom je hitela pripovedovat milostljiva delavkam in kmeticam, deklam in natakaricam o svoji nesreči. (Dalje prihodnj i£ la na vratu, da je bilo veselje. Prihajali ao gostje in jeli po svoji navadi uganjati sale in dovtipe. V sveti jezi se ji je takrat za lesketalo oko ia ogorčeno jim je u kasala, da naj svoje šale opuste, ali pa zapuste gostilno. Pa prišla je noč. črna temna noč. 1 »ostje so odšli. Gospodinja je šla zapirat vrata in poklicala je natakarico. Toda ni je bilo nikjer. Sli so v njeno sobico, posteljca je bila prazna, samo ob postelji je samo ležala svetinjica. vsa črna in umazana, in škaimlir tudi. In iskali so golohičico. dokler je niso našli. A kje so jo našli devičieof V sobi lepega gospoda v tanki srajčiei. T«sla Marijina dcvi-čica« še tudi redaj nosi svetlo svet i-ojieo . . . Kaj je zaplemba? iz tllvja v Ameriki smo prejeli to-le pismo, ki ga radi zanimivosti pri«»bču jeiuo: Pismo se glasi: i Vajeni gospod urednik! Večkrat čitam v časopisih, ki jih po pošti dobivam iz Ljubljane: »Po zapleni bi druga izdaja«. Ta beseda zaplenjeno« je meni zelo tuja. Zatorej, gospod uradnik, prosim, bodite tako prijazni, pojasnite mi. kaj je to: »zaplenjeno^! Kaj pomeni beseda zaplemba ! Tukaj v Ameriki v slovenskem časopisju ni čitati zaplenjeno«, zatorej tudi ne vem. kaj bi ta beseda označevala. Ko sem še živel na Slovenskem, nisem čital časopisov, pač pa sem imel edino v rokah klerikalni katekizem. Naj ga vrag vzame! Ce bi dobival takrat časopise in čital knjige, bi mi morda sedaj ne bilo treba vpraševati, kaj pomeni besed n zaplenjeno S slovenskim pozdravom! John Težak, ameriški državljan. Dober tovariš. Včeraj popoldr- *ta na L Vsa rja Jožefa trgu čakala na delo k osen Ivan Skubic in Jožef Zupančič. Ker ni bilo nikogar, ki bi ju bil vzel » seboj, sta šla pit. Ko -ta čutila, da ga imata že dovolj. -* j» »*r«»vi»rila, da gresta na Grad. Rečeno, storjeno. Ko prideta na vrh, se je Skubic vlegel v travo. Zupančič pa je obledel na klopi. Ko je Zupančič opazil. «la Skubi-cu oči že »skupaj lezejo«, ga je opsv 7oril. da je najbolje, da mu da denar spraviti, kar je ta tudi storil, potem pa sladko zasmrčal. K.» se je Skubic pozneje prebudil, ni bilo Zupančiča, ne kose. a tudi denarnica s 7 K ie šla rakom ž vizira t. Kdo ve kaj? V Zagorju ob Savi je izginil pred 14 dnevi slaboumni posestnik Fklvard Križaj, star 67 let. Oblečen je bil v siv obnošen suknjič in modre hlače ter črni klobuk. Ako se ga kje izsledi, naj se blagovoil sporočiti sinu Francetu Križaju v Zagorju ob Savi. Razne stvari. * Radi nosečnosti. V občini Hau-ris blizu Solnograda ^> našli v ne kem potoku nedavno zginulo o>kle Marijo Granegger mrtvo. Xa glavi je imela več težkih poškodb, povzročenih najbrž s kamnom. Pri raztele-senjn se je dognalo, da je bila umor« jenka noseča. Policijski nadzornik — tat. Sa. pariški polieijski urad so pripeljali neko žensko, pri kateri s,, ^* :*>javili znaki blaznosti. Ko so jo preiskali, so našli pri njej 31.tifjo t ran ko v. Pri odhodu je pa pogrešila '*j00 frankov. Dognali so. da si je policijski nadzornik Robert prilastil ta denar. Na to «u> ga aretirali. * Kongres transportnih delavcev v K odan jo. V Kodanju se vrši kon-jr» - transportnih delavcev, katerega se udeležuje 400 delegatov, ki za -topajo 150.000 transportnih delavcev, MuMO pristanek i h delavcev, 27.000 kurjsčev in mornarjev ter i ISjOOO železniških delaveev. »kupaj 7 delavcev. * Evropejea ubili v Maroka. Iz Maroka je došla vest, da so tam našli truplo nekega Kvropejea. Spoznali so v mrtvem inženirja Lu- ttft z lifrrske^ra- A vatro-ogvsko po--lmništvo v Maroku je tadcoj napravilo fiotr^bn^ korake, da dosene. kako je Luatig umrl, ker ae splošno sodi, da je bil umorjen od domačinov in sicer iz sovraštva do tujcev. brovnika poročajo: V Igalu pri Kr-oegnovi v Boki kotorski ima vajs ena baterija ondotne gorske artileri-js. N orodni k Oso Boobtn js mvoser zahteval svoj službeni revolver ter as z njim odstranil. Kmalu nato so T bližini zaslišali strel ter našli narednika ustreljenega. Ronbin bi se moral po manevrih vrniti domov. Vojaška oblast je uvedla preiskavo. * Kadi naša ljenja veti raso t vs je bil te dni v Gradcu obsojen Ivan Nestl na eno leto ječe. * Maščevanje moža. Ko je prišla ločena žena delavca Haerdtla iz Mosta na kolodvor v Zgornjem Litvino-\ u na 1'eškem, jo je njen mož na.pa-Oel. Haerdtl je štirikrat na njo ustrelil ter jo težko ranil. Haerdtl je hotel svojo ženo pregovoriti, tla naj zopet z njim živi, kar je pa ta odkkrnila. Izročili so ga deželnemu Mlincu. * Skrivnostna smrt. V reki M are h blizu mesta Stillfried na Nižjem Avstrijskem je te dni učil nek mož svojti ženo plavanja. Žena je zabredla v nekoliko globokejšo votlo, in ker še ni znala plavati, je utonila, ne tla bi jo uiož skušal rešiti. Proti aaoiu se je uvedla sodnijska preiskava. 9 Samomor fiškala V T ineš-varju se je pred očmi svoje žene ustrelil erarični f iskal dr. Milan Jankovič. Imel je vsakovrstne pasi-,»«»!!«• in ko je doto svoje žene zapravil, bi se moral ločiti. Karlovški patrijarh je por»rt*do\al, «la je lobil »vno službo fiškala, t«sla oVdiodki :ou uk» zadoščali. Koparski umor. Iz Sarajeva fMiročajo: Trije srbski kmetje s<> napadli boiratega |H»sestnika Smajlo-viea. k:iTt-rt-iii ^.. vedeli. da ima mnogo denarja pri sebi. ter ga začeli kaimiati. Nesret*nika so najprvo s kamni na tla pobili, ua kar so ga vrgli v vodo, od koder so ga izvlekli ljudje, ki so slučajno prišli mimo. Prebijali so ga v bolnico. Njegovo stanje je brezupno. Njeirova mati ponija 10.000 kron tistemu, ki ji reši njenega m na. * Spijoni. \" Cernovieah so prijeli dva tujca, ki sta prišla iz Rusije. Kden se je v hotelu zglasil kot 1'Tzer-baszewski. gimnazijski ravnatelj, drufri k«»t Babiak, sluga nekega cct-1 venega muzeja. Orožništvu se je iidel nastopanje teh dveh tujcev sumljivo, \ ^led česar ju je aretiralo. Pri hišni preiskavi so konfiscirali "de-ežno kotcsjm»udenco, kakor številne dokumente in fotografije, i/, katerih je baje razvidno, da sta spijo na. ki šnijonirata za rusko državo. Enketa za saniranje financ obrtno-nadaljevalnih šol na Kranjskem. Deželni odbor je sklical interesente obrtno - nadaljevalnih šol na Kranjskem k skupni seji na dan 25. avgusta, ob 3. popoldne v deželni dvorec. Vabilu se je odzvalo okrog :kj udeležei v, med tenu smo opazili poleg za »pnika deželnega odbora profesorja irca, ki je tudi zborovanje vodil. udi zastopnika deželne vlade dr. I .tksmarerja, oba nadzornika obrtn<» nadaljevalnih šol. namreč ravnatelja Iv. Sobica in profesorja Vesela, zastopnika trgovske zbornice ptidpredsednika Kregarja, dr. Mnrnika, dr. Windischerja, predsednika zveze obrtnih zadrug Fran-chettija in druge. — Odbornik Jare poudarja v svojem pozdravnem nagovoru, da je danes na Kranjskem okrog 19 obrtno - nadaljevalnih šol, ki se imajo v večini boriti s finančnimi tež kočam i. Omenja, da znaša primanjkljaj iz leta 1900 nad 7000 K. Država je prispevala v letu 1900 okroglo 23.000 K.dežela 12.000 K,po-samezni faktorji, kakor občine in druge korporacije 1600 K, trgovska zbornica 3000 K. — Ako se pa primerja letošnje proračune, je razvidno, da znašajo vse potrebščine okrog 08.000 K, ki se deloma pokrije z dohodki 51.000 K. tako. da. znaša faktični primanjkljaj 17.000 K. ako se