Glasilo »Samostojne
Naročnina!
celoletno ..................Din 25--
poluletno..................Din 1250
četrtletno..................Rin 7-—
Posamezna Številka..............Din !•-
kmetijske stranke za Slovenijo".
Kmet pomagal si sam, in svoie stališče v državi uravnal si sam!
Inserati s	»
mali oglasi do 9 petit vrst................ft Din 1-00
večji Inserati od 10 petit vrst naprej ....... a Din 2•—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	& Din 3*—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekofloma".
sffig .e.i msi-ji:
Klerikalna stranka samo vara kmete.
Če se spomnimo, kako bogati so bili klerikalci z obljubami, ko so hoteli privabiti volilne kroglice v svoje skrinjice! Obljubovali so toliko, da je slehern volilec bil prepričan o pravilnosti klerikalne politike in vse je zmetalo kroglice v klerikalne skrinjice, oziroma so se mnogi, ki niso hoteli naravnost glasovati za klerikalce, volitev v narodno skupščino leta 1923 vzdržali in s tem istotako pomagali klerikalcem, ker so zmanjšali število protiklerikalnih glasov.
Klerikalci so imeli to smolo, da so končno zlezli v vlado in to celo s štirimi ministri. Biti v vladi s tolikimi ljudmi, nalaga tudi veliko odgovornost. Predvsem napram voiilcem, katerim se je pri volitvah obljubljalo na debelo: znižanje davkov, avtonomijo Slovenije, vojaško službovanje Slovencev samo v Sloveniji, pridržanje slovenskih davkov v Sloveniji itd. Klerikalci so na vladi in volilci imajo prav, ako sedaj energično zahtevajo od tigrov izpolnitev teh in podobnih obljub, danih slovenskim voiilcem tekom zadnjih let, a posebno o priliki lanskih volitev v narodno skupščino.
Četrt leta že sede tigri v vladi. Mnogo časa je to in v redu je, da volilci vprašajo, kaj so tigri od svojih obljub v tem četrtetju izpolnili? Mirno rečemo, da nič! Samo hvalijo se, da so vlada »reda, pravice in poštenja«, a preko te samohvale do danes niso prišli še nikamor. Pač, nekaj so napravili in dosegli, in sicer to, da se vsak trenutek kak takle tigrski minister pripelje v salonskem vozu — seveda na stroške davkoplačevalcev! — v Slovenijo in da skusijo čim največ svojih priganjačev spraviti h koritu, končno da skušajo čim največ državnega denarja razmetati med svoje pri-ganjače in v svoje propadajoče zavode. Da bi spravili slovenske vojake iz Macedonijo, Srbije, Črne gore, Bosne in Dalmacije v Slovenijo, o tem do danes še ničesar ne čutimo in tudi ničesar nismo čuli. Da bi bili poskusili dati Sloveniji avtonomijo, tudi o tem ni videti ničesar. Posebno glede znižanja davkov niso napravili ničesar. Cela Slovenija, a najbolj podeželsko ljudstvo, ječi pod bremeni dohodnin-
skega davka. Ljudstvo vpije in prosi pomoči, toda »ljudski« zastopniki v vladi, slovenski klerikalni tigri, niso doslej niti z mezincem ganili, da bi se 4o neznosno breme našemu podeželskemu ljudstvu vsaj malo olajšalo! Pač pa smo slišali in čitali, da je minister ver, obertiger Korošec, smatral za svojo prvo dolžnost povečati plače duhovnikom in nagrade katehetom. Naj imajo tudi ti-le, kar jim gre, toda oni so le drobtinica slovenskega ljudstva. Za to drobtinico tigri takoj skrbe, med tem ko za cel kmečki naš narod ne store ničesar in niti najmanjše volje ne kažejo nekaj pomagati ubogemu ljudstvu. Ne izpolnjujejo pri volitvah danih obljub, a istotako nimajo srca za vse one tisoče in tisoče naših rojakov, ki so letos, baš v času tigrov-ske vlade, pretrpeli strašno škodo vsled povodnji, neviht in toče! Za vse to tigri nimajo srca in razumevanja; njim je dovolj, da se morejo v salonskem vozu sprehajati po državi in razmetavati državni denar svojim ožjim priganjačem!
Toda čuvajte se, tigri! Osleparili ste nas z lažnivimi obljubami pri lanskih volitvah in nas nikdar več ne boste! Sedaj vas poznamo in vam ne bomo več nasedli, nego se bomo v bodoče raje držali ljudi, ki manj obljubljajo, a za ljudstvo več delajo. Pride dan obračuna s tigrovskimi lažnivci, pride sigurno!
Cilji kmečkega gibanja.
i.
Zadnji vseslovanski kongres kmečke omladine v Ljubljani nam je pokazal, kako globoko je že ukoreninjena ideja kmečkega gibanja pri drugih slovanskih narodih ter kako čvrste oblike zavzema to velikansko gibanje najštevilnejšega stanu slovanskih narodov. Pri nas je vse to še v povoju, vendar čvrsto dovolj, da je vzdržalo vse najtežje porodne bolečine. V našem slovanskem političnem življenju smo bili skozi desetletja vajeni in naučeni na boj med klerikalizmom in brezprogramnim liberalizmom, ki je končal v slavnoznani farovški gonji. Višje se ta boj v našem političnem življenju ni povzpel, vsled česar je tudi klerikalizem triumfiral z vedno lepšimi zmagami. Kot čisto naravna posledica tega brezprogramatičnega
Stara pravda nekdaj.
(Nadaljevanje.)
(Piše Franc Tovornik.)
Da jim ni dal Gušič tudi za tak slučaj navodila, gotovo bi jim stvar iz-podletela. Takoj, ko se po dvorišču zasveti baklja, skoči pet mož naravnost proti vratom, ostalih deset pa se začne ljuto boriti s stražo. Ko je straža pri vratih videla ogenj in slišala krik, je zapustila svoje mesto in tekla na pomoč ostalim napadenim stražnikom.
Medtem pa, ko so se oni borili s stražo, je ta petorica odpirala vrata. Ni bilo lahko to delo, ker vrata so bila zaklenjena z veliko in močno ključavnico, povrh pa sta bila še dva železna povprečna zapirača, vsak zase še enkrat s ključavnico zaklenjen, a ključe je imel v žepu upravitelj Pekel. Imeli so sicer 8 seboj močno kladivo, a v temi je težko razbijati, posebno pa še v naglici, ko je človek še bolj neroden.
Tisti, ki so se bili s stražo, so jo sicer hitro premagali, ali zdaj so že začeli hiteti na pomoč oni, ki so bili ob začetku boja še v postelji. Čim dalje več je bilo teh, naših fantov pa čim-dalje manj. Kajti vsak hip se je kateri zgrudil na tla. Še so bili zdravi samo štirje naših fantov. Nasprotniki navale
z vso silo še enkrat nanje, a tedaj naskočijo od zadaj sveže kmetske čete na branitelje gradu. Joj, kako vpitje nastane po gradu! Vpitje žensk in otrok pretrgava streljanje mušket, pokanje bombard (malih topov) in ropot jekla, s katerim so se bili nasprotniki. Precej časa se grajski krepko branijo; ker pa je v gradu čedalje več kmetske vojske, se ne morejo več ustavljati. Nekateri se udajo, drugi, misleč, da bodo kmetje v gradu vse pobili, plezajo na ozidje in po-skačejo na tla, kjer pa se večinoma pobijejo ali si polomijo ude, v najboljšem slučaju pa se toliko pretrese-jo, da so nesposobni za beg.
Zdaj se pojavi med kmeti Prislan in ukaže, naj se neha z bojem, branitelje pa pozove, naj se udajo, češ, da se jim ne zgodi nič hudega.
Počasi je prenehal boj, ki je trajal še ne celo uro, pa je zahteval na obeh straneh precej žrtev. Med mrtvimi je bil tudi Klinko, Prislanov zet, ki je bil pri skupini, ki je preplezala zid. Ranjen je bil Ogrin in več drugih.
Ravno so začeli iskati prostora, kamor bi znosili ranjence ter jih obvezali, ko se strese zemlja in švigne v zrak velik zubelj ki odnese s seboj stotine in stotine kamenja, živil, ljudi in sploh vsega, kar je bilo na tistem koncu grajskega poslopja. K sreči je bilo na tistem delu grajskega dvori-
političnega boja so se pojavljale od časa do časa zlasti pred volitvami najrazličnejše stranke-enodnevnice z vsemi mogočimi političnimi šlagerji. Sa-moobsebi se razume, da so ostali vsi taki poizkusi brez uspeha, ker jim ljudstvo ni zaupalo in jim tudi ni moglo zaupati, ker ravno naravni razum in čut našemu kmetu zelo dobro pove, kje je pričakovati uspehe in kje ne. Čisto jasno je pa tudi dejstvo, da vsi taki ponesrečeni poizkusi niso niti najmanj pripomogli k politični izobrazbi našega ljudstva ter da so več škodili, ker so povzročali le še večje nezaupanje med vedno ogoljufanim ljudstvom. Še danes se dobe politični naivneži, ki sanjajo o velikem uspehu s pomočjo konfuznih in čez noč ustvarjenih političnih grupacij in organizacij. In ravno ker niso zmožni ustvarjati nič pozitivnega in ne poznajo drugih pravih stremljenj našega ljudstva, presojajo tudi gibanje našega kmeta kot običajno strančico, nastalo vsled osebnih koristi posameznikov ter mu odrekajo vsako pravico do lastne idejne politične organizacije. Toda to nas pri našem delu ne sme strašiti, ker ideja našega kmečkega gibanja je globoka in izvira iz globoke duše onega stanu, ki je najbolj navezan na svojo zemljo in svojo domačo grudo, izvira iz ljubezni tega stanu do svoje zemlje, do svoje hiše in rodbine. Vse to nam daje moč ter neizčrpijivo silo za delo za boljšo bodočnost kmečkega stanu, daje tudi moč in voljo do sodelovanja kmetom samim, ker vidijo le v samopomoči rešitev iz tega težkega položaja, v katerem se nahajajo.
