Leto mi, štev, 73
Ljubljana, torek 30. marca 1926
Poštnina pavšaUrand.	Свиа 2 BsU
Izhaja ob 4. zjutraj. =з
Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5Л. Telefon štev. 72, ponoči tud1 štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniStvo: Ljubljana, Prešernov»
uHca št. 54. — Telefon št 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št- 4. — Telefon št. 491
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poitnem ček. zavodu : Ljub« Jana št. 11.84s - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.141»
Ljubljana, 29. marca. V nedeljo se je vršilo v Ljubljani pomembno zborovanje. Na zboru delegatov NSSZ in SDU sta si ti dve organi-aciji DOd imenom «Narodno strokovna zveza» ustanovili kooperativo, ki bo ,dsiej vodila skupno vsako akcijo včlanjenih organizacij.
Z ustanovitvijo NSZ je napravilo narodno delavstvo velik korak naprej. Skupno vodstvo vseh njegovih strokov-:;ih organizacij pomenja ustvaritev enotne krepko pojačene fronte, ki bo -^osobna za dalekosežnejše akcije v pri-i »k slovenskemu delavcu. Narodno delavstvo ie uvidelo, da ga cepkarstvo in : olitično razdvajanje ne vodi do uspeha. Poiskalo si je zato pot koncentracije v strokovnem gibanju.
Nova strokovna zveza osvaja v borbi za gospodarsko povzdigo svojega članstva in za dosego gospodarske demokracije načelo narodnosti. Našemu narodu je prinesel svetovni mir politično samostojnost, ž njo pa še nikakor r s L dosežena gospodarska emancipacija od politično in gospodarsko močnejših narodov. V tem pogledu nas čaka še težak boj, ki gre paralelno z bojem za gospodarsko enakopravnost, gospodarski demokratizem v sebi samem. Kot vzor narodnega delavskega gibanja naj služi novi strokovni zvezi češka na-! odno-strokovna organizacija «Češka obec delnicka», ki šteje preko pol mili-ioua članov, ki ima največ zaslug, da 4j usmerjena češkoslovaška socijalna zakonodaja tako, da je ČSR ena izmed i>cijalno-najnaprednejših držav. Strokovne organizacije našega narodnega delavstva zavračajo materialistično naziranje socijaldemokratskega in komunističnega delavstva, prav tako pa nJklanjajo tudi krščanski socijalizem. i;i služi le političnim ambicijam internacionalnega klerikalizma in je pri nas uprav slepo orodje v rokah politikujoče duhovščine.
Orjaški boj za življenjski obstoj in kulturni razmah mora biti prožet zaupanja v zmago etičnega evangelija o enakosti in bratstvu, ker s surovim ma-teriializmom boj slabejšega proti močnejšemu ne more biti nikdar končan, ker v neskončnem vrvenju le zamenja iabejši ulogo z močnejšim. Na mesto belega carja stopi rdeči car in mesto sedanjega kapitalista bo izkoriščal bodoči imejitelj sile.
Marksov internacijonalizem v zvezi l »zgodovinsko nujnostjo« je pa tem bolj opasen za naš narod, ker on brezobzirno zahteva zanik našega rodu. Ju-K oslov en i naj postanemo po Marksu žrtev »absorbicijske tendence« Nem-cev, ki bo svoj proces zaključila, ko Kcrmanizacija dospe do vrhunca.
Sreča je, da je naše delavstvo vendarle uvidelo, da revolucionarno sanja-renje, brezglavost in brezsmiselnost m-ternacijortairaih voditeljev, pa naj so ti od rdeče ali od črne fronte, našemu delavskemu pokretu samo neizmerno škoduje. Osem let bo že kmalu, odkar obstoja Jugoslavija. In kakšno ulogo je igralo v tem času delavstvo? Komu je prišlo prav, da so ogromne delavske množice bile mrtve, ali pa da so podpirale le one, ki so samo razdirali in uničevali? Kdo se je smejal, ko so se ~ied seboj prepirali in blatili delavski voditelji, ž njimi pa so se tepli tudi delavci?
Skrajni čas je, da se tudi delavstvo začne zavedati svojih stanovskih dolžnosti, da se prilagodi realnim razmeram v naši državi ter se obrne k pozitivnemu dehi pod zastavo »Narodno strokovne zveze«. Samo tako ie mo-coče. da se naše delavstvo reši usodnega kaosa, v katerega so ga pognali brezvestni demagogi.
Nova radičevska partizanska in korupcijska uvedba
Beograd, 29. marca p. Na zahtevo radičevcev je bil sprejet v finančni zakon k čl. 75 amamdman, ki določa:
Tekom prihodnjih štirih let se smejo imenovati za velike župane tudi osebe svobodnih poklicev, pri čemer se jim morejo šteti v državno službo tudi leta v svobodnem poklicu, največ pa 10 let To velja tudi za one velike župane, ki bodo 1. aprila v državni službi.
Ta izprememiba je vnesena na zahtevo radičevcev, ki upajo spraviti na razna mesta velikih županov svoje partizane. Ta določba je v polnem nasprot-stvu z odredbami zakona o obči upravi in principov depolitizacije uprave, o kateri so baš radičevci najbolj kričali. Stvarno je seveda popolnoma neutemeljena, ker imamo dovolj uradnikov s potrebno kvalifikacijo. Tako se na eni strani reducira, na drugi strani pa odpirajo vrata na stežaj partizanstvu v najobčutnejšo panogo državne uprave.
Ogromen požar
Varšava, 29. marca. s. V Pinsku so zgore» (e obsežne delavnice in skladišča poljske vojne mornarice. Skoda znaša več milijonov zlatov. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Danes bo Narodna skupščina odgodena?
Pašič hoče dobiti na času, da obračuna z nasprotniki. — Načrt o rekonstrukciji vlade. — Brezuspešno posredovanje Ace Stano-jeviča. — Proračunska bilanca politike g. Radiča.
Beograd, 29. marca p. Narodna skupščina je tako zaposlena z debato o proračunu, da so morala vsa druga vprašanja zaenkrat stopiti v ozadje. Splošno so uvedeni, da je sedanje politično zatišje le začasno. Ko bo proračun pod streho, pride do novega obravnavanja v radikalsekm klubu in sploh v vsej radilcalski stranki.
Kakor se danes z vso gotovostjo trdi, bo Narodna skupščina takoj po sprejetju proračuna, najbrž že Jutri odgodena za daljšo dobo ln sicer verjetno do 10. maja. Kakor znano je Radič še nedavno javno razglasa, da bo skupščina, izvzemški kratek velikonočni odmor, stalno zasedala. Tudi te Radičeve izjave so bile le prazne besede, vladlna večina nima niti volje niti sposobnosti za delo in je zadovoljna da jo Pašič pošlje na počitnice. Pašič namerava dobo odgoditve porabiti za to, da se razračuna s svojimi nasprotniki, kar namerava izvesti predvsem poto'm rekonstrukcije kabineta iz katerega bl iztisnil predvsem prijatelje Lju be Jovanoviča. Seveda bi ta solucija bila le provizorična, кет bi ostala na ta način vsa druga akutna vprašanja nerešena. Izgleda pa, da ima g.f^ašič zaenkrat gla? no žel jo, da ostane n£"krmflii do ■ proslav ; svoje osemdesetletnice b. -krat jr RR pač precej sigurna.
Misija Ace Stanojeviča ni uspela poleg vse nade, ki so jo stavili vanj. G. Stanojevič je imel več konferenc sr Pašičem in s člani obeh skupin radikalske'	, a značil-
no je, da se z Ljubo"'	t'ôftï sploh ni
sestal. Včerajšnji ' л '/objavlja intervju z Aco Stanojevičen", fi-'katerega se lahko
sklepa, da je stari radikalski prvak odloč no proti Ljubi Jovanoviču. Dobojevanje spo ra med Pašičem in Jovanovičem je tre-notno ustavljeno do izglasovanja proračuna, nekateri iz radikalnih krogov trdijo celo da na obeh straneh pritiskajo, da bi se po-mečkala cela afera posebno pa afera Rade Pašiča. Res je zadnja dva dni javna polemika med Rado Pašičem in Dragišo Sto-jadmovičem precej p.jfehala.
Proračunska deba'.a bo jutri dopoldne končana. Govorili bodo le še 3 ali 4 poslan* ci. Boj za naknadne kredite odn. amandma* ne je končal s popolno zmago finančnega ministra. Vladna večina je seveda odbila vse še tako potrebne in pametne predloge opo* zicije in v proračunu se sedaj nahajajo mno ge, naravnost goTOstasne neverjetnosti. Ta« ko so n. pr. krediti za obrt. šolstvo v Sloves niji tako reducirani, da bodo morale neka» tere take šole sredi leta prenehati, za pri» hodnjo zimo pa ostanejo skoraj vse — brez kuriva! Edini obliž za odklonjene zahteve vladinih poslancev je pristanek finančnega ministrstva, da se s 1. majem zniša cena so* li za pol dinarja pri kg in pa obljuba, da bo pozneje iz rezervnih kreditov dal na razpo* lago 6 milijonov Din za ceste v Bosni.
Opozicija smatra, da s takim proraču» nom, kakršen je sedaj, redno državno go» spodarstvo ne bo mogoče. Nepotrebni iz» datki so se ogromno povišali, potrebni re» ducirali. Proračun je pravo ubožno spričo valo za politiko radičevcev, katerih udelež» ba na vladi je razmere v državi znatno po» slabšala in dala radikalom proste roke, da delajo, kar hočejo.
Debata o finančnem zakonu
Ostri govori poslancev SDS. — «Vlada naj pazi, kaj dela! Seje
veter, a žela bo vihar.»
Beograd, 29. marca, r. Narodna skupščina je danes vzela v razpravo kot zadnje poglavje proračunske debate finančni zakon. Kritika je bila zelo živahna. Govorili so najprej musliman dr. Hrasnica, klerikalec dr. Gosar in davidovičevec dr. Kumanudi, ki je ostro kritiziral, da poedine določbe finančnega zakona jemljejo skupščini zakonodajno moč, gazijo ustavna načela, odobravajo tajne odloke ministrov in ustvarjajo nova uradniška mesta.
Prosvetni minister Stjepan Radič je odgovarjal dr. Oosarju in zameril opoziciji, ker mu očita, da otvarja shode s «Hvaljen Isus». Saj jih vendar Anglo-sasi začenjajo celo z molitvijo! (Posl. Vilder: «Stipa je celo Kristusa napravil za republikanca!») Radiču je zopet odgovarjal dr. Oosar, nakar je dobil besedo samostojni demokrat Demetroviic, ki je ugotovil, da finančni minister popolnoma bagatelizira dosedanjo proračunsko debato. Proračunska razprava se je sploh začela z mistifikacijo finančnega ministra, ki proračuna ni predložtf v zakonitem roku. Štednja, kakor jo je vršila večina, je navaden bluff, ker jo je mogoče izvesti le s popolno reorganizacijo uprave, s prihranki pri ministrskih cigaretah, avtomobilih, dispozicij-skih fondih itd., ne pa na hrbtu državnih nameščencev. Politika sporazuma ni prinesla nobenega olajšanja bremen, ki so nasprotno postala naravnost neznosna. Krediti za vojsko in orožništvo in razni dispozicijski fondi se niso zmanjšali temveč povečali. Potovanje finančnega ministra v Ameriko je končalo s popolnim neuspehom. Vprašanje naših dolgov v Zedinjenih državah je ostalo nerešeno, dasi je bila ureditev te nujne stvari pogoj, da dobimo novo posojilo v Ameriki. V tem je obstajala prava misija finančnega ministra. Kaj je delal v Ameriki dr. Kežman? Ah je bil res tamkaj samo radi dnevnic? Ali je minister financ res obljubil francoskim upnikom da se jim bo naš predvojni dolg izplačal v zlatih dinarjih? Minister ničesar ne stori za olajšanje finančne krize, ki se zlasti opaža v padanju cen poljskih pridelkov, zato pa g. Stjepan Radič z vnemo «reformira» prosveto. Doslej je že premestil okoli 600 učiteljev, pripravlja pa se na premestitev še nadaljnih 1400, čilih edina krivda je v tem, da so širili narodno prosveto in bili verni kralju in domovini. Ob splošnem burnem odobravanju celokupne opozicije je posl. Demetrovič končal svoja izvajanja z opozorilom, naj vlada gleda, kaj dela in naj računa s svobodo. Zakaj kdor seje veter, žanje vihar. Duh svobode bo moral zmagati ln gorje vsem trinogom, kadar bo spregovoril!
Po zopetnem govoru Stjepana Radida je bila dopoldanska seja skupščine zaključena.
Popoldne je kot prvi govoril dr. Polič (HFSS), ki je ostro kritiziral celokupni finančni zakon in proračun, ki da predvsem zanemarja Hrvatsko. Med davidovičevcem Vaso Popovičem in radikalom Dragovičem je prišlo do velikih spopadov. Poslanca sta se medsebojno zmerjala kot «pomočnika razbojnikov». Vsled tega ie nastal velik hrup.
Predsednik je zaman pozival poslance k miru in je končno govorniku Popoviču vzel besedo. Posl. Radoslav Agatonovič (dav.) se je v glavnem pečal s vprašanjem tobaka. Potem je govoril poslanec Vilder o težavah o^-in na Hrvatskem in v Slavoniji. V času vlade Narodnega bloka so bili postavljeni komisarji samo v onih občinah, v katerih radičevci niso hoteli priseči kralju. Nacijonalna vlada je skoro v vseh občinah izvedla volitve, ko pa so prišli radičevci, so zopet imenovali komisarje. Radičevci so ukradli v Križevcih šest mandatov fe-deralistom in sedaj upravljajo občino, v Koprivnici je radičevski načelnik narodni poslanec, kar je inkomoatibilno. Poudarja velika bremena občin in kritizira demagogijo radičevcev. Graja, da ni bil sprejet noben amandma za državno akcijo za cenejša stanovanja. Ako zaseben človek kaj ukrade, se takoj kaznuje, državne pljačke oa postajajo krepost. Občinam se nalagajo velika bremena in taka politika uničuje vero v naše oblasti. Za pot dr. Stojadinoviča v Ameriko se je potrošilo 8 milijonov dinarjev. Dober del je dobil radičevec Kežman. da je mogel v Ameriki veselo agitirati za Radiča. Govoril ie še zemljoradnik Miloš Moskovljevič, nakar je bila seja zaključena.
Pred veliko redukcijo uradništva
Beograd, 29. marca. p. V ministrstvih ee danes in jutri podpisujejo ukaai in odtoki o redukciji državnih uradnikov to nameščencev. Posebno obsežna bo redukcija v ministrstvu za socijalno politiko. Tudi v ministretvu za notranje stvari bo mnogo uraidnSikov penzijoniranih. odnosno odpu. ščemiih. Med drugimi bodo penzijonirani pri velikem županu v Ljubljani nekateri višji uradniki, ki imajo že 35 let sluïbe.
Konfiskacija zemlje tujih državljanov
Kot represalijska odredba.
Beograd, 29. marca. p. Med dragimi je bil v finančni zakon sprejet tudi sledeči amandman: Tujim državljanom, ki poeebu-jejo pri nas zemljišča, se sme odvzeti zemlja do onega maksimuma, v karteirem se drugih državah odvzema zemlja našim državljanom. Odvzeta zesmlja se bo dajala v prvi vrsti ornim, katerim je bila odvzeta v tuji driavi. Ta člen je osobito naperjen proH Rumunijl
Strašna drama v vlaku
Budimpešta, 29. marca. s. Kakor poroča» jo iz Temišvara, se je dogodila v brzovlaku, ki vozi ia Budimpešte v Temišvar, straho» vita drama. V Szolnoku je vstopil potnik, ki je prinesel s seboj železen drog in ga po» ložil na prostor za prtljago. Njemu naspro» ti je sedel neki častnik s svojo soprogo, ki je imela v naročju dojenčka. Ko so vlak premikali, je vsled močnega sunka padel železni drog s police ter zdrobil otroku g/a> vo. Žena je bila težko ranjena na rofci Čast nik je potegnil revolver in ustrelil potnika
Po obisku dr. Ramka v Berlinu
Popolen soorazum med Berlinom in Dunajem, dasiravno pri-ključitveno vprašanje ni aktualno. — Dr. Ramek obišče danes Prago, da vrne dr. Benešev poset.
Berlin, 29. marca. s. Obisk avstrijskega zveznega kancelarja dr. Ramka v Berlinu je dal priliko za ponovne razgovore v zuna» njem uradu. V teh razgovorih je prišlo do popolnega sporazuma v presojanju razmer, ki so nastale po Locarnu in Ženevi. Večji obseg v teh pogajanjih zavzemajo gospo* darska vprašanja, pri katerih je prišla na obeh straneh do izraza volja, da se je tre» ba ozirati na gospodarske interese obeh dr* žav. Berlinsko časopisje naglaša posebno čast, ki jo je bil deležen avstrijski zvezni kancelar s tem, da je bila njemu na čast prvič od obstoja nemške republike prireje* na oficijelna gala predstava v državni operi.
«Kolnische Zeitung» piše o obisku dr. Ramka: V Nemčiji smo si kot realni poli* tiki popolnoma na jasnem, da je spremem* ba državnega razmerja med Nemčijo in Av* strijo sicer vprašanje, ki nam leži vsem top» lo na srcu, vendar ga pa ne bo mogoče re* šiti samo s čustvi in predvsem v sedanjem trenotku v realno*političnem oziru ni aktu» alno.
Praga, 29. marca. s. Jutri prispe avstrijski zvezni kancelar dr. Ramek semkaj, da vrne nedavni obisk dr. Beneša na Dunaju. Dr. Ramka bodo oficijelno pozdravili jutri do» poldne ob 9. v salonu Wilsonovega kolo» dvora. Tekom dopoldneva bo avstrijska de*
legacija obiskala ministrsko predsedstvo, zu» nanje ministrstvo in predsednika republike.
Pod naslovom «O obisku avstrijskega zveznega kancelarja v Berlinu» piše dT. Bor« sky v «Narodni Politiki»: Zdi se, da so se» daj vsa ona vprašanja, ki so še pred krst» kim obstojala med obema državama, in si» cer predvsem vprašanje priključitve Avstn» je Nemčiji odgodena v nadaljno bodočnost, tako da je tudi ta vzrok za medsebojno pre vidnost izgubil aktualnost. Ne dvomimo, da bodo sedaj morali tudi na Dunaju razumeti naše stališče do priključitve, če pogledajo na zemljevid. Zadostuje nam, če hoče Av» stri j a živeti kot samostojna država in v do» brih prijateljskih odnošajih z nami. Nikdo ne more vzeti Avstriji nade na priključitev za vedno in za vso bodočnost. Te pravioe nima danes nikdo in je tudi v bodoče ne bo imel. Na drugi strani pa zopet nima nikdo moči, da bi mogel izpolniti eventuelne ob« ljube, da se bo Dunaj priključil Berlinu. Upamo, da bo praški obisk avstrijskega zvez nega kancelarja dokazal, da gre samo za ono politiko, ki je bila pred kratkim potrje» na s podpisom češkoslovaško*avstrijske raz» sodiščne pogodbe in za politiko dobrega razmerja med sosednimi državami v duhu realne in mirovne politike. S temi mislimi bomo pozdravili dr. Ramka v Pragi.
Nova Mussolinijeva prerokovanja
Fašizem v boju z «brezdomovinsko demokracijo.» — Farinacci-jev poslovilni govor, — Velike spremembe v fašistovskem vodstvu.
Rim, 29. marca s. V spomin na VII. obletnico ustanovitve bojnih fašijev ie imel včeraj Mussolini spominski govor, v katerem je najprej podal pregled političnih raz mer, ki so privedle do ustanovitve Italijan skîh bolnih organizacij.
Mussolîw' je Izvajal med drugim: »Ponosen sem, da vam morem reči, da ne pripisujete vsemu tem«, kar se v inozemstvu pripoveduje ta tiska, kakega pomena. Preveč logično je, da je mednarodni brezdo-movinski (!!) svet demokracije, liberalizma, prostoztdanstva in pliutokracije proti nam. Protrrevotacija, ki smo jo v deželi zatrli bi ki si je zaman prizadevala, da bi se v Incšemstvu organizirala, je najboljši dokaz za to da smo izvedli revolucijo. Ce hočemo živeti, moramo končati z blebetavim parlamentarizmom ln dati eksekutivni sili vso moč. Ce hočemo živeti ]e treba načeti naj-teSfl problem tega stoletja t. j. problem od-nošajerv med delom in kapitalizmom. Ta pro biem je fašizem rešil na ta način, da je spravil kapital in delo na isto višino, s tem, da jih ie dovedel do skupnega cilja za bla gor in procvit naroda. Tovariši! Očitvidoo
Pred sestavo volilne vlade v Rumuniji
Kralj poveril sestavo vlade opozicijonalnim strankam, ki pa se najbrže ne bodo zedinile glede skupne liste.
Bukarešta, 29. marca r. Včeraj popoldne je sprejel kralj Ferdinand voditelje treh opotzlcijonalnth strank, namreč predsednika narodne stranke prof. Jorgo, predsednika ljudske stranke generala Averesca in predsednica kmetske stranke Mihalatija. Kralj je zaprosil, naj mu vsalk od njih predloži svojo ministrsko listo. Ako se do jutri opoldne te tri stranke ne sporazumejo, je kralj zahteval, naj se mu predloži skoipna lista. Po informacijah iz političnih krogov je izključena motžnost, da bi se te tri opozioL jonalne Stranke sporazumele glede skupne vladne liste.
Včeraj popoldne sta se sestala voditelja
nestrpno pričakujete nekaj novega. Verujte mi, da bo vaša nestrpnost nekega dne pomirjena. Do tega dae pa ostanite pri vašem delu disciplinirani. Velika ura ne pride vsak trenotek ta ne bije na vséh urah. Kolo usv de se suče ta vsakdo je pameten, kdor }e drzen ta zna prijeti kolo v onem trenotku, ko gre mimo njega.«
MIlan, 29. marca. o. Včeraj je govoril v Teatru Lirico glavni fašistov ski tajnik Parili acci. Naglašal Je, da je popolnoma ukroffi Aventtoce ter da je proces v CMeUju proces proti razkrojen! opoziciji. Nepopusttfi-vost, ki jo je vnesel v fašizem, se mora v stranki nadaljevati ta tako bo faSxem neizogibno zmagal. Ob zaključku svojega govora je naznanil Farinacoi, da le to zadnji govor, ki ga ima kot glavni tajnik faSfetov-ske stranke.
Rim, 29. marca. o. Vsi faSstovski krogi zagotavljajo, da prevzame poslanec Auguste Turati v kratkem glavno tajnBtvo faS-stovske stranke. Tudi v direktortju stranke nastopijo velike spremembe. Farinaooija bo poverjena važna vladna misija.
narodne in kmetske stranke, 'da raaprav-ljata o sestavi skupnega kabineta. Pogajanja se še nadaljujejo in se še ne ve, kak izid bodo imela. Ako ne pride do koaiiaije obeh smnk, bo kraij Ferdinand sprejel vse tri liste in se odtod za eno izmed njih. Ni izključeno, da bo to feta generala Averesca.
V prestolici je zaradi tega veliko razburjenje. Na stotine radovednežev se zbira okoli dvora in čakajo na vest o sesitavi nove vlade. Način, ki si ga je kralj tokrat lz. bral, je zbudil splošno presenečenje, ker doslej ni bila ta pot običajna.
-SSS-
Smrt vojvode Orleanskega
Palermo, 29. marca. p. Za pljučnico je umrl tukaj včeraj vojvoda Filip Orleanski, najstarejši član bivše vladajoče dinastije Bourbomske.
Vojvoda Louis Filip Orleanski, najstarejši slin grofa Pariškega, vnuk kralja Louisa Filipa, je bil rojem, na Angleškem dne 6. februarja 1869. V starosti dveh let je prišel s starši na Francosko, ko je bil ukinjen zakon o pregnanstvu francoskih princev. Po smrti grofa Chamborda, je postal njegov oče šef dinastije Bourboncev. Leta 1886. so morali člani te hiše pobegniti iz Francoske. Nastanili so se na Angleškem, kjer se je mladi princ šolal. Februarja 1890 je prišel Filip Orleanski v Pariz in se prijavil v vojaško službo. Obsodili so ga na dve leti zapora, po par mesecih pa Je bil pomiloščen. Zato so ga imenovali «prvega rekruta Francoske». Septembra 1894- je po stal Filip po očetovi smrti šef Bourbon. Orleancev ln pretendent na francoski prestol. Preseli?! se je v Bruselj, da bi bil bliže Franciji, afeo bl se kaj pripetilo. Dve leti kasneje se je oženil na Dunaju z avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Dorotejo Amalijo, toda zakon ni bil srečen. Leta 1899. se Je' princ Louis Filip zapletel s svojimi pristaši v zaroto proti francoski republiki, ki pa ni uspela Zadnja leta je precej potoval.
Zanimiv proces v Olomucu
Olomuc, 29. marca. s. Pred tukajšnjim vojnim sodiščem se vrši razprava proti trem krivcem, ki so obtoženi umora Amalije Ley. rer, in sicer Geze Beiterju, Leopoldu Dehna. lu in Karlu Hudačku. Razprava bo trajala nekaj dni, ker se glasi obtožnica na špijo* nažo in poskusen umor. Obtoženci sn tr.
javili pri zaslišanju, da so po nalogu tajnih madžarskih organizacij prišli na Češkoslo* vaško, da bi izvršili na vodilne češkoslovt» ške politike, v prvi vrsti na dr. Beneša tn Masaryka, atentate.
Zaroka italijanskega prestolonaslednika z belgijsko princeso
Rim, 29. marca. >. Radi žalovanja na dvo» ru je zaroka prestolonaslednika Humberta Savojskega z belgijsko princezinjo Marijo José odgodena na kasnejši čas. Včeraj je prestolonaslednik zapustil Rim ter odpoto» val v San Rossore, kjer bo prebil veliko« nočne praznike. Vest o zaroki bo uradno objavljena, ko bo Humbert odpotoval v Bruselj, kjer se bo sestal z belgijsko prin» cezinjo.
Turnir na Semmeringu
Odločilni boj med Aljehinom in Spielman• nom
Danes se bo igralo zadnje kolo. Slučaj je hotel, da se bosta za prvo nagrado borila v zadnjem kolu ravno edina kompetenta Spiel mann in Aljehin. Ako Spielmann doseže vsaj remis, ostane zmagovalec, v nasprot« nem slučaju pa bo Aljehin. Dr. Vidmar igra danes z Davidsooom in mu je v slučaju zmage zagotovljena tretja nagrada, Niem» covič in Tartakower pa prideta v poštev za četrto in peto darilo.
XVU. kolo.
Zadnje kolo so pričeli igrati včeraj, ob 5. popoldne, le igra Aljehin : Spielmann se bo pričela šele danes. Vsi mojstri so napeli v zadnjem kolu vse svoje sile. Le Janovski je že včeraj po 15. potezah porazil dr. Mi« chela, ostale igre pa so bile ob 9. zvečer orekiniene in se bodo nadalicvale dane«.
Ustanovitev „Narodno-strokovne zveze"
V nedeljo se je vršil v Ljubljani delegatski zbor zastopnikov NSSZ ter SDU, na katerem je bila z velikim navdušenjem spre-
jeta resolucija narodnega delavstva ter ustanovljena zveza obeh
organizacij.
V nedeljo se je vršilo «pri Levu» v Ljub» Ijani zborovanje delegatov Delavske Unije in Narodno socijaine strokovne zveze. Svr«
ha zborovanja je bila zaslišanje mišljenja vseh krajevnih organizacij obeh strokovnih zvez glede skupnega nastopa in vodstva pri vseh vprašanjih, ki se tičejo narodnega de« lavstva. Zastopani so bil vsi večji industrij» ski kraji Slovenije.