prišteje še primanjkljaj is lota 1900 v znesku 7000 K, so ianajo boriti potem odbori obrtno nadaljevalnih šol z lepim primanjkljajem 24.000 K. Iz togo je ranvidno, da je treba tn potrebno korake storiti, da se te nezdravo razmere izravnajo in namen tega shoda je danes. Vladni zastopnik dr. Prazmarer poudarja, da pozdravlja shod v imenu naučne nprave, poudarja, da ima vlada vezano »maršruto« po postavi iz leta 1883. Za leto 1910 je država dovolila znesek 25.875 K, to je tretjino vseh stroškov, ki znašajo skupno 53.685 K. Profesor Vesel omenja, da je pred kratkim zborovala enketa nadzornikov obrtno - nadaljevalnih šol in da je sprejela te - le normalije: Vodstvo 200 K, učiteljske plače ostanejo po zadnjem ministrskem ukazu, kurjava letno za razred 20 K, svečava letno 40 K, snaženje letno 40 K, učila 50 K. pisarniške potrebe 40 K, a risarske potrebe 3 K 50 vin. za vsakega učenca. Ravnatelj Šubic omenja, da je glavna krivda vseh teh nedostatkov, ki jih je omenjal predsednik Jarc v prvi vrsti to, da nimajo odločilni faktorji pri posameznih šolskih odborih preliminarov v evidenci. Omenja, da prispevajo premalo v to svr-ho občine in trgovska zbornica. Dobro bi bilo, da pritisne deželni odbor na posamezne občine, da naj prispevajo več. Kakor posebnost omenja, da ne prispeva oličina Št. Vid nad Ljubljano, kjer je največ učencev v tamkajšnji obrtno -nadaljevalni šoli niti vinarja. Nadučitelj M a tujec, Vrhnika, priporoča, da se predpiše ]posamezni m mojstrom, da plačujejo gotove prispevke. Ravnatelj Breznik se zavzema zato, da naj dajo one občine več, ki ne plačujejo doneskov. I. Kregar dvomi, da bi trgovska zltornica kaj več prispevala. Dr. M urnik opravičuje trgovsko zbornico, češ, da prispeva dovolj pri sedanji dokladi 5%, kajti koroška zbornica prispeva znesek 4200 K za 38 trgovsko - nadaljevalnih šol, a bogata budjeviška trgovska zbornica daje za vsak razred obrtno - nadaljevalnih šol 80 K. Zupan L#ence pristavlja, da naj se obdači okrajne zastope, čemur se pridružita pozneje še I. Šega in Šest. Franchetti poudarja, da bi bilo dobro, če bi se oziralo bolj na trgovski) izobraziš) in da bi tu lahko mnogo več prispevale posamezne trgovske in obrtne zadruge in slični faktorji. V specijalni debati je mnogo besedi povzročilo mnenje Matajca. da se osnuj v Ljubljani nekaka centrala, ki naj vodi vse denarno poslovanje, to je, v prvi vrsti plače in druge izdatke. Toplo podpre ta predlog ravnatelj Šubic, češ, s to ustanovo nastane redno poslovanje. Zupan Len če ima pomisleke proti tej centrali, ker bi se potem posamezni prispevajoči faktorji uprli takemu poslovanju ter odtegnili svoj oholus obrtno - nadaljevalni šoli. S tem je bilo nekako končano to sklicano posvetovanje. Do kakega končnega gotovega uspeha ni prišlo, ker se niso dali posamezni predlogi niti na glasovanje, niti se ni o njih definitivno sklepalo. — Bile so pač izrečene premnoge želje — uspeh leži v bodočnosti. — Sklepno omenja predsednik Jarc, da bi bilo dobro, ko bi se ustanovil nekak odsek za reformo obrtno - nadaljevalnih šol. — Kdo ga bo volil in kdo bo poklican v ta odsek, pokaže — čas. NajnovejSc vesli. Socijalnniemokratska zmaga aa Saksonskem. Drazdane, 26. avgusta. V XX. sa k Minskem okraju je bil v parlament izvoljen socijalni demokrat (vohrke. V tem okraju je bil preje poslanec antisemit. Pri teh volitvah je dobil antisemit 4000, socijalist pa 13.000 glasov. AnarMataka marata. Ols—e, 26. avgusta. »Pomor« poroča, da so oblasti prišle na sled tajni aaarhistski zaroti. Med u metalnim ognjem — bombe. Bllbao, 26. avgusta. Tu so zažigali u metalu i ogenj. Med raketami so bile pomešane tndi