Ko se je pred leti začutila med našimi kmeti potreba, da začne kmet sam braniti svoje pravice ter se bojevati za boljšo bodočnost, je začelo med našim ljudstvom krepko kmečko gibanje. Ako pa premotrimo današnje razmere, vidimo, da je samostojna politična organizacija našega kmeta neobhodno potrebna, ker brez nje bi bile vse pravice kmeta poteptane. Vojna je kmetijo uničila ter jo pripravila na rob prepada. Vzeli so ji ljudi, vzeli so ji živino, svobodo, stroje itd., dali ji pa niso niti najnavadnejših gnojil. Nihče je ni vprašal, kako se jo more brez vseh sredstev siliti k temu, da bi vedno več in več rodila. Danes so že izginili pri razumnih ljudeh predsodki, da je kmet bogataš ter da mu je vojna ustvarila blagostanje.
Zemlja rodi dosti manj, živina ni ona, kakor je bila pred vojno, vozovi, stroji itd. so uničeni ali pokvarjeni, bremena za kmeta so vsaki dan večja. Ni čuda, da postajajo razmere nevzdržne in da je pogled v bodočnost žalosten.
Vse to mora kmeta združiti v boju za njegove pravice. Boj za lepšo bodočnost njega in njegovih otrok, za domačo grudo, za svobodo kmeta in s tem za svobodo celega naroda, za pravično upravo države, ki odgovarja interesom krnskega stanu, mora združiti v močne vrste ves kmečki stan, ki mora sam odločati o svoji usodi. Zadovoljen, močan in svoboden kmečki stan je pogoj zadovoljnega, močnega in svobodnega naroda. To je cilj kmetskega gibanja, ki mora združiti v tem boju vse kmete in one, ki žive z njim v najožjih stikih.
Prisega kmečke mladine.
(Govoril tov. Jože Blaž na ustanovnem občnem zboru Zveze Jugoslovanske Zemljoradniške Omladine 7. t. m. v Ljubljani.)
Z veseljem in radostjo sem zrl v tisočera srca, zbrana na današnjem vseslovanskem mladinskem kmečkem kongresu. Z nekim optimističnim čustvom sem gledal na zbrano maso, ki je prišla manifestirat iz celega slovanskega sveta za združenje slovanskega agrarizma. Težka in velika je naša naloga, tisočeri in tisočeri naši nasprotniki si bodo prizadevali, da ubijejo naš stanovski pokret. Toda sile, ki tlijo v naših srcih, so nam garancija, da bomo s stvarnimi in zna-čajnimi čini odgovorili na napade onih, ki stremijo za tem, da nas z napadi ubijejo. Zavest, da smo mi slovenska mladina, ona sveža mlada generacija, ki bomo šli v boj za naše vzore, zavest, da čigar je mladina, tega je bodočnost, nas bo združila z nepremagljivo silo za boj za naš stanovski obstanek.
Tu pred mano sta sliki borcev večne in neminljive slave, Matije Gubca in Stambolijskega, ki sta položila na oltar domovine vse svoje zmožnosti, vse svoje delo. Toda strah protiljud-ske politične aristokracije se je združil in s silo navalil ter na divjaški način umoril Matijo Gubca.
Na Stambolijskega pa so se navalili brezvestni banditje makedonstvujočih ter s protekcijo Koburžanov prodrli z mrzlim jeklom srce največjega agrar-ca, srce Stambolijskega. Tu sta velikana za borbo agrarizma! Ob vajinih trpečih potezah prisegam v imenu Zveze društev kmečkih fantov in deklet, oziroma vseh onih, ki so istih čustev, istih misli, iste odločne volje, da si bomo vsikdar in vedno prizadevali kot prava disciplinirana sila izpolnjevati vse one odredbe, ki so bile sprejete na današnjem vseslovanskem kongresu v Ljubljani. Naša prva in glavna naloga je združitev vseh slovanskih agrarnih sil v skupno zvezo, dolžnost nas Jugoslovanov je pa še posebej, delati na to, da se združimo v nacijonalno enoto. In kar sem rekel lansko leto na kongresu v Pragi v reprezentančnem domu, da brez Bolgarije ni prave in edinstvene Jugoslavije, tako trdim tudi tukaj: Le bratska ljubav nam zamore dati vse ono, kar potrebujemo za mirni in srečni razvoj. Geslo agrarizma je: Kmet, pomagaj si sam! To naše geslo nam bodi ona čista in jasna sila, ki ž njo širimo zavest za procvit slovanskega agrarizma. In če bomo vztrajni in odločni, j prišel bo tisti dan, ko nam bo iz vzhoda zasijala zarja svobode in ta zarja , svobode mora zasijati v sleherno selo i naše slovanske zemlje, ta zarja svo-; bode mora zasijati v slednjo slovan-! sko kočo, ti žarki svobode bodo zasi-! jali v srca vseh slovanskih kmetov ter jim utrjevali pod svobodnim kmečkim solncem čut ljubezni do lastne domače grude. Kadar pa nas bo neizprosna usoda položila na mrtvaško posteljo, takrat ko se bo naše oko po-slednjikrat ozrlo skozi- okno, jemalo slovo od lepih poljan in divnih livad, bo naša zavest, da smo se borili za to divno zemljo, povzročila, da bomo mirno izdihnili poslednji zdihljaj. Duh naš pa se bo veselil in se radostil nad srečo domovine v neskončnem in večnem vsemirju.
Živela slovanska agrarna omladina!
Klerikalci in davki.
Boj, ki smo ga začeli proti pretirano visokim davkom, osobito proti svinjarijam, ki se vrše pri predpisovanju dohodninskega davka, je klerikalcem hudo neprijeten. V začetku so mol-
šča še zelo malo kmetov. Bili pa so tam Pekel in njegova družina, tržki sodnik, nekaj grajskih hlapcev, župnik in šomašter (učitelj). Ko je Pek-lova žena videla, da so premagani, je vrgla bakljo v smodnik, ki so ga imeli v kleti. Od eksplozije so se vžgali še drugi deli gradu in v dobri uri je bilo vse uničeno.
Največ gradov ob teh kmetskih puntih je bilo požganih na ta način, potem pa je gospoda vse podtikala kmetu, češ, kakšen surovež je itd. Tukaj n. pr. so si kmetje hoteli hitro osvojiti grad, da bi imeli v rokah važno opirališče za nadaljnje operacije.
Zdaj so hitro pobrali ranjence in jih spravili v trg. Braniteljem gradu, ki jih ni bilo mnogo, so dovolili prost odhod.
Naenkrat je prišlo poročilo, da pride plemiška vojska. Takoj pošlje Gušič sela v Sevnico, kjer so bile zbrane one tri legije, ki so spadale pod poveljstvo maršala Gušiča. Tudi te legije so bile zavzele grad v Sevnici, čeprav niso bile tako številne. Tudi tega so zažgali ubežni branitelji, a kmetom se je posrečilo požar pogasiti.
Na povelje Gušiča so pustili v gradu posadko petdeset mož, jo udarili na Planino, nenadoma pri belem dnevu napadli grad in ga zavzeli. Pustili so tu okoli dvajset mož, katerim se je pridružilo kakih petdeset do-
mačinov, ter jo mahnili na Jurklo-šter, kjer pa je bil samostan že skoro prazen. Samo nekaj bratov je bilo še v njem ter nekaj kravarjev, ostalo jo je vse popihalo. Opat Karlot je baje šel v Gradec, Žon je bil že davno mrtev; ta dva pa sta pravzaprav predstavljala samostan na zunaj.
Prišli so na Laško na dan sv. Pan-kracija. Naši tovariši so vedno še stali s svojimi ljudmi v okolici Laškega. Tako ojačeni so zdaj čakali, kaj in kako se bo stvar zasukala.
Došlo je zdaj drugo poročilo, da pride iz Vojaške krajine polkovnik Jurij Ludovik Schwarzenberg s konjiki in pešci. Enako je zbiral deželni stotnik baron Jurij Ernest Herbertstein vojake in hlapce, da se pridruži Schwarzenbergu.
Ravno zdaj, ko se je imel boj odločiti na korist kmetov, so začeli nekateri podpoveljniki gomilske armade postajati malodušni. Seveda je potem tudi drugim upadel pogum; kajti če obupajo že bolj prvi, potem je vsaka stvar že naprej izgubljena.