Zborovanje je otvoril predsednik NSSZ. g. R. Juvan ter dal besedo glavnemu refe» rentu g. dr, J. Bohinjcu, delegatu «Unije», ki je v svojem res lepem referatu podal sli« ko današnjega stanja socijalnih teženj de» lavstva in dokazal nujno potrebo enotnosti strokovnega gibanja narodnega delavstva. Povdarjal je, da si mora biti delavstvo na jasnem, po katerih osnovnih načelih naj vo» di svoj boj za gospodarsko osamosvojitev.
Marxov internacijonalizem narodnostnega vprašanja, te gonilne sile vsega svetovnega dogajanja današnje dobe ne pozna in ne pri zna. Ne prizna ne enakopravnosti, ne sa» mostojnosti, ne samoodločbe. Kot politik pa je bil Marr nemški nacijonalist, panger» manist. On zagovarja nasilje nad malimi, po sebno slovanskimi narodi, ki naj se potope v nemškem morju, češ da to zahteva zgodo» vinska nujnost. Ves zgodovinski materija» lizcm marksizma je pangermanski, ker naj po njem zavladajo nad «jetičnimi ljudmi», kot je Marx imenoval Slovane, Nemci, Ger» mani.
L. 1914. so nemški internacijonalisti gla» sovali za vojne kredite. Po vojni niso iz» vedli nikake socijaine revolucije, dasi so imeli vso državno moč v rokah. Revolucije naj žanjejo svoje krvave žrtve, toda v dru» gih državah. Za Nemce je intcrnacionali» zem zavest narodne sile, borbenosti, vztraj» nosti in odločnosti, za nas pomenja narod» no mlačnost, skepso, resignacijo in vdanost v voljo božjo.
Mi hočemo drug socijalizem: socijalizem enakosti, neodvisnosti, samoodločbe, ker s tem socijalizmu se okrepi narod gospodar» sko in s tem okrepi tudi njegovo delavstvo. Zato se združujemo na narodni podlagi.
Krščanski socijalizem pomenja suženjstvo duha in podreditev lastnih delavskih inte« resov interesom cerkve.
Boljševiški revolucijonarji pričakujejo zboljšanja socijalnih razmer od nasilja in zidajo ves bodoči družabni red na nasilje. In vendar se morajo v Rusiji, kjer imajo vso moč v rokah, vračati k zasebnemu ka» pitalizmu. In položaj delavstva je v sov j et» ski Rusiji danes, po sedmih letih ustoličenja sovjetov, gmotno in socijalno slabši, kot je bil kdaj preje v carski Rusiji.
Mi odklanjamo internacijonalizem mate» rijalizma, odklanjamo teror, mu hočemo po» tom evolucije do resnične politične in go» spodarske demokracije in enakopravnosti.
Referent dr. Bohinjec jc nato prečital za» časni poslovni red «Narodno strokovne zver ze», ki predstavlja skupno vrhovno vodstvo obeh organizacij. Po njegovem referata in kratki debati je bila z velikim navdušenjem sprejeta naslednja
resolucija:
Narodno in socijalno napredno delavstvo, zbrano na zboru delegatov dne 28. III. 1926 v Ljubljani po zaslišanju referata o enot« nem strokovnem gibanju narodnega delav» stva ugotavlja in izjavlja:
Gospodarski napredek delavstva je v tes» ni zvezi z gospodarsko in politično konsoli« dacijo v državi. Zato hoče vse svoje sile
posvetiti tej nalogi. Delavski problem je v tesni zvezi z gospodarsko osamosvojitvijo države, ta pa je mogoča le z močno narod» nostno politiko, katero uveljavljajo vse dr» žave v krogu okoli nas in izven tega kroga. Vemo, da je materialistična internacijona» la našim življenskim interesom škodljiva, ker ona pomeni le oslabitev naše napadalne in odporne eile in okrepitev narodnih ener» gij močnejših narodov, ki streme za gospo» darskim in političnim zavojevanjem slabej» ših narodov.
Zavedamo se, da je delavskemu pokretu v naši državi neizmerno škodovala brez« glavost in brezprogramatičnost komunistič« nih, revolucijonarnih sanjarij. Zato zavrača» mo vsako revolucijonarno beganje delavstva in hočemo potom evolucije in pravega de» mokratizma ter z vztrajno disciplino pri» speti k gospodarskemu napredku, ki naj ima svoj viden izraz v gospodarskem demokra» tizmu.
V ostalih delavskih pokretih vidimo ne« zdrave in škodljive metode, neresnost v gle« danju na važne delavske potrebe, nediscip« lino pri voditeljih, breznačelnost v progra« mu in taktiki, ki se prilagoduje le dnevnim efektom demagogije in hujskanja.
Pogled na povojni socijalni in politični razvoj v kulturnih državah nas sili k odlo» čitvi, da skladno z delavskimi pokreti in de» lavskim udejstvovanjem v teh državah, tu» di narodno delavstvo v Jugoslaviji strne svoje vrste v obrambo svoje politične samo» stojnosti in gospodarske okrepitve. Ne za» piramo oči pred dejstvom, da gigantski go« spodarski boj v Evropi še ni končan in da ta boj pomeni stalno nevarnost za nova kr« vava razračunavanja. Hočemo mir in ker to hočemo, moramo krepiti sebe in svoje od» porne sile. Socijalna edinica je narod in ko bodo vsi narodi gospodarsko močni in ne» odvisni, bo minila nevarnost vojska. Hoče» mo sodelovati z vsemi narodi za ciljem okre pitve vseh narodov. Zato je naša internaci» jonala ona etičnih načel enakosti in brat» stva.
Socijalno»politične razmere v naši državi so posledica zbeganosti in nenačelnosti de» lavskega gibanja, udajanja demagoškim kli« cem. Na trdni napadalni in odbojni črti nas more združiti le zdrav narodni in socijalno» napredni program, ki ima najprvo pred oč» mi okrepitev države in s tem uresničitev na» ših delavskih zahteV. Kar je izven tega cilja služi le izvendržavnim interesom.
Ugotavljamo, da med programi narodnih in socijalno»naprednih delavskih organizacij in elementov ni razlik in da je radi tega podano popolno jamstvo za uspešno delo združenega narodnega delavskega gibanja.
Zavedamo se, da naše strokovne zahteve potrebujejo politične močanske sile, ki naj v parlamentarni državi te zahteve uresniči. Po svojem programu in gledanju na gospo» darske in politične razmere v državi hoče» mo krepiti one močanske sile, ki so zmož» ne z železno doslednostjo podpirati naš na« rodni in socijalnoenapredni program.
Živela narodno^delavska solidarnost!
Živel narodni in socijalno napredni boj!
Živela gospodarsko in politično močna dr« žava!
Po temeljiti razpravi, katere so se živah» no udeleževali delegati obeh organizacij (Unije in NSSZ) se je delegatski zbor so» glasno izrekel za skupno vrhovno organi» zacijo narodnega delavstva ter odobril tudi začasni poslovni red «Narodno strokovne zveze» (NSZ). Za predsednika skupnega iz» vrševalnega odbora je bil nato izvoljen g. R. Juvan, za podpredsednika pa g. Grašič.
Po referatu o «Delavski zbornici» ter po» ročilu g. Kravosa o perečih delavskih vpra» šanjih je bilo sprejetih več strokovnih reso» lucij, nakar je predsednik Juvan zaključil lepo uspelo zborovanje.
Amandmaji ministrstva prosvete
Mala matura zopet odpravljena. — Ka-tehetom odvzete plače
Beograd, 29. marca
Narodni skupščini predloženi amandmaji ministrstva prosvete določajo:
1.	Minister prosvete more v 1. 1926-27 uporabiti po potrebi profesorje vseučilišč s privoljenjem univerzitetnega sveta, nastavniike sred. in strokovnih šol, učitelje in učiteljice meščanskih in osnovnih šol za delo v ministrstvu prosvete, oblastnih prosvetnih oddelkih oziroma v prosvetnih inšpektoratih, muzejih .strokovnih šolah, humanitarnih ustanovah in na mestili izvrševate-Ijev dolžnosti šolskih nadzornikov.
2.	Nižji tečajni izpit se ukinja in velja za naprej naslednja določba: Dijak more preiti iz 4. v 5. razred samo tedaj, ako v letnem spričevalu četrtega razreda nima v obveznih predmetih, ki se jih ima učiti v višjih razredih izbranega oddelka, več kot polovico zadostnih ocen, ali pa, ako je vsaka nadaljnja zadostna ocena izravnana vsaj z zelo dobro iz kateregakoli teh obveznih predmetov.
3.	Visoka tehnična šola v Zagrebu se proglaša za tehnično fakulteto zagrebškega vseučilišča. Zakon za univerzo v Beogradu od 1. oktobra 1. 1905 se razširi tudi na zagrebško univerzo.
4.	Minister prosvete se pooblašča, da more v soglasju s finančnim ministrom in finančnim odborom Narodne skupščine dovoliti NaTodnim gledališčem porabo viškov njihovih dohodkov za lastno vzdrževanje.
5.	Višji pedagoški šoli v Zagrebu in Beogradu se razširita od treh na štiri letnike.
6.	Ne glede na čl. 116 zakona o državnem računovodstvu se pooblašča minister prosvete, da more na mesto profesorja ai!i kakega drugega učitelja nižje kategorije ali skupine postaviti profesorja ali kakega drugega učitelja višje kategorije ali skupine v oddelku za srednji potik.
7.	Na osnovnih šolah, kjer so doslej veronauk učili svečenikL sa morejo tu-
di nadalje učiti v soglasju z ministrstvom prosvete. vendar pa brez pravice do honorarja iz državne blagajne. V krajih, kjer cerkvene cblastj ne bod poskrbele za pouk verouka, bedo učili ta predmet učitelji dotičnlh šol, ako so iste veroizpovedi kakor učenci
Manifestacijski shod SDS v Stari Pazovi
Beograd 29. marca.
Včeraj se je vršil v Stari Pazovi velik manifestacijski shod SDS, na katerem je bilo navzočih nad 6000 oseb. Posl. Sv. Pri-bičevič se je v svojem govoru bavil predvsem z najnovejšo afero Rade Pašiča in Dragiše Stojadinoviča, oziroma Nikole Pašiča in Ljuba Jovanoviča. Naglašal je, da se SDS ne vmešava v notranje zadeve radikalne stranke, temveč samo v stvari, ki se tičejo vse države. Ali je Dragiša Stojadinovič izsiljevalec ali obTekovalec, je stvar sodišča, stvar naroda pa je, ali se smejo sorodniki uglednih članov vlade bavtti z Intervencijami in temnimi aferami. Nadalje je Sv. Pribičevič razpravljal o politiki sedanje vlade, ki tekom osmih mesecev s svojo dvetretjinsko večino v skupščini niti ni mogla izvesti občinskih volitev. SDS no če iti v nobeno koalicijsko kombinacijo tem več hoče z delom med narodom ustvariti tak položaj, da bo mogla sodelovati pri vod stvu države, kakor bo sama hotela z oziTom na svoj državni in narodni program.
Govor g. Prrbičeviča je bil sprejet z velikim odobravanjem. Za njim so govorili poslanci Stojan Umičevič, Grigorije Drakalo-vič, Večeslav Vilder ter profesor Jeremija Žrvanovič Iz Beograda, ki se ie bavil zlasti s preganjanjem nacijonalnih in prosvetnih delavcev. Vsi govori so bili sprejeti z velikim odobravanjem.
Po shodu se je vršil banket, katerega se je udeležilo več sto oseb in na katerem so ponovno govorili voditelji SDS.
Ko so se zvečer gosti vračali na kolodvor, jim je ljudstvo priredilo velike ovacije. Poslance Pribičeviča, Vilderja, Drakaloviča in dr. Popoviča je nesla navdušena množica na rameml vso pot do postaje. Splošen vtis je, da SDS v Sremu zmagovito prodira.
Proračun finančnega ministrstva sprejet
Burna razračunavanja med člani vladne večine radi amandma-nov» — Usoda katehetskih plač.
Beograd, 29. marca. r. Na včerajšnji seji Narodne skupščine je dopoldne bo-senski musliman posl. Kurbegovič govoril o neenakosti davčnih bremen v posameznih pokrajinah ter grajal, da se različno predpisujejo celo oni davki, ki so po obstoječih zakonih že za vso državo enaki. Tako ie n. pr. invalidski davek principijelno za vse enak, vendar pa se plačuje v Bosni in drugod v večji izmeri kakor v Srbiji Posl. dr. Kuma-nudi (david.) je naglašal, da vlada sama priznava gospodarsko krizo ter da je proračun izdelan brez zadostne pozornosti in skrbi za štedenje. Na eni strani se razsipa, na drugi pa se ničesar ne daje. Ne poznamo niti višine naših dolgov v inozemstvu. Dr. Kumanu-di ie zelo obširno kritikoval vladno finančno politiko. Z njegovim govorom je bila dopoldanska seja končana.
Na popoldanski seji .ie klerikalec poslanec Smodej pozival finančnega ministra, naj umakne amandma prosvetnega ministra, po katerem veroučitelji ne dobijo nobene nagrade, češ da bo sicer prišel v nasprotje s katoliško cerkvijo. Davidovičevec Jovan Jojic je govoril o razmerah v vranjskem okrožju. Poslanci Agatonoviic. dr. Kraft in dr. Moser so izgubili besedo, ker niso bili na seji navzoči. Sam. dem. posl. Gligoriie Bo-žovič je govoril o davčnem preobreme-njenju prebivalstva v južni Srbiji, ki je
ubožno in mora poleg državnih davščin plačevati tudi velike avtonomne davščine za graditev bolnižnic. šol in kasarn.
Finančni minister dr. Stojadinovič je odgovarjal na kritiko opozicije ter se je zlasti branil proti očitku, da ie proračun dejansko deficiten.
Nato ie večina spreejla proračun finančnega ministra, naknadne kredite in proračun drž. dohodkov
Beograd, 29. marca. p. Včeraj ves popoldan in pozno v noč so zborovali ra-dikalski in radičevski člani finančnega odbora, da se končno sporazumejo o amandmanih. Seja ie bila zelo burna in zlasti radi cen za odkup tobaka v Bosni in Hercegovini je prišlo do ostrih spopadov med finančnim ministrom in radJčevci. ki so narodu obljubili višje cene, češ da bodo sicer vlado razbili. Finančni minister ie vztrajal pri svojem odklonilnem stališču. Razpravljalo se je tudi o zahtevi slovenskih klerikalcev, da se briše Radicev predlog o ukinjenju honorarjev za katehete. Ta zahteva je bila na predlog radičevcev odklonjena. Končno je stališče dr Stojadinoviča zmagalo na celi črti. Priobčeno je bilo tudi. da je opozicija pristala na to. da traja debata o finančnem zakonu le dva dni, tako da bo zaključno glasovanje o celokupnem proračunu jutri v torek 30. tega meseca.
Občinske volitve v Trbovljah
Relativno najjačja Usta korunovcev in desničarskih komunistov je dobila večino. Razveseljivo naraščanje naprednih glasov. Pcraz komunistov in klerikalcev.
Trbovlje, 28. marca.
Današnje občinske volitve so se izvršile mirno. Če se pomisli, koliko se je svojčas pisalo in govorilo o razburjenju v Trbovljah radi gerentstva, se mora priznati, da je bilo zanimanje prebivalstva tudi precej slabo, komaj dobra tretjina volilcev je oddala svoj glas. Zato pa je bila razcepljenost volilcev tem večja: vloženih je bilo kar sedem list. Največje izglede je imela od početka «Združena delavska lista», katero so sestavili takozvani korunovci in pa komunisti desničarji pod pogojem, da je bil komunist nosilec liste. Levičarski komunisti so postavili svoj «Delavsko-kmečki blok», na drugi strani na so tudi takozvani bernotovci vložili listo «Soc. dem. stranke in Kmečko-delavske zveze». Kot posebnost smo imeli v Trbovljah tokrat tudi radikalsko listo pod imenom «Neodvisne gospodarske liste». Naj takoj dodamo, da je ta lista ostala tudi po volitvah posebnost — dobila ni namreč nobenega mandata in se pač nikdar več ne pojavi. Poleg «Združene del. liste» je imela največ izgledov na uspeh «Kmetsko-delavska gospodarska lista» pod vodstvom dosedanjega ge-renta ravnatelja Voduška. posebno listo je razen tega postavila še SDS. Klerikalci so vložili svojo listo, razglašajoč že naprej njeno sigurno zmago.
Volilna agitacija je bila v glavnem dostojna, izvzemši združene korunovce in komuniste desničarje, ki so zadnje dni izdali letake, v katerih so skušali varati volilce s tem. da so falzificirali vrstni red škriniic razen svoje in v katerih so se posluževali tudi osebnega blatenja. Od njihove strani je bil izdan tudi letak. na katerem poživlja znani bivši trboveljski komunist Petakovič. ki živi sedaj nekje na jugu, delavstvo da naj voli korunovce. Levičarski komunisti trdijo, da je bil ta letak falzifikacija.
Volilo se ie na 9 voliščih od 8. do 17. ure. Volitvam je prisostvoval srezki poglavar g. Pinkava. Ob 18.30 zvečer je bil skrutinij končan in ob navzočnosti precejšnje množice pred občinsko hišo rezultat razglašen.
Volilo .ie vsega 2759 vol. upravičencev, za 40 manj nego pri lanskih volitvah v Narodno skupščino. Dobili so (po redu skrinjic):
SLS 360 glasov. Delavsko-kmečki blok (komunisti) 472. Soc. dem. stranka in Kaiečko-del. zveza (bernotovci) 227. Združena delavska lista (korunovci in komunisti-desničarji) 760, SDS 296. radikali 77. Kmetsko-delavska gospodarska lista 567 glasov.
Ker velja za trboveljsko občino takozvani ljubljanski proporc (relativno najjačja lista, dobi v naprej polovico od celokupnega za enega zmanjšanega števila odbornikov, ostale mandate pa si delijo vse liste, ki so dobile količnik, po čistem proporcu) je dobila «Združena delavska lista» kot relativno naj- | močnejša 23 mandatov (18 + 5). «Kmet-sko- del. gospodarska lista» je dobila 4 mandate, SDS 2, komunisti 3, bernotovci 2, SLS 3 mandate, radikal! pa nobenega.
Rezultat volitev je v mnogem oziru podučen. Predvsem je razveseljivo naraščanje naprednih glasov. Akoravno so demokrati glasovali razdvojeno za svojo in Km. del. gospod. listo, je strankarska lista dobila že sama skoraj toliko glasov, kolikor pri zadnjih skupščinskih volitvah. Obe listi skupaj sta dosegli za dobrih sto glasov več nego korunovska! Silno so padli komunisti, ki so še pri zadnjih skupščinskih volitvah dobili 1072 glasov ter so torej nazadovali za več nego 500 glasov. Oddali so večji del teh glasov korunovcem. nekaj pa berno-tovcem, ki so narasli od 148 na 227 glasov. Najhujše je prizadeta SLS. Pri zadnjih skupščinskih volitvah ie dobila klerikalna stranka 840 eiasov. tokrat ie
Ie z največjim naporom zbrala v svoji skrinjici 360 krogljic. Večina dosedanjih pristašev SLS je sita praznih besed in demagogije klerikalnih voditeljev ter je, zavedajoč se pomena treznega in koristnega javnega dela. obrnila hujskačem hrbet. Tako so tudi Trbovlje pokazale, da pričenjajo med našim ljudstvom toniti zvezde vseh onih, ki imaio povsod le veliko besedo, a ne znajo nikjer pokazati koristnega dela.
Kako se bo sedaj razvil položaj v občini še ni povsem jasno. Gotovo je le eno: doseči se mora pametno in uspešno občinsko gospodarstvo. Velika Trboveljska občina ne sme in ne more postati predmet raznih eksperimentov.
Ob obletnici preokreta St. Radiča
Beograd, 29. marca.
K obletnici izpreobrnjenja St. Radiča objavlja današnja «Politika» mnenja vseh političnih skmpiin o uspehu radtčevskega preokreta.
Radlčevci so po izjavi enega vplivnih nji hovih voditeljev mnenja, da so po enem letu spoznali, kako modra je bila odločitev St. Radiča privesti hrvatski narod po dru. grl poti k dosegi realne enakopravnosti. Sodelovanje najmočnejših zastopnikov Hrvatov ln najmočnejših zastopnikov Srbov je pomirilo nacijonalne boje in pokazalo upravičenost medsebojnega zaupanja. HSS nI do dames niti približno izvedla svojega programa, zlasti pa ne svojega sodjalnega programa, ustvarila pa je predpogoje . . .
Radikali so v svojih izjavah rezervirani ta pravijo, da Je sporazum vseikalbor pri-nesel državi samo dobro. Na obeh straneh se skuša premostiti vse težkoče ter pričeti z resnejšo ureditvijo države.
Davidovičevci pravijo, da sporazum nI prinesel nobene izpremembe v državni upravi. Spoštovanje zaJkonov, izvajanje usta ve im pobijanje korupcije ni dotoflo zagovornika v sedamji vladi Korupcija je dobi. la svojo oblilko v sporu Rade Pašiča ln Dragiše Stojadinoviča Pašičeva stramia, ki se je svoječasno imenovala stranka poštenosti, mirno gleda, kaJko ee mffljomi narod, nega denarja uporabljajo za zadovoljitev najrazličnejših zahtev gosposke dece. Talko služI seljaška stranka seljaški drSajvi.
Samostojni demokrati izjavfljaijo: Sedaj šele po osmih mesecih sporazuma se je pokazalo, da je to čisto stramkar^M sporazum dveh etramik. S teim sporazumom nI bil režem nOben državni problem. Politična za-ostrenost ni bila nikdar večja, plemenske orgije nikdar jačje, korupcija je na vrhuncu, goepodaTEfka kriza v drianri pa Je taka, da je položaj naravnost obupem, Razen tega ee ves sporazum pretvarja v favoriziranje, podpiranje In odtikovamje elementov, ki so blatili edtastvo ta brezobzirno preganjanje junakov, ki so prelivali svojo kri za edtastvo, каЉог da bi se jim hotelo povedati, da bi jim tega ne bilo treba storiti
Klerikalci izjavljajo, da se g sporazumom ni ničesar izprememilo na bolje. Ali sklenjeni sporazum ni sporazum ali pa sta Radič ta Pašič slaba upravitelja države. Brž. kome je eno kakor drugo vzrok bedi vseh treh narodov. V bilanci edinstva pomenja sporazum velik deficit.
Muslimani ugotavljajo, da je partizanstvo danes bujnejše kakor kdaj prej. Dela se za plemensko razdvojenost, vladne stranke se prepirajo, ali naj bo uradnik Srb ali Hrvat, država je razdeljena v plemenske interesne sfere, gospodarski položaj je obupen, poleg trgovskega in obrtnega Etanu propada tudi kmetski pod vlado «seljašklh zastopnikov». Da-včna bremena u propadajo gospodarstvo in niti malo upanja ni v sanacijo nezmožnega stanja. Proračun 13 milijard vzbuja grozo in nihče ne vpraša, kdo bo te milijarde plačal. Korupcija se ne pobija, nezadovoljstvo narašča povsod ne glede na politično pripadnost, vlada ne predlaga potrebnih zakonov in sploh ni spo sobna rešiti velikih problemov našega naroda ta države.
Zemljoradnlkl naglašajo, da Je dosedanje delo RR vlade upravičilo dvom nad uspeë-nostjo sporazuma. Kmetu se godi slabše kaikor pred letom dni.
Hrvatski federalisti: Vlada RR nI Izpolnila svojih obljub. Batinamje se nadaljuje ta večinoma nI niti vzpostavljena občinska samouprava. Popoln polom seljaške politike se vidi v proračunu. Za seljaka se ni ničesar storilo.
To bi torej bila kratka bllaaca preokreta St. Radiča.
Politične beležke
Nezadovoljstvo s politiko dr. Korošca
»Jutarnji lisi:« poroča, da je veliko sen« zacijo zbudilo v Sloveniji zaupno psrno, ki ga je vodstvo SLS razposlalo vsem krajevnim organizacijam svoje najjačje ustanove, Kmečke zveze. Voditelji krajevnih organizacij Kmečke zveze očividno u so več zadovoljni s sedanjim političnim delom vodstva SLS ter so se pričeli upirati. Zagrozil so celo, da bodo s svojimi organizacijami prestopili v drugo sr-тапко. Zaradi teh groženj je razposlalo vodstvo SLS na omenjene organizacije zaupen dopis, ki pravi, da politika SLS ni tako slaba, ker je od njene strart vse pripravljeno za osnovanje prečanske fronte. Zaradi tega naj kmetje parpe in naj vztrajajo v SLS. V pismu ni povedano, na kak način misli vodstvo SLS ustvariti prečansko fronto. Nadalje beleži »Jutarnji list« zanimivost, da sta bvša poslanca SLS Sranovnik in Ne-manič razposlala na vse organizacije Km. zveze d:pis, v katerem na zelo oster način obsojata sedanjo politko dr. Korošca. SLS tudi med katoliškimi dijaki ne uživa več popolnega zaupanja, kar je razvdno iiz boja, ki ga je pričela skupina dijakov proti oficijelnemu vodstvu SLS. Ta skupina dijakov izdaja svoj lisi: »Križ na gori« i n noče več brezpogojno zaupati vodistvu SLS. Težkoče, s katerimi se ima boriti SLS, so z vsakim dnem večje in sicer samo zato, ker dr. Korošec ne more priti v vlado, od česar bi SLS imela največ koristi. Tako zagrebški »Jutarnji list«. Tudi mi smo o sličnih pojavih v klerikalni si.ran-ki že ponovno poročali. Kakor se vidi, klerikalni stranki ne pomagata več niti avtonomija niti vera, zato pa sedaj toi ai j svoje pristaše s prečansko fronto. Od «rame prečanske fronte pa so klerikalci prav tako daleč kakor od vladnih korit, pri katerih edino se hi še mogel začasno stabilizirati omajani položaj klerikalne stranke. Pravijo, da je dr. Korošec zadnje čase zelo nervozen. Vzrokov ima več kett dovolj!
Dozorevanje?
Klerikalni stranki v Sloveniji že dolgo časa trda prede zaradi njenih poitičnili neuspehov, pa išče zato povsod tolažbe za svoje nezadovoljne pristaše, ki se upirajo protii njenemu vodstvu. Včasih ji nudi to itolažbo malo znanj ljubljanski »cikorjen-platelc«, včasih pa kak drug zakoten listič brez vpliva, ki ga z veliko vnemo citira, kadar objavi kak napad na SDS, češ tudi »naši nasprotniki« naim dajejo prav. Višek samototežbe pa je našla klerikalna gospoda v nedeljskem »Sloveočevem« uvodniku pod naslovom »Dozorevanje«, ki navaja, da je predsednik srbske republikanske stranke Ljuba Stajanovič, »predsiiavnik elite srbske demokracije«, na nekem predavanju v Beogradu govoril o amputaciji in Veliki Srbiji, kateri bi se priključila vsa zemlja južno vzhodno od Zagreba, oziroma o federaciji Velike Srbije, Hrvatiske in Slovenije. »Slovenec« sicer pravi, da ima Sto-janoivičevo stališče temno ozadje v vele-srbskem uaziranju, kljub lemu pa ga smatra za velik »napredek«, ki га mora označiti kot »dozorevanje« za klerikalno ауго-nomiio. »Avtonomstična misel je zmagovita«, vpije »Slovenec«, ne pove pa predvsem, da je srbska republikanska stranka peščica ljudi, ki nima nobenega poslanca v Narodni skupščini in ki v našem polir č-nem življenju ničesar ne pomeni, vsled e-ga je tudi mnenje njenega predsednika brez vsakega praktičneiga pomena. Če smatrajo z ozirom na to slovenski klerikalci izjavo predsednika srbske republikanske stranke za »dozorevanje«, jim to veselje iskreno privoščimo, četudi prav resno dvooiinio, da bo najnovejša klerikalna tolažba zadostna injekcija za propadajočo klerikalno siiran ko in da bo zdaj dozorela klerikalna avtonomija.