bombe, ki so eksplodirale. Ubita je bila ena oseba, 8 pa težko ranjenih. Boj med Utori in redarji. Praga, 26. avgusta. V Zabechli-cah se je vnel boj med policijo in dvema tatovoma. Tata sta na redarje streljala. Kasneje se jih je posrečilo prijeti. Domneva se, da je eden izmed njih morilec redarja Bartoška. Samomor vojaka. Celovec, 26. avgusta. Na predelj-ski trdnjavi je narednik Alojzij Gen-sir izvršil samomor na ta način, da je vzel v usta dinamit no patrono in jo zažgal. Dinamit ga je raztrgal na drobne kosce. Vzrok samomoru so baje slabe gmotne razmere. Kakršen oče, taksen sin. Berolin, 26. avgusta. Nemško-nacijonalni govor, ki ga je imel prestolonaslednik v Konigsbergu, se prav različno komentira. »Berliner Tagblatt« pravi, da je prestolonaslednik samo kopiral vsenemške kri-čače v Avstriji a la Wolf, francoski listi pa naglašajo, da je prestolonaslednik govoril v pangermanskem smislu tako pač, kakor so ga naučili in kakor so ga vzgojili Za kratek čas. Prijateljica: Ves kaj je rekla Olga, ko te je videla v žalni obleki? Da ti črna barva slabo pri-stoja. Vdova: Larifari! Ona me le zavida, da sem vdova. Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemšek. Borzna poročila. Dunaj, 26. avgusta. Borza je trpela nekoliko pod vtisom neugodnih poročil iz New Yorka in vsled vesti o razširjajoči se koleri, vendar pa so ugodne domače tržne razmere obdržale včeraj dobro tendenco. Ogrske k redi tke. akcije Landerbanke, Alpin-ke, akcije državnih železnic. Avstrija akcije in delnice Škodovih tova-ren so se zlasti zahtevale in so tudi na kiirzu pridobile. Rentni trg je bil neizpremenjen. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani". Urada! kani daaajske aarze 25. avgusta 1910. aSsfoftsooJ sssiell. Denarni B!i* oni 4 , majeva renta .... 1 93-60 98K0 4 2 « srebrna renta .... 1 9740 97 60 4* • avstr. kronska renta . . 93 55 9375 4 ogr. „ . . 91-85 92 05 4 kranjsko deželno posojilo 95 25 , 96 25 4% ko. češke dež. banke . 94— 95 — Srečke iz 1. 1860 1, ... 230-— 236-— 324— 329 50 „ ttske...... 15550 161 50 zemeljske L izdaje 299 90 305 90 280* 10 286 10 m ogrske hipotečne . . 249*— . 255— „ dan. komunalne . . 529-- 539 „ avstr. kreditne . . . 521-75 531 75 M ljubljanske .... 83 - 89- m avstr. rdeč. križa . . 62-75 66 75 r» ^JJ1 • »» t* • 38 — 42 — „ bazilika..... 29-— 33 — a. tmrmkc...... 255 50 256-50 Ljubljanske kreditne banke . 440-50 442 50 Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . 663 25 664-25 547- 548 — Južne železnice..... 112-75 113 75 Državne železnice .... 746-25 1 747-25 Alptae-Montan..... 746 50 747 50 češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke. . . . 253 — 258 — 266 — 267— Cekini ... 11 37 11-40 Marke........ 117 40 t 117-60 9542» 95-57* Lire.........1 94-60 94.85 RmoiJI...... .1 25375 254 75 Ž itn« otne v S udimpeAti. Dne 25. avgusta 1910. Toessl aw Pšenica sa oktober 1910. . za 50 kg 9*82 Menica za april 1911 ... za 50 kg 10-08 Rž ta oktober 1910 . . . aa 50 kg 732 Koruza za avgust 1910 . . za 50 kg 575 Koruza mm saj 1911 ... mm 90 kg 5*74 Oves mm oktober 1910. . . za 50 kg.7*69 [ftktlf Neizpimoienjeno. Jpn-Mi m i im~ Mi mrtvi* tilmrn^niia Sprtima vloge aa knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do orne dviga po 4' ; rentnt davek plačuje zadruga sama - Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico — Soje niaijila na oajra^Učnetse načine — asaoossanm aaoa^aoaaloa t zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne paptiit. srečke itd Nakazila v Ameriko — nfcsoatiii trgovske menice — Presarnaje vnovCenje nenic, nakaznic, dokumentov rtd na vsa to- in inozemska tržtsča — Izdaja nakaznice. Il Vsa pojasnila se doke bodisi ast OTiiM «1 Tal Ia tli 10 ri J. ilL ril Mi posojilnica 23 LjsblUud u tajski cesti it. IS je imela koncem leta 1W denarnega prometa.......a nttV, • 14V1M-JJ upravnega premoženja......... obrestuje hranilne vloge po 4 VI* brez ttaitga odbitka rsiitfitfa iatha, kalseaga ada •aaia so vlostvika. Sprejema ta«! *10f a aa taste« ratma ▼ iftfi a metom In lik okrastaje ad tfaa vl#f a 4m * Stanje hranilnih vlog nad...............