Tako se je zgodilo tudi tukaj. Kmetska armada, ki je poprej zavzela celo vrsto gradov, med njimi utrjeni grad Voljska (Pragwald), se je začela razhajati iz strahu pred plemiško vojsko, ki ni štela čez petnajst-sto mož. Tako je bila gomilska armada za boj že izgubljena. Samo
majhen del je ostal s svojim voditeljem, onim Gomilčanom, ki smo ga videli v Laški vasi, še skupaj, ter bil pripravljen z njim vred poginiti za svojo kmetsko misel.
Pri Šoštanju je prišlo do boja. Seveda ni moglo petsto neizvežbanih kmetov uspeti proti petnajststo dobro izvežbanim, boja vajenim ljudem, med katerimi je bila dobra polovica surovih Uskokov.
Po kratkem boju, v katerem je bilo tudi v plemiški vojski precej ljudi ubitih, so se kmetje premagani razkropili. Nekaj je bilo ujetih, nekaj pobitih, drugi pa so začeli prositi milosti. Med ubitimi je bil tudi voditelj.
Ko je dobil Gušič poročilo, kako se je gomilska armada naenkrat razšla, je takoj sklical vse glavnejše zaupnike, da se posvetujejo, kaj hočejo storiti. Da bi se tako razšli, kakor na Gomilskem, je smatral pod svojo častjo. Kar so enkrat začeli, je treba nadaljevati, dokler se ne pokaže kak tehten razlog, da se raz-idejo. Ker je zdaj boj v tem smislu, kakor so ga bili prvotno zamislili, za dalekosežno osvoboditev slovenskega kmeta, bil v glavnem že izjalovljen, so Gušič in tovariši tuhtali, kaj bi ukrenili. Prišli so na misel, da bi poizkusili s pogajanjem. Sestavili in spisali so naslednje pismo:
_ (Dalje sledi.)
čali, nato so zguncali finančnega delegata g. Šavnika k izjavi v »Slovencu«, da davčne oblasti, ki v Sloveniji »norijo«, za to niso prejele iz Beograda nikakšnega povelja, nego so norele in še nore na lastno pest. Tigri sedaj za vse to delajo demokrate odgovorne, oziroma prejšnjo vlado. Izgovarjajo se torej eden na drugega, a da bi tigri storili svojo dolžnost, o tem ni videti nobenega znaka: Tigri imajo v vladi štiri zelo dobro plačane ministre. Njihova prokleta dolžnost je, da takoj naroče davčnim oblastem v Sloveniji drugačno postopanje, in sicer takšno, da se ne bo moglo več govoriti o nor^nju istih. Njihova prokleta dolžnost je poskrbeti, da vlada energično poseže vmes in napravi red. Tri mesece že vlečete mastne ministrske plače, zakaj niste v tej najnujnejši zadevi za slovenskega kmeta še ničesar, pa prav ničesar storili? Zato ne, ker Vam je samo na tem, da državno kaso čim najtemelji-tejše izpraznite za svoje strankarske svrhe. V to svrho si želite čim večjih davkov, da bi potem mogli za svoje strankarske namene čim največ raz-inetati. V kratkem bomo začeli objavljati, kako razmetujete državni denar, da bo naše ljudstvo točno videlo, zakaj mora plačevati tako visoke davke, ne da bi Vi le s prstom ganili proti tej krivici!
Razne politične vesti.
VLADA V ZADREGI.
Vlada se nahaja v veliki zadregi, ker nima večine narodne skupščine na svoji strani. Bogve s kakimi obljubami se je posrečilo pridobiti Radiča za izjavo, da vstopijo njegovi ljudje v vlado. Toda gode se neke čudne stvari za odrom, ker čas beži, a radi-čevskih ministrov ni in ni. Toda če bi radičevci tudi prišli, še zmiraj ni večine, ker bi štele vladne grupe tudi v tem slučaju šele okroglo 140 glasov proti 170! Bodoči dnevi bodo vsekakor važni. Ako bo vlada razumela privezati na sebe male grupe, potem se bo morda še nekaj časa držala. Dolgo pa veselje tigrov ne bo trajalo.
BOLGARIJA.
Stanje v Bolgariji je zelo napeto. Narod uvideva, da so razmere pod Cankovom mnogo, mnogo slabše, ne-rgo so bile pod zemljoradniško vlado Stambolijskega. Vse si želi povratek zemljoradnikov na vlado in je prej-alislej pričakovati, da kmečko ljudstvo začne proti radikalodemokrat-skemu nasilniku Cankovu upor. Can-kov to dobro ve, vsled česar nadaljuje s pobijanjem zemljoradniških voditeljev. Sedaj je odposlal svoje rablje celo v Beograd, da ubijejo Kosto Todorova, in v Prago, da ubijejo tam Obova. V interesu dobrih odnošajev z Bolgarijo in v interesu nesrečnega kmečkega ljudstva v Bolgariji želimo, da tam čimpreje zopet zmagajo zemljoradniki.
»ORJUNA«
je hotela zadnjo nedeljo slovesno razviti prapor v Zagorju ob Savi. Oblast je slovesnost prepovedala, češ da se nasprotniki pripravljajo na poboje! Marsičesa ne odobravamo, kar je »Or-juna« letos zakrivila, toda ta oblastvena prepoved orjunske slavnosti zasluži vso obsodbo. Kam pa pridemo, če se bodo prireditve pripovedovale zato, ker nasprotno misleči niso zadovoljni? Dolžnost vlade je, da v ta- , kem slučaju z oboroženo silo skrbi za red in mir. Oborožene sile imamo menda dovolj, ampak dobre volje in sposobnosti manjka vladi in njenim organom. Tako se lahko zgodi, da se prihodnjič prepove kmetski tabor na Bledu, češ da nasprotniki, t. j. klerikalci niso zadovoljni z njim. Zares modra in pravična je sedanja vlada, v kateri sede štirje tigri!
NOVI RUSKI CAR.
Brat umorjenega ruskega carja Nikolaja, veliki knez Ciril (Kiril) je proglasil sebe za ruskega carja in svojega sina Vladimirja za prestolonaslednika. Kiril živi v Parizu.
Občinske volitve.
OBČINSKE VOLITVE V SODNEM OKRAJU KOZJE.
Veternik: Samo lista SKS. Kozje: SKS 32 (2), SLS 22 (2), gospodarska 56 (5). Prevorje: SKS 35 (6), SLS 22 (3). Gorjani: SKS 61 (8), SLS 15 (1), gospodarska 1 (0).
Koprivnica: Kmečko-delavska lista 41 (6), SLS 7 (1).
Križe: SKS 35 (3), SLS 56 (6). . Sopote; SKS 19 (3), SLS 30 (4).
Imeno: Dobro gospodarstvo 36 (3), zveza posestnikov 27 (2).
Sedlarjevo: Kmetska gospodarska skupina 37 (5), Delavska zveza 12 (1), SLS 8 (1).
Drensko rebro: SKS 15 (1), SLS 79 (8).
Zdole: SKS 15 (1), SLS 45 (6). Buče: SKS 18 (1), SLS 100 (8).
OBČINSKE VOLITVE V ROGAŠKEM OKRAJU.
Sv. Florijan: SKS 90 (7), SLS 28 (2), Kmečka zveza 10 (0).
Donačka gora: SKS 7 odbornikov, SLS 5 odbornikov, lista bivšega župana Bele 5 odbornikov.
Rogatec: Nemškutarska lista 7 odbornikov, JDS 2 odbornika.
♦ * *
Pri občinskih volitvah v Mariboru
zadnjo nedeljo so zmagali združeni Slovenci, ki so dobili 2405 glasov, Nemci so dobili 994, socialdemokrati 960 glasov.
Občinske volitve v Celju se vrše prihodnjo nedelio. Klerikalci so se zvezali z Nemci.
Porote,
Roparski umor v Sp. Pirničah. — Pred ljubljansko poroto je stal dne 16. in 17. t. m. Janez Kristan, po domače Tomažin, rojen leta 1891 v občini Vodice, oženjen. Obtožen je bil, da je izvabil od M. Zevnikove 35.000 kron pod pretvezo, da ji bo preskrbel potni list za Ameriko, in da jo je v š noči na 14. maja umoril v Skaruškem ! gozdu na Senožeti in oropal denarja j in zlatnine. — Obtoženec, ki ga slikajo j kot lenega, delomržnega in nasilnega človeka, katerega so se ljudje iz strahu izogibali, svojega dejanja ni priznal. Dobili pa so pri njem Zevnikovi oropano zlato uro, pred njegovo hišo pod kamnom skrito ročno torbico in v neki škatlji, pritrjeni na tramu pod streho, revolver, s katerim je bila pokojna Zevnikova ustreljena. Zaslišanih je bilo nad 50 ppč; vse so pričale neugodno za obtoženca. Razprava, ki je trajala dva dni, se je končala z razsodbo — smrt na vešalih.
Morilec po ljudski volji. — Dne 18.
t. m. se je zagovarjal pred ljubljansko poroto 24 letni Anton Bedenk iz Pod-gorice v občini Peče, ki je bil obdol-žen, da je dne 6. maja ustrelil s puško 60 letnega starca Franceta Lovrača. Obtoženec je svoje dejanje odkrito priznal. Povedal pa je, da ga je starec vedno zasledoval in preganjal. Vse priče so se izjavile zelo ugodno za obdolženca in slikale umorjenca kot nasilnega in hudobnega starca, že 20krat kaznovanega, katerega se je bala vsa soseska, ki se je globoko oddahnila, ko se ga je — čeravno z umorom — rešila. Porotniki so to vpoštevali in zanikali umor, potrdili pa uboj. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe.