Hrvatski federalisti in St. Radič
V nedeljo je imela v zagrebškem Me-tropol-кши shod Hrvatska federalistična seljaška stranka, na katerem je dr. Trumbič predvsem napadal St Radiča in naglašal, da hoče njegova sliranka na legalen nač.n doseči federacijo potom legalne izpremembe obstoječe ustave. HFSS se hoče boriti mirno in legalno, ker niso hrvatski federalisti niti revolucijonarji niti upornAi. Njen program vsebuje tri glavne očke, socijalno, narodno in državnopravno. Skupni državni posli naj bi bile zunanje zadeve, narodna obramba, trgovina in carina. Federalisti nočejo niti plemenske razdelitve, pač pa hočejo, da se gospodarske, finančne in kulturne posebnosti razvijajo samostojno. Federacijo naj bi tvorilo pa; pokrajin: Hrvatska z Dalmacijo (Bačka in Ba-ranja naj z glasovanjem izjavita, al ste za priklopii;ev k Hrvatski), Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Slovenja. Posl. Mato Jagatič je napadal Radičevo strank:, češ da hočejo njeni p;slanci zatret hrvatsko narodno zavest ter iz naroda napraviti mašinerijo za sleparije St. Radiča, ki ima dva obraza. V Beogradu povel.čuje Pašiča, v Hrvanski pa se kaže federalsta in sicer ne iskrenega, temveč zato, ker mora biti. Srbske stranke so prav tako pro-fanirale sporazum kakor Radič Ljudje, ki so zakrivili sTamotn čin lanj 27. marca, se obračajo v Beogradu suženjsko in sramotno. Posl. St Uroič je v svojem govoru naglašal, da je Pavle Radič govoril neresnico, češ da je svojo izjavo lani 27. marca podal v imenu kluba, ker o njej n.lice ni nčesar vedel галеп Stjepana Ridiča in Pavla Radiča v Beogradu P:sl. dr. Ža-nič je naglašal ponrebo osnovanja nove hrvatske fronte, češ da so tudi vse srbske stranke v isti fronti proti Hrvatom. Končno je govoril tudi Jalžabeuič, ki je pozival vse Hrvate v HFSS Pc končanem zborovanju so pristaši dr. Buča priredili manifestacije za republiko, ostali zborovala pa za dr. Trumbiča. Hujšega ni bilo-
asi Kraîi
Bilanca našega vodilnega ženskega društva
Ljubljana, 29. marca
V nedeljo popoldne se }e vršil v stranski dvoranici Narodnega doma IL redni občni zbor Koda iugosdovensjpii sester ob ve-:iki udeležbi domačih Sanic in delegatk iz vseli krajev Slovenije. Zbor je otvorila neumorna, skromna in tiha delavika, veleza-siužna predsednica Kola gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je uvodoma pozdravila vse navzoče dame, osobito pa delegatke z dežele: Celja, Murske Sobote, Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Brežic, Le-skovca, Novega mesta, Kamnika itd. Spomnila se je tudi umrlih sester in velikega dobrotnika Kola g. Ivana Raifaovca iz Kranja, ki je volil društvu ob svoji smrti vsoto 10.000 Din.
Tajnica gospa Mira Engelonanova je izčrpno prikazala trud odbora in vsega članstva, ki more pokazati tudi о&гошпе uspehe tako na humanem in karitativneaj kaikor tudi na nacljonainem polju. Ker je delo v Kolu talko mnogostransko, je članicam dana prilika, da razvije vsaka čisto .ridividualno svoje zmožnosti na onem polju, ki ji nudi največ veselja za delo. Poročevalka se je spomnila poverjenie na deželi, ki so pridno nabirale članarino in ob vsaki priliki pridobivale tudi novih člamc. Kolo šteje ob koncu letošnjega poslovnega leta v Ljubljani sami 1469, po podružnicah sirarn Slovenije pa 5559 članic, tako združuje Kolo v vsej Sloveniji mogočno število 7028 pridnih in delavnih žen.
Posebno pri srcu so bile članicam Kola v tekočem letu mladinske ferijalne kolonije. Izbrale so si idealno ležeči kraj Omtšalj na otoku Krku, kamor je Odšlo 17. julija 45 boiehnih otrok, ki so ostali tamkaj do 12, avgusta. Morske kopeli so vplivale na prej slabotno deco naravnost čudežno, kajti po svoji vrnitvi so izgledali, vsi kakor prerojeni, zdTavi in krepki. Za drugo ferijalno kolonijo je bila določena Metlika, kamor je odšlo 15. julija 42 otrok, ki so tamkaj ostali štiri tedne. Tudi Metlika je nudila malim počimičarjem vse ugodnosti. Malčiki so se koipali v Kolpi in delali izlete v okolico. V obeh kolonijah je bila deca nameščena v šolah in se je kretala ves čas pod nadzorstvom učiteljev in učiteljic. Kolo je v vprašanju ierijalnih kolonij posebno pod-pial g. dT. M. Ambrožič, ki mu je šel na r-;ko z zdravstvenimi nasveti, podpiral pa je njegovo prošnjo za podpoTo tudi pri inšpektorju ministrstva za narodno zdravje.
Videč Izredne koristi ferijalnih kolonij za
trcke, posebno onih ob morju, je pričelo Kolo razmišljati že v pretekli jeseni o nakupu lastnega zemljišča v Omišlju, kjer naj bi postavili dve lični baraki, ki jih je obljubilo ministrstvo za narodno zdravje, katere dobi na račun nemšikih reparaeji. Bržkone bo že letos omogočeno, da se odpošlje na počitnice po dvoje kolonij, in sicer prvo v juliju in drugo v avgustu.
Posebno važni v društvu so bili tudi gospodinjski! tečaji. Prosvetno ministrstvo je dodelilo društvu za prirejanje takih tečajev učiteljico gospo Svetel-Cernafoovo. Kolo je dalje zahtevalo od ministrstva prosvete tudi, da se omogoči dijakom srednjih tehniških šol po končanih študijah nadaljevanje istih na naših univerzah. Priredilo je za božič več božičnic ter je obdarovalo samo v Ljubljani 380 revnih otrok; razdelilo je 162 parov čevljev in 218 oblek. Dalje je
Kolo prispevalo z darili raznim drugim društvom, obdarovalo pa je tudi posamezne revne družine. V Ljubljani je prejel Dečji dom za svojo bažičnico od Kola 2.000 Din, Elizabetna bolnica 850 Din, odbor za ruske dijake 500 Din, otroški okulistiični oddelek v splošni bolnici pa 20 obleke.
Letos misli prirediti Kolo v maju po češkem vzorcu po vsej Sloveniji Materinski dan s prodajo cvetk. Nekaj denarnih sredstev pa upa dobiti Kolo tudi z razstavo naših narodnih vezenin in poslikanih, lesenih narodnih izdelkov v Pragi, skupno z razstavo »Jugoslovenske turistike in umetnosti« prfd pokroviteljstvom našega poslaništva. Kolašice se povsod posvečujejo vzgoji naše mladine, ki naj se vzgaja v duhu treznosti zdravja in povzdigi srčne kulture.
Govor gjospe tajnice so zborovalke kvi-tirale z živahnim aplavzom. Za njo je podala blagajniško poročilo mesto zadržane gospe Wessnerjeve ga. Berbuče-va. Iz njenega referata je razvidno, da so znašali v preteklem letu dohodki društva
211.621 Din, izdatki 174.925 Din in znaša torej prebitek 36.696 Din.
Po poročilu nadzorstvenega sveta, katero je podala gospa Helena Pajničeva, je bil izdan tajnici in blagajnici absotao-rij z zahvalo za požrtvovalno delo.
Pri volitvah je bU izvoljen sledeči odbor: predsednica gospa Franja dr. Tavčarjeva, odbor niče: Ela Berbučeva, Jelena Jankovičeva, Mira Engelmanova, Ana Ileišičeva, Mirni Wessnerjeva, Gusti Vo'dlo-plvčeva, Tilka Zbašnikova, Mici Pogačnt-kova, Mlaka Gašperlinova, Marjanca Lind-tnerjeva, Vika Kraigherjeva, Ferdinanda Majaronova, Ana Počkarjeva, Josipina Ška_ farjeva, Kleofa Krausova, Marija Nyklova, Franja Pristovova, Uršula Rozmanova, Mary Tomaižtnova, Mila Turkova, Helena Pajničeva, Maša Gromova, Marija Babni-kova, Ruža Šantlova, Jakobina Žitkova, Iv. Svetličeva, Pepina Macharjeva, Vita Zupančičeva, Marija âmalceva, Marija Turkova in Zoiija Gorjupova.
Po soglasni izvolitvi novega odbora je bilo na predlog predsednice ge. Franje dr. Tavčarjeve sklenjeno, da se odipošlje kraljici Mariji in gospej Mabel Grujičevi z zborovanja udanostno brzojavko, kar je b-lo z navdušenjem sprejeto. Zborovalke so odšle nato v Kazino, kjer je bila na čast delegatkam prirejena čajanka.
0 prehrani malega deteta
Nedeljsko predavanje g. dr. Ambro-žiča v kinu Matica se je vršilo Dred mnogoštevilno ljubljansko publiko, ki je s hvaležnostjo in z velikim zanimanjem sledilo prekrasnim izvajanjem gospoda predavatelja o «Pravilni prehrani malega deteta».
Malo dete. t. j. otrok od 1. leta do onega časa. ko začne pohajati v šolo, potrebuje za prehrano trojnih snovi. 1.) Gradbene snovi, to so snovi, ki se uporabljajo za tvorjenie mesa, in sicer beljakovine, kakor mleko, meso. jajca, kruh. fižol in vse stročno sočivje ter za tvorienje kosti raznih soli in železa. Druge snovi, ki jih potrebuje otrok pri svoji prehrani, so kurilne ali gorilne snovi, t. j. sladkor in škrob, ki ga dobi otrok v moki, kruhu, krompirju in katerih namen je. da skrbe za enakomerno in pravilno toploto človeškega telesa. Človeški organizem spreminja škrob v sladkor popolnoma sam in ta sladkor je tako imenovani premog človeškega telesa. Poleg teh dveh snovi pa potrebuje organizem otroka še nekih dopolnilnih, tajinstvenih snovi, katerih danes še ne poznamo, vendar vemo, da obstojajo in da so otroku neobhodno potrebne; v medicini imenujejo te snovi vitamine. Kako je treba sestaviti otrokovo prehrano. koliko je dati otroku pri prehrani posameznih teh snovi, o tem je podal g. predavatelj dobre nasvete in navodila. Opozarjal je, da otroka ni hraniti v preveliki meri samo z mlečno hrano, ker se mu s tem vzame apetit za drugo hrano, t. j. zlasti za prikuho, zelenjavo in sadje, kar otrok z ozirom na pri-manjkovanje železa v njegovem telescu nujno potrebuje; v splošnem naj vsaka mati svojemu otroku daje že od 7. meseca dalje bolj mešano hrano, zlasti pa prikujte in sadje. Na drugi strani je svaril gospod predavatelj pred pretežno mesno hrano, ker vpliva ista na otroka preveč dražilno. Tudi glede uporabe jajc. masti in ribjega olja, ki naj bi polagoma postajalo sestavni del otrokove hrane in ne več medicine, so bili udeleženci opozorjeni. Da je treba pri prehrani zlasti paziti tudi na dobro in okusno pripravo iste, na red in točnost v njej, ie tudi velevažno, ker ravno s prehrano vplivamo naprej na otrokovo vzgojo, na kateri bazira poznejši človek, kot dober član današnje družbe. Sledil je še lep film o pravilni negi dojenčka.
Prireditev je bila zelo zanimiva in podučna ter je občinstvo požrtvovalnemu gospodu predavatelju zelo hvaležno za njegove nasvete. ZKD pa, ki je publiki tekom preteklih nedelj nudila tako
velevažna in socijalno potrebna predavanja, svetujemo, da v bodoče priredi še več takih dobrih popularnih predavanj.	_
Vštetje kadrske službe „ ^ v napredovanje
Ker smo dobili več vprašanj glede vštet-ja kadrske službe v napredovanje državnih nameščencev, objavljamo te-le informacije, ki smo jih prejeli od poučene strani:
Kadnska leta se morajo šteti za dosego višje stopnje temeljne, ne pa tudi položaj-ne plače. Ker so pri reševanju pritožb zoper prevedbo po novem uradniškem zakonu nekatere sekcije drž. sveta različno tolmačile člen 241 uradniškega zakona in sicer v zvezi s specijalnimi zakoni za vpo-števanje vojaškega službovanja, je o tem vprašanju končno razpravljal državni svet v plenumu ter izdal dne 22. decembra leta 19125 plenarno, za vsa ministrstva oibveizno odločbo. Na tej seji je drž. svet odločil, da se osebam, ki so prvič stopile v dirtžav-no službo naše kraljevine po 1. decembru 1918 načeloma vračuna po čl. 241 uradniškega zakona v zvezi z dotedanjimi predpisi za prečanske uslužbence v svrho odmere stopnje temeljne (osnovne) plače tudi služba, ki so jo odslužili v vojski pred vstopom v civilno državno službo. Vendar se v taikih primerih odšteje kadrski rok tistim osebam, ki so prvič stopile v državno službo po 6. septembru 1919, t. j. po dnevu, ko je bil na celo kraljevino razširjen sirbijanski vojni zakon. Uslužbencem, ki se zoper prevedbo niso pravočasno pritožili in jim ni bila po členu 241 uradniškega zakona vračunana doba vojaSke službe za stopnjo temeljne plače, naj s pozivom na to načelno plenarno odločbo državnega sveta krenejo na administrativno pot ter naj skušajo s prošnjo na svoje ministrstvo (seveda po instančnem potu) doseči, da se jim vojaSka služba naknadno prizna za stopnjo osnovne plače vsaj cd dneva predložitve te prošnje, ako že ne z veljavnostjo od 1. oktobra 1923. Takim prošnjam bi se morala seveda priložiti potrdila vojaške oblasti o trajanju vojaške službe.
Pristaviti moramo, da se Je onim prečan-skim uradnikom, ki so bili v drž. službi že pred 1. decembrom 1918, priznavala vojaška služba brez odbitka tudi že pred omenjenim plenarnim sklepom državnega sve-ita. Kakor je Osrednja Zveza informirana, vsaj evidenčnemu odseku državnega sveta niso bile prijavljene nobene protivne odločbe odsekov državnega sveta.
Na žalost pa sem sredi februarja t 1. v Beogradu pri finančnem ministrstvu osebno dognal, da tega plenarnega sklepa, četudi je bil vsem ministrstvom od državnega sveta intimiran, finančno ministrstvo in kakor izgleda tudi nekatera druga ministrstva ne priznavajo. Finančno ministrstvo (per analogiam tudi justično) zahteva za priznanje spornih vojaških let za vsak posamezni primer posebno razsodbo državnega sveta Kdor prosi ministrstvo administrativnimi potom za vštetje vojaške dobe v dosego višje stopnje temeljne plače, pa prošnje ne kolkuje s 25 Din, bo čakal zaman na rešitev. Kdor pa prošnjo kolkuje, bo morda dobil administrativno negativno rešitev t. i. njegova prva nadrejena oblast bo prosilca na podlagi ministrskega reše-nja brevi manu obvestila, da prošnji ni mogoče ugoditi. Zato naj vsakdo v svoji kolkovani vlogi zahteva formalno rešenje, ki ga naslovi ministrstvo na njegovo osebo, čeprav je to rešenje za prosilca neugodno.
Neobhodno pa mu je potrebno, ker more šele na njega osnovi apelirati na državni svet, ki bo izdal brez dvoma pritožniku ugodno razsodbo.
Kakor vidite, je dandanes treba državnemu uradniku božje potrpežljivosti, da pride do svojih pravic. Državni svet kot najvišja inštanca je sicer tu, vendar pa njegovih plenarnih odločb posamezna ministrstva ne respektirajo. Celo justlca ima poleg zavezanih oči tudi ušesa zarnašena!
bj.
IIVBIlAMIKI
DVOR
таврм iiuvfso
Danes ob 4., pol 6. pol 8. In 9. url
OSS1 OSWALDA WILLY FRITSCH
v briljantni, elegantni, pikantni, smehapolni veseloigri
Deklica s protekciio
PREDNAZNAN1LO: Nov izdelek, novi igralci, največji film sedanjosti je: Zadnji dnevi Pompejev
Justifikacija morilca Josipa Hotka v Celju
Celje, 29. marca.
Danes, ob pol sedmih zjutraj je rabelj obesil na dvorišču celjske jetnišnice zavrat« nega roparskega morilca Josipa Hotka.
Josip Hotko, rojen 20. julija 1895. v Mas riji Gorici na Hrvatskem, trgovec in go« stilničar v Mariji Gorici, je zašel že leta 1924. v precejšnje denarne težkoče. Premi« šljeval je; kako bi prišel do denarja in skle« nil slednjič, da oropa Josipa Kraljica, me« sarja in živinskega prekupčevalca v Dobo« vi. Vedel je dobro, da je imel Kraljič pri sebi vedno velike vsote denarja. Ker je ho« dil Kraljič navadno na živinski sejem v Zagreb, se je peljal Hotko večkrat za njim. da ga zaloti, a vselej brezuspešno. V petek, dne 27. februarja je šel Hotko zopet v Za« greb in vzel s seboj svojo dvocevno lov« sko puško, razloženo in zavito v papir ter štiri naboje s šibrami za srne in zajce. Ker pa Kraljica v Zagrebu ni dobil, se je peljal nazaj v Dobovo in šel v Megovčevo gostil« no, kamor je Kraljič pogosto zahajal in ga v resnici tamkaj našel v družbi treh kme» tov. Hotko je pri stranski mizi poslušal pogovor in ugotovil, da pojde Kraljič še isti večer domov v sosedno vas Sele. Videl je tudi, da ima Kraljič pri sebi precej debelo listnico. Hotko s- je poslovil in odšel iz go« stilne po cesti proti Selam do kapelice, od tam pa na železniško progo poleg ceste, nabasal puško in čakal na Kraljica, skrit za železniškim nasipom. Po progi je prišel mlad železniški delavec, noseč svetilnico za železniško znamenje. Ta je požvižgaval, kar je bilo Hotku zelo neljubo. Mislil je že, da se mu bo napad ponesrečil, vendar je delavec še pravočasno odšel.
Ko se je nato pripeljal Kraljič s kolesom in dospel vštric Hotka, je Hotko pomeril in ustrelil. Kraljič je skočil raz kolesa, za» kričal dvakrat: «Joj, jojl» in stekel še kakih 20 korakov naprej po cesti. Hotko je sko« čil za njim, spotoma še enkrat nabasal pu» ško in ustrelil na Kraljica, ki se je potem zgrudil mrtev na tla. Hotko je nato vzel mrtvemu listnico in srebrno uro, prijel tru» plo za ovratnik, ga zavlekel na progo in po« Iožil na tračnice. Iz listnice je pobral denar in vrgel prazno poleg trupla na progo. Ko« lo, na katerem se je Kraljič pripeljal, je vr» gel v bližnji potok. Nato je pobral še od Kraljica izgubljeni zavoj s čevlji in ga po« ložil na progo ter odhitel domov v Marijo Gorico.
Po večerji, okrog 21. ure, je priznal svo» ji ženi, da je Kraljiča ustrelil in oropal. Oba sta potem na postelji preštela denar, katerega je bilo 11.130 Din. Srebrno uro je skril Hotko doma za svinjakom, drugo jus tro pa zakopal 15 lovskih nabojev, revoL» ver in revolverske naboje pod orehom. V puško je nasul pepela, da bi prikril sledo« ve strelov. Odpeljal se je v Brežice in Za» greb, kjer je poplačal nekaj dolgov. Ko je prišel domov, je zvedel od žene, da so ga orožniki iskali. Naročil je ženi, naj skrije puško in se javil sam drugo jutro na orož« niški postaji ter vprašal, zakaj ga iščejo, da bi odvrnil na ta način od sebe vsak sum. Med tem pa so truplo Kraljiča na pro» gi že našli in ugotovili, da je bil ustreljen in mrtev položen na tračnice. Hotkovo ob» našanje je bilo zelo sumljivo že v Megov« čevi gostilni; on sam je bil na zelo slabem glasu in tudi ni mogel dokazati, kje je vzel denar za plačilo dolgov. Vsled teh dejstev so ga orožniki priprli. Napram orožnikom je umor odločno tajil, pri okrajnem sodi» šču v Brežicah pa je končno dejanje v pol» nem obsegu priznaL
Pri glavni razpravi v Celju so porotniki potrdili glavna vprašanja glede zavratnega roparskega umora ter je bil Hotko obsojen na smrt na vešalih. Prošnja za pomilostitev je bila odklonjena in je postala obsodba, kakor jo je izreklo porotno sodišče, pravo» močna.
Hotko je ves čas od porotne razprave sem simuliral blaznost, a se mu stvar ni po» srečila. Razpraskal si je čelo in prša ter celo z lastnim blatom namazal kruh. Vse
to pa šele potem, ko je čul od paznika in zdravnikov, da vsi blazni tako delajo. Dol» ge mesece tudi ni spregovoril niti besedice.
V nedeljo, točno opoldne, je vstopil sod» ni dvor pod predsedstvom viš. sod. svet. dr. Bračiča v Hotkovo celico. Predsednik je na znanil Hotku, ki je bil že preoblečen v svojo civilno obleko, končno odločitev. — Hotko ni trenil niti z očesom in zrl nepre» mično v predsednika. Šele, ko ga je pred» sednik ponovno opozoril, da bo drugo ju« tro ob pol sedmih obešen, je krčevito po» goltnil sline. Nato so ga odvedli v poseb« no pritlično celico.
Hotko se je mirno vlegel v posteljo, se skril pod odejo in ležal tako ves čas do zjutraj. Zahteval ni nikogar k sebi in spo» vednika sploh ni pustil do besede. Za ve» čerjo je dobil pečenko, štiri zemlje, pol li» tra vina, sifon in pokalico. Ponoči še svi» njino, kruh in liter vina, kar je, razen pol litra, vse použil. Pazniku, ki mu je prine» sel večerjo, se je nasmejal in mu poljubil roko. Dasi ga je obiskal duhovnik, kaplan Cafuta, dvakrat in mu dolgo prigovarjal, naj se spravi z Bogom, Hotko sploh ni re» agirai in je ostal nespovedan.
Že ob 6. zjutraj se je nabralo okrog 150 oseb na dvorišču jetnišnice; kjer so bile postavljene vislice. Ob 6.30 je prišel sodni dvor, obstoječ iz predsednika, višjega sod» nega svetnika, dr. Bračiča, viš. sod. svet. dr. Stepančiča, okrajnega sodnika dr. Nen« dla, zapisnikarja dr. Karlovška, zastopnika državnega pravdništva dr. Rusa in zagovor» nika dr. Rakuna. Ob 6.38 je sporočil jetni» ški paznik, da prihaja obsojenec, nakar je ta v spremstvu duhovnika hladnokrvno sto» pil na dvorišče. Hotko je bil videti sicer potrt, vendar pa je bil popolnoma miren; bil je bled in čelo je imel razpraskano. Sto» pil je sam na podstavek, rabelj mu je na« stavil zanjko okoli vratu, jo pripel na že» belj in izpodbil podstavek. Čez osem in pol minute je konstatiral zdravnik, da je na« stopila smrt. Čez pol ure je rabelj truplo obešenca snel, nakar so je položili v ra» kev in prepeljali z mrtvaškim vozom na po» kopališče. S tem je bilo zadoščeno pravici in zakonu.
Ravno na ta dan, pred 29. leti, je bil ju» stificiran v Celju 24kratni morilec PaveJ Ferme iz Vranskega.
Pred sodniki
Jakob zna Šivati čevlje in piti vtnee, in sicer oboje tako dobro, da bi ee lah%» s marsikomu kosal Nekje v Ljubljani, v Stari, sivi ulici je naSel lepo dekle M Je komaj čakalo da dObl Ijtrbčka. Tako sta postala ljubezniv pair. Da bi pa Апбка Jakobu prihranila pota obtokov, ee Je tant kar k nji preselil. Pa Je Ančka opazila, da Ja. kec krade, mu pokazala fige in mu pred nosom zaprla vrata. Ker fant nI mogel drugje v hišo, Je ubH Štiri Sipe njenega nizkega okenca in nepovabljen splezal v kamrico. Pa dekle je prepozno tolažil. Po. izvedbe so dognale, da Je s pisemskim pa. pirjem, opremljenim s StampOJko svojega mojstra naročil neikje obleko za božič, vzel mojstru neikaj čevljarskega orodja in odnesel prijatelju kožo, iz katere Je eteer napravil čevlje, a jih prodal drugemu. Ker je izvrsten čevljar, bo zdaj čevljarfl 3 tedne v zaporu; saj spretnih ljudi povsod manjka.
Danes
nepozabni, brezkonkurenčni in najboljši komik
Maks Linder
v svojem zadnjem filmu, polnem smeha
„Hnks, kralj cirkusa"
Predstave obi
3., pol 5., 6., pol 8. In 9. uri.
Kino Ideal.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri.
Torek, 30.: Zaprto.
Sreda, 31.: «John Gabrijel Borkman». Pre» mijera. Izv.
Četrtek. 1.: Zaprto.
Petek, 2.: Zaprto.
Sobota, 3.: Zaprto.
Nedelja. 4.: ob 15.: «Kar hočete». Izv Ob 20.: «Hamlet». Izv.
Pondeljek, 5.: ob 15.: «Deseti brat». Ljud» ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Pvgmalion». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Torek, 6.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. uri.
Torek, 30.: «La Waliy». Premijera B.
Sreda, 31.: Zaprto.
četrtek, 1.: Zaprto.
Petek, 2.: Z?prto.
Sobota, 3.: Zaprto.
Nedelja, 4.: ob pol 20.: «Manon». Gostova» nje gospe Ade Poljakove. Izv.
Pondeljek, 5.: ob 15.: «Večni mornar». Ljud ska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob pol 20.: «Grofica Marica». Izv.
Torek, 6.: Zaprto.
Catalanijeva opera «Wally»
(K nocojšnji premijeri v Ljubljani.)
V torek, dne 30. t. m. se poje prvič na našem odru opera «Wally», delo skladatelja Catalan!j a. Opero odllikuje skrbna, zelo in-teresantna in originalna inštrumentacija ter
—	v primeri s takratnimi Puecimijevimi ope rannl — tudi široka in topla kantilena.
Dejanje se vrši v tirolskih Alpah. V sre disču cede zgodbe, M Je razpletena v štiri dejanja, se nahaja, zanimiv tip gorskega dekleta, polnega klubovalnosti proti elemen-tajmiim ln človeškim silam — Wally. Na. ravna posledica njenega temperamenta je, da v tem kljubovanju pretrga vse zveze z lastnim očetom, pa tudi s svojim izvoljencem Hagenbachom. Končno zapusti človeška sedižča ter se poda visoko v gore, čeS taim doli sem obračunala z življenjem, tu pa hočem mirno počakati svojo smrt. Z obiskom Hagenbacha pa spozna v gorski samoti .smisel življenja, a žal prepozno. Prirodne moči končajo življenje izvoljenca, nakar žrtvuje še Wally svoje brezpomembno življenje.
Posamezne uloge pri premijeri so sledeče zasedene: Wally - Thalerjeva, Walter
—	RiMčeva, Afra — PotuČkova; Hagenbach
—	Knittl, Gelner — Mltrovlč, sel — Zupan, Btrohminger — Sekula. Opero je naštudiral gosp. operni ravnatelj Polič, zrežiral gosp.
Kralj. Nove dekoracije je izdelal slikar g. SkruSny.
Pri današnji premijeri CataJanijeve opere Wally poje naslovno ulogo gdč. Re-zika Thalerjeva.