■ Posojajo no soanlflseo oo S • a I1 / mm »mortlsatelje oN po po S bros amortizacije | na menico pO) a „• Posojitaica sprejema tadi vsak dragi satrt glede asssrtizevaiija dolga. U RADII URE: vsak daa ad 8. 12. ia ad 3. —4. lavaa atenselj in prauika*. Telefon št. IgS. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ^ Usojatn si si jadao opozoriti, da sem prevzel 0 J£ * im odadn Jm ttae' SHimb z»amalnice. * S asjoenojsi zavod no kontinentu. 34 Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulaotno vsakovrstna posojila in kredite s X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx kakor : trgovske, stavbne, hipotekarae, uradoiske in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1, nadstr. X S X X X X JJajrečja, najvarnejša slovenska hranilnica | i ■ Mestna kniiliiu ljubljanska v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 918 unVilijOllOV K, obstoječe vloge nad 38 aalliJeaeT K, a rezervni zaklad nad 1 nailijoa kroa. Vsaka lSfjafca vloženega denar;a je ■•■•gOvil ker je pri tej hranilnici ilkljataaa vaaka ipekolacija s tem denarjem. Vloge se obr> *-jjejo po g Dr*z vsakega odbitka. Ima vpeljane slensaeće hranilnike m kreditno društvo. i Posoja na posestva po 5' ,, obresti in proti odplačilu po najmanj na leto. x LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuami Stritarjeva ulica štev Promese zemljiških srečk k W¥ 5*50 žrebanju 5. septembra t. I« po *™ *a ww u —n-r 2. k 1 m tiskih srečk t. I. po - K 8 3E Dolžnost vsakega Slovenca je. da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, sli ps proti požaru le pri slovanski banki „SLAVIJI*. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsega. a jomno je največji stovaaski lite banka zavod v Avstriji. v Prani ».t. Banka Banka Banka .SLsvTJI SLAVLJA ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje Življenja. razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. razdeljuje ves Cisti dobiček svojim članom. #| Bm ia** je res slsvaaska zavarovalnica z vse- aMslf MH skozi slovansko - narodno upravo. MU JUMJf gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. ta mk trn trn nfc mM m tata junr i Wm Slovenci! Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!* Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polja! Ne podeenjujmo se! Bodimo odloča i, mlač-nost. obzirnost in nedoslednost, ki se čim haje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tajega jarma ! A. ZABKAR, v =© ŽelezoUTaraa, Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spada joči h predmetov: a t roje v, ariprav ia mline m žage, sa enter a a Frana. C i S-tu rti i fie za vsak padec in množino ▼ode, kakor tudi trettenoiieij za vsako industrijo Izdelujem rudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega Z>leza, in sicer k rile, kotle, peti, kftapi, elefcre, ia u sin k e ia nresto itd.; dalje najrazno-trstnejše želez ae keaetrankeije, kakor stresne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa etavkiaeka m kiji ni6araka stola l ielezne ograje okna, strelovode m štedilnike, žično pletenino za ograje Trtom, pašnikom, travnikom itd Načrti in proračuni na Dunajska cesta štev. 42. | 84 4202 52