Vlomilci v ljubljanske barake. — Zadnja obravnava v tem zasedanju se je vršila proti drznima vlomilcema Ignacu Salaju in V. Obruni. Obtoženca sta izvršila več vlomov v barake ljubljanskih branjevcev in pa v trgovino Antona Merkuna v mesecu maju. Priznala sta končno 5 tatinskih vlomov. Obsojena sta bila Obrun na 5 let težke ječe, Ig. Salaj pa na 3 leta.
Dopisi.
ŠTAJERSKO.
Sv. Miklavž pri Mariboru. V nedeljo 14. t. m. se je pri nas vršil sestanek SKS. Izvolil se je krajevni odbor iz sledečih vrlih tovarišev: Predsednik Alojz Hergout, posestnik; podpredsednik Ludovik Lah, posestnik; tajnik Franc Vezijak, posestnik; odbornika Jakob Blatnik in Bogomir Vezijak. Imena teh tovarišev jamčijo za dobro delo na korist kmečke misli. Vrlo dobro nam je razložil tov. Kisovar naše težnje in naš revni položaj. Treba je, da začnemo sami delati, potem se bomo še najpoprej rešili klerikalnega suženjstva.
Jarenina. »Slov. Gospodar« kaj rad hvali svoje klerikalne ljubčke. Tako je tudi pohvalil pred nedavnim časom jareninskega župana F. S. Naj javnost izve, kakšen je naš župan. Stara pravljica je, da se gnoj v leščerbi tudi sveti. Najprvo je naš župan tako brih-ten, da mu ni treba plačati dohodninskega davka, kakor tudi ne nekaterim njegovim ljubčkom. Nadalje je tako pravičen, da je za lov zahteval samo 500 kron, po hudem boju je najemnik končno dal 1000 kron in je s tem občina oškodovana za najmanj 4000 do 8000 kron. Tudi napis »poojstreni pasji kontumac« se je svetil na občinski ograji tri tedne po razglasitvi okrajnega glavarstva, da je ukinjen. Pač pa ima skrb za pobiranje pasje takse. Najlepšo barvo pa je pokazal takrat, ko je na komando višje gospo-
de prepovedal ubogim agrarnim interesentom spravljanje sena na travniku jareninske graščine ter za to moral plačati precej svetlih stotakov kazni! Seveda vsega tega ni sam kriv, kajti v Jarenini je par takih generalov, da se mora vsakdo njihovim poveljem pokoriti; ako ne, ga eden obsodi »a vešala, drugi pa kar v pekel!
Iz Prevorja. Dne 15. t. m. ob 9. uri zvečer se je čutil pri nas močan potresni sunek, ki je končal nekako z vrtincem. Sunek je bil tako močan, da je zastavil uro.
Rogoza pri Mariboru. Prešmencana smola, ako se je človek naleze! Še z bencinom in salmijakom se ne da odpraviti, dasiravno sta to najboljši sredstvi za snaženje. In glej ga spaka, gospod in atek Kotnik kot novopečeni spod in atek Kotnik kot Novopečeni župan so se nekje nalezli take smole in se jih je tako prijela po rokah, da ne bodo mogli biti več za župana. Dasiravno bi ata bili zelo sposobni za župana. Saj pravijo, kako bodo vladali! Samostojnih konj v Rogozi baje sploh ne bo več. Samo politični osli in oslice ostanejo, in to brez carine. Tisti pa, ki se ateku zameri, pride pod kuratelo! In napredni so atek, kar dokazujejo s tem, da znajo biti pri vseh mogočih strankah. Tudi vroča voda se ohladi: Najprej je vroča, potem mlačna in naposled mrzla. Taka je tudi atekova naprednost. Danes so špecijalist ali socijalist ali kako se to pravi. Jutri bo pa že kaj drugega prišlo na vrsto. O, bodo še gotovo napredovali, ker niso tako zabiti, kakor smo seveda mi samostojneži! Ampak župan zaenkrat pa ne bodo, kar je dobro za — samostojne konje!
Zakot pri Brežicah. Naš g. kaplan je čutil potrebo, da je svojo veliko radost nad dejstvom, da so dobili klerikalci tudi pri nas nekaj glasov za občinske volitve, razbobnal v »Slov. Gospodarju«, kot bi že bili oni absolutni gospodarji občine. G. kaplan naj bi bil rajši povedal, da sta v naši občini v celem izmed 17 odbornikov izvoljena samo dva klerikalca in sicer: Šetinc Anton, pošten in značajen mož, ter Habinc Maks, kateremu je pa kolesje v glavi zašlo nekam sila iz reda. Drugi štirje, ki so bili izvoljeni tudi na isti listi, pa so neklerikalci. Tov. Jože Šerbec je vnet naš somišljenik, Lubšina Ivan je zagrizen soc. demokrat. Bil je dosedaj občinskim odbornikom izvoljen na soc. demokratski listi. Vsled prevelike teme, ki jo nosi v zgornjem delu telesa, pa ga sodrugi niso več marali. Pa si je mislil: za klerikalce sem pa še vedno dober! Lepšina Jože je istotako soc. demokrat. Par dni pred volitvami je izjavil pred več osebami na vprašanje, kako je prišel na listo med klerikalce: »Jaz sem se dal le zato zapisat, da bom izvoljen in bom od njih vse izvedel, potem pa jih bom »bi-ksal«; kaj pa je treba »popa« povsod., čemu se vtika v vse stvari, naj se svojega mesta drži!« Zadnji je M. Gru-bič, dosedanji soc. demokrat, bivši »k. k. žandarm«, ki je vneto služil Avstriji in njenim rabljem, ko pa je nastopila Jugoslavija, pa je postal tako »šepast«, da so ga morali 38 letnega moža penzijonirati, nakar je postal zopet zdrav in tudi nič več ne šepa (izvzemši na glavi). Je to popolna ničla, brez vsakega ugleda in navaden koristolovec. Pa še ta je izjavil, da je moral prisiljen podpisati listo! To so torej tisti vaši »vrli« klerikalni možje! Da pa se je izvolilo županom Šetinca, je vzrok ta, ker nobeden iz naprednih vrst ni maral tega mesta sprejeti. Pa nič ne izzivajte, g. kaplan, Šetinc ho župan le tako dolgo, dokler bo to hotela osemdesetinska napredna večina odbora! — Ce bi imeli, g. kaplan, le drobec razsodnosti, bi o svoji strahoviti blamaži pri občinskih volitvah lepo molčali. Saj niste mogli niti liste sestaviti in ste za božjo voljo prosjačili okrog nas za sestavo skupne liste. Ko pa ste dobili podpise naših in drugih naprednih mož, pa ste hinavsko in zahrbtno označili listo kot strankarsko, misleč, da vam je zmaga s tem že itak zasigurana. Potem ste naročili pravcatega rjovečega »tigra« (bolje: opico) iz Beograda, da vam je v Liparjevem magacinu lovil »podgane«. Vi, g, kaplan, ste prehodili celo župnijo od hiše do hiše, delili listke in hujskali soseda nad soseda itd. Pa vsi ti strahoviti napori so vam prinesli vsega skupaj cela dva klerikalna odbornika! Ce bo klerikalna stranka povsod tako »na pohodu, potem bodo pri prihodnjih volitvah ostale vse vaše opice, pardon, »gospodje tigri« lepo doma. Pri klasifikaciji pa boste od vaših sober-tigrov«, g. kaplan, dobili iz političnih zmožnosti »5«, in če vas bodo sodili po politiki, ne boste nikoli župnik. Iz farbanja svojih backov, potvorbe resnice, brzoteka izpod okna šivilj, čuječnosti nad devištvom Mar. devic
pri spremljanju istih gori na Moravsko itd pa znate dobiti »ajnzar«!! Če želite, smo vam še vedno na razpolago, gradiva dovolj!
Sv. Miklavž pri Mariboru. Občinske volitve se bodo baje ponovno vršile, ker klerikalnim tigrom ni po volji, da bi jim županoval ne njihov, ampak socialdemokratičen župan. E, bože moj, to pot se boste opekli tako, da niti treh odbornikov ne dosežete. Klerikalnemu nasilju mora biti vendar enkrat konec. Topot bodo kmet, delavec in obrtnik nastopili složno, da bo poraz klerikalcev še sijajnejši. Ljudstvo se danes ne boji pekla in hudiča, s pomočjo katerih hoče klerikalna gospoda za vsako ceno ostati na krmilu. Klerikalnemu hujskaču Flor-jančiču pa že danes povemo, da je njegove strahovlade konec. Ima jako slabo vest in naj se tudi varuje, da ne bo še nadalje vodil hujskaškega posla po drugih občinah, ker sita ga je že vsa okolica tudi izven naše občine.