Zaključna predstava marijonetnega gledališča Atena» Miran Jarc: «Kraljevič Tugomil». Za slovensko marijonetno gledališče piše zadnja leta pravzaprav samo eden: Miran Jarc Poleg Ivana Laha, Mil-čimskega in Mirka Pretnarja —■ slednja dva imata igre Se v rokopisu — je Jarc edini pisatelj, katerega stvari se izvajajo In vendar bi spričo bogastva motivov naše narodne pesmi bilo mogoče naipisaAl kaj več izvirnega za lutke. V nedeljo popoldne iin zvečer se je v Narodnem domu igrala historija v osmih slikah «Kraljevič Tugomil». čudna zgodba je to, polna iskanja, prepletena z vsakovrstnimi dogodivščinami. Tugoimil je čuvstvenjak, senca nekakega Hamleta, ki šele po dolgean tavanju najde svoje mesto. Dejanje igrice se mi vidi preveč razbito; preveč lutk nastopa, postranski dogodki so prezavlečem. Glavna nit se v tem izgubi, čim ekomomlčmejSa obdelava bi stvarco samo izboljšala; vsekakor pa je potrebno, da se Igra pri prihodnji predstavi še bolj krajša. — S to uprizoritvijo je marijonetno gledališče zaključilo letošnjo sezono, ki ni bila posebno dolga, a je kljub temu prinesla več do. brih stvari (Lavrina, čarobne gosli, Zakletega kalifa, Trojčke iz Damaska itd.) 2al mi je, da je izostalo več novih prevodov
(Sovji grad, Gašperček obogati i. dr.), posebno pa obžalujem, da se ni ponavljal sijajni «Doktor Faust», ki je bil vselej vi-Sek in najlepši zaključek sezone. Kaj bo z miarijonetnim gledaffiiščem prihodnje leto, ne vem; želeti pa bi bilo, da se oder o tvori normalno, da se uprizore nove (med njimi po možnosti tudi izvirne) igre, katere naj se nanovo opremijo z lutkami in drugimi rekviziti Letos je marijonetno gledališče bolj životarilo kakor živelo; podčrtati pa velja, da je ta institucija zelo, zelo važna in da ni namenjena samo otrobom. Prijateljev pa so si naše lutke v zadnjih letih pridobile že toliko, da bi bil z morebitnimi abonmaji obstoj marijonetnega gledališča vsaj zasiguran, če ne popolnoma utrjen. Dobro bi torej bilo že sedaj misliti na jesen in začeti s potrebnimi pripravami takoj po zaključku sezone.	St. K.
«John Gabrijel Borkman» spada med tiste Ibsenove drame, ki ne zanimajo samo kroga njemu sorodnih duš in kope njegovih častilcev, temveč ki bude pozornost pri najširši gledališki publiki. Močno dramatična vsebina, zgoščena v Štiri krepka dejamja, zgrajena z vsean mojstrstvom pri. letnega Ibsna, ne more ostati brez vpliva na nikogar, ki ji eledL Stari Borkman, mož velikih načrtov, doživi popolen življenjski poloim. Po petletni ječi se sam izključi od sveta. Mogočno osebnost tega Ibsenovega junaka podaja gosp. Levar, njegovo trpečo in ponosno soprogo ga. Marija Vera, ki vodi obenem tudi režijo. Ostale uloge igrajo: ga. Nablocka, ga. šaričeva in drugi.
Ulogo Poldala sta naStudirala gg. Lipah in Osipovič Pri premijeri, ki bo v ljubljanski drami v sredo, dne 31. t. m. ob 8. zvečer, nastopi kot Foldal goep. Lipah.
Pevski zbor slovenskih učiteljev. Jeseni 1924 je ustanovilo Društvo učiteljev glasbe pevski zbor, kojega člani so Izključ no le učitelji in učiteljice iz ljubljanske in mariborske Oblasti. Učiteljski zbor Jo Imel tekom zime več pevskih vaj, ki so navadno trajale dva do tri dni Prvi nastop zbora bo dne 10. in 11. aprila. V teh dveh dneh se vršita dva koncerta pevskega zbora slo venskega učiteljstva; prvi bo v soboto dne 10. aprila ob 8 zvečer, drugI pa v nedeljo, dne 11. aprila ob 3. popoldne. Poleg učiteljskega zbora nastopijo tudi srednje. Šolski zbori iz Ljubljane. Glavna točka koncertnega sporeda je Sattnerjeva «Jef-tejeva prisega», skladba za soli, zbor in orkester. K podrobnemu sporedu koncerta se še povrnemo.
Avstrijsko odlikovanje za znanost in umetnost Dunajska vlada kani uvesti novo odlikovanje za znanost in umetnost. Odlikovanje bo imelo dve stopnji ter bo Imelo isti pomen kot francosko odlikovanje s palmami, katerega podeljuje francoska akademija. S tem redom bodo lahko odlikovani tudi inozemcL
Nova drama o devici Orleanski. Maks Reinhardt v Berlinu ie sprejel v svoj repertoar petdejansko dramo o devici Orleanski z naslovm »Jeanne D'Arc«. Avtor teea dela le Frank Harris.
Domače vesti
Položnice smo priložili vsem naročnikom, ki jim naročnina poteče koncem marca. Prosimo jih, da plačajo na' ročnino takoj prve dni meseca aprila, da ne bo neprffik v rednem dostavljanju lista. Opozarjamo, da prične s 1. aprilom drugo četrletje, zato priporočamo cenj. naročnikom, da plačajo na' ročnino po možnosti za celo drugo četrtletje, da prihranijo sebi in upravi skrb in delo. S tekočo naročnino je
poravnati tudi eventualne zaostanke. •
Opozarjamo prijatelje dobrega dnevnika, ki niso še naši naročniki, da prične s 1. aprilom drugo četrtletje našega lista. Vabimo jih vljudno, da porabijo to priliko in naroče list ali osebno pri upravi ali po dopisnici na upravmi-štvo »Jutra«, Ljubljana, Prešernova ul. 54. Na željo pošiljemo list tudi na ogled. Naročnina znaša za tuzemstvo za celo leto Din 300. polletno Din 150, četrtletno Din 75. mesečno Din 25, za inozemstvo pa se računa naročnina mesečno Din 40.
Upravništvo »Jutra«
*	Odlikovanje gledaliških umetnikov. Na
predlog ministra prosvete ie kralj odlikoval g. Antona C e r a r j a-D a n i 1 a, člana narodnega gledališča v Ljubljani z redom
Sv. Save tretje vrste, opernega pevca Rudolfa Bukšeka v Osjeku pa z redom Sv. Save pete VTSte.
+ Z ljubljanske univerze. Za asistenta na oddelku vodnih zgradb tehniške fakultete ie imenovan g. inž. Jože Lah.
*	Iz državne službe. Inž. Jože MtklaužK iz Ljubljane je imenovan za šumarskega inžemerskega pristava 9. stopnje I. kategorije pri direkciji šuma na Sušaku.
*	Vojaška vest. Generalštabni major Vladimir Vavhnik je imenovan za pomočnika načelnika generalnega štaba Savske divizije v Zagrebu.
*	Poroka. Na Dobrni se ie poročil v nedeljo g. Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik za Slovenijo in poslanik v Pragi, z gdč. I. Goričanovo iz Nove Cerkve.
+ Novi upravitelj poštne šole. Za upravitelja stalne poštne šole v Beogradu je imenovan generalni direktor Sfcjepan Dekanič namesto dosedanjega upravitelja Dragotina Dimitrijeviča, ki je trajno upokojen.
*	Člani Državnega sveta spadaio v prvo skupino prve kategorije. čl. 11 zakona o či-r.ovnikih in ostalih državnih uslužbencih je Po novih amandmajih se pooblašča minister da pridejo člani Državnega sveta v prvo skupino prve kategorije. Zakon je veljaven od časa ko je bil sprejet zakon o činovnikih
+ Smrtna kosa. V visoki starosti 81 let je umrl včeraj v Štepanji vasi bivši pleskar ski moister Tomaž B r 1 c e 1 j. Zopet je odšel od nas eden izmed garde »starih Kranjcev«, ki si je z vzgiedno marljivostjo in so-lidnostjo zgradil trdno eksistenco ter priboril v vseh krogih sirom Kranjske kot obrtnik in oseba velik ugled. Bil je umen in vesten gospodar, nad vse dober in skrben oče ter odločno napreden mož in navdušen narodnjak. S sinom Ivanom je ustanovil šte-panjekega Sokola, ga vedno rad podpiral in se za njegov razvoj zanimal z naravnost mladeniško navdušenostjo. Izkušeni mož je bil tudi prileten družabnik ki je nam mlajšim znal mnogo zanimivega povedati iz časov narodnih bojev, ko so se še oblastni Nomci in remškutarji šopirili po ljubljanski okolici. Vrlemu možu ohranimo časten spomin, žalujoči rodbini pa naše iskreno so-žaije! — V celjski bolnici je umrl v nedeljo ob 11. dopo-ldne Josip Schmidl, mestni blagajnik v Celju. Bil je star 45 let in je služ boval 22 let pri mestni občini. Bolehal je že dalj časa rta Icdvicah i" srcu. — V Ljubljani je preminul v nedeljo po kratki bolezni g. Blaž 2 b o n a • skrben oče. Pogreb bo danes, ob 14. uri iz hiše žalosti na pokopališče. — V splošni bolnici je umrla včeraj v starosti 76 let gospa Antonija S m e k a r, roj. Pukelsrein. Pogreb bo v sredo, ob 4. popoldne iz splošne bolnice. — V Mariboru ie umrl včeraj po dolgi bolezni g. Janko R i ž n e r, davčni asistent v pok. Pogreb bo dne 1. aprila ob 3. popoldne z mestnega pokopališča na Pobrežje. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje!
*	V bodoče bodo poslovale le tri borze dela. V smislu državnega proračuna, ki stopi v veljavo dne 1. aprila, bo razpušče-nih šest borz dela in sicer: v Mariboru, Murski Soboti, v Nišu, Novem Sadu, Splitu in Sarajevu. Poslovale bodo v bodoče le šc tri borze dela: v Ljubljani, Zagrebu in Beo gradu. Ministrstvo za socijalno politiko smatra, da je korak v socijalnem oziru neumesten, zato je nasvetovalo delavskim zbornicam, naj bi se omenjene borze ohrani le že v prihodnje na ta način, da bi postale občinske institucije, ki bi jih vlada sub-vencijomxala.
*	Zastoj na carinsko-poštnem uradu v Ljubljani. Prejeli smo: Oremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse interesente, da je Zbornica za trgovino, obrt In Industrijo z ozirom na dejstvo, da je zastoj na carinsko-poštnem uradu v Ljubljani dosegel že nad 40G0 paketov, intervenirala pri poštni direk dji v Ljubljani, kakor tudi pri generalnem direktorju carin v Beogradu, da se pomnoži število poštnih, kakor tudi carinskih uradnikov Naprosilo se ie tudi tukajšnjega inšpektorja carinarnice, g. Rupela, da ukrene potrebno, da se ustvari vsaj nekaka začasna remedura, dokler ne pride pomožno osobje od drugih carinarnic. Inšpektor je za časno, da se odpomore zastoju glede carinjenja poštnih paketov, izdal naslednja na vodila: Namesto da bi carinili na 4 oknih 4 revizorji s 4 cariniki (pri vsakem carinjenju 1 revizor in 1 cariniki, se za potzkus-vpelie pojačenje tako, da bo imel vsak revizor po 2 carinika Na ta način bi dobili vštevši carinika, ki carini pismonošne pošte, 6 carin kov, to Je ena partija več kakor
poprej. Na pošti je sedaj 10 uradnikov. Seveda ie to samo za poizkus, kajti če ne bodo revizorji shajali, nastane zopet zastoj. Gremij opozarja članstvo, da Je vzTOk za-stankov poštnih paketov tudi to. da nekateri vTačajo pakete z motivacijo, da ie blago previsoko zacarinjeno. Res je da se v nekaterih slučajih ugotovi, da ima stranka prav, vendar naprošamo članstvo, da v interesu hitrejšega poslovanja vrača pakete le v slučaju, da se res pokaže občutna razlika pri tehtanju med brutto in netto. Ker je odpotoval tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Mofoorič v Beograd, mu je pri tej priliki gremij Izročil obširno spomenico, katero bo izročil pomočniku general, dir. carin dr. Smidu in istočasno interveniral za zboljšanje razmer na carinskem postnem uradu v LJubljani. Gremij bo zadevo obdržal v evidenci, da se to vprašanje, ki postaja za trgovstvo v Ljubljani vedno bolj pereče, reši tako, kakor zahtevajo interesi rednega in točnega prometa.
*	Invalidom. Svoječasno ponudeni brezplačni lokal za trafiko oddam invalidu brezplačno za kake druge namene, ker je trafika oddana neinvalidu. Toliko na znanje prizadetim, da ne bodo imeli nepotrebnih potov. — Fran Šuštar, lesna industrija v Ljubljani, Dolenjska cesta 12.
*	Društvo medlclncev v Llubljanl. Na 13. rednem občnem zboru ie bil predsednikom ponovno izvoljen med. Rudolf Kac, ostali odbor pa se ie konstituiral sledeče: podpredsednik Merzel, tajnik I. Pavšič, tajnik II. Smerdu, blagajnik I. Benedik, blagajnik II. Brezigai, knjižničar I. Kac L., knjižničar II. Del Cott, gospodar Svetlič. Revizijonalni odbor: Orel, Paternost, Krištof; Društveno razsodišče: Oblak, Lukman Travirka.
*	Premeščeni učitelji se ne morejo seliti.
Ministrstvo prosvete je v zadnjem času premestilo mnogo učiteljev, ni jim pa moglo nakazati potrebnih potnih predujmov, ker so tozadevni krediti že izčrpani. Premeščeni učitelji se nahajajo v težkem položaju, ker se brez denarja ne morejo seliti, z druge strani pa jim grozi nevarnost, da se jim novo službeno mesto proglasi za izpraznje no.
*	Železne tipske konstrukcije za občine.
Po novih amandmanih se poblašča minister za gradjevine, da more dati po odobTenju -mindstrskega sveta posameznim okrajem in občinam brezplačno na razpolago tipske železne konstrukcije, nabavljene iz Nemčije na račun reparacij, toda pod pogojem, da se dotični okraji in občine zavežejo, da pla čajo vse prevozne stroške do stavbišča, za montažo, prebarvanje itd. — Minister poljo privrede je dobil dovoljenje, da more pristojbine za ribarske karte in knjižice zvišati na desetkratno svoto.
*	Kongres jugoslovenskib geometrov se je vršil prošlo nedeljo na tehniški visoki šoli v Zagrebu. Udeležilo se ga je 110 dele gatov. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo udrirženie izdajalo strokovno glasilo, ki bo izhajalo štirikrat na leto. Razpravljalo se ie tudi o vprašanjih, ki so velike važnosti za geodetsko stroko, zlasti o načrtu novega zakona o izmerjenju naše države. Sedež uprave bo prihodnje leto v Zagrebu. Zvečer je bil v hotelu Royal tovariškl sestanek, včeraj po so bili na programu izleti v zagrebško okolico.
*	Cena soli se zniža. Po poročilih iz Beograda se cena soli s 1. majem zniža za pol dinarja pri kg.
*	Podaljšanje Zagrebškega Zbora. Da ustreže želji svojih razstavljalcev, je uprava Zagrebškega Zbora podaljšala pomladan ski sejem avtomobilov, poljedelskih strojev in radio-aparatov ter razstavo plakatov do vključno 31. marca. Potne legitimaci je veljajo za povratek do 1. aprila.
*	Izlet hrvatskih planincev v Slovenijo. Hrvatsko planinsko društvo »Runolist« priredi ob velikonočnih praznikih izlet na Stol in Golico, druga partija izletnikov pa se ie namenila na Triglav. Cela skupina se odpelje iz Zagreba v soboto zvečer ob 22.10.
*	Avtomobilska vožnja med Kočevjem. Fa ro in Brodom na Kolpi prične obratovati s 1. aprilom. Podaljšanje do Delnic (na progi Karlovac-Sušak) je sicer radi slabih cest negotovo, vendar pa se resno govori o njem. Pot iz Ljubljane v Sušak po tej črti je ravno polovico krajša kot skozi Karlovac To bi bil nekak predhodnik Musilove železniške proge.
+ Popravila fotografskih kamer, zatvo-nov itd oskrbuje drogerija »Sanitas« Ljubljana, Prešernova ulica 5. Stiokovnja-ško in poceni!	419
*	Izučen mizar, Slovenec, ki že dolga
leta delal v najslovitejših tovarnah in mizarskih podjetjih, se želi nasiliti v kakem večjem kraju Slovenije. Ako kje reflektira-jo na mizarskega mojstra Slovenca, naij se interesenti dotičnih krajev obrnejo ta Tajni štvo SDS, Maribor, Canlcarjeva ulica 1.
*	Ogenj v Zidanem mostu. V nedeljo po-podne je nastal na še nepojasnjen način v leseni drvarnici kolodvorske restavracije ogenj. Zgorelo je vse! k sreči ni bilo v drvarnici drugega kakor slama, deske, vreče in krma v njej. Železničarji so ogenj kmalu zadušili.
*	Beograd se zabava. Beograjska policija objavlja zanimivo statistiko, iz katere ie razvidno, da je postal Beograd mesto zabav in veseljačenja, kakor menda nobeno drugo mesto na Balkanu. V Beogradu se je letošnjo zimo vršilo v raznih lokalih nič manj kot 535 zabav.
+ Nevarna igra. V Mostaru se je te dni devetletni Nikica Lucič, sin tamkajšnjega obrtnika, zabaval na ta način, da je polnil škatlje za sardine s karbidom ter jih zakopal v zemJjo, da eksplodirajo. Zabava je ime la grozne posledoe. Ko je eksplodirala s kar bidom nabasana škatlja je nesrečnemu dečku tako poškodovalo obe očesi, da je popol noma oslepel.
*	Tragična smrt Emice Mramor v Novem mestu. O tragični smrti Emice Mramor j eve v Novem mestu nam naknadno še poročajo: Mramorjevo je povozil vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Karlovcu ob 17.54, iz Novega mesta ob 21.35. Nesrečnico so našli kmalu po 23. итј okoli 20 m od tunela ob signalnem znamenju, tîk ob tračnici, ležečo na trebuhu z odrezano glavo. Glava je ležala dva metra nazaj proti tunehi, kamor jo je premaknil vlak, ki prihaja iz Kalovca v Novo mesto ob 22.08. Truplo samo ni ime lo niti najmanjše poškodbe.
+ Vojaški avtomobil ponesrečIL Na cesti, ki vodi v Boko Kotorsko se je na ovinku pri Kobili prevrnil vojaški avtomobil ter padel v obcestni Jarek. Šestnajst vojakov Je bilo težko ranjenih. Neki kapetan si je zlomil no go. Tudi avtomobil je znatno poškodovan.
Charlle
Chaplin
Lov za
zlatom ELITNI KINO НАШ
Iz Ljubljane
u— Ogenj na Glincah. Snoči okrog 19.30, je nastal v enem malih skladiščnih prostorov tovarne za sveče in mila »Gazela« na Glincah pri Ljubljani naenkrat velik ogenj. Plamen je Prva opazila neka deklica, ki je gledala skozi okno v glavnem poslopju tovarne. Na njen krik so prebivalci iz hiše takoj opozorili na ogenj ravnatelja g. Perhavca, ki je prosil za pomoč na gasilski urad v Ljubljano. Plamen se je medtem že močno razširi! in postajal opasen tudi sosednjim objektom. K sreči pa so kmalu prispeli na kraj nesreče gasilci iz LJubljane pod vodstvom svojega načelnika g. Josipa Turka, dalje domači gasiici in gasilci z Brda, ki so ogenj kmalu udušili. Škoda znaša okrog 7000 Din.
u— Občni zbor »Ljubljanskega Zvona«, ki se je vršil včeraj je pokazal prav lepo letno bilanco tega agilnega našega pevske ga društva, ki stremi z vso resnostjo po vedno višjem umetniškem nivoju in je njegovo glasbeno delovanje vsestransko zelo plodonosno. Glasbene prireditve in koncerti «Zvona» so poetalj že prava potreba in velik užitek za vse glasbo liubeče občinstvo, ki jih prav rado poseča. Tako v Ljubljani, kakor tudi v Celju, Rogaški Slatini in v Laškem so koncerti sijajno uspeli, kar je predvsem zasluga pevovodje g. Prelovca.
Društvo je izdalo preteklo leto tudi 4 ženske zbore St. Premrla in 8 moških zbo rov E. Adamiča, mesečna revija »Zbori« pa je dobila lepo prilogo o glasbeni literaturi Rednih članov je imel »Zvon« preteklo leto 75, zaJoga skladb znaša 3509 partitur in 3434 glasov. Na »Zbore« so naročena društva iz vseh krajev naše države in tudi v Ameriki. Najstarejši članici društva. gospei Pipovi je bi! izročen za 15 letno nesebično delovanje zlat društveni znak. Pri volitvah ie bil izvolien sledeči od bor: predsednik Lojze Drenovec. revizorja Grilc in Hartman. odborniki: Lombar
Na tisoče ljudi ne pozna Vaše tvrdke,
kar je glavni vzrok slabemu prometu. Brez poznanstva tvrdk med širšo publiko so trgovski uspehi nemogoči. Popolnoma napačna, cesto usodna je misel, da služi že napis tvrdke nad bkali kot privlačna sila za odjemalce in da se s samim napisom pridobi poznanstvo. Vrednost napisa je enaka vrednosti hišne številke. Nuino potrebno je, da pridobitnik večkrat predoči blago in naslov svoje tvrdke kupujoč emu občinstvu.
Največje zasluge za poznanstvo tvrdk
ima časopisje, kar priznava enodušno ves trgovski svet, ki izkorišča posebno rad praznične izdaje listov v svoje reklamne svrhe, dobro vedoč, da se te številke največ čitajo. Največ čitateljev v Sloveniji
imajo praznične številke »Jutra«
Tako izdajo bomo nudili našemu ogromnemu krogu čitateljev z velikonočno številko »Jutra«, v kateri bo zopet vsem pridobitnikom dana najboljša prilika, pridobiti si najširšega poznanstva. Oglase za to številko, ki izide že v soboto zjutraj, sprejema oglasni oddelek »Jutra«. Prešernova ulica št. 4., telefon 492.
Gartner, Jamnik, Gizljeva, Starič, Vizjak Vohinc, Ramšakova in Gabrovšek.
u— Občili zbor »Slavca«. V soboto se Je vršil v ljubljanskem «Narodnem domu» ob polnoštevilni udeležbi pevskega zbora občni zbor pevskega društva »Slavec«. Na zboru kateremu je predsedoval dolgoletni predsednik Ivan Dražil, sta poročala tajnik Roš o delovanju društva, blagajnik Ježek Pa o stanju društvene blagajne. Obe poročili, sta bili brez ugovora odobreni. Zanimivo je bilo poročilo zborovodje pri. Brnobiča, ki je razvil nove smernice za prihodnje društveno leto. Izprememiba društvenih pravil je bila soglasno sprejeta. Pred volitvijo novega odbora je dosedanji predsednik g. Dra žil izjavil, da bi zaradi bolezni vsaj začasno ne mogel več sprejeti dosedanje funkcije v društvu, kar je občni zbor vzel z obžalovanjem na znanje. Za novega predsednika je bil potem Izvoljen dosedanji podpredsednik g. Ivan Hladnik. Novoizvoljeni predsednik je izrekel odstopajočemu predsedniku v imenu občnega zbora zahvalo za njegovo požrtvovalno delo, ki ga je vršil celih 43 let, nakar je bil občni zbor zaključen.
u— Novo življenje v naših vojašnicah. V ljubljanskih vojašnicah je v zadnjih dneh zavladalo živahno vrvenje. Od vseh strani prihajajo v Ljubljano večji transporti novincev iz Bosne in Južne Srbije. Vsak transport je na kolodvoru pozdravila vojaška četa ljubljanskega »Triglavskega polka« z vojaško godbo na čelu. Potem so novinci, večinoma krepki fantje, odkorakali v vojašnico kralja Petra, kjer se je vršila v ne-deLjo zdravniška preiskava, nakar so oni, kl so bilj spoznani za zdrave, dobili vojaško uniformo. Med naše domače novince, ki prepevajoč in tikajoč prihajajo v mesto, se je v nedeljo pomešal znan gorenjski pretepač »Joža« iz Cerkeli, četudi ni bil po trjen za vojaka. S kovčkom v roki in velikim šopkom za klobukom je korakal z novinci. Ker se je med novinci obnašal dokaj nedostojno, je prišel v konflikt s strogimi stražniki in okusil baje tudi učinkovanje »решкека«. V vojašnici ga ie korajža minila ker je le s težavo dopovedal, da res ni vojak, nakar so ga izpustili Mahnil jo je naravnost na kolodvor. K vojakom pa ne gre več.
u— Belokrajnsk) narodni odbor v Ljubljani
Zaradi nastalih ovir je bilo na zadnji odboro vi seji sklenjeno, da se ne vrši prireditev v korist Belokr. plan. koče na Belo nedeljo, temveč na Binkošti. Toliko v pojasnilo vsem prijateljem. — Zagažen Ivan, tajnik.
u— Napredno gospodarsko In Izobr. dru-što za dvorski okraj. Danes, ob 8 zvečer bo predaval v društveni knjižnici na Rimski cesti g. dr. Fr. čadež: O skrivnosti elektrike. Člane in prijatelje vljudno vabimo, da se predavanja zanesljivo udeleže. — IzobT. odsek.
u— Članstvo gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj vabimo na se stanek, kl se bo vrši! danes ob 8. zvečer pri Kavčiču na Privozu. Na dnevnem redu razgovor o občnem zboru.
u— Sokolsko društvo v Štepanji vasi poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba brata Tomaža Briclja, ki se bo vršil danes dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne v Štepanji vasi. Člani v kroju se zbirajo ob po! 4. pred hišo brata Novaka. — Odbor.
u— Policijske prijave.. Od nedelje na pon deljek so bili prijavljeni policiji sledeči sin čaji, 2 tatvini, 2 prestopka nedostojnega vedenja, I upor zoper stražo, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 hoja PO želez ti ici in 4 prestopki cestno-pollcijskega reda. Aretovane so bile 3 osebe in sicer: 2 radi beračenja in 1 radi razgrajanja.
u— Uboge kokoši. Vse se preskrbuje za bližajoče se praznike in izjeme ne delajo niti tatovi. Ako se jim ne posreči priti do mastne šunke se zadovoljijo seveda tudi s kokoš mi do katerih je očividno lažje priti. Tako so postale tatvine kokoši nekaj vsakdanjega. Na cvetno nedelio je prijavila policiji tat vino dveh lepih rjavih čopk in enega petelina soproga geometra Olga Mravlje, stanu joča na Poljanski cesti št. 59. Tat si je poiskal svoj plen na dvorišču in sicer ob belem dnevu, okrog dveli popoldne. Tatu sicer ni menda nikdo opazil, vendar so okoliščine take, da bo bržkone moral kaj kmalu povedati na policiji, če so kokoši skrite že v njegovem želodcu ali še čakajo na pojedino.
u— Abadie stročnice se dobe v trafiki Klander Kolodvorska ulica 8, Ljubljana nasproti hotela »Štrukelj«.	423
u— Rekordna teža para volov. Ljubljanski mesar g Andrej Marčan je kupil od pivovarne Union par volov, ki tehtajo nič rran.i kot 2012 kg in je to najtežji par v Sloveniji. Občinstvo si lahko ogleda te vole danes 30. t. m. pri g Marčanu na Rimski cesti. Meso volov se bo prodajalo v soboto v rresnici na Rimski cesti in v Prešerno-
vi ulici.
Iz Maribora
424
a— Nenavadno krasen dan je bil včeraj v Mariboru Ze z'utraj je kaza! toplomer v senci plus 18 stopinj Celzija. Z ozirom na iz reden mraz v prejšnjih dneh ta nenavadna sprememba temperature bržkone ne bo sta novitna ni se je bati reakcije
a— Vprašanje državne borze dela. Kakor smo poročali, ie izdalo ministrstvo za socijalno politiko ukaz, da se državna borza de la v Mariboru likvidira, ako je ne prevzame občina Kakor sedai doznavamo, je ministrstvo na intervencijo Deiavske zbornice obljubilo, da vzdrži borzo še do konca tega le ta v državni upravi. S tem bi bil za enkrat obstoj mariborske borze dela še zasiguran. Kljub temu pa bo treba misliti na končno ureditev teža vprašanja
a— Vse naše pristaše opozarjamo na občni zbor krajevne organizacije SDS v Mariboru, ki se bo vrši' danes, v torek zvečer ob 20. uri v Narodnem domu Poleg poročil o političnem položaju in delovanju v minulem letu je na dnevnem redu tudi razprava o občinski politiki in poročilo demokratskega občinskega kluba
a— O aretaciji trgovca C. smo zvedeli na knadno, da blago, radi katerega se je na ovadbo Izvršila aretacija, ni bilo vzeto Iz
Molno le. da (O nekatera mila dobra. Boljie. kakor Schlcht-ovo ni niti eno. NajbolJJe Je edino :
Schichiovo milo
znamka .Jelen".
Kupujte le najboljše milo I Pri uporabi se Izkaže, da Je neJceneJJe. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot „ravno tako dobra, kakor Schichiovo". Za nalboljSo kakovost jamčita le ime SCHICHT ln znamka „JELEN".
82 »
137
S*
A «
FILIP SIBENIK
Pod Rožnikom.
LJUBLJANA
Telefon 523
ADRI Д " prašek za pecivo, "	vanilin sladkor,
Colombo Ceylon čai, kakao Van Kaster.
1836 a Zaloga za mesto: Aleksander Wislak, Šelenburgova 4
ннимнвмпииаппнмб
! ШПшеп - ure
F. Čuden
Prešernova I
otroške in damske: bele, barvaste, klo-taste in listraste v faznih fazonah ter razno damsko perilo nudi najcenejr
F. in L Clortčar
Sv. Petra c. 29. 6 4 Sv. Petra c. 29
I A, Kane, l^ubifana §
K*
priporoča svojo bogato izbero
Sinili površnikov
za gospode po prav zmernih cenah.
1
K
B ■
■
E
8 ■
a
■
»
m ш
«^аиашЕШиаашванапкжжшаажасж
konkurzne mase, temveč že pred napoveda nim konkurzom, kar spravi vso zadevo v po polnoira drugo luč. Upati je, da bo preiskava zadevo kmalu pojasnila. O stvari sami pa bomo še poročaii
a— Insereute »Jutra« v Mariboru opozar jamo. da sprejema uprava našega lista v Barvarski ulici 1 oglase za velikonočno šte vilko najkasneje do petka opoldne Ker izide velikonočna številka v povečani nakladi ir. ostane cele tri dni razložena, bodo imeli in-serati zlasti v tej številki posebno reklamno vrednost Na žel io obišče interesente naš pn seben akviziter. ako sporoče te na našo tel. številko 22
a— Spremembe pri okrožnem sodišču. Sodni svetnik mariborskega okrožnega sodišča s dr Ivan Vuk ie imenovan za svetn ka višjega deželnega sodišča v Ljubljani Mariborske, sodišče izgubi z odlokom dr \ i ka odličnega in splošno priljubi :enega sodir ka. kateremu želiiro na novem mestu mnogo uspeha k une nov a mu pa iskreno čestitamo.
a— Uvedba dvojezičnih napisov пз trgov, skih firmah? Na zahtevo gotovih krogov se je prj ministrstvu za trgovino uvedla akcija ki gre za tem. da se dovolijo na trgovskih firmah napisi poleg državnega tudi še v dru gem ieziku. Za akcijo se posebno zavzemajo Nemci, ki bi radi to priliko izrabili v svoje razumliive namene. Slovenska javnost bo vsak tak poskus zlasti v našem obmejnem mestu odločno zavrnila in pričakuiemo tudi od oblasti, da bodo vsako tako akcijo enkrat za vselej onemogočile.
Naši onstran grame
u— O prometu v reškem pristanišču lan* skega leta bo nam došli točni podatki. Uvo» is. je bilo 411.443 ton, izvoza 307.410 ton, torej skupnega prometa 718.853. Leta 1922. je bilo skupnega prometa samo 122.126 ton. Leta 1913 je bilo reškega prometa 2,250.000 ton. Lani je bila torej dosežena tretjina predvojnega prometa. Iz Specifikacije blaga 6c razvidi, da preskrbuje jugosloveneka dr« iava že sedaj Reko z velikim delom izvo* ia in uvoza. Pretežna količina izvoznih in uvoznih predmetov bi prav lahko šel po sušaški luki, ako bi se ji z merodajne str a« ci posvečalo več paznosti. Odkar je ure» jena v Jugoslaviji nova (oktobrska) želez» r.iška tarifa, je izvoz reške luke narastel. pa na čegav račun? Izvoz luke na Sušaku jc istodobno padel na najnižje število.
p— Fašlstovski praznik. V nedeljo bodo proslavljali sedmo obletnico ustanovitve fašijev. V Trstu bo velika slovesnost, ob» hodi, govori itd. pa tudi po deželi se bodo gibale «črne srajce», kakor jim je ukazano.
p— Tihotapstvo s tobakom iz Jugoelavi* je se ne da ustaviti kljub vsej paznosti fi» rančnih stražnikov. Te dni so aretirali v Gorici nekega tihotapca, drugega, Nikolaja Južniča pa na meji.
p— Nadškofov a dvajsetletnica. V četr« tek 25. t. m. je poteklo dvajset let, odkar je bil goriški nadškof dr. F. Sedej name» ščen v svoji metropoliji.
p— Stelvio in Predel. Ali bo kdaj tekla predelaka železnica, na katero polaga Trst za svojo bodočnost toliko upov? V Mila» nu se trudijo sedaj za predor skozi Alpe proti Monakovemu. To bi morda koristilo tudi Benetkam, ali milansko monakovska prometna zveza bi bila v gotovo škodo Tr« j tu. Zato pa se poklicani tržaški krogi gib» ljejo, da bi prepričali rimsko vlado o nujni potrebi zgradbe predelske železnice. Trža» ški inženjerji pravijo, da pomeni namera» vani predor Stelvio luksus, vitalna potreba pa je predelska železnica. Milanski želez» niški odbor si je svest svoje prevzete na» loge in v Rimu jo odobravajo na merodaj» nih mestih. Trst je radi tega v vedno večjih skrbeh, ker je položaj pač že danes tak, da predelske železnice ne do. Izpolni se milan»
aka zahteva. Potem pa Genova raste in Be» netke tudi. V Genovi gradijo nove prista» ne in Benetke dobijo krasno pristanišče v kratkem času. Vlada trosi ogromne milijo» ne za Genovo in Benetke, Trst ostaja ob strani...
p— Gradbeno gibanje v Trstu. Po vojni seveda ni bilo velikega gradbenega gibanja ali sedaj se obetajo številna nova stano» vanjska poslopja. Prefest Gasti se trudi za ureditev najemnin, da bi ne bile stranke preveč prizadete, in za gradbo novih hiš. Sklical je velik sestanek poslancev, podjet» nikov, denarnih zavodov in posestnikov, da bi se pospešila postavitev ljudskih stano» vanj. Vlada je za ljudske hiše po občinah dovolila 100 milijonov lir za prvo pomoč.
k— lz Koroške. Hermatsbund trdi, da skr bi za vzdrževanje reda in miru med koro» škimi Slovenci, v resnici pa dela samo ne» red in nemir. Avstrijska vlada dobro ve, da so koroški Slovenci miroljuben živelj, ki ne potrebuje nobenega nadzorovanja. Za to bi se moralo zabraniti, da se mladi nem» ški ljudje vtikajo v slovenske zadeve in motijo slovenska zborovanja, na katerih se razpravlja največ o gospodarskih in kul» turnih stvareh. Na slovenski shod v Št. Jan» žu so došli nemškutarji z namenom, da iz» zivajo in ga preprečijo. Slovenec na Koro» škem je danes brezpraven in par podpla» čanih in pijanih Heimatbundovcev lahko neovirano razbije vsako slovensko gospo» darsko zborovanje. Slovenci se ne morejo braniti, ker bi bili toženi in kaznovani. — V Št. Vidu v Podjuni so pokopali ugled» nega župana g. Boštjančiča. Naj počiva v miru!
„Rndio-iiteratura"
zbirke Bibliothek des Radio-Amatuers je prispela ter je interesentom na razpolago pri „VERI" propagandni pisarni v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8. 1945 a
Iz Celja
e_ Nagafvce, ki so strašili vojaško stra-io pri celjski smodnišnici, je Policija že prijela in dobe zasluženo kazen.
Iz Trbovelj
t_ Obsodba hinavske politike SDS v Tr» bovljah. K članku pod tem naslovom v «Ju» tru» pripominjamo, da se nam je pripetila neljuba pomota v osebi. V Trbovljah se namreč ni mudil poslanec Kremžar, temveč dr. Gosar. Pomota se je zgodila na ta način, ker prihajata običajno v Trbovlje oba po» slanca in ju ljudje zamenjujejo. Drugače pa se članek docela sklada z dejstvi in jih ne bo mogel spremeniti niti g. Križnik, če je sedaj drugega mnenja.
t— Podpore rudarskim ženam. Na občini so delili včeraj običajne podpore rudarskim ženam, ki so v velikem pomanjkanju. Delili pa jih bodo še ves teden, posebno po pr» vem, ko pridejo mesečne podpore.
t— Nova branjarlja v Lokah. V četrtek 1. aprila se bo vršil komisijonalni ogled ba» rake g. Josipa Podpečnika. Sestanek bo na licu mesta ob 13.30.
t— Pri davčnem uradu v Laškem bodo od 1. do 15. aprila na vpogled izkazi o od» meri najemninskega davka za 1. 1926., o čemer se obveščajo vsi hišni posestniki.
t— Nova avtomobilska koncesija v Hrast niku. G. Artur Gutsmandel iz Trbovelj je raprosil radi avtomobilske koncesije za ko» tnisijonalni ogled proge kolodvor » Hrast» nik kraj. Vršil se bo 7. aprila s sestankom ob 12.20 na kolodvoru.
t_ V blaznico na Studenec so odpeljali z včerajšnjim opoldanskim vlakom 241etno Marijo Strbanovo, ženo rudarja. V trbo» veljski bolnici je niso mogli več obdržati, ker je pretila nevarnost, da se usmrti in ni dovoljnega števila usmiljenk na razpolago. Uboga Strbanova je v šestem mesecu no» sečnoeti.
Iz Laškega
l— Naše sokolsko gledališče je po dol« Rem zastoju zopet enkrat — «utripnilo». — Dne 24. in 25. marca nam je nudilo Nušiče» vo komedijo «Navaden človek». Igro je spravil na oder novodošli agilni učitelj Jo» sip Kotnik. Uspela je v splošnem lepo in dobro. Ni bila sicer brez senčnih strani, to» da javna konstatacija teh ni naš namen. Po sebno simpatičen kolorit je dal predstavi Vičentije (inž. A. Homan), ki je ustvaril iz svoje vloge nekaj posebno učinkujočega. S svojim prikupnim in posrečenim nastopom je občinstvo tako razmajal, da je bil par« krat aklamiran na odprtem odru. Podal je svojega junaka s konsekventno držano sme šno figuralnostjo, ki je mestoma zelo spo» minjala na filmske komike. S fino igro pa sta se zlasti odlikovala Zorka (Slavka Haf« ner) in pesnik Žarko (Mayer). Nudila sta momente, ki so segali daleč čez podeželno povprečnost. Tudi Mariji 07eri Kačič) —in vsem drugim — gre priznanje, toda slednji * je poznalo, da na svoji vlogi ni visela s srcem, kakor drugekrati. Tem lepše pa je, da se je navzlic nevšečni vlogi žrtvovala za dobro stvar. — In kdaj vas, naši dragi, zo» Pet vidimo na odru? Ne pozabite na mate» rijal za maskiranje — do takrat! Isti dile« tanti nastopijo danes pop. v Rimskih topli» cah. Jih priporočamo!
Iz Ptuja
j— Dramatično društvo v Ptuju je poka» zalo s svojima poslednjima predstavama, «Revčkom Andrej čkom» in «Jesenskimi gosli», kaj premore osobje malomestnega diletantskega odra pod vodstvom čvrste in vešče roke, kakršno ima društveni režiser g. Majcen. Napredek izza poslednjih let je tako razveseljivo velik, igra večina članov tako sigurna in uglajena, da se tudi skep» tičnemu gledalcu le redkokje vsiljuje potre ba, meriti podano z blagohotnim merilom, ki se jemlje obično za diletante. V «Revčku Andrej čku» sta si utrgala palmo g. Kaukler v vlogi Andrejčka in ga. Gabrijelčičeva v vlogi Anice. Prvi je ustvaril res izbornega občinskega siromaka ter ga igral vseskoz z osupljivo konsekventnostjo. Niti enkrat ni padel iz vloge. To ne znači le izrazitega igralskega daru in discipliniranosti samega sebe, temveč stavi tudi v fizičnem pogledu velike zahteve na igralca. Motili so nemara le prestereotipni padajoči intervali v nje» govem vzdihovanju, motili zato, ker so zbujali vtis monotonosti. Ga. Gabrijelčiče» va je rutinirana igralka. Zato je njena igra prikupna in človek jo z užitkom posluša in gleda. Sijajen je bil g. Chrištof v vlogi hlap četa An že ta. Ima prav poseben dar za ko» mičnoet in osvežujoč humor. Tudi gg. Maj» cen, Prek, Jakhel in drugi so svojo nalogo častno rešili. Neprimerna pa je bila za g. Joba vloga gostilničarja. Tudi on ima pre» cej humoristične žilice, zbog česar se v res» ni vlogi počuti kot — recimo — v srednje» veškem viteškem oklepu. Videli smo ga v šaljivih vlogah v mnogo boljši dispoziciji. Igralsko nemara še bolj na višku so bili igralci v «Jesenskih goslih». Igra sama po« teka v malodane ravni liniji ter ima tuin» tam prav puščobno brezizrazne partije, da« Ia bi se brez težave skrčiti in zgostiti na eno daljše dejanje. Tako pa je dober del igre osnovan na mimiki brez besed, težka naloga za igralca, težka včasih tudi za gle» dalca. V glavni vlogi je gostovala ga. Buk» šekova z mariborskega gledališča. Da je bi» Ia njena igra odlična in vestno premišljena, se razume po sebi. Ena, prepogosto ponov« ljena gesta je pa vendar le motila: mislimo nepotrebno z ničemer motivirano odpiranje ust. Omenimo to zbog tega, ker moti zla» sti pri umetnici, kot je ga. Bukšekova. — Vredna soigralka ji je bila ga. Gabrijelči» čeva. Njeno dekletce je bilo izredno prist» na in živa «ribica», naivno hudomušna in vendar zopet žensko resna, v resnici očar» ljiva. G. Kaukler je bil od kraja preomle« den, kasneje prav dober. G. Majcen, ki na» va dno prekipeva od temperamenta, si je v svoji tokratni vlogi preveč pritegnil vajeti; malce več živahnosti bi bilo bolje. V ob« če pa je bila igra prav skladno zaokrožena. Obe igri sta pokazali neutrudno in smo« treno delo dramatskega društva, ki se v polni meri zaveda svoje prosvetne naloge in jo tudi že v prav zadovoljivem obsegu izvršuje. Delo kaže resen napredek in od« pira najlepšo perspektivo v bodočnost. S.
412	Izjava
Podpisana izjavljam, da nisem za koga drugega plačnica. Ljubljana, 26. marca 1926.
FRANČIŠKA LAUFER.
Sport
Nedeljske prvenstvene tekme
Vrstni red prvenstvene tabele ljubljan« skega okrožja se je po nedeljskih tekmah zopet nekoliko izpremenil. Ilirija vodi se» daj z 20 točkami, s četrtega mesta je pri» šel na drugo mesto Slovan, ki ima sedaj 12 točk, sledita Primorje in Jadran, vsak po 10 točk (goldiferenca PrimoTje 47 : 13, Ja« dran 30 : 27).
Od napovedanih treh prvenstvenih te» kem sta se vršili samo dve, in sicer: Ilirija : Jadran in Slovan : Svoboda. Tekma med Primorjem in Hermesom ter tekme rezerv» nih moštev se radi slabih igrišč niso vršile.
Slovan : Svoboda 16 : 0 (8 : 0).
Prvenstvena tekma med navedenima klu» boma, ki se je vršila na igrišču Primor j a, je končala z visoko zmago Slovana. O zmagi Slovana sicer ni bilo nobenega dvoma, ven» dar pa je rezultat proti pričakovanju visok.
Slovanovo moštvo, ki je nastopilo kom» pletno, se je kmalu prilagodilo mokremu igrišču, nasprotno pa se je poznalo Svobo» di, da ni navajena na tak teren. Pri Slova» nu je bil napad dobro disponiran, a tudi ostali so storili svojo dolžnost. Pri Svobo» di, kateri očividno manjka trening, je odpo» vedala zlasti obramba. Sodil je dobro g. Deržaj.
Ilirija: Jadran 9 : 1 (3 : 1).
Ilirija je nastopila v precej izpremenjeni postavi ter je izvojevala proti Jadranu, v čigar moštvu je bilo več rezerv, docela za» služeno zmago, čeprav v prvi polovici ni pokazala ravno koristne in lepe igre. Nje» no svetišče je topot branil Dobrlet, ki je prav zadovoljivo izvršil svojo dolžnost. Obranil je celo eno enajstmetrovko. Na mesto vodje napada je igral Verovšek, ki pa je v drugem polčasu igral med krilci Vodstvo napada je nato prevzel Gabe Zu» pančič. V drugem polčasu se je Ilirija bolj znajdla in se je tekma vršila popolnoma v njeni premoči. Edini gol za Jadrana je pa» del iz enajstmetrovke. Sodil je dobro g. Planinšek.
Rapid : Ptuj 7 : 3 (7 : 0).
Rapid je v dosti slabi igri premagal Ptuj, ki je zlasti v drugem polčasu napel vse mo» či ter tudi dosegJ, da Rapid po odmoru ni mogel zabiti nobenega gola več. Ptuj ima svoje najboljše moči v napadalni vrsti in v srednjem krilcu, ki je duša moštva.
Sodnik g. Nemec je s svojimi odločitva» mi zelo škodoval Ptuju.
Druge nedeljske tekme
ZAGREB: Prvenstvene: Gradjanski : Že« lezničarji 4 : 2 (3 : 0). Ena od najslabših iger Gradjanskcga, zlasti v drugem polčasu Hašk : Croatie 6 : 2 (3 : 0). Zelo lepa igra Haška, ki je bil skozi v premoči. Concordia : Sparta 2 : 0. Sparta bo padla v I. B. raz» red. Derby : Viktorija 4 : 2 (0 : 1), Tipo. grafija : Makabi 1 : 0 (0 : 0).
BEOGRAD: Prvenstveni: BSK : Jedin» stvo 3 : 2 (2 : 1), Jugoslavija : Jadran 9 : 0 (4 : 0).
KARLOVAC: Uskok (Zagreb) : Gradjan ski 7 : 2 (4 : 1).
OSIJEK: Prvenstveni: Slavija : Gradjan» ski 5 : 2 (3 : 1), Sloga : Makabi 3 : 0 par forfait.
SARAJEVO: Slavija : Hajduk 2 : 1 (1:1)
SUBOTICA: Prvenstveni: Bačka : ŽAK 8 : 2 (1 : 2), Sand : Subotički Sport 5 : 3 (2 : 1).
DUNAJ: Pred 25 tisoč gledalci se je vr» šila v nedeljo na Hohe W arte dvojna pri» reditev, in sicer prvenstvena tekma med Vienno in Hakoah ter mednarodna tekma med praško Sparto in \VAC«om. V slednji je le s trudom zmagala Sparta s 3 : 2 (1:1). Pražanom se je poznalo, da imajo med ted» nom tri tekme za seboj. Prvenstvena tek» ma Vienna : Hakoah je povzročila precej» šnjo spremembo v tabeli. Zmagala je Vien» na s 5 : 4 (3 : 1). Vienna je vodila že s 4 : 1, vendar pa se je Hakoah posrečilo do« seči še tri gole. Waeker : Admira 0 : 0, Floridsdorfer AC. : Rudolfshugel 4 : 0 (1:0) Slovan : Cricketer 1 : 1. II. neamaterska Ii« ga: BAC : Donau 2 : 0 (2 : 0), WAF : Sportfreunde 7 : 2 (0 : 1).
BUDIMPEŠTA: FTC : Rapid (Dunaj) 3 : 0 (1 : O). Dva gola sta padla iz enajst« m et rovk.
AMSTERDAM: Nizozemska : Švica 5 : 0
DEBRECZIN: Vzhodna Madžarska : Dol nja Avstrija 3 : 2 (2 : 1).
REIMS: Severna Francija : Zapadna Francija 2 : 0.
GRADEC: GAK : Sturm 3 : 0 (1 : 0). Pokalna tekma.
PRAGA: Viktorija Žižkov : Slavija 3 : 2 Prve tri minute te tekme so bile nadalje« vanje prvenstvene tekme, ki je bila svojčas za toliko časa pred koncem prekinjena. Te tri minute so končale z izidom 0 : 0, vsled česar se prvenstvena tekma verificira s 3 : 2 za Slavijo. Nato se je nadaljevala prija» teljska tekma, v kateri je proti pričakova» nju končala z zmago Viktorije s 3 : 2. — Union Žižkov : Čechie VIII. 5 : 3.
BRATISLAVA: Nemzeti (Budimpešta) : SK. Bratislava 3 : 0.
METZ: Simmering (Dunaj) : A. C. Metz 6 : 0.
Hazena Ilirija : Mura 10 : 7 (5 : 4).
Finalna tekma za mladinski pokal LHP. je končala z zasluženo zmago Ilirije. Tekma se je odigrala na igrišču ISSK Maribor ob precejšnji udeležbi občinstva. Ilirija si je s to zmago priborila krasen pokal, katerega je izročil po končani tekmi zmagonosni dru žini predsednik MO. LHP. Ilirija je docela zasluženo zmagala zlasti, ker je njena dru» žina v raznih točkah nadkriljevala Murino družino. Predvedla je lepo in koristno igro in prekašala Murino družino v pokrivanju, hitrosti in točni kombinaciji. Najboljši dei Ilirijine družine je bil napad s Petanovo na čelu, ki je odlično vodila napad in zabila sama šest golov. Vendar pa bi lahko gdč. Petanova opustila preostro naskakovanje Murinih igralk. Dobra točka v Ilirijini druži ni je bila leva, odnosno (II. polčas) desna krilka, ki je bila odlična v defenzivi in ofenzivi.
Mura je igrala topot slabše kakor po na» vadi. Družini je predvsem manjkala skupna igra in pokrivanje nasprotnih igralk. Zelo mučno za publiko in nekoristno za celo Mu« rino igro je bilo predolgo zadrževanje žo» ge, zlasti srednje napadalke, ki je s tem zakrivila, da ni dosegla Mura večjega števi» la golov. Najboljše igralke Murine družine je bila desno krilo Kardoševa, ki je zabila v
lepem štilu tri gole in mestoma vratarica Sočirova. Večji del igre se je opažala lahka premoč Ilirije. Sodil je korektno g. Šepec.
LLAP. Seja u. o. se vrši 30. t. m. ob 18.30 v kavarni Emona. Vsi odborniki ee naprošajo, da se seje gotovo udeleže. Tej» nik.
SK. Ilirije nogometna sekcija. Trening I. moštva in rezerve v tekočem tednu v to» rek, sredo in četrtek od 17. ure dalje, za ostale v petek ob 16. uri in v soboto ob 10. dopoldne. — Načelnik.
Smučarji pozorI Vodje vseh smuških partij, ki prirede za Veliko noč izlete v pla« nine, se naprošajo, da se udeleže sestanka, ki se vrši danes 30. t. m. ob 18. uri v dam» skem salonu kavarne «Emona» v svrho eko» nomične in sporazumne razdelitve po pla« ninskih kočah. Tamkaj se sprejemajo tudi nove pri jate za udeležbo. — JZSS.
Tenis sekcija SK. IMje ponovno na« znanja, naj tenis igrači, ki žele pristopiti k tenis sekciji, to pismeno sporoče najdalje do 10. aprila t 1. g. polkovniku v p. Milanu Bleiweisu, Dalmatinova ul. 1. Letna člana» rine SK Ilirije je 60 Din. sezijski prispevek za tenis 300 Din (za šolsko mladino 30 ozi» roma 150 Din). Prijave, ki se vpošljejo po 10. aprilu se ne morejo vzeti v poštev. — Načelnik.
Motoklub «Slovenija» v Ljubljani ima svoj izredni občni zbor v sredo dne 31. t. m. ob 8. zvečer v salonu pri Mikliču «Hotel Južni kolodvor», s sledečim dnevnim re. dom: 1. Absolutorij starega odbora. 2. Slu« čajnosti. — Odbor.
Cambridge . Oxford. Pri tradicijonelni veslaški tekmi med moštvoma univerz v Cambridgeu in Oxfordu, ki se je vršila v soboto, je zmagalo moštvo Cambridgca v 19:29.
Vremensko pomočilo
Hetsorološki zavod v Ljubljan!. 29 maica 1926	V'sm 1 Daromt-tra rf08b m
Kraj	Cas		Temper.	Rel. vla-	Smer vetra in	Obl&i-	Vrsta padavine	
		Barom.		ga		ROSi		
					brzina v m			
opazovanja				v 0/0		0—10	00 opazovanju	■j mm do 7 ure
s	7.	7547	11-7	80	SW 4			dež 11.0
Ljubljana . .1	8.	7549	12-7	76	SW 4	9		
(dvorec) i	14.	756-1	152	66	SW 6	9		
	21.	757-2	13-8	74	SW 1.5	9		
Zagreb . . .	8.	7543	14-0	67	\V 7	10		0
Beograd . . .	8.	7 60	15-0	79	SSE 3	10		0
Sarajevo ...	8.	7547	14-0	71	S 5	7		0
Skoplje . . .	8.	762 0	11-0	91	ESE 0.5	10		0
Dubrovnik . .	7.	7596	160	84	SE 3	8		dež 0.5
Praga ....	7	753-2	70	-	S\V 1.5	5		dež 0.4
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 0-5 mm.
Solnce vzhaja ob 548 zahaja ob 1823, luna vzha;a ob 1826 zahaja ob 613
Dunajska vremenska napoved za torek: Dopoldne najbrže še Drecej jasno ln toplo, vetrovi iz južne smeri; popoldne negotovo, ker je verjetno, da se vrne mrzli val z severozapadne smeri.
Gospodarstvo
Naš izvoz v januarju t !
Napram januarju 1925 napredek po količini, a padec po papirnati in zlati vrednosti.
Po statističnih podatkih o našem izvozu, Id jfh je baš objavilo finančno ministrstvo, je znašal naš fevoz meseca januarja t. 1. 357.821 ton v vrednosti 566,611.590 papirnata, odnosno 51,840.035 zlatih dinarjev proti 334.462 tonam v vrednosti 762,717.054 papirnatih. odnosno 63,662.144 zlatih dinarjev v enakem čaisu minulega leta. Izvoz ee je torej povečal za 23.359 tan, a po vrednosti se je znatno zmanjšal, in sicer za 196 mili. jonov 105.464 papirnatih, odnosno 11,822.109 zlatih dinarjev. V odstotkih znaša povišek izvoza po količina 6.98, a padec po zlati vrednosti 18.57 %.
Glavni izvozni predmet v letošnjem januarja je bila turščica, katere s« je izvozilo za 97.9 miflijoma papirnatih dinarjev. Potem slede (v milijonih papirnatih dinarjev): les: a) gradbeni 63.2. b) za kurjavo 8.7; žito: a) pšenica 62.2. b) ostalo žito 6.1; meso: a) sveže 39.8, b) mesni izdelki 2.9; živa goveda 31.5; jajca 27.2; žive svinje 20.5; suhe češplje i7.3; k al c 1 j e v o i a n a m i d 14.8; cement 12.8; predivo 11.4; pšenlčna moka 9.9; kalcijev karbid 6.9; svinec v pločah 6.9; živi konji 6.4; opij 5.6; eketr akti za usnje 4.9; fižol 3.6; sir k a š-k av al j 2.8; drobnica 2.8; ostalo 100.5.
Tur&čice se je iizroaHo največ v Italijo in po Donavi preko Bralle, nekaj tudi v Avstrijo Pšenica je šla po Donavi preko Braile, v Italijo ln nefkoliko v Grčijo. Les se je Izvažal največ v Italijo, potem v Francijo In Anglijo, meso največ v Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško, goveda živa največ v Italijo, potem v Grčijo lin Avstrijo jajca v Švico, Avstrijo in Nemčijo, žive arimje v Avstrijo in češkoslovaško, suhe češplje v Nemčijo, Italijo ta Avstrijo, kal. cijev eianamM v Italijo ta Avstrijo, cement v Egipt, Grčijo ta Italijo
Gornje številike so naim pokazale, da Je januarski izvoz po količini napredoval, do. čim je po vrednosti znatno padel. Vzrok padcu izvoza po vrednosti Je v glavnem v močni oslabitvi cen poljskim pridelkom
Kako se je razvijal v januarju t. 1. naš uvoz, še ni znano, eaj še niso znani niti lanski celokupni uvozni podartM.
Tržna poročila
Novasadska blagovna borza (29. t. m.). Pšenica: haška, 2 vagona 285; baška, 77 kg 2 2 vagona 282.50; banateka, pa-riteta Zenta, 1 vagon 280. Oves: baški, okrog Sombor, 1 vagon 167.50; baški, 3 vagoni 110—112.50; baški, za april, 5 vagonov 115. Turščica: baška, za junij, 5 vagonov 118.50; sremeka. 3 vagon! 112.50; sremska, za maj, ladja Sava. 40 vagonov 128; bosanska sušena, 4 vagoni 132.50.
= Davčna prostost za nove hiše. Veljavnost uredbe z dne 19. julija 1920 («Uradni list» št. 291, L 1920.), И dovoljuje za nove zgradbe daljšo davčno prostost, je potekla koncem koledarskega leta 1925. Gospodarski krogi v Sloveniji, na čelu jim Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, so že tekom leta 1925. opozorili odločilne faktorje na nujno potrebo, da se navedena uredba podaljša za dobo nadajjnih treh let, to je do konca 1. 1928. Ker je ta opozorltev ostala brezuspešna, je podpredsednik Cen-trale industrijskih konporacij gosp. dr. Wtadischer na zadnjem centralnem zboru znova opozoril na potrebo podaljšanja navedene uredbe v interesu okrepitve stavbenega gibanja in omiljenja stanovanjske bede. Kakor čujemo, je generalna direkcija neposrednih davkov upoštevala ta predlog in ga sprejela v finančni zakon za 1. 1926./27., ki bo stopil v veljavo dne 1. aprila t. 1.
= Odgodltev občnega zbora Ljubljanske borze. Za včeraj popoldne sklieami 1. redni občni zbor Ljubljanske boi-ze se zaradi nesklepčnosti ni mogel vršiti Po pravilih mora namreč biti za sklepčnost občnega zbora zastopana vsaj polovica članov, to je 73, a zaradi splošnega nezanimanja je bilo vseh skupaj s pooblastili vred zastopanih le 43 članov. Nov občni zbor eo bo vršil v četrtek, dne 8. aprila ob 4. popoldne z istim dnevnim redom (v Filharmoniji1).
= Seja tarifnega odbora. V nedeljo se je vršila v proetorih Industrijske zbornice v Beogradu seja tarifnega odbora, na kateri se je razpravljalo o poslovnem pravilniku in nekaterih važnejših tarifnih vprašanjih, ki se tičejo naše industrije in kmetijstva. Zbornico pa trgovino, obrt ta industrijo v Ljubljani :e zastopal tajnik goap. Ivan Mo-horič.
= Industrijska, obrtna in delavska politika . in zakonodavstvo v kraljevini SHS. Pod tem naslovom je ravnokar Izdal gosp. Nikola Simič, uradnik ministrstva trgovine ta industrije, prav lepo delo. katerega na. men je, da na praktični način pokaže ta cbjaisni glavne elemente in osnovne principe industrijske, obrtne in delavske politike z zgodovinskim delom o razvoju posameznih panog industrijske delavnosti. Poleg tega vsebuje knjiga Industrijsko, obrtno In delavsko zakonodajo, to je vse važnejše specijalne zakone, naredbe, statute, pravila itd., ko ji 80 osnova industrijske podjetnosti v naši državi. Knjiga je priporočljiva ne samo za delodajalce, ampak tudi za uradnike, pomožno oeobje, trgovske nastavljence, delavce. 9ploh za vse. ki se hočejo vpoznati s splošnimi principi In zgodovinskim razvojem gori navedenih panog. Knjiga stane 30 Din ta je z ozirom
na bogato vsebino zelo poceni. Naroča ee pri avtorju gosp. Nikoli Simlču, uradniku ministrstva trgovine ta industrije v Beo. gradu, Nevesinjska ulica 2.
= Uradni tečaji za april: 1 napoleondor 218; 1 turška liira 247; 1 angleški funt šter ling 276; 1 dolar 56.6; 1 kanadski dolar 56.35; 1 zlata nemška marka 13.50; 1 poljski zlatnik 7; 1 avstrijski šiling 7.98; 100 francoskih frankov 205; 100 švicarskih frankov 1093; 100 italijanskih lir 228; 100 belgijekih frankov 230; 100 nizozemskih goldinarjev 2270; 100 rumunakih lejev 24; 100 bolgarskih levov 40; 100 danskih kron 1480; 100 švedskih kron 1520; 100 norveških kron 1200; 100 španskih pesetov 800; 100 grških drahem 80; 100 češkoslovaških kron 168; 1 milijon madžarskih kron 795 dinarjev.
= Mednarodni železni In jekleni kartel.
Iz Pariza poročajo: Te d«l se Je v Parizu ustanovil kartel železarn ta jeklarn Anglije, Nemčije, Francije, Belgije ta Luksem-burga. Sedež novega kartel» bo London. V načelu se bo izvoz porazdelil po naslednjem ključu: Anglija 43, Nemčija ta Francija skupno 40, Belgija 10.5 ta Luksemburg 6.5 odstotka.
= Dvig nemikega veletrgovinskega m. deksa. Iz Berlina javljajo: Na 24. t. m. izračunani veletrgovinsrtd indeks statističnega držav, urada se je proti stanju 17. t. m. (117.8) povišal za 1 odetotek na 119. Vzrok j« skok žitnih cen.
Borze
29. marca.
Ljubljana. (Prve številike povpraševanja, druge ponudbe ta v oklepajih kupčijskl zaključki.) Vrednote: investicijsko 74 do 76, Vojna «koda 288—293, zastavni ta komunalne Krenjrike 20—22, CeOjeka posojilnica 200—205 (202), Ljubljanska kreditna 190—0, Merkantilna 100—104, PraStedlona 862—870. Slaveneka 50—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 100—105, Trbovlje 352—357. Vev«e 100—0, Stavbna 60—70, Sešir 115 do 120 (115). — Blago: lee: deske smrekove, paral oetrorobe, suhe. I., II., 25 nun, 4 m dollž., od 16 cm naipr., media 26 cm, fco vag. meja, 1 vagon, 590—590 (390); deske smrekove, paral, ostrorobe, suhe, 25 mim, 35 mm ta 45 пшп, od 18 cm naprej, media 27 cm, fco vag meja, 1 vagon, 620 do 620 (620); bukovi neobrobljemi plohi, 50, 60, 70, 80 mm od 2 m naprej, od 16 do 60' cm, I-, II. s 15 % 1П., fco vagon meja, 1 vagon. 500—500 (500); smrekove - jelo-ve deske, 20 mm, III. vrsta, 220—243, media 35, fco meja tranz., 2 vagona, 500—500 (500)- premog: nespremenjeno; samo ponudbe; poljedelski pridelki: v glavnem nespremenjeno; samo ponudbe: gradbeni materijal: nespremenjeno: samo ponudbe v cementu.
ZAGREB. V bančnih papirjih promet ma-lo živahnejši vendar so ostali tečaji v glavnem nespremenjeni. Jugo se je trgovala brez kupona, ki znaša 11 Dta. V industrijskih vrednotah neznaten promet. Vojna škoda se je začela trgovati po precej čvrsti tendenci in po povišanem tečaju 293. Zaradi velike ponudbe je tečaj tekom sestanka popustil na 289—290. Za maj se je ponujalo blago po 297. — Dinar zunaj nespremenjen. Mednarodno sta stabša Pa. riz in Italija Z Izjemo teh dveh deviz je bila za druge devize v Zagrebu tendenca v začetku malo čvrstejša. toda proti koncu je tako popustila, da so končni tečaji ostali na nivoju petka Skupni devizni promet 10 milijonov Din. Notirale so devize: Dunaj 800.75—804.75, ček 800.65—904 SS. Berlin 1352.76—1356.76. Italija izplačMo 227.85—229.05. London izplačilo 276.1 do 277.3, ček 276.1—277.3. New York če* 56.68—56.98, Pariz 197—199. Praga 168.173 do 169.173. ček isto. Švica 1093.36—1097.36, ček 1093 54—1097 54; efekti: bančni: Eskomptna 118—118.5. Kreditna Zagreb 114—116. Htpo 65.5—66.5, Jugo 98.5—99, Ljubljanska kreditna 190—0. PraStedlona 867—870, Slavenska 50—51, Narodna 3900 do 0: industrijski: Eksploatacija 24—2.". Isie 60—63, Gutmann 275—285, Slaveiks 12 do 42.5, Trbovlje 370—0, Vevče 100—0: državni: investicijsko 75—76. agrarne 44 do 44.5. Vojna škoda, premptna 289—290, za april 292.5—293.25. za maj 295.25—296.
BEOGRAD Devize: Amsterdam 228" do 2282, Dunaj 802—S02.5. Berlin 1353.5 do 1354.5. Brueelj 226—227.5. Budimpešta 0.07975—0 0798. Bukarešta 23.25—23.8, Italija 228.4—228.5. London 276.55—276.65. New York S6.815—56.825, Pariz 198 de 134.5. Praga 168.5—168.55. Švica 1094.75 do 1095.
CURIH. Beograd 9.14 Berlin 123.65, New York 519.25. London 25.2525, Pariz 17 6875. Mflan 20.88. Praga 15.39. Budimpešta 0.00727625. Bukarešta 2.14. Sofija 3.75. Dunaj 73.2925.
TRST. Devize: Beograd 43.70—43.90 Dunaj 349—353, Praga 73.60—73.90, Pariz 84.50—85.25. London 120.90—121, New York 24.80—24.90, Curlh 478—480. Budimpešta 0.0347—0.0350, Bukarešta 10—10.50. Valute: denarji 43.50—43.90, dolarji 24.75—24.85, 20 zlatih frankov 93—96. zla »a i ira 479.43.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4425 do 12.4825, Berlin 168.43—168.93, Budimpešte 99.06—99 36, Bukarešta 2.93—2.95, London 34.405—34.505, Milan 28.375—28.475. New York 707.35—709.85. Pariz 24.05—24.15. Praga 20 9525—21.0325, Sofija 5.0975 do 5.1375, Varšava 87.35—87.85, Curih 136.13 do 136.63. Valute: dtaarjl 12.41—12.47, dolarji 706.25—710.25
Deviza Beograd na ostalih borzah: r Pragi 59.525, v Berlinu 7.382, v Londonu (po. poldne) 276, v New Yorku (27. t. m. po borzi) 1.76 ta četrt.
Iz življenja in sveta
Angleščina na avstrijskih humanističnih gimnazijah
Avstrijsko prosvetno ministrstvo je uvedlo s posebnim odlokom v huma» nističnih gimnazijah obvezen pouk an» gleškega jezika. Angleščina se bo po» u če vala od prihodnjega šolskega leta 1926/27 dalje po dve uri na teden. Za» četek pouka bo v peti šoli, nadaljeval pa se bo do 8. gimnazije.
Glavno pozornost bodo posvečali Avstrijci pri pouku angleščine pravilni izgovarjavi, čttanju in umevanju tega modernega jezika. Angleščina se bo upoštevala tudi pri zrelostnem izpitu in vsak maturant bo moral izdelati klavzurno nalogo.
Želeti bi bilo, da bi se po tem res dobrem zgledu ravnale tudi druge države, kajti današnji položaj življenja ustvarja pogoje, pri katerih bo igralo znanje angleščine velikansko vlogo.
Barva naše zemlje
Kakšna se zdi barva naše zemlje pre» bivalcem drugih planetov? To vpraša» nje je že dolgo vznemirjalo učenjake, ki ugotavljajo barvo svetlobe s pomoč» jo spektroskopa. Če sklepamo o barvi naše zemlje na podlagi svetlobe, kate» ro oddaja naša zemlja mesecu, mora» mo reči, da je ta svetloba bolj modra kakor refleks solnčne svetlobe, katere ažurnim tonom se čestokrat divimo. Astronomi sklepajo na podlagi tega, da razširja naš planet v vsemirju modro svetlobo. So tadi neki razlogi iz naše vsakdanje prakse, ki dajo sklepati na to. Če pogledamo jasnega dneva proti nebu, vidimo, da je nebesni svod modrikast. To barvo povzročajo molekuli plinov in vodene pare, ki se naha» jajo v atmosferi. Isti pojav vidimo, če gledamo oddaleč na gore. Kakor je to» rej barva Venere belkasta, barva Mar» sa rdečkasta, tako je barva našega pla» neta najbrže plavkasta.
Kako je bil grof Mirbach umorjen
Pariški fašistovski list «Le Nouveau Siècle» prinaša interesantne detajle o atentatu na grofa Mirbacha. ki je bil izvršen 6. julija 1918. Podatke je list baje dobil v «Rdeči knjigi vseruske Čeke», ki io je sovjetska vlada pred kratkim izdala. Da takoj umaknila iz prometa in uničila. Ohranilo se je je le nekaj izvodov in eden je prišel v roke dopisnika imenovanega lista. Za resničnost poročila, ki ga je napisal sam atentator. Jakob Blumin. prežema pariški list vso odgovornost. Iz poročila posnemamo nekatere zanimive podrobnosti:
Nemški poslanik v Moskvi, grof Mirbach, je bil usmrčen 6. julija 1918. v salonu nemškega poslaništva. Atentat sem izvršil jaz, Jakob Blumin. in sicer z revolverjem in bombo, ter Nikolaj Andrejev. fotograf oddelka za protišpijonažo v Čeki. Politični motivi atentata so bili sledeči: 3. kongres socijalistične revolucionarne stranke, ki se je vršil istočasno s petim sovjetskim kongresom v prvih julijskih dneh 1918. v Moskvi, je sklenil razbiti brestlitovsko pogodbo, v kateri je videl stalno nevarnost tako za rusko kakor za svetovno revolucijo. Kongres je dal centralnemu komiteju nalogo, naj ta načrt sprovede. Centralni komite je smatral, da se dâ cilj doseči na ta način, da spravi grofa Mirbacha s sveta. Toda sovjetski kongres proti pričakovanju na svoji prvi seji brestlitov-ske pogodbe ni anuliral, vsled česar centralni komite ni mogel več odlašati. Organizacija atentata je morala biti izvršena v dveh dneh: od 4. julija zvečer do 6. julija popoldne. 4. julija zjutraj sem izročil sekciji za pobijanje protirevolu-cije akte o špijonažni aferi proti Robertu Mirbachu, nečaku poslanika, ki sem ga dal aretirati. Ti akti naj bi mi nudili pretvezo za pogovor s poslanikom. 4. julija, še pred sejo sovjetskega kongresa, mi je centralni odbor sporočil sklep komiteja, da mora grof Mirbach umreti. Dobil sem ukaz, da se pokorim vsem direktivam centralnega odbora. Ker
sem se popolnoma strinjal s stališčem stranke in centralnega odbora, sem se sam ponudil, da izvršim strankin sklep.
V noči od 4. na 5. sem bil povabljen na sejo centralnega odbora, kjer je bila meni in mojemu prijatelju Andrejevu poverjena naloga, da izvršiva atentat. Nato sva šla na delo. Utihotapil sem si dve pooblastili od Čeke za oseben razgovor z grofom Mirbachom. ponaredil podpise, sodrug Aleksandrovič. podpredsednik Čeke. pa mi je priskrbel pečat in mi dal bon za avtomobil. Vse je bilo torej pripravljeno za atentat, le bomba še ni bila gotova. Tako se ie stvar zavlekla do 6. julija popoldne.
6. julija ob četrt na tri sva se z Andrejevim pripeljala pred nemško poslaništvo. Mirbach je bil baš pri obedu. Javil sem slugi, da moram v nujni zadevi osebno govoriti s poslanikom. Čez nekaj minut se je lakaj vrnil in naju pozval. da greva ž njim. Stopila sva v salon in kmalu nato je prišel tadi Mirbach. Andrejev je stal poleg vrat. da krije izhod. Govoril sem s poslanikom kakih 25 minut, nakar se mi je prilika zazdela ugodna. Potegnil sem iz žepa revolver ter pomeril na poslanika in tolmača in sprožil. Oba sta padla na tla. Toda Mirbach je zopet vstal ter skušal iti proti meni. V tem trenutku je Andrejev vrgel bombo. Bomba pa ni eksplodirala. Andrejev je Mirbacha sunil v kot in segel po revolverju. Prisluhnil sem, če kdo ne prihaja, pobral bombo ter jo z vso silo vrgel v steno. To pot je bomba z velikim pokom eksplodirala. Mene je vrglo v okno. ki se je razbilo na kose. Andrejev je skočil skozi okno na cesto, jaz pa za njim. Tako sva oba srečno ušla. Pri padcu pa sem si zlomil nogo.
Lepota Evropejk
Zanimiva sodba tibetanske pisateljice.
Ali so Evropejke iepe? Gotovo, da so. Lepe in radovedne. Zato jih bo gotovo zanimalo, kako o njih sodijo ženske kakega izvenevropskega plemena. Ugledna tibetanska pisateljica Riu-Chen-Lha-Mo, kar bi se po naše reklo vzvišena boginja, je pravkar v Londonu publicirala interesantno knjigo z naslovom: «Me. TibetanKe». In tu pravi med drugim:
«Tibetanke ne pušimo. Ne potrebujemo pudra in šminke — Ie v nekaterih pokrajinah se naše ženske mažejo z nekakšnim črnim barvilom, ki jih čuva pred vetrom in solncem. Ali smo Tibetanke lepe. ne vemo. Prav dobro pa vemo. da povprečna Evropejka navzlic vsem lepotilnim pripomočkom ni lepa. Njen nos je preveč podolgovat. Njena ušesa so prevelika. Njene oči so lahko različne (večinoma so modre), toda vse so hladne. Očesna duplina je globoka kakor pri umirajočih in trepalnice na-značujejo nekako prirojeno zlobnost.»
Skratka, Evropejke niso tibetanski pisateljici božanskega imena prav nič všeč. Ampak Evropejke se lahko tolažijo, da jih Tibetanci gotovo sodijo ugodnejše.
Faraonove žrtve
Zopet je Tutankamen kriv nenadne smrti dveh uglednih francoskih učenjakov: Georgesa Bénédita, konservatorja louverskega muzeja v Luksoriu, in profesorja Casanove s francoskega kolegija v Kairu. Mali. davno pokojni Tut je kriv. odnosno oba učenjaka sta najnovejši žrtvi njegovega maščevanja. Tako razodeva pariški «Petit Journal» in našteva serijo dosedanjih Tutankam-novih žrtev.
Prvi je umrl lord Carnarvon, ki je poklonil denar za preiskavanje Tutove grobnice. Njemu sta sledila v večnost ameriška milijarderja Georges Jay-Gould in Wolf Joël, ki sta obiskala in preveč radovedno občudovala dolino kraljev s Tutovo grobnico. Sir Arhibald Douglas, ki je nameraval rôntgenizirati Tutovo mumijo, je umrl dan pred odpo-tovanjem, kakor smo oni dan opisali. Tut je z nenadno smrtjo kaznoval tudi ugledno francosko aristokratinjo, madame de V., ker je enega svojih mladih žrebcev krstila z njegovim imenom. A zbolel in naglo umrl je nato tudi vele-
posestnik Fleischmann. ki je kupil tega žrebčka. Ne. niti napram kronanim vrstnikom in vrstnicam ne pozna maščevalni Tut nikakega obzira: Ko je belgijska kraljica dne 18. februarja 1923. stala pred odprto Tutovo grobnico, je zavel iz tmine tako hud prepih, da se je kraljica občutno prehladila in -»e je morala podvreči operaciji na vratu . . .
Po vseh teh primerih je torej izven dvoma, da sta se tudi učenjaka Bénédi-te in Casanova preveč približala Nj. Vel. pokojnemu Tutu in se morata zdaj na onem svetu pokoriti za ta sakrileg. Le eno še ostane nedognano: zakaj je Tut v svoji maščevalnosti izbirčen in zakaj ne pokonča vseh onih številnih veličin, ki so že imele priliko, ogledati si njegovo grobnico in krsto? Če bi Tut za hip oživel, bi na to vprašanje gotovo odgovoril, da mu ie babjevernosti današnjega modernega sveta do grla dovolj. nakar bi zopet zapadel v svoj več. ni sen.
Hčerke francoskih ministrov
V novi francoski vladi sta dva ministra postavila svoji hčerki za osebni tajnici. Prvi je to storil notranji mini-nister Malvy, takoj po vstopu v vlado je privedel s seboj v ministrstvo svojo najstarejšo hčerko Pavlo, za njim pa je enako ukrenil finančni minister Peret.
Pavla Malvy, nadarjena mlada dama. je v uraidu svojega očeta na trgu Beauveau zelo okretna. Njena izobrazba je dovolj velika, da se lahko posveča funkciji, v katero jo je »vpregla« očetova ministrska čast. V ostalem stoji tik pred doktoratom iz filozofske stroke. Nesreče, ki jih ni bilo malo v družini, so io napravile za zelo pametno, izkušeno žensko. Enostavna, kakor je, je odgovorila dopisnikom listov, ki so jo obletavali, da bi dobili od nje izjavo: »Načrtov nimam nobenih, ne velikih, ne malih. Moi edini namen je, delati, pomagati očetu in paziti nanj.«
Gospodična Peretova, tajnica finančnega ministra, pa je dama Čisto drugega kova. Ime ji je Odeta in je edinka bogatih roditeljev. Nikoli ji ni bilo treba stradati in trpeti, vedno je imela vsega v izobilju. Razvajena je v marsičem, kar pa je ne ovira, da ne bi vsaj fingirala svoje skromnosti. Takole je odgovorila novinarjem: »Ne razumem nobene stvari. Študirala nisem in ne znam niti stenografirati, o financah pa še posebej nimam niti pojma.« Kljub tem besedam se v pariškem fin. ministrstvu govori, da je ta izjava preskromna. Tudi gospodična Odeta Peretova je skrbna in vestna delavka. Izven »uradnih ur« pa si dolgčas preganja s slikanjem in igranjem klavirja. V družbi je silno fina in v tem pogledu prekaša svojo tovarišico v notranjem ministrstvu, gdč. Pavlo Malvyje-vo.
Ne spustite iz spomina
da kuD te ta teden najceneje oblačila in perilo pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana, ki prizna vsakemu kupcu na svoje nizke cene še
15, oziroma 20% popust.
X Mutasft ponarejevalec denarja. Iz Te» mišvara poročajo, da je tamošnja polici» j a prišla pred kratkim na sled nekemu mu» tastemu ponarejevalcu denarja z imenom F.dmund Barrois. Mož je ponarejal rumun» ske bankovce po dvajset Iejev. Motiv, ki je napeljal Barroisa k ponarejanju, pa je ze lo čuden. Mutec pravi, da se ni ninče bri»
fal zanj in da bi bil moral poginiti od la» ote, če bi se ne bil zatekel k falzificiranju. Potrebno ponarejevalsko naobrazbo pa si je pridobil v Pečuhu, kjer je svoj čas slu» žil in pomagal reproducirati slike.
X Strel brez poka. Pred par leti je izro» čil izumitelj Filip Carter ameriškim voja» škim oblastem model svojega izuma, revol« verja, ki oddaja strele brez poka. Vojno ministrstvo si je stvar ogledalo, izjavilo je pa, da je izum brezpomemben in ga ne mo» re uporabiti ter seveda tudi ne odkupiti. To je Carterja silno potrlo. Polagoma je obupal in lotila se ga je blaznost. Nedavno
(КШОДЗД
Samo še danes ob 4. uri
se predvaja senzacijonalm kriminalno-pustolovm film
„TOVARIŠI S
v glavni vlogi splošno priljubljeni HARRY HILL
Ob pol 8. in 9. se predvaja
prekrasna filmska igra:
Pot clo Hoga
(Udarci usode)
V glavnih vlogah samo izbrani dobro znani filmski igralci Marija Mindszcntv, Olaf Fjord, Heinz RolfsMiinz, Fritz Kampers, Rosa Lang, Paul Biensfeld in drugi. Krasni naravni posnetki. — Osobito lepa vsebina. — Izvrstna režija. — Bogati Balt in lepa Katrin. — S težkimi cekini zakrita sramota. — Moč ljubosumnosti. — Boj proti Bogu, cerkvi in vsemu človeštvu. — Udarci usode. — Pot do Boga... Kot prihodnjo senzacijo prinašamo največji Charlie Chaplin=film «Lov za zlatom»
Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124.
pa so našli ljudje na železniški progi blizu mesta Omaha trgovca s prestreljenimi sen» ci. Nihče ni mogel dognati, kdo ga je umo» ril, zakaj detonacije ni 'išal nihče. Kmalu nato je bilo izvršenih "<" več podobnih umo» rov, storilca pa ni bilo mogoče izslediti v nobenem primeru. Šele ko so policijske ob« lasti razpisale nagrado, se je javil blazni Carter, ki je povedal, da je hotel z umori
ljuc opozoriti m ri vlad" na svojo u-. najdbo ter jo prisiliti, da revidira svoj sklep in prekliče pavšalno obsodbo njegovega v, uni' Fanatičnega inrmitelja so sedaj zaprli v blaznico, revolver pa bodo najbrže uvedi: v ameriš!:o vojsko.
Glaoiia skupščina hmdfarik drisšhia za Slouenii®
Žalec, 25. marca.
Ker so glavne skupščine Hmeljarskega društva sklepčne pri vsakeoi številu navzočih članov, je društveni predsednik g. Roblek takoj ob določeni uri otvoril 47. redno glavno skupščino, pozdravil v prav obilean številu došle hmeljarje, izrazil svojo radost nad velikim zanimanjem, ki ga kažejo ti za svojo edino organizacijo, opozarjal na nevarnost, ki preti hmeljski rastlini po peronospori ter navduševal navzoče k složnemu in smotrenemu delovanju.
Iz obširnega letnega poročila je povzeti naslednje:
Društvo je imelo v minulem letu 53S članov kakor še nobeno drugo leto. To je v prvi vrsti zasluga nekaterih naših poverjenikov, ki so povodom zbiranja let aine kazali pravo mravljično marljivost, člani so pa po občinah razdeljeni tako-le: 1.) Sv. Andraž 0; 2.) Braslovče (pov. g. Maršič) 55; 3.) Celje 4; 4.) Dobrno 0; 5.) Gomil-sko C pov. g. Praznik) 68; 6.) Gotovlje (pov. g. Brinar) 25; 7.) Grajska vas (pov. g. Lobnikar) 6- 8.) Griže (pov. g. Razpot-nik) 10; 9.) Sv. Ilj 0; 10.) Sv. Janž 0; 11.) Sv. Jurij ob Taboru (pov. g. Plavšak) 92; 12.) Konjice 1; 13.) Marnberg 4; 14.) Sv. Martin ob Paki (pov. g. Ivam Drev) 39; 15.) Sv. Martin ob Rožni dolini (pov. g. Požar) 9; 16.) Medija - Izlake 1; 17.) Mozirje 0; 18.) Nova cerkev 0; 19.) Sv. Pavel pri Preboldu (pov. g. Marine) 33; 20.) Sv. Peter v Savinjski dolini (pov. g. Ter-glav) 24; 21) Petrovče (pov. g. Vodenik) 57; 22.) Polzela (pov. g. Tiršek) 20; 23.) Prekopa 0; 24.) Ptuj 1; 25.) Račje 1; 26.) Slivnica pri Mariboru 1; 27.) škof j a vas (pov. g. Cank) 13; 28.) Šoštanj, okolica 1; 29.) Velenje 0; 30.) Velika Pirešica (pov'. g. Gorišek) 7; 31.) Vojnik 0; 32.) Vransko 0; 33.) Vuzenica 1 in 34.) Žalec 57.
Kot podporni člani so se odzvali tudi občinski zastopi v Braslovčah, Celje okolica, Gomilsko, Sv. Martin ob Paki in trg Žalec ter denarni zavodi v Grižah, Sv Petru, na Vranskem In v Žalcu.
Mednarodne konference srednjeevropej-skih organizacij v Mûnchenu (15. avgusta 1925) se izmed naših hmeljarjev ni udeležil nihče.
V mfannacijo inozemstva o vsakokratnem stanju naših hmeljski h nasadov, o rajzpoloženju na hmeljskesm trgu in o cenah je ožji odbor s pomočjo nekaterih hmeljarjev sestavil 12 poročil. V informacijo našim hmeljarjem o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu, o razpoloženju na svetovnih hmeljarskih tržiščih in o cenah je pa društveno vodstvo preskrbelo in objavilo v domačih časopisih 67.
Društveno vodstvo je v minulem letu večkrat posredovalo o hmeljarskih zadevah. žal, da so posredovamja često ostala brez uspeha, odnosno še nerešena. Prav hitro se je ugodilo prošnji na Direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani, naj se tukajšnjemu poštnemu uradu med hmeljsko sezono dodeli še tretja uradniška moč.
Poučnih predavanj o hmeljarstvu Je bilo dvoje: v šmartnem ob Paki in pri Sv. Ju. riju ob Taboru. Poučnih člankov po do-
Tajda
Njeni starši so živeli sredi četrtega stoletja v Egiptu. Njen oče, bogaboječ mož, ji je umrl prezgodaj: ravno za časa, ko se je Tajda razcvela v zalo dekle. Njena mati pa ie bila v veselice in kratkočasje vsa zaljubljena. Namesto da bi hčer varovala pred nevarnostmi zapeljevanja. jo je marveč še sama vodila k očitnim zabavam, kjer je Tajdina lepota kmalo obrnila nase oči lehkomisel-nih mladeničev.
Tajda ie bila še brez izkušnje in všeč ji je bilo prilizovanje, s katerim so se ji sladkali mladeniči. Postala je napuh-njena, in napuh, pravi pregovor, hodi pred padcem.
Ne dolgo, in sramežljivost, ta varuhinja nedolžnosti je bila izgubljena. Ujela se je v pasti zapeljivcev, se udala pregrešnim slastim. in ko ji je umrla mati, je postala očitna nesramnica.
V kratkem se je naučila vseh zvijač, da je znala s svojo lepoto in prilizova-niem mladeniče iz najboljših in najimo-vitejših hiš zvabiti na svoje lepenke. Mladeniči ž njo veliko denarja zapravijo in iz ljubosumnosti drug drugega poko-ljejo.
Ctrozovitna je bila nesreča, ki jo je ta izprijena in hudobna ženska napravila
med mladino. Glas njenega pohujšanja je prišel celo v tebajske puščave, kjer je nad sto pobožnih menihov služilo Bogu v ostri pokori.
Tudi Pafuncij je zvedel to žalostno sporočilo... Svojo navadno obleko odloži in obleče drugo, v kateri ga nihče ne pozna ... Prišedši v hišo nesramnice Tajde, želi ž njo samo govoriti. Peljejo ga v njeno stanovanje.
Tajda misli, da ima pohotneža in po-hlepneža pred seboj in mu brž ponudi stol. A Pafuncij odgovori, da bi bil v kaki stranski stanici čisto sam rad pri nji, kjer bi ju živa duša ne videla in ne cula.
Zasramljivo mu Tajda pove. da ima tako skrivno celico, pa pravi: »Tudi tukaj sva si pred ljudmi svesta. božjim očem pa se itak nikjer ne moreva prikriti.«
»Kako?« pravi začudeni Pafuncij. »Mar veš. da je Bog?«
»Vem,« mu odgovori Tajda. »Vem tudi.da je kraj izveličanja za dobre in kraj večnega trpljenja za brezbožne!«
»Kako moreš torej grešiti pred Njim, ki bo tvoj sodnik?« jo zavrne Pafuncij.
Te besede zadenejo kakor blisk greš-ničino srce ... Hipoma izprevidi velikost svojih nesramnosti. Ginjena, iz strahu in sramu se vrže k svetnikovim noeam.
»Vem.« zakliče, »da je za grešnike pokora ... Naloži mi kar hočeš, le tri ure mi še daj odloga, da dovršim svoje opravke, potlej pa pojdem. kamor hočeš in storim kar porečeš.«
Ta odlog ji Pafuncij dovoli, ji pove. kje ga najde, in se vrne v puščavo...
Tajda zbere zdaj vso svojo pohišno opravo, zlate prstane in uhane, dragocene verižice in drage kamene in sploh vse, kar si je pridobila z grehi, in veli zanesti na javni trg. K temu kupu skliče svoje pregrešne tovariše in zažge pred njih očmi vsa darila... Ko je zgorelo vse, je vzela culico pod pazduho in odšla v tebajsko puščavo k Pafunciju.
Pafuncij jo je odvedel v deviški samostan in jo zaprl v tesno celico. Vrata je zapečatil s svincem in prepovedal odpreti jih brez njegove volje. Kruha in vode pa naj bi ji dajali vsak dan skozi okence.
Preden ie Pafuncij odšel, ga je Tajda vprašala, kako naj moli.
Pafuncij pa je odgovoril: »Ti nisi vredna, božje ime izgovarjati, ker tvoja usta so omadeževana: tudi nisi vredna, svoje roke dvigati k nebesom, ker tvoje roke so polne nečistosti. Bodi torei zadovoljna. da se smeš vreči na tla in k solnčnemu vzhodu okrenjena ponavljati besede: »Ti ki si me ustvariL usmili
se me!«
To molitev je Tajda odslej ponavljala ; z ihtenjem in solzami...
Čez tri leta se je Pafuncij vrnil... j odtrgal nedotaknjeni pečat z vrat Taj-dine celice in ii naznanil, da je čas njene pokore minil.
Tajda ie prosila, naj jo pusti v dosedanji celici, kajti ni vredna, da bi živela v družbi čistih devic. Toda Pafuncij ji tega ni dovolil, nego jo je odvedel v deviško družbo, kjer je pa že čez štirinajst dni zveličansko umrla.
V zapadnih deželah se Tajdin spomin obhaja ob različnih prilikah. Dr. J. Rogač. duhoven ljubljanske škofiievna jc postavil v svoji knjigi iz 1. 1867 (Življenje svetnikov in svetnic božjih) Tajdin j praznik na dan 7. oktobra. Anatole France je napisal o nji velik roman in Jules Messenet veliko opero »Thais«.. Ali je p. H. Sattnerjeva nova opera »Tajda« v zvezi z Egipčanko Tajdo, še ne vemo. Naši operni libretisti pa vidijo, da je snovi dovolj: le poiskati jih je treba.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
mačih časopisih je društveno vodstvo ob. javilo pet.
Glede hmeljske statistike smo še, žal, vedno tam, kjer smo bili in tavamo v tem! kljub pravilniku, izdanem v «Uradnem i:, stu» iz 1. 1922. Merodajni činitelji se aa ganejo in prepuščajo vse društvenema vodstvu.
Legitimacij za polovično vožnjo hme!;J skim zbiralcem po železnici je društven vodstvo razdelilo 518, in sicer 207 stran, kam za 22-59 oseb. Tako se je — malo ra. čunano — prihranila hmeljarjem, članoa društva, najmanj vsota 22 590 Din. V-a vplačana članarina je pa znesla le 7290 D:a Kljub temu se še nahajajo v Žalcu hmç. ljarji, ki se branijo pristopiti društvu, pai pa mu skušajo po zvijači izvabiti zažcl:< n; legitimacije za obiralce.
Društvenemu poslovodji je bilo trebi med hmeljsko sezono razsajevati in porar navati razne prepire med kupci in proda jalci.
Minulo leto je bilo leto raznovrstni! škodljivcev. Poleg že dobro znanih bolhi, čev, ogrcev in uši je nastopila peronospori ter nam uničila pozni hmelj. Javila je svo prihod tudi hmelj ska stenica, ki spada mei najnevarnejše škodljivce hmeljske rastlin» Vsem tem škodljivcem je bilo treba napo vedati boj ter se jih braniti z vsemi srci stvi. Največjo preglavico pa nam dela ronos<pora.
Množina pridelanega hmelja je znaša:; približno 5900 metrskih stotov. Cene so 1 v glavni sezoni skokoma dvigale od 50 100 in 130 Din za kg. Neprodanega hme Ija je v našem okolišu Se morda 300 do 4'» meterskih stotov. Kakovost goldinga • bila prvovrstna, ona poznega hmelja nezadovoljiva. Lepo zeleno blago so večino ma pokupili prekupci iz Nemčije. Radi ne srečne predprodaje so bili mnogi hmeljarj občutno oškodovani.
Gosp. dr šribar je v imenu pregledo valcev računov poročal, da je vse v naj boljšem redu, ter je predlagal, naj se ii odboru odveza, kar se je tudi soglasr. zgodilo
Za 1. 1926. in 1927. se je letnina določil tako-le: za nehmeljarje 5 Din. za hmelja! je do 2000 sadežev 15 Din. za one do 10.00 sadežev 40 Din in za hmeljarje čez 10.00 sadežev 100 Din.
V ožji odbor so bili za dobo treh izvoljeni naslednji člani gg.: 1.) Andrt Andloga (Gotovlje), 2. Edvard Kukec (žs lec), 3.) Anton Petriček (Žalec), 4.) Fran Piki (Gotovlje), 5. Franc Roblek (Žalec) ii 6.) Josip širca (Žalec). V širši odbor si pa bili izvoljeni gg.: 1.) Matija Bošnal (Parižlje), 2.) L. Cank (škofja vas), « Ivan Drev (Slatina), 4.) Josip Marine (Si Pavel), 5.) Karel Maršič -(Blaslovče). 6. Anton Mešič (Polzela), 7. M. Ocvirk (Ha la Pirešica), 8.) Ludovik Plavšak (Sv. J "J rij ob Taboru). 9.) Ignacij Praznik (Gomi! sko), 10.) Julij Sadnik (Groblje) in 11. dr. šribar (Drešinja vas). Za pregledoval ca računov sta bila izvoljena gg. dr. Sri bar in Anton Vodenik (Petrovče).
Dospevši do zadnje točke dnevnega red; sta društveni predsednik in poslovodja ra pravljala o velikem pomenu fosforovih gn<: jil v hmeljskih nasadih, o vzrokih slabe;: uspevanja drugoletnih nasadov, o pošti nosti v hmeljski kupčiji, o predprodaji h№ lja itd. Teh razprav so se udeleževali : gg. Bošnak, Drev. Irman, Prislan in drugi
Končno je še gosp. Klančnik (Šmartno sprožil misel, ali bi ne bilo umestno, ak bi Hmeljarsko društvo izdajalo vsaj v hmei ski sezoni svoje posebno glasilo. O ten vprašanju se ni razmotrivalo, ker je :: sedanje razmere še neizvedljivo.
Po glavni skupščini se je vršilo še koa stituiranje novega društvenega vodstva. 7-predsednika je bil izvoljen gosp. Franj: Roblek, za podpredsednika gosp. Josip ca in za poslovodjo znani zaslužni hmeljar ski strokovnjak gosp. Anton Petriček
če ne verjamete, da eden pai
nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro aH zlato1
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih' Zato kupite eden par in pre* pričajte ee. Dobivajo se V prodajalnah, gt+Ti
Staroslav:
Gostilne v stari Ljubljani
Število ljubljanskih gostilen.
Poročila iz minulih stoletij soglašajo, da ie bila Ljubljana vsekdar dobro opremljena z gostilnami. V 17. stoletju se
nahajalo več ljubljanskih kramarjev pod zaščito deželnih stanov, ki so jim naklonili ugodnost, da so smeli uvažati » 40 tovorov* vina na leto točarine Zapfenmass) prosto (MHK 1863, 60).
Kdaj so bili prvikrat obdavčeni ljub-anski vlnotoči? Valvazor (XI. 717) po-oča, da leta 1582.. ko je tedanji davčni prejemnik deželnih stanov Ivan Drumilc obšel meseca maja vse ljubljanske gostilne in popisal vino, kar ga je bilo v zalogah in na pipi. Tedaj so uvedli tako zvani vinski dac.
O številu ljub. gostilen imamo naslednje podatke. Leta 1725 je bilo v Ljubljani 94 krčem (Vrh. Lj. m. 255). Le-ia 1792 je štela Ljubljana 162 gostilen in sicer 47 v mestu, 31 na Sentpeterskem predmestju. 22 na Poljanah, 19 na Kapucinskem predmestju, 26 v Oradišču 7 pred Frančiškanskimi vrati in po 5 v Krakovem in Trnovem (ib). Šest let pozneje je tabernalo v ljubljanskem mestu predmestjih 167 krčem (Argo VII 51). Ljubljana je imela tedaj krog 10.000 prebivalcev, torej je prišla na približno 60 ljudi ena gostilna. L. 18,34 je bilo v Ljubljani 154 vinotočev. 6 pivovaren in po 7 kavaren in žganjaren (Lippich, Topographie 89). Prebivalstva je bilo takrat krog 16.000; torej ena pivnica na 91 oseb. Leta 1887. so našteli v Ljubljani 173 krčem in vinotočev ter 14 kavaren, ko je imela Ljubljana izza štetja konec leta 1880 24.613 prebivalcev; torej ena pivnica na 131 glav. Sedaj je razmerje
: 183, ko broji današnja razširjena jubljana 290 gostilen in kavaren ob 53 tisoč 306 stanovalcih.
Prvovrstnih gostilen, tako zvanih h o-telov je bilo 1. 1848 v Ljubljani 7:
* Tovor je obsegal nekako 75 bokalov (DS 1919. 147).
(Dalje)
Malic, Avstrijski dvor, Bidetoan, Zlati lev. Slon, Zlata zvezda in Virant (Costa, Reiseerinnenmgen 25). Sedem hotelov je bilo še tudi leta 1885. Razen prvega, zadnjega in Slona so vsi drugi prestali; novi so bili: Evropa, Južni kolodvor ''prej »Zum Mohren«). Bavarski dvor. Avstrijski cesar (Radies. Fuhrer durch Krain 22).
Kavarne.
Ljubljanske kavarne se omenjajo prvikrat 1. 1713. V drugi polovici 18. stoletja so se združili ljubljanski kavar-narji — bilo jih je 5 — v kavarnarsko zadrugo (Vrhovec, LZ 1886, 34). Leta 1802. so bile v našem mestu 4 kavarne. Leta 1848 jih je bilo 10. Na Mestnem trgu št. 5 (poleg Trnkoczyja), na Starem trgu št. 7 in 21, v Stritarjevi ulici št. 3 in 9, na Dunajski cesti št. 6, na Bregu št. 8, na Kongresnem trgu št. 12, v Kazini in v Kolizeju (Costa. 1. c.). Leta 1885 je število kavaren narastlo na 13: Kazina, Slon, Evropa, Valvasor, Merkur (na Mestnem trgu), Kirbisch s slaščičarno, Kari (na Jurčičevem trgu 3 v 1. nadstr.), Marzolini na Kongresnem trgu. Narodna kavarna na istem trgu, Eggia na Turjaškem trgu, Mallot na Starem trgu. Virant na Sv. Jakoba trgu, Austria na Sv. Petra cesti (Radies ib.). — Po narodnosti so bili gostilničarji v stari Ljubljani večinoma domači ljudje. Slovenci, dočim so bili kavarnarji z malimi izjemami tujci. Največ je bilo med njimi Švicarjev. V drugi polovici 18. in v začetku 19. stol. se srečujejo v knjigah in listinah naslednja imena ljubljanskih kavarnarjev: Anton Balsaro (leta 1755), Andrej Zerrer (1771). Angelo Caligar (1776), Prim Lušina (1777), Ivan Krst. Soltner ali Sonter (1778), Ivan Jos. Gla-ser. hkrati sladčičar (1780), Dominik Fuga (1788), Gregor Heinz (1787), Ivan Matija Castagna, zajedno kanditni tvor-ničar (1789). Karol Venazzi (1791), Lug-go (1792), Martin Kamenisch (1792). Santo Padnan (1797), Vinc. Venazzi
(1800), Bartolo Reggio (1802), Peter Venazzi (1802). Fran Coloretto (1802 in pozneje). Ivan Zanier (1803) — skoraj sama tuja imena.
Kakšne pijače so točile ljubljanske gostilne?
V stari dobi so prevladovala v Ljubljani vina s Krasa in z Vipavskega. Pozneje se je vdomačil dolenjec. Leta 1569 je jel mestni svetnik in ugledni gostilničar Kumberger v Ribičevi hiši na Starem trgu pri vodnjaku prvi točiti dolenjsko vino (Mahrwein ali Marchwein) in sicer v škafih po 4 solde; dajal ga je po 6, 8, 10 bokalov skupaj. To kapljico je začel prodajati zato, ker ni bilo la-
škega in vipavskega vina, ki so ga dotlej točili v Ljubljani po bokalih in po devet vrčev skupaj. Kriva je bila beneška in furlanska vojna, ki je ugonobila trte (Valvasor XI. 716). O pooisu živil in vina za časa lakote leta 1622 so našli v Ljubljani laškega in vipavskega vina 784 tovorov, dolenjca 416 in pol tovora in 4 tovore medice (DS 1919, 147). O Valvasorjevem času se je ves dolenjec, ki ga naš kronist hvali kot jako zdravo namizno pijačo, popil v domači deželi. Glavna odiemalka ie bila Ljubljana. Mnogo se je izvedlo tu vipavca. črnega in belega. Poleg Valvazorja srečamo v 17. stoletju še nekega hvalilca domačih vin: to ie bil Ljubljančan dr. Volbenk
Micka Dolenc,
gospodinja »pni Frgolinu« ta Andrejeva žena. Ima "eieno, rdeče spreminjasto svileno obletko s temnozelenirn žametnim ovratnikom in manšetami, črn, nabran svilen predpasnik, za vratom rožno svileno ruto, za katero se vidijo bele čipke srajčnika, na prsih malo brošo, v ušesih dolge zlate uhane, torej nošo purgareke matere.
Andrej Dolenc,
gostilničar »pri Frgolinu« na Emonski ce-stL Oče Frgolin ima na sebi belo platneno srajoo z mehkim ovratnikom, pod vratom svetlomodro svileno ruto z belimi, temno-modrimi in rdečimi črtami, siv telovnik in temnomoder suknjič, v ušesu »murček«, torej nošo krakovskih purgarjev.
Andrej Vidmayer. ki v svoji knjigi »Hy-giene« (1692) hvalno omenja vipavca zaradi prijetnega in sladkega duha i" okusa ter dolenjca zaradi slasti, ki jo napravlja do jedi (Argo II. 131). Dolenjca hvali tudi o. Marko Pohlin v svoji »Kraynski Kroniki« leta 1770.. da se »enu fdravu vinu. fa per jedi pyti. kje imenuvan Marven u' Lublano vofe« (DS 1908. 326). V nekaterih ljubljanskih gostilnah se ie dobival beli in črni teran, črnikalec. presekar. cebedin. muška-telec. refošk. rebulia. brdsko vino. mar-sobin. furlanec (Vrhovec 1. c. 256 in v uvodu objavljeni ceniki) V poznejši dobi so jeli ljubljanski krčmarii dobivati vinsko kapljico tudi iz Štajerske in Hrvaške. Pred 90 leti se je uvažalo nad 26.000 veder vina v Ljubljano (Lippich. 1. c. 87).
Poleg vina ie prijalo Ljubljančanom v poletnem času pivo. To pijačo so jeli na Kranjskem najprej točiti v Kranju leta 1653 (Dimitz III. 483). Kdaj se ie otvoril v Ljubljani prvi pivotoč. ni znano. Leta 1763 je bilo tu 7 pivovarnarjev s 5 pomočniki. ki so predelali 63 in pol stota domače rži. hmelja in sladu. Te tvarine so porabili 31 in pol stota za 115.600 bokalov piva. razprodanega po deželi (ib. IV. 180). Leta 1834 se ie na varilo v Ljubljani 10.000 veder piva v 6 pivovarnah. Zdravnik dr. Lipič (Ton. 89). ki poroča o tem. ne hvali tedanjega ljubljanskega piva. češ. da ima večinoma premalo sladu in hmelja v sebi in da je malo redilno; terenčico in omamo mu povzročajo večkrat sumljivi dodatki. Leta 1711 ie stal bokal niva 6kraicariev, leta 1719 5 kr.. leta 1744... 4 kr. (Vrhovec 1. c. 256).
(Dalje prihodnjič)
Velika noč ie tu, in da bodo potico
dobre, peoite iih v posodi, kupljeni pri tvrdki z železnino
Stanko Florjani
Ljubljana
56
Sv. Petra c. 35.
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—, Najmanjši zneseb Din 10'—t
M
Občni zbor naprednega političnega in gosp. društva za kolodvorski in šentpe-terski okraj
le vrši v četrtek, 8. april* ob 8. uri zvečer v gostilni «Pri Bončarju» n» Sv. Petri cesti it. 41 i običajnim dnevnim redom. Člani, ude-lftite «e ga polBOitevilno.
7940
Občni zbor strokovne organizacije trafikantov v Ljubljani
»e vrši v eredo, 31. marca ob 8. uri sveder v gostilni «Pri Mraku» na Rimski c. V»Mmo vee člane, da ee t<*?a občnega zbora gotovo udeleže. — Dobrodošli tudi ottali še nezdruženi naši itanovski tovariši. — Na-M stvo.	7932
1 Korespondent (taja)
lesne stroke, z daljšo prakso, strojepisec, popolnoma samostojna moč, perfekten v slovenski, italijanski ter po možnosti nemški korespondenci, se sprejme pri lesni industriji na deželi. Reflektira se samo na moči z res dobrimi referencami. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Korespondent 7».
7811
Dekle
zdravo in dobro vzgojeno, pridno za delo, staro 18 do 25 let, se sprejme v boljšo hišo. Imeti mora rada otroke. Nastop 10. aprila Naslov pove uprava «Jutra» 7791
Pletilke
Sprejme se pletilka zmožna vseh krojev in nogavic kot delovodkinja — istotam ee i i č e več dobro izurjenih pletilk za nogavice. — Po-uprv «Dobro
" 7757
Radlo-klinika
i o p r a v I j » sestave, dele, slušalke in akumulatorje Polnitev akumulatorjev Goreč. Ljblj kreditna banka.	25-a U

(«Sooe Vrtnar
•unskega stanu ali oženjen fcret otrok, vešč v obdelovanju zelenjadnega in Inega vrta. ee takoj prejme, event. se odda elenjadni vrt pod ugod-li®! pogoji tudi v najem, 'onudbe na M. Dolničarja, taartno ob Savi. Pošta lojte pri Ljubljani. 7879
Učenec
1 'iobrimi spričevali, se T»ejme pri tvrdki Jakob -ah. Maribor, trgovina z solnim in galanterijskim elagom.	7849
'osiranski zaslužek
•tneren za vsakogar. Polnila proti znamki 1 Din. ~ «Propaganda», reklamna ražba z o. i. v Ljubljani, •iecburgova ulica št. 7111.
Zastopniki
1 razpeïavanje Švicarskega !e sprejmejo v vsakem ■raju pod ugodnimi pogoji, pismene ponudbe pod «Sir» ^ «Propaganda», reklamna wužba z o. z. v Ljubljani, >«!«nburgova ulica St. 7/П.
7834
Damam, gospodom
uudi lep zaslužek z razlivanjem parfumerije. — otreben kapital 200 Din za 'Kjrce. — Pismene ponudbe M «rostranski zasluiek» «Propaganda», dr. t o. : v Ljubljani, Selenburgo-'* Ш.	7ŠSS
Učenec
^ sprejme v trgovino z »eianim blagom na deielL J<«ek mora biti zdrav in *itemh starSev. Hrana, pe-
■ilo -■
in stanovanje pri go-
'Podarju. Ponudbe na upr. Jutra» pod «Učenec».
mi
nudbe na upravo «Jutra»
pod šifro «Dobro izurjene».
Učenec
za Špecerijsko trgovino, e potrebno Šolsko izobrazbo, se eprejme Naslov v upr. «Jutra».	7722
Gospodična
se sprejme k 3 otrokom od 5—10 lat v večjem trgu, ki bi znala poučevati tudi nemščino ali kak drug jezik in glasbo Ponudbe z navedbo plače na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiva 35».	7697
Vsak inteligent
v Hežiški in Dravski dolini ter okrajih Slovenjgra-dec in Šoštanj lahko zbolj-
ša eksistenco s posredovanjem življenskib zavarovanj — Izredo visoka provizija! Ponudbe na naslov: Poštni predal 6, Prevalje. 7064
Dve učenki
za Šivanje, pridni in poJte-ni se sprejmeta. Naslov v upravi «Jutra».	7939
Akviziter
sposoben, inteligenten ter poëten, dobi takoj trajno mesto pri veliki tvrdki v Ljubljani. Pismene ponudbe pod «Dostojen» na Aloma Companv. Ljubljana. Cankarjevo nabrežje. 7929
Dobro kuharico
plačilno natakarico in hlapca (Hausknechta) sprejmem
za Hrvatsko blizu Rocatra. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Stalno 1«>.	7933
Hlapec
vajen konj, samec ali ože-njen, brez otrok, dobi stalno službo pri tvrdki A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.	7928
Perfektna kuharica
se iSče na deželo ob železnici k tričlanski, ugledni družini, proti dobri plači. Nastop sredi aprila. — Ponudbe na upravo «Jutr»» pod «Perfektna kuharica».
7882
Pridna služkinja
poStena in zanesljiva, kj zna kuhati in opravljati hišna dela, se sprejme takoj k mali družini. Naslov: Jos. Hočevar, trgovina v Krttem.	7889
Natakarica
začetnica, stara 15—18 let, se sprejme v boljši hotel ua deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Dobi nekaj plače. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Začetnica 14».
7894
Trg. pomočnik
vojaSčine prost, meS. stroke ter perfekten manufaktu-rist, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Začetniki izključeni, — Ponudbe pod «Trgovski pomočnik» na podružnico «Jutra» v Celju.
7897
I$te se
fsuhar al! kuharica
za francosko in laško kuhinjo. Pogoj: mesečna plača, na procente ali tudi mesečna plača in procenti, istotako sta potrebni
âve natakaric1
proti mesečni plači in napitnini. Ponudbe je poslati na naslov: Inženjer V. Po-povič, restavracija «Splen-dor», Vrnjačka Banja, Srbija.	1970-a
(iiœîG) Gospodična
izučena prodajalka mešane stroke, vešča tudi v gospodinjstvu, želi mesta kjerkoli Naslov pove uprava «Jutra».	7873
Mlada knjigovod-kinja
korespondentinja, srbohrvaškega in nemškega jezika zmožna, event. blagaj-ničarka z večletno prakso, išče mesta za takoj. Ponudbe pod «Hrvatica» na upr. «Jutra», Maribor. 7869
Gozdarski manipulant
Slovenec, 32 let star, ne-oženjen, z višjo gozdarsko šolo. 6 mesečnim tečajem za lesno industrijo in 10-letno prakso v gozdu in na ža^i, išče premeščenja, najraje v Slovenijo. Izvežban je v vseh poslih gozdarstva, v sekanju drv, opravljanju lesa s cepinom, živino in splavi, v gradnji suhih in vodnih riž ter klav-žev. Govori slovensko, sr-bohrvatsko, nemško in deloma italijansko. Sedaj je zaposlen kot lesni manipulant v Črni gori. Cenjene ponudbe prosi pod «Dobar štručnjak» na upr «Jutra».
Skušen vinogradnik
epecijalist « praktično izobrazbo, poročen, išče službo oskrbnika na kakem vinogradniškem večjem posestvu. Gre tudi kot logar na večje gozdno posestvo. Naslov pove uprava «Jutra» 7063
Natakar
bivši kavarnar, z dobro io, zmožen slov., srbo-
prakso nrv. i
in nemškega jezika, lell službe v kakem kopališču ali sezonski restavraciji. Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Dobra moč».
7W7
Vsled opustitve trg.
z mešanim blagom, iščem primernega nameščenja v mestu ali na deželi. Cenj. dopise na upravo «Jutra» pod «Trgovec 7». 7729
Sirota
išče kakršnegakoli dela v Ljubljani. Naslov v upravi «Jutra».	7942
Absolvent
trgovskega tečaja išče takoj primerne službe. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Absolvent 15».
7930
Gospa
poštena in zanesljiva, zmožna opravljati vsa hišna dela, želi primerne službe. — Pogoj Ljubljana ali okolica — Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod značko «Poštena».
7936
Kuharica
samostojna v delu, kakor tudi v gospodinjstvu, z letnimi spričevali ter z najboljšimi referencami, išče službe, samo' pri gospodih, v uradniški, orožniški in vojaški kuhinji. — Ponudbe na naslov: Huttig, Celje, Glavni trg.	7924
Gospodična
išče mesta kot hišnica pri boljši obitelji. Naslov pove uprava «Jutra».	7927
Vrtnar
samski, išče službe za takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava «Jutra».	7912
Kuharica
popolnoma samostojna, vajena vseh gospodinjskih del išče mesta v boljši hiši. — Ponudbe se prosi pod šifro «Samostojna 20» na upravo «Jutra».	7916
Kuharica
dobro izvežbana, išče službo za cel dan ali samo dopoldne. Naslov v upravi «Jutra».	7886 j
Steklena omara
(vitrina), jedilni servis za 12 oseb, kemične in mladinske knjige, se prodajo na Starem trgu lla/II — od 2.-5. ure.	7918
Prodam 20—30.000 srebrnih kron
Ponudbe na upravo «Jutra» z navedbo cene pod značko «Goldinarji».	7829
Moderno spalnico
masivno, iz trdega lesa, prodam za 3500 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 7827
Brzojavni drogovi
smrekovi in borovi, ca 40 m3, od 8—12 m dolgi, se prodajo. Naslov pove upr. «Jutra».	7777
Pletilni stroj
«Vedermann» 8/36, se po nizki ceni proda. Naslov v upravi «Jutra».	7762
Mizarski stroj
(Abricbtmaschine) prvovrsten fabrikat in
elektro-motor
5 PS, za vrtilni tok, proda A. Amann, Tržič. 7755
Po zelo nizki ceni in pod zelo ugodnimi pogoji se proda nerabljen, skoro popolnoma v novem stanju 5 tonski
tovorni avto
znamke «Benz». Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «D. S. 35».	7670
Svileni klobuki in slamniki
naimodernejši, v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri 1 Mahnič-Gorjano, Kopitarjeva ul 1. Istotam se sprejmejo vsa popravila.	7174
Okasionska velikonočna prodaja!
premog, drva, «Ilirija»
Kralja Petra trg 8, tel. 220
koks, cement.
76
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
Ljubljana, Woifova ulica 3 64
Pisalno mizo
rabljeno, v dobrem stanju kupim. Ponudbe pod éifro «Propaganda» na ирт. Jutra 7856
Gostilna
dobro idoča, v prav prometnem kraju Slovenije, e srednjim dobičkanosnim posestvom, v lepi legi, se kupi Naalov pove uprava «Jutra» 7898
Motocikel
lažje tipe (Indian-Princ ali slicno) kupim. Ponudbe _ z navedbo dosedanje vožnje, stanja in cene na upravo «Jutra» pod «Motor 17».
7938
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo «Jutra» pod šifro «Otroški voziček» 7901
Krompir
lep, bel, semenski, prodaja od 50 kg naprej po konkurenčni ceni Gustav Erkla-vec, Novi Vodmat štev. 3.
7844
Orehe
po ugodni ceni proda J. HochmUller, Maribor, Pod mostom 7.	7931
Šivilja
z dežele, stara 28 let, vsled izpremembe družinskih razmer prisiljena itj z doma, želi dobiti mesto kot pomočnica. kjerkoli. Vajena vseh v stroko «padajočih del. Gre na poskušnjo za vsako začetno plačo, stalna plača ee določi pozneje. — Naslov pove uprava «Jutra» 7889
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, zdrav in mlad, iSče stalno službo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Delavec».	7902
»I«
DRVA — CEBIN
Wolfova № Telefon: M.
481/П
Pletilni stroj
patent «Ideal», do sedaj neprekosljivi, Šivalni «troji za pletenine, navljalni in krtačnl aparati, železne mizice ln drrge potrebščine vedno v zalogi. Pouk s stanovanjem v niši. Fran K o b, Ljubljana, Židovska uliuS.	«
Do H. aprila prodajam vse čevlje 10—20 % ceneje. — Izvolite se prepričati! —
Aleks. Oblat, St. Pe» tra cesta 18. 7911
Tovorni avto
«Fiat», dvotonski in en «Fiat» enotonski, se proda-sta. Ponudbe na «Textilia», d. d., Ljubljana, Krekov trg 10.	7922
Smoking
popolnoma nov, se proda. Naslov pove uprava «Jutra»
7892
Krojaški stroj
«Singer», damska pupa. salonska suknja in petrolejska svetilka, se proda. Naslov pove upr. «Jutra». 7900
Štedilnik
ln železna otroSka posteljica naprodaj v Zg. SlSki — Lukmanov grad.	7881
Koleselj
skoro nov, prodam. Cena po dogovoru. Nuslov pove рџптж «Jutra».	T009
Semen, krompirja
lepega, belega, ima naprodaj 2—3 vagone po 1'25 Din
Miloš SLmončič, Sevnica ob Savi.	7896
Zdrave čtbJ?
nekaj 1000 kg nudi proti takojšnjemu naročilu do 500 кг à 1'50, nad 500 kg à 1'40 Din Jos. Lah, Moška-njci.	7895
Mlin
v lepem, prometnem, do-bickanosnem kraju, na stalni vodi, z majhnim posestvom, z lepim stanovanjem г vsem inventarjem, vse v dobrem ?canju. kupim za ceno 50—200.000 Din. — Anton Sporai, Zagreb, Vla-ška ulica 59.	7617
Enodružinsko hišico
z velikim vrtom, v • predmestju prodam. Informacije se dobe na Vidovdanski c. št. 16.	7591
Pričeta hiša
z vrtom, se po nizki ceni proda. Stožice St. 82 (cesta na vodovod) pri Ljubljani.
7780
Enonadstropna hiša
v predmestju, 5 minut oddaljena od tramvajske postaje, 5 sob, 2 sobici, pred-sobica, shramba, kuhinja, klet, podstrešje, parket, vodovod, elektrika, drvarnica, pralnica in vrt, se proda. Prosto event. takoj. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Rim».	7943
Iščem parcelo
500—2000 m», sredi Ljubljane. četudi v stranski ulici ali na dvorišču Event. dve, eno v Bredi, eno na periferiji. Ponudbe takoj oa upravo «Jutra» pod značke «St. 7S2S».	VMS
Majhno posestvo
s hiSo, v krasni legi na Gorenjskem, se proda. Podjetni kupci — gostilničarji ali hotelirji, ne zamudite redke prilike. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Letovišče».	7891
BuHet s kuhinjo
v sredini mesta, se a 1. apriiom proda v vrednosti inventarja. — Dopise pod šifro «Dobra kuharica» na upravo «Jutra».	7703
Gostilno
dam na račun. Ozira se samo na liavcijo zmožne osebe. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Sezona».
7934
Delavnica
v sredini me:-ta, prostor tudi vporaben za boljše skla^ dišče, se odda s 1. aprilom na Starem trgu St. lla/II.
7919
Podružnico
manufakturre trgovine oddam proti jamstvu v Novem mestu, Kranju in Ljubljani. Reflnktarti z lokalom imajo prednost. Ponudbe na poštni predal 160. 7921
Delavnico
v Ljubljani, za mirno obrt, 30—70 m! vzamem v najem Če so zraven tudi prostori za pisarno *in stanovanje, tem bolje. Pišite na upravo «Jutra» pod «Stev. 7926».
7926
Pisarniško sobico
opremljeno, ki bi se uporabljala parkrat tedensko samo čez dan, išče gospod. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Sobica 9».	7907
Stanovanje
dobi, kdor odkupi pohištvo. Rožna dolina (Nova vas), cesta 19 St. 4	7854
Sobo kuhinjo
išče zakonski par brez otrok za takoj, eventuelno
pozneje. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Stun 12».
7852
Več stanovanj
s 2. 3 in 4 sobami ter kopalnicami, oddam s t. avgustom v sredini mesta. — Ponudbe mesečne najemnine in nagrade pismeno na upr. «Jutra» pod šifro «Avgust».
7819
Dva sostanovalca
6e sprejmeta na Kongresnem trgu 8/II.	7731
Dve sobi
meblovani s soupora* bo kuhinje in kopal» niče se odda. Ponud« be pod «a 1. aprilom» na upravo «Jutra».
7000 N.
Opremljeno sobo
lepo, v vili, event. z «porabo kopalnice, oddam. — Naslov pore uprava «Jutra» 7904
Soba s hrano
H odda goapodu ali dijaku blizu obrtne loU. Poizv« ■a v umri «Jutra». 71
Жа velikonočno ^ številko ^
oéVase brez o<f/0 S® V	ulica it
štev^o

4P"
»JUTRA«
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje (električna razsvetljava) na periferiji mesta, se zamenja z veliko prazno sobo v sredini mesta. Pismene ponudbe na upr. «Jutra» pod «Zamena 14». 7920
Sobo
z oskrbo oddam takoj. — Naslov pove uprava «Jutra» 7015
Opremljeno sobico
priprosto, s posebnim vhodom, v sredini mesta išče mirna gospodična. Ponudbe pod «SnaŽnost 29» na upr. «Jutra».	7914
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko, oddam. Naslov pove uprava «Jutra».	7893
Velika soba
separirana, ee takoj odda na S e 1 u štev. 38/1, levo.
Gospod
se sprejme na hrano in stanovanje v sredini mesta. — Naslov pove uprava «Jutra» 7754
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod «Snažno 4197» na upr. «Jutra».	7638
Lepa soba
se odda 1 ali tudi 2 solid-
ma gospodoma. Naslov v upravi «Jutra».
7905
Družabnika
z jamstvom ali strokovnjaka' z dobrimi priporoftli sprejmem v dobro vpeljano manufakturno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe na poštni predal 157. 792S
7000 Din posojila
i 8 8 e m za 3 mesece proti visokim obrestim in garanciji. — Ponudbe pod šifro «Nujno 99» na upr. «Jutra» 7906
Gospodična
ki si želi v Velikonočnih praznikih razvedrila v Benetkah, naj javi svoj naslov in pošlje sliko pod «Prazniki».	7887
Gospodično
s črnordečim klobučkom — opazovano v «Gerenjcu» — Skofja Loka—Kranj — prosim za cenjeni naslov na upravo «Jutra» pod značko «Trgovski opravek». 7917
Prerokovanje
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamenitega egipt grafolo-
fa, kateri Vam pove bo-očnost. Dobil sem mnogo zahvalnih pisem iz raznih mest, ki sem jih posetil v Evropi. — Naslov stanovanja: Ben Ali, hotel «Soča», soba 16 — Stranke sprejemam od 9.—1. in od 2.-8. ure — tudi ob praznikih.
7883
Stanovanje
3, event. 2 večjih sob, kuhinje in pritiklin, iače trgovec, poročen, brez otrok, / m edini mesta v stari ali novi hiši za takoj ali pa do septembra. Cena in drugo po dogovoru Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Jesen 1926». 7890
Na hrano
se sprejmeta 2 gospoda aH gospodični Dnevno 15 Din. — Gosposvetska cesta 12/1, levi zvonec.	7842
Grajska klet
LJubljana, Mestni trg it. 19
toči prietna pitna vina za Velikonočne praznike po znižanih cenah. Črno po 10, belo po 11, rdeč« po 13 in belo fino (močno) po 15 Din liter.	7855
Obrezovanje
vsakovrstnih rastlin izvrši
poceni strokovnjak. Naslov pove upr. «Jutra» v Ljubljani	7739
Revizije, bilance, organizacijo uprave, upeljavo knjigovodstva, izvensodne poravnave
trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij oskrbujemo točno, kulantno in zajamčeno tajno. Vprašanja pod «Koncesijonirani revizijski bureau» na upravo «Jutra»	7;>P8
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t
V restavracii pod
„Skalco"
Mestni trg ét. 11.
se ločijo pristna ter pitna vina. Preko ulice Din 1-— cenejše. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure salonski koncert. Ob nedeljah od 9. do 13. ure zajtrkovalni koncert.
1736
Zadnja moda
re aiur in entlane čipke v perilu -Ugodne nizke cene pri. IONI JAGEH-CERNJb.
Ljubljana. Dvorni trg 1 122a
LZ4
Orehi
ii Bačko prispeli s pirhi — telač veselo alelujo! 7985
Intel, prijateljico
zrelera značaja, neodvimo in b ima lastno stanovanje želi spoznati SOIeten, vilje naobražen gospod. — Dopise pod Šifro «Useda» u spr. «Jutra».	410
RAZPIS.
Županstvo mestne obilne Črnomelj bode dne 8. aprila 1926 ob 1 uri popoldan v občinski pisarni oddalo na javni dražbi
zgradbo betonske škarpe v dolžini
25 m In visoiin! 5 m
preračunjeno z materijalom vred na Din 70.000. Delo se bode oddalo brez matetijala. Načrti so vsakomur do dneva licitacije med uradnimi urami v občinski pisarni na vpogled.	1952 »
lotu lipama Črnomelj, dne 27. nam 1921
Gaston Leroux:
Prikazen v Operi
Uroï je menil, da bi pretirana resnost ne bila več umestna za Raoulovo starost. Filip je bil človek povsem uravnoteženega značaja, urejen pri dehi in v nasladah, vedno dovršen v nastopu, nezmožen dajati svojemu bratu slab zgled. Vodil ga je povsod s seboj. Pokazal mu je tudi plesni krožek." Vem, da se je nekaj šepetalo o grofovem znanju s Sorelfijevo. A kaj zato- Kdo bi zameril plememtašu, ki je ostal samec in ni vedel, kako naj ubija čas, zlasti, odkar sta se sestri pomožHi, da je zahajal po večerji za kako urico v dručbo plesalke, ki res ni bila izredno duhovita, ki pa je zato imela najlepše oči? In končno so kraji, kjer se mora pravi Parižan pakazati, če zavzema položaj grofa de Chagnyja. V tej dobi je bil ravno plesni krožek v Operi eden izmed takih krajev.
Morda bi FiHp niti ne bil povedel svojega brata za kulise Narodne glasbene akademije, če bi ga ne bil ta sam večkrat prosil za to z mehko vztrajnostjo, katere se je grof pozneje spomnil.
Ko je Filip oni večer nehal ploskati Kristini Daaé, se je okrenil k Raoulu. Ta je bil tako bled, da se je grof ves prestrašil.
«Ali ne vidite?» je dejal Raoul, «da je tej ženski slabo?»
V resnici so morali na odru podpirati Kristino Daaé.
«Ti sam omedliš...» je rekel grof in se je sklonil k Raoulu -<Kaj ti je vendar?»
Toda Raoul je bil že pokonci.
«Pojdiva!» je dejal z drhtečim glasom.
»Kam hočeš iti, Raoul?« je spraševal grof, ki ga je čudilo razburjenje mlajšega brata..
«Pojdiva gledat! Doslej še ni nikoli pela tako!»
Grof je radovedno premeril brata z očmi in lahen nasmešek mu ie zaigral na ustih.
Hm!...« A takoj je pristavil: »Pa pojdiva! Pa pojdiva!«
Zdel se je ves vzhičen.
Kmalu sta bila pri vhodu za abonenfe, ki je bil zabasan. Raoul je z nezavedno kretnjo trgal rokavice, ker ni mogel takoj na oder. Filip 'je bil dober človek, pa se ni rogal njegovi nestrpnosti. Toda bil je poučen. Sedaj je vedel, zakaj je bil Raoul tako raztresen in zakaj je neprestano in s takim veseljem navajal pogovor na Opero.
Končno sta se prerinila na pozornico.
Množica frakov se je gnetla k plesni dvorani ali pa je hitela k ložam umetnic. Nikdar ni bila zmešnjava za odrom popolnejša, kot ta večer, toda Raoul še ni bil nikoli manj boječ. S čvrstimi rameni je odrival vse, kar mu je zastavljalo pot, ne meneč se za nikogar, in še skušal ni razumeti splašenega pogovora sfrojnikov. Prevzemala ga je edino želja, da vidi njo, katere glas mu je bil iztrgal srce. Da, dobro je čutil, da ubogega, dotlej nedotaknjenega srca nima več v oblasti. Skušal ga je braniti od onega dne, ko je zopet zazrl Kristino, svojo znanko iz otroških let. Prijemalo se ga je sladko vznemirjenje, toda prevdaril je, da se mu ne sme podati, ker si je bil prisegel — toliko je spoštoval samega sebe in svojo besedo — da bo ljubil samo ono, ki naj bi postala njegova žena. Seveda ni mogel niti za trenutek misliti, da bi poročil pevko. Toda sladkemu vznemirjenju je sledil pekoč ogenj. V prsih ga je bodlo, kot da so mu jih odprli in mu hočejo vzeti srce. Čutil je grozno votlino, resnično praznino, ki je ne bo moglo nikdar napolniti kaj drugega kot njeno srce. To so dogodki s svojo lastno psihologijo, razumljivo samo onim, ki jih je zadela ljubezen z onim posebnim udarcem, ki mu v navadnem jeziku pravijo «strela».
Grof Filip ga je jedva dohajal. Smehljal se je še vedno.
Raoul je sedaj zavil v senco hodnika, kjer se je razlegal krik navdušenih občudovalcev. Eno ime je nadkriilijevalo ves hrup: Daaé, Daaé! Grof je mrmral za Raoulom: «Ptiček pozna pot!» in se je spraševal, kako je to mogoče, Nikoli še ni bil povedel Raoula h Kristini. Mladič je gotovo sam odhajal tja, kadar je grof brbljal v plesnem krožku s Sorellijevo.
Filip je za nekaj minut odložil svoj običajni obisk pri plesalki in je stopal naprej po galeriji, ki je peljala k Daaé. Ugotovil je, da ta hodnik še nikdar ni bil tako obljuden kot ta večer, ko je uspeh
umetnice in nato njena omedlevica povzročila celo paniko v g eda-lišču Lepa deklica se namreč še ni zavedla in sli so iskat gledališkega zdravnika. Ta je ravno prihajal, odrivajoč gruče. Raoul mu
je sledil tik za petami.
Tako sta dospela zdravnik in zaljubljenec istočasno h Kristini, ki je od prvega prejela najnujnejšo pomoč in odprla oči v naročju drugega. Grof je bil ostal v zadušljivi gneči na pragu.
»Ali se vam ne zdi, doktor, da bi ti gospodje morali zapustiti ložo?« je vprašala Raoul z neverjetno drznostjo. »Tu se ne da več dihati.«
»Imate popolnoma prav,« je privolil zdravnik in odpravil vse na hodnik razen Raoula in sobarice.
Ta je z najiskrenejšo osuplostjo strmela v Raoula. Nikoli ga še
ni bila videla.
Vendar si ga ni upala izpraševati. Zdravnik si je mislil, da ravna mladenič tako, ker ima pač pravico. Na ta način je ostal vi-kont v loži in gledal, kako Kristina oživlja, dočim sta bila celo ravnatelja gg. Debienne in Poligny, ki sta prišla izraziti občudovanje svoje gojenke, potisnjena z drugimi fraki vred pred vrata. Grof de Chagny, ki ga je doletela ista usoda, se jc grohotal.
»O ti lisjak, ti lisjak! In človek naj veruje tem mladičem z dekliškim obrazom!«
Žarel je od veselja. Zaključil je: »Ta je Chagny!« in ie krenil k Sorellijini loži. Toda ta je ravno odhajala v plesno dvorano s svojo od strahu trepetajočo čredico. Grof jo je srečal na potu, kot smo že povedali.
V loži je Kristina Daaé globoko vzdihnila, odgovorilo ii je ječanje. Okrenila je glavo, ugledala je Raoula in je vzdrhtela. Po-gledala je zdravnika in se mu nasmehljala, pogledala je sobarico in potem še enkrat Raola.
»Gospod,« ga je vprašala z glasom, ki je bil jedva dih... »Kdo ste?«
»Gospodična,« je odgovoril mladenič, ki je pokleknil na eno koleno in vroče poljubil roko dive, »gospodična, jaz sem mal! deček, ki je šel pobrati vaš šal v morje.«
Kristina je zopet pogledala zdravnika in sobarico in vsi trije so se zasmejali. Raoul je vstal močno rdeč.
s .
Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v SSoveniji.
Velepražarna k a ve
MEZNARIČ RAD©. Maribor. Glavni trg štev. 21.
Tel. interurban 476 Brzojav Meznarič Maribor.
Trgovci, zahtevajte ponudbe.
E POZABITE,
da ]e tvrdka B. VESELINOVSČ š dr. v Mariboru za praznike znižala cene za 20 °/o in uvedla novost, da vrne denar začetkom maja nazaj za blago, ki se je kupilo pri nas meseca aprila 1.1. Kateri dnevi so določeni v to, se je to strankam že sporočilo, zato shranite kopije blokov naše blagajne, da jih pozneje vpoSljete. Poglejte si našo zalogo, niste obvezani, da kupite!	нз.
Modni SPiienI KLOBUKI in SLflfflllKl po konkurenčni ceni Din 150'« barvah
"	i m uni.» » m........ ■■MiiiHM ичитгат-шмтпгшшн
RENAULT automobili
osebni in tovorni vseSi velikosti
danes neprekosljivi.
ledni salon
NaEisiic-Goriaric
POPRAVILA.
19731
Preoblikovanje izvr-& » šuje hitro, skrbno In
Kopitarjeva uL 4 = kar najceneje. =
Fine moctertio pohižtua
za pisarne, Me io mmm
nudi vam po zmernih cenah tvrdka
Peter Hobal, Lili
zaloga pohištva, žime, morske trave itd. — Lastno tapetništvo.
Pazi prigodom kupnje na gornje ime i zaštitni znak.
PENKALA TVQRNICE, ZAGREi
Ia Veliko noč
priporoča veliku izbiro različnih ročno 1670-3	izdelanih in tovarniških
Ujt. 1875.
,!j najnižjih cenah trgovina
j flN6ELfl GORŠE. l ubljana, Stari trs 15
V V/
> > p > > } > > > >
Zaloga čevljev ust. Ш5
St. Strašek
CELJE, Kovaška ulica štev.
1
priporoča
za spomlad veliko izbiro \seh vrst čevljev. Čevlje po meri, izvršitev
popravil hitro in točno. 1961a Cene konkurenčne ! Oglejte si Izložbe !
A Л_Л ./V /V.
/MG c MRBGL
............." ' ""
/ЉввЈ/ин GflLETïïrfEBiïCU/Ut/tFF/m ^
Edino pravi in zanesljivi.
GENOVA HJSiN.'fULAN
Glavno zastopstvo za kraljevino SHS.
m. 8-90 Hode KundiL Zagreb, samostanska m. j
z nižjim državnim izpitom, vešč slovenščine in nemščine, državljan SHS, ver-ziran v vseh gozdarskih poslih in lesni manipulaciji, se sprejme pri veleposestvu v Sloveniji. Stanovanje na razpolago. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod „GOZDAR B". 19з? a
Za velikonočne praznike Praška šunka
ter različne delikatese kakor: ementalski sir, sardine, različne konzervirane ribe, konjak, rum, čaj, čokolada, likerji vseh vrst, buteljska in desertna vina, šampanjec itd. nudi tvrdka
MikloSičeva c. 8. FR. KHШ HiklošiCeva c. 8. | Za praznike znatno znižane cene. 1789-a
Proda se stroj za luščenje žita (Schâlma-schine) Rex, valjčni stol Gautz s Štirimi gladkimi valjarji, par posebej ostrih, par umetnih kamnov 42 col, 2 stroja za čiščenje zdroba (Griesputz-masehine)) in več cilindrov s svilo, vse v dobrem stanju. — Naslov: Ivan Kuralt, valjčni miin, Domžale.	1942 a
ввиввввваонавввввшаваз1вгга«ввш
Brei posebneža obvestita
r
TVORNICE
Hofherr — Schrantz — Clayton — Shuttieworth — Budapest — Wien i62S a
Iščejo se zastopniki za otvorjenje skladišča z odgovarjajočo garancijo za Lju-tiliano Celje, Maribor, Metliko-Crnomelj, Mursko Soboto, Ljutomer, Vrbovsko, Glino Petrinjo, Otočac, Gospič, Sibenik, Split Metkovič Obširne ponudbe z opisom ' dosedanjega zaposlenja je poslati
na aeneralno zastopstvo: JULIO LAUŠ,
i drug d. d. Zagreb, Petrinjska 26.
fužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma tast, gospod
Janko Rižner
davčni asistent v pok.
danes 29. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 1. aprila 1926 ob 3. pop. z mestnega pokopališča na Pobrežju na ondotno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale dne 31. marca 1926. ob 7. uri v Magdalenski cerkvi
V Mariboru, dne 29. marca 1926
Žalujoči ostali.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stric, ded, praded, svak in tast, gospod
Tomaž Bricelj
bivši pleskarski mojster in posestnik v Stepanji vasi
Janes v nedeljo, ob 23. po kiatki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 81. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 30. marca 1926 ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Štepan:a vas 31., na domače pokopališče k Božjemu grobu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.	,960a
V Štepanji vasi, dne 28. marca 1926.
Frančiška BHcelj roj Anžič, soproga. — Ivan in Franc, sinova. — Helena Rode roj. Bricelj, Mlcl Prepeluh roj. Bricelj, hčeri. — Rezika Bricelj roj. Slapničar, Darinka Bricelj roj. Poklu-kar, snahi. — Franc Rode, Viko Prepeluh, zeta, ter vsi ostàli vnuki in vnukinje.
IZREDNA PRILIKA: Modrci po Din 200-
1.519
Mehkih drv
Ц 9 jelovih, smrekovih, §§ i lipovih in stičnih z. fit I kurjavo, potrebujem' uečfe količine. =====
Ponudbe z navedbo količine ter cene za vi gon od kg 10.000 prosimo na naslet
Friedmann i Sterk, Zagreti, Staičevicev trg 11
I
Janko Smrekar naznanja ■ svojem m imenu svoje soproge, hčerke in sinčka, da je preminula srčno-Ijubljena mati, stara mati, sestra, teta, gospa
I roj.
po dolgem, težkem bolehanju v 76.1 svoje starosti.
Pogreb nepozabne matere se bo vršil v sredo ob 4. uri pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnici ohranimo trajen in blag spomin 1	I974a
Ljubljana, 29. marca 1926.
1965
Potrti globoke žalosti nazna n;amo tužno ve'*, da je naš srčno-Ijubljeni sopro',, dobri oče
Blaž Zbona
dne 28. t. m. po kratki mučni bo iezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega se bo vršil v torek, dne 30. marca ob 14. ur: iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 29. marca 1926
Zaluloča rodbina in ostali sorodniki.
'ÙreJMo dr. Albert Kramer. I«Uj> z* КомогеЦ «Jutri» Adoli Ribnik«, Za Narodno tiskamo dd, kot tùk*m«r>* Fran Jezeriek. Z. taseratai del je odgovoren Alojzij Novak, V* v Ljubljani,