Sv. Florijan pri Rogatcu. G. urednik, naznanjam Vam, da so bile pri nas občinske volitve. Pri rani maši je g. župnik pridigal, da sedijo na prvi škrinjici (SKS) sami hudiči. Ko smo prišli volit, nismo videli nobenega hudiča na njej. Ko so škrinjico odprli, je bilo v prvi (SKS) 90 kroglic, v drugi (SLS) 28 kroglic in v tretji 10. Klerikalci so popolnoma na tleh, tako, da sta jo dva njihova pod-repnika odkurila s hudičem vred iz odbora, za katerim je župnik bridko jokal. Župan ostane naš odličen pristaš Anton Perkovič, kmečka korenina.
Mariborski drobiž. Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru priredi v nedeljo 5. oktobra na Glavnem trgu veliko tombolo. Med glavnimi dobitki je pohištvo za kompletno spalnico in voz premoga. Srečke se dobijo pri tvrdki Fr. Majer na glavnem trgu. — Pozabljeno kolo. Nekdo je pustil v meštnem kopališču kolo znamke »Styria«. Ne ve se, ali je to storil iz raztresenosti ali ga je pozabil nalašč. Koto ima spravljeno policijski komisarijat v Mariboru. — Tatvine koles. Mizar Jožef Kolarič se je mudil dne 15. t. m. pri okrajnem sodišču, pa mu je med tem časom bilo ukradeno kolo znamke Rampler štev. 113.598. V gostilni Kramberger na Aleksandrovi cesti je bilo ukradeno kolo znamke Renner. Kolo je Črno pleskano in je vredno okrog 1800 dinarjev.
KRANJSKO.
Št. Jernej na Dolenjskem. Vsem nam, občanom naše lepe in velike občine šentjernejske, je bilo dosedanjega klerikalnega občinskega gospodarstva dosti. Takega zapravljanja ljudskega denarja, kot pri nas, menda še ni bilo nikjer. Jezilo se je vse, a pomagati se ni dalo. Prišel je 14. julij in s tem občinske volitve in tudi ljudska sodba, kakršne si klerikalci pač nikdar predstavljali niso. V svoji naduti domišljiji so celo govorili, da bo preje Krka tekla proti Novemu mestu, kot da mi kot nasprotniki, zmagamo. Klerikalci so obračali, mi pa smo obrnili. Ker nam je bilo tega dolgoletnega izžemanja dovolj in so bili tudi naši žepi zadosti osušeni, smo se združili kmetje in delavci in naredili z volilnimi kroglicami konec tem brezvestnim klerikalnim pijavkam in jih zapodili od občinskega korita. Velikanska je bila jeza v tukajšnjem klerikalnem taboru. Kaj bo, kaj bo, če se naši grehi še malo natančneje pregledajo. Slaba bi nam znala presti in zato je treba pomoči. V Št. Jerneju imamo dva kaplana (eden je medtem že odšel, sicer malo neslavno, ker so mu pri odhodu s kurjim perjem kadili), in vsedla sta se ta dva možaka k pisalnemu stroju in pričela pisati pritožbo. Najprvo so pošteno — kakor se pač klerikalcu spodobi — obdelali lastnega pristaša prejšnjega župana Janeza Krlima. Potem so pogruntale te brihtne klerikalne glavice, da je vse njihove polomije kriva ena sama volilna kroglica, ki je pri seštevanju manjkala, ker jo je menda kdo izmaknil. To kroglico je po lastni izpovedi (uradna izjava) našel kaplan Martin na cesti proti Škocjanu. Po pričah pa je dokazano, da je bila kroglica po drugi osebi najdena na stranišču v občinski hiši. Je torej kaplan lagal v korist klerikalne .stranke. Morali so navesti še nekaj drugih laži, ker drugače bi pač ne bili pristni klerikalci, da so pritožbo spopolnili. Seveda je nista kaplana podpisala, ampak to prepustila drugim. Prav po salamonsko je pokrajinska uprava ugodila pritožnikom in volitve razveljavila ker neoddane kroglice ni bilo v škrinjici. Obetajo nam za 16. novembra t. 1. nove volitve. No, do takrat bo še precej Krke steklo proti Beogradu in tudi naši ljudje bodo še imeli dosti prilike še
natančneje spoznati te klerikalne poštenjake. — (Opomba uredništva. Kakor smo izvedeli, je veliki župan vse volilne priprave za ponovne občinske volitve ustavil za tako dolgo, da bo tožba proti razveljavljenju volitev rešena.)
Iz Lukovice. Gospod urednik, ravnokar sem govoril z zanesljivim možem iz Češnjic nad Lukovico, koder svoje dobre ovčice pase g. župnik Pavel Perko. Ta mož navaja: >Srečni ste v dolini, ob prometni široki državni cesti, koder orožniki skoraj vsak dan povprašujejo, kaj je novega; tudi imate različne časopise in drugo berilo; pri nas imamo pa samo »Domoljuba« gospod pa »Slovenca«. Gorje mu, če bi se kdo predrznil kak drug list naročiti! Ogenj in žveplo padalo bi nedeljo za nedeljo s prižnice! Isto bi se zgodilo, ako bi se fantje in dekleta kako nedeljo le malo zavrtili. Da je župan pod strožjo kontrolo, so gospod župnik za tajnika. Ako se kaj farnega ali občinskega dela ali popravlja, ne vprašajo občanov, kako se bo napravilo in kdo bo plačal. Župnik samooblastno naroči drago opeko, drage voznike in delavce ter brez nadaljnjega po svoje izplača in na priž-nici razglasi: »Za popravo mežnarije naj prinesejo gruntarji po 1000 K, pol-gruntarji 500 K itd. Denar prinesite v farovž. Naša fara nima moža, ki bi se upal župnika vprašati: »Kakšni so, g. župnik, vaši računi?« Gorje mu! Že na tem svetu bi bil večno ferdaman, kaj šele na onem svetu! — Res so zahtevani denar možje znosili v farovž, ali župnik je spet drugo nedeljo oznanil, da denarja ni dovolj ter da naj še prineso v farovž gruntarji po 600, polgruntarji po 300, ferkelčkarji po 200 in bajtarji po 100 kron. Kaj se je zgodilo? — Eni so res hitro nesli, a nekaj jih je pa takih bilo, katerim se je zdelo to ponovno navijanje le previsoko in so ostali gluhi. Oh, nič hujšega! G. župnika je oblila sveta jeza in v nedeljo smo že s prižnice slišali strogo razsodbo zoper tiste, ki nočejo prinesti z leče jim zaukazane vsote. Gospod pravi: »Ne bom jih tožil, ampak duhovno jih bom kaznoval! Duhovna kazen bo za vse tiste hiše, katere niso prinesle zaukazanega zneska, da jim njih umrle osebe ne bom zjutraj z mašo pokopaval, ampak popoldne in zvečer.« (Na Cešenjcah je ta stara navada, da se vsi mrliči zjutraj in z obredom sv. maše pokopavajo.) Res smo na Cešenjcah vsi žalostni, ko imamo takega župnika, ali pomagati si ne moremo, pa tudi nobene postave ni čezenj, kar naprej in naprej moramo trpeti toliko časa, da bo smrt nas ali pa fajmoštra vzela.« Vidite, g. urednik, ta resnični slučaj za Vas in za meščane nima nobene verske pretresljivosti, vse kaj drugega je na kmetih, posebno pa v gorskih farah. Tu se vidi, da je ta župnik napolnjen srednjeveškega duha, ko je duhovščina duševno, telesno in muče-niško trpinčila kmeta. Ta duhovna kazen tega župnika jasno kaže, kako farizejsko sovraštvo ima on v srcu. Še nad umrlimi se hoče znesti in maščevati! On kaže jezo in sovraštvo še onkraj groba! . Ali ni taka grožnja oskrunjenje naših grobov? Ako bi tako jezo in sovraštvo rabil navaden človek, je to velik smrtni greh; kakšen greh mora biti šele za dušnega pastirja, ali kakor se sami nazivljejo, Kristusovega namestnika? Ako bi župnik popravo mežnarije prepustil, da oskrbi sosed Osredkar, ali kateri drugi pridni mož-faran, bi bilo stroškov polovico manj, ker je pa vse župnik drago najel, so morali ljudje veliko plačati, in ker so vse preveč plačali, je ravno tako, kakor da bi jim župnik pokradel. Saj to ni delo krščanskega svečenika. Upajmo, da se bo v gorskih Cešnjicah tudi enkrat zjasnilo!
Dol pri Ljubljani. V nedeljo, dne 21. t. m. zvečer ob 7. uri je nenadoma izbruhnil požar v Zaborštu. Začel je goreti kozolec posestnika Matevža Ložarja iz Zaboršta, kjer je bilo za-basano s slamo in deteljo, ter dva naložena voza. V hipu se je ogenj razširil k sosedovemu kozolcu in to-plarju, ki je last Valentina Šimenca iz Zaboršta. Ta kozolec in toplar sta bila napolnjena s senom, slamo in deteljo. V nevarnosti so bila bližnja hišna poslopja, toda k sreči ni bilo vetra. Prišli pa sta z veliko hitrostjo domači gasilni društvi Dol in Beri-čevo, ki sta rešili kar se je še rešiti dalo. Vsa čast tudi sosednjim gasilnim društvom Pšata, Dolsko in Ihan, ki so tudi zelo hitro bila na kraju požara, dasiravno jim ni bilo treba več stopiti v akcijo, ker sta domači brizgalni zadostovali. Zahvala gre tudi občinstvu, ki je pridno pomagalo gasilcem. Opazilo se je pa tudi, kar je vsega obžalovanja vredno, krepke ljudi, ki niso prijeli za nobeno delo. Ti ljudje so ali toliko trdosrčni ali pa zakrknjeni, da mislijo, da morajo sa-

mo gasilci delati. V taki nesreči mora vsakdo prijeti za delo, posebno pri brizgalni, kajti gasilci imajo že pri ognju in ceveh veliko opraviti. Dolžnost je vsakega posameznika, da pomaga svojemu bližnjemu, ne pa zijala prodajati!
Iz Hočevja pri Vidmu. Pri nas smo sklenili osnovati gasilno društvo. Pripravljalni odbor je pridno na delu in z vso požrtvovalnostjo deluje za to prepotrebno stvar. Ker pa so stroški v dosego tega vzvišenega cilja ogromni in brez tujih podpor težko zmagujemo, prosimo, da to humano idejo podpirajo tudi naši somišljeniki, ker s tem dokažejo le ljubezen do bližnjega. (Prosimo vse krajevne odbore, da se ozirajo na prednjo prošnjo in prostovoljne prispevke nakažejo našemu tajništvu, ki jih bo izročilo podpore potrebnemu društvu. Op. ur.)
Št. Jernej na Dolenjskem. Nesramnost klerikalnega črnuha, ki piše v zadnjem »Domoljubu«, je brezmejna. Premislite, davkoplačevalci občine šentjernejske, pisanje tega brezvestnega človeka malo natančneje. On hoče naši stranki dokazati, da je naš program, odirati kmeta. Odirali ste ravno vi, klerikalni mogotci, potom vašega slabega občinskega gospodarstva našega kmeta in delavca do skrajnosti in sedaj bi radi to nam namislili, ki delamo z vso požrtvovalnostjo na izboljšanju razmer v naši občini. Dokler ste bili neomejeni gospodarji v občinskem odboru, ste lahko delali kar ste hoteli. Ko smo vam pa 14. julija t. 1. dokazali, da tudi mi živimo in se še prav znatno množimo, vas je obšel strah in mrzel pot vas je oblil. Pod pritiskom dejstva 13 naših novoizvoljenih odbornikov ste prvič dovolili kontrolo nad šentjernejskim sejmom. Učinek te kontrole je za vaše slabo dosedanje občinsko gospodarstvo tako porazen, da vam je zaprlo sapo, nam in vsem pošteno mislečim občanom pa odprlo oči. Lansko leto ste izkazali za vse šentjernejske sejme — teh je pet — v letu 24.895 K kosmatega dobička. Letos pa se je samo na sejmu sv. Jerneja nabralo 20.142 K. če je torej letos eden sejem skoraj toliko nesel kot lansko leto vseh pet sejmov, pač 'lahko za-popademo, zakaj ste se klerikalci celi čas, kar ste bili v občini gospodarji, tako drzno branili vsake kontrole. Ker je razlika prevelika, pa odločno zahtevamo pojasnila, kje je denar. Po tem sejmu, katerega je naš pristaš nadzoroval, tudi pobirači štantnine niso šli, kot običajno dosedaj, na skupen likof. Vsak davkoplačevalec občine šentjernejske si po takem dokazilu lahko napravi sam sodbo, je-li dopisun »Domoljuba« pošten človek ali je nesramen slepar, kateri hoče našo stranko predstavljati v taki luči, kakršna je njegova klerikalna stranka. Kje je odškodnina za mostno tehtnico, ki stoji na občinskem sejmišču, še tudi do danes nismo zvedeli, četudi bi mogla znašati lepe denarce, ki morajo V občinsko blagajno. Klerikalni dopisun se šteje med tiste, ki imajo žuljave roke, torej zopet laže, mi prav dobro vemo, da ima prav volne in nežne rokce in da kmeta prav pošteno skubi. Kadar pride k tebi klerikalni agitator agitirati za občinske volitve, mu pokaži vrata in mu povej, da se tem ljudem ne damo več odirati. Če pride kaplan po duhovnih opravilih, ga sprejmi kot se spodobi za božjega namestnika, če pride pa kot strankar agitirati za klerikalne grobokope občinskega premoženja, naredi ž njim kakor z drugim klerikalnim agitator-jem.
PREKMURJE.
Murska Sobota. Dozdeva se nam, da je pričelo tudi tukajšnje ljudstvo uvidevati, da so Radičeve obljube o odpravi vojaštva, žandarjev in predvsem davkov le prazna fraza, s katero je dobil skoro nepoznani Radičevec pri zadnjih volitvah svoj mandat. Ra-dičevski shod prošle nedelje v Pu-concih pri Murski Soboti nam potrjuje naše mnenje. Tu so zbobnali vsega skupaj le do 100 ljudi, ki pa niso bili le pristaši, temveč radovedneži. Nastopili so štirje poslanci, med njimi prosluli dr. Pernar in Čizminija. Prav razočarani so se vračali ti propagatorji človečanske republike. — Agrarna reforma. Ukinjenje občinskih agrarnih odborov je izzvalo pri interesentih po agrarni reformi veliko nevoljo. Najemniki se upravičeno boje, kako bodo upravljali župani oziroma občinski gerenti v Prekmurju to funkcijo. Znano je namreč, da so gerenti po največ večji kmetje, ki niso prijazni izvedbi agrarne reforme in osobito ne postavljanju hiš — domov, ki so jih začeli zadnji čas ti siromaki kaj pridno graditi. Nočem na široko ocenjevati delovanja občinskih agrarnih odborov, smelo pa lahko trdim, da so bili ravno ti možje predvsem neustrašni pred šikanami iz raznih
strani in bili so pravzaprav nekaka uteha ostalim plašnjivcem, ki so slepo verjeli strašilom grofov in manjvrednih hlapcev našega rodu. Ljudstvo se je pričelo organizirati v svoj agrarni seljački savez, da bo pripravno združeno na vse, kar bi prišlo od katerekoli gosposke vlade. Zaveda se položaja, pa tudi ve, da ga ščitijo naši do-brovoljci kot interesenti agrarne reforme, ki morajo pri izvedbi agrarne reforme odločati. — Požar. Ni dolgo, da so pogorela v Krogu pri Murski Soboti petim kmetom vsa gospodarska poslopja s krmo vred v vrednosti 300.000 Din in na pristavi poslopje, v katerem je stanovalo šest siromašnih družin, ki si niso otele ničesar. V prošlem tednu je udarila strela v hlev na pristavi veleposestva v Mač-kovcih, kjer je poleg hleva pogorela tudi družinska hiša.
Javna zahvala.
V aferi laške učiteljice Terezije Turšič contra Malasek, ki se je obrav-nala pred vsklicnim senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, me je g. dr. Ivan Vasic, odvetnik v Novem mestu, tako spretno in temeljito zagovarjal, da čutim moralno dolžnost, se mu javno zahvaliti in ga kot pravnega zastopnika najtopleje priporočati.
Pravica vedno zmaguje!
Fran Malasek, učitelj poljedelstva na Grmu.
Razno.
Naročajte »Kmetijski list«! Nepričakovano lep je bil prvi kongres slovanske kmečke mladine v Ljubljani. Istotako je bil letošnji kmečki praznik na Bledu naravnost sijajen. Udeležba velikanska, razpoloženje najboljše, vreme krasno, spored odličen. Toda po sijajnem kongresu in lepem kmečkem prazniku ne pozabimo kmečke misli! Nadaljujmo z delom! Prvo pa je, da pridobivamo »Kmet. listu« novih naročnikov! Na kongresu nam je pravil brat Lužičan, da ima 15.000 katoliških Lužičanov svoj tednik, ki izhaja v 2000 izvodih, a naročnikov ima 1600! Vsaka druga katoliška rodbina lužiška je naročena na svoj list. Kje ste pa Vi, pristaši SKS? Koliko Vas je še, ki niste naročeni na »Kmetijski list«? To ni samo sramota za Vas, nego je tudi velika škoda za celo naše kmečko gibanje I Zato naročajte list in pridobivajte nove naročnike!
Združene kmetijske podružnice Gorenjske s sedežem na Bledu se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli do krasnega uspeha, ki ga je dosegel naš letošnji kmetski praznik na Bledu. Pjredvsem se zahvaljujemo Glavnemu delovnemu odboru, komisiji za premovanje živine, komisiji za ocenjevanje razstave sira in drugih mlekarskih proizvodov, komisiji za ocenjevanje narodnih noš in pa vodstvu dirke, ki so s svojim strokovnim sodelovanjem zagotovile redni potek prireditve. Naj jim bode zavest dobrega, požrtvovalnega dela in hvaležnost vseh udeležencev najprijetnejše plačilo!
Akad. agr. klub »Njiva«. Pod tem naslovom je prinesel »Avtonomist« nekako izjavo B. Stanteja, kjer se mu ne zdi prav, da se je visokošolski agr. klub »Njiva« udeležil kongresa vse-slovanske zemljedelske omladine v Ljubljani. V odgovor naj zadostuje sledeče: .1. B. Stante ni ne odbornik tem manj predsednik A. A. K. »Njive«; 2. B. Stante, kot Prepeluhov »priganjač« nesramno laže, ko govori o brezstidnem izrabljanju počitniške odsotnosti članstva »Njive«, kajti kakor ostali člani, tako je bil tudi on pismeno vabljen'na širši sestanek, obvezen za vse člane, in sicer med počitnicami, katerega se pa ni udeležil; je baje užaljen, ker na zadnjem obč. zboru ni bil več izvoljen za predsednika; 3. Na vse ostalo dobi domišljavi laži-predsednik Stante radikalen odgovor na občnem zboru A. A. K. »Njiva«. — Za odbor Kadunc, tehnik, t. č. predsednik; Jurij Koče, konzul. akad., t. č. tajnik.
Peti kongres našega Saveza Zemljoradnikov se vrši dne 28. in 29. t. m. v Beogradu.
Shodi Saveza Zemljoradnikov. 31. avgusta je bilo v Bosanski Krupi na našem shodu 3000 kmetov. V San-skem mostu je 1. t. m. bilo na našem shodu desettisoč ljudi. To je v onem kraju, kjer je svojčas Pašič-Pribičevič-Žerjavova vlada prepovedala naš shod, ker je dobro vedela, da je tam ves narod v našem kmečkem taboru. V Šibeniku je bil 7. t. m. pokrajinski kongres naše stranke za Dalmacijo. Udeležilo se ga je osemtisoč kmetov iz cele Dalmacije.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo ima sedaj svoj sedež v Mariboru (vinarska šola). Njega člani imajo redne prijateljske sestanke vsak torek zvečer v mariborskem Narodnem domu. Udeležba ni obvezna, a se priporoča radi potrebnih razgovorov o stanovskih in kmetijsko-stro-kovnih zadevah. Pri sestankih so dobrodošli prijatelji kmetijskih strokovnjakov in pospešitelji kmetijske stroke. Organizacija je nepolitična. — Direktor Andrej Žmavc, t. č. načelnik.
Orožne vaje. Uradni list z dne 20. septembra prinaša uredbo, da se bodo letos pozvali obvezniki na štiritedensko, oziroma dvotedensko orožno vajo. Orožnih vaj dosedaj ni bilo, ker te stanejo ogromno denarja, vpeljale so se zopet, ko sede na ministrskih stolčkih štirje klerikalci. Sedaj vemo za en vzrok več, zakaj se hoče iz kmeta iztisniti zadnji vinar za davke.
Umrl je dne 18. t. m. v Novem mestu posestnik in usnjar gosp. Mihael Mramor.
Ljubljanski škof postane baje kardinal.
Plače jugoslovanskih ministrov. — Minister v Jugoslaviji ima letne plače 96 tisoč dinarjev. Poleg tega dobi mesečno 8100 dinarjev draginjskih doklad. Vsak minister ima na razpolago avto in šoferja, za kar se računa 10 tisoč dinarjev mesečno, nadalje prejema iz monopolske uprave 3000 najfinejših cigaret v vrednosti 3000 Din. Ker so ministri obenem tudi poslanci, imajo kot taki 9000 Din mesečne plače. Torej ima minister vsega skupaj dohodkov 40 tisoč Din ali 160 tisoč kron. Naši klerikalci imajo štiri ministre, ki imajo skupno čez pol milijona kron mesečnih dohodkov. Oni so izvoljeni na krščanski podlagi, zato bodo gotovo iz krščanske ljubezni in pravice večino tega denarja poklonili različnim ponesrečencem ali revežem.
Roparski napad v Sodincih pri Veliki Nedelji. Dne 13. septembra ponoči sta vdrla dva neznana roparja v hišo gostilničarke Dolinšek. Njo in deklo sta zvezala in jima zamašila usta. Pobrala sta, kar se jima je zdelo vredno, obe ženski še malo pretepla in odšla. Orožništvo ju zasleduje, a do danes mu še ni uspelo, roparja najti.
Svojo mater umoril. V vasi Sakulc v Banatu je bila bogata vdova s svojim sinom-edincem. Ta je vse načine zapravljal denar. Vse noči je prekar-tal in popival, da je že zapravil večino svojega premoženja. Mati ga je rotila s povzdignjenimi rokami, da naj preneha s takim početjem. Vendar je imel za vse to gluha ušesa. Pred par dnevi se je zopet vrnil pozno ponoči pijan domov, pograbil svojo mater, jo izvlekel iz postelje ter hodil toliko časa po njej z okovanimi čevlji, da je izdihnila pod nogami.
Tatvina. Lepo vreme zadnjih dni vabi ljudi, da opravijo delo na polju in vobče izven hiše. Lopovi seveda tudi to izkoriščajo. Tako so zadnjo soboto odnesli tatovi posestniku Antonu žužeku v Gornjih Retjah pri Vel. Laščah prav vso obleko in karkoli so našli pri hiši. Tatvine naj bi kaznovala sodišča kar najstrožje!
Kačaški roparji so ujeli okrajnega glavarja. Iz Djakovice poročajo, da so Kačaki napadli okrajnega glavarja Bunjica in komisarja Petroviča in oba s še enim žandarmom ujeli ter vse tri odvedli v planine. Kačaki zahtevajo za ujetnike pol milijona dinarjev odkupnine. Oblasti so ujele 10 odličnih Kačakov in jih za toliko časa zaprle, dokler kačaki ne izpuste glavarja in komisarja.
Težka nesreča. V četrtek sta v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici trčila en tovorni avtomobil in en kolesar. Avtomobil je last konzervne tovarne na Vrhniki, na kolesu pa se je vozil orožniški narednik Anton čuječ. Orožnik čuječ se je močno poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je umrl.
Žeparji na delu. Na sejmišču v Novem mestu je bila na predzadnjem svinjskem sejmu posestnici Mariji Zupančičevi iz Žužemberka ukradena listnica z 22.500 Din v bankovcih. Istotam je bil posestnik Martin Pavčič iz Češenc okraden za 15.000 Din.
Najdena umorjenka. Pred tednom je šla posestnica Marija Klemenčič iz Ardša pri Raki za delom v svoj gozd in našla truplo umorjene ženske, stare okrog 50 let. Truplo je moralo ležati na mestu gotovo že štiri tedne, ker je bilo v razpadajočem stanju. Ženska je bila oblečena v ponošeno temno koteninasto krilo z malimi belim kockami, na glavi je imela rumeno ruto s črnkastimi rožami ter je bila obuta v ponošene čevlje na zadrgo. Sodna komisija je ugotovila, da se je' izvršil na ženski roparski umor. Kdo je umorjenka se še ni moglo dognati.
Požar v Radvanju pri Mariboru. V
noči od 10. na 11. septembra je nastal na dosedaj nepojasnjen način ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Holentauerja. Požarne brambe iz Maribora, Studencev, Pobrežja, Pekarij in Radvanja so ogenj omejile tako, da hiša ni zgorela. Škoda je velika.
Morilka rodila v ječi. Kakor smo že pred več meseci poročali, je bila Marija Hanika v Brnu na Moravskem obsojena na smrt, ker je umorila svojega moža. Izvršba obsodbe pa je bila odložena, dokler ni dala življenja otroku. Dan po porodu je bilo poslanih v ječo 200.000 čeških kron z naročilom, naj se ta znesek izplača otroku, ko dopolni 13. leto. Hanikin mož je bil stotnik v češkoslovaški armadi.
Morilec z Golice obsojen v Celovcu. Vojni invalid Matija Lederer je dne 6. julija t. 1. na Golici zavratno umoril jugoslovanskega financarja Alojzija Brinška. Lederer je zbežal na avstrijsko ozemlje, kjer so ga avstrijski orožniki blizu Beljaka aretirali. Porotno sodišče v Celovcu je v četrtek obsodilo Ledererja na tri leta težke ječe."
Janko Kersnik, Cyklamen. Roman. Priredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Str. 136. Cena broš. Din 32.—, vez. Din 37.—, poštnina Din 1.50. — Janko Kersnik je slikar slovenske malo-mestne in podeželske inteligence, ki nastopa v vseh njegovih romanih. V veliki sliki je prvič pokazal ta sloj v romanu Cyklamen, kakšen je doma, v gostilni in v čitalnici z njegovim narodnim in političnim mišljenjem v času, ko se je začel zavedati svojega slovenstva. — Na knjižnem trgu tega romana že več let ni in zato bo izdaja Tiskovne zadruge, ki je prav lepa in poceni, dobrodošla vsem ljubiteljem naše književnosti, zlasti pa knjižnicam dijaštva.
Po minuli grozni svetovni vojni trpi naš narod mnogo na revmatizmu, vendar mnogi ne vedo, da se da ta bolezen lahko in brzo izlečiti z lekom Radio - Balsamica dr. Rahlejeva. Že v Rusiji se je dr. Rahlejev posvetil proučavanju tega leka ter je njegov dolgoletni trud obrodil zasluženi plod. Po dveletnih preizkušnjah v Sloveniji je dosegel dr. Rahlejev s svojim lekom izvanredne rezultate, tako, da je danes njegovo zdravilo priznano kot edino in najboljše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. O njegovi zdravilnosti pričajo najbolje spričevala profesorjev in zdrav-, nikov ter zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Radio - Balsamica učinkuje brzo in ne pušča nikakih sledi na koži in je popolnoma neškodljiva srcu. Z dvema do trema steklenicama Radio - Balsamice se izleči najstarejši revmatizem. Zdravilo se pripravlja in dobiva v laboratoriju Radio-Balsamica dr. Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica 43.
iiiiiliPj
Ljubljana	g
gj Kralja Petra trg štev. 8/1.	j§
== sprejema hranilne vloge po 8 %•	H
li Vetje in stalne vloge do 12%*	==
IZGUBLJENO.
Na sejmu v Višnji gori je bila izgubljena denarnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi v župnišču ali pa na orožniški postaji v Višnji gori.
Gospodarstvo.
SLADKOR ZA VINOGRADNIKE.
Pred kratkim sem vinogradnike opozoril na eventualno zboljšanje letošnjega vinskega mošta z dodatkom sladkorja ob trgatvi, ter sem pripomnil, da se je z merodajne strani pravočasno potrebno ukrenilo, da bi ministrstvo naklonilo vsem vinogradnikom v Sloveniji v ta namen več vagonov prvovrstne sipe po znižani ceni.
Ker pa ni dosedaj še nikake tozadevne rešitve in ni tudi nikake gotovosti, da bi se naprošeni sladkor v zadostni množini (vsaj 30 Vagonov) in o pravem času vinogradnikom naklonil, bi vsem prizadetim producentom svetoval, da si sami iz zadrege poma-
gajo ter izkoristijo sedanji zanje ugodni sladkorno-kampanjski položaj.
Še pred tremi tedni je bila cena kristalnemu sladkorju (sipa) po 20 dinarjev kg; danes pa oferirajo razne tuzemske sladkorne tovarne »Sladkorne zveze« že po 14.25 Din loco Slovenija. Torej skoro 6 Din ceneje kot koncem avgusta.
Morda bi ne bila napačno, ko bi se vinogradniška društva in kmetijske podružnice ter druge kmetijske in gospodarske zadruge v vinorodnih krajih takoj odločile na svojo pest za nakup potrebnega sladkorja, ne čakaje na vladno pomožno akcijo, kajti ni izključeno, da se bo cena v kratkem zopet dvignila čim se vse tovarne kar-telno združijo. Samopomoč združenih vinogradnikov bo torej v tem slučaju prav na mestu.
Po sedanji ceni nabavljen sladkor, če ga je tudi nekaj več, kot ga kdo za zboljšanje svojega mošta in domače" pijače rabi, ne tvori nikake gospodarske zgube, ker sladkor se vendar v gospodarstvu vedno dobro porabi. Pri tem je vpoštevati, da s prostovoljno, proti polnemu plačilu nabavljenim sladkorjem sme posameznik poljubno razpolagati, dočim se mora od vlade po znižani ceni prepuščeni sladkor porabiti le za zboljšanje mošta in ne še drugih domačih pijač, osobito pa ne za nadaljnjo prodajo.
Če bi pa slučajno med tem še pravočasno dospel tudi vladni sladkor in če bi bil ta cenejši, kar pa je zbog že tako padle cene precej dvomljivo, lahko vsakdo prevzame še ono malenkost kilogramov, ki proporcijonalno nanj odpadejo.
Ta teden je sicer nastopilo krasno vreme za ugodno zoritev grozdja, vendar naj se navedena nabava sladkor-za iz opreznosti za vsak slučaj takoj podvzame, da ne bo pozneje morebitnega kesa ali celo predbacivanja.
Fr. Gombač. * * *
DIRKA NA BLEDU.
Zadnje naše poročilo popravljamo tako-le: Pri jahalni galop-dirki (daljava 2400 m) je dobil prvo nagrado g. Primožič iz Pristave pri Tržiču (3 min. 25 sek.), drugo g. Kodela ml. iz Viča (3 min. 50 sek.), tretje g. Ju-vančič iz Vidma pri Krškem (3 min. 55 sek.). Izven konkurence je jahal pri tej točki g. narednik Nester na 9 letni kobili »Diližama«, last g. podpolkovnika Relije Brabeka od Dravske divizijske oblasti (čas 3 min. 25 sekund). Ostali podatki so pravi. Le iz predsednika Zupančiča je napravil
tiskarski škrat podpredsednika. * * *
Tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave se vrši dne 25., 26. in 27. septembra t. 1. (četrtek, petek in sobota) na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Poleg drugih načinov konzerviranja se bo obravnavalo izčrpno sušenje sadja z raznimi sušilnimi napravami. Zanimanci in zanimanke naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do 24. septembra ravnateljstvu zavoda.
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je otvorila novo kot 53. šolsko leto 1924-25 v ponedeljek 15. septembra. Gojencev novincev za prvi razred se je prijavilo več, nego jih je bilo včasih v dveh, odnosno — pod nemško upravo — v -vseh treh letnikih skupno. Nekaj se jih je moralo vsled prenapolnjenja zavoda vnaprej odkloniti, iz zdravstvenih razlogov pa se ni moglo sprejeti šest mlade-ničev. Zanimanje za strokovno iz-
Najboljši bakreni kotli
za žgaujekuho, vsake vrste se dobe pri
Maks Weis S, prvi bakrokotlar prodajalna Ljubljana, Sv. Petra c. 33, lastna delavnica Planinska cesla 163 J^	Ljubljana VIL " r^C
/
obrazbo kmetiške mladine tedaj razveseljivo narašča in bo treba misliti na ustanovitev novih kmetiških šol. V zadnjih letih se je pripravljala ustanovitev dveh kmetijskih šol v Sloveniji, namreč za Prekmurje in za Gorenjsko; potem bi jih imeli z že obstoječimi v Mariboru, Št. Juriju pri Celju in na Grmu v Novem mestu pet, kar bi bilo za naše razmere in potrebe še vedno veliko premalo. Naj bi omenjeni novi kmetijski šoli ne ostali samo na papirju! — Direktor "Andrej ŽmavC.
Novi bankovci. Koncem t. m. pričakuje Narodna banka nove bankovce po 100 in 5 Din, ki jih bo izročila že začetkom oktobra v promet. Bankovce stare emisije kraljevine Srbije bodo počasi odtegnili prometu. V najkrajšem času se bo pričelo tudi s kovanjem drobiža.
Živinski sejmi v Mariboru zopet odprti. Mestni magistrat miraborski Raz-
glaša, da so živinski sejmi zopet odprti. Prvi živinski sejem: 23 septembra in prvi svinjski sejem 26. septembra. Živinski sejmi se vršijo redno vsak drugi in četrti torek v mesecu, svinjski pa redno vsak petek.
Vrednost dinarja stalno raste, kar je zasluga kmetovalčeva, ki je pridelal toliko, da lahko izvažamo mnogo pridelkov. Za 100 Din se mora plačati že 7 švicarskih frankov in 40 santimov ali 32 italijanskih lir ali 47 in pol čeških kron, Za en dinar se dobi 995 avstrijskih kron. Za dolar se plača 70 do 71 dinarjev.
Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Pri živahnem povpraševanju se je dosedaj prodalo približno 2000 stotov po 50 kg večinoma tuje-zemskim prekupcem po zvišanih cenah do 8000 Din za 100 kg. — Društveno vodstvo.
Tržne cene v Mariboru dne 15. septembra. Goveje meso I. 25—27 Din,
II. 22—24, III. 20—21.50 za 1 kg; telečje meso 27—30, II. 22—25; svinjsko meso sveže 30—40, prekajeno 38 do 55; slanina sveža 32—36, prekaje-na 40; svinjska mast 39; goveje kože 15—17.50, telečje 27.50—30, svinjske 10 Din za 1 kg. Piščanec mali 20, veliki 35; kokoši 25—30; race 35; gosi 60—70; purani 75 Din komad. Mleko 3—3.50; smetana 12—16 Din liter. Maslo surovo 40—44, kuhano 46—54; sir emendolski 150; sir trapistovski 35. do 40 Din za 1 kg. Jajce komad 1.75 do 2 Din. Pšenica 4; rž 4; ječm&i 3.75; oves 3.75; koruza 4; fižol 5—7 Din za 1 kg. Seno sladko 52—75; slama ovsena 34.50—50 Din za 100 kg. 1 m3 drv trdih 175—200, mehkih 150—175; 1 q premoga trboveljskega 42—45; premoga velenskega 27—30 Din.
Statistika o rentnini, ki se je pobrala potom odbitka t smislu § 133. zakona o osebnih davkih za leti 1922 in 1923. — Finančna delegacija objavi v št. 87 Uradnega lista z dne 17. avgusta statistiko o rentnini, katero je
bilo odvesti delniškim družbam, regulativ-nim hranilnicam in zadrugam v smislu § 133. zakona o osebnih davkih v letih 1922 in 1923 od iiplaeanih in kapitalizovanih obresti hranilnih Tlog. Iz statistike je ločeno po okoliših davčnih oblastev prve stopnje za vsako leto posebej razvidno število denarnih zavodov, vsote izplačanih in kapitalizovanih obresti
hranilnih vlog in odpadajočče rentnine. V letu 1923 se je stanje izplačanih in kapitalizovanih obresti v primeri z letom 1922 pri vseh navedenih zavodih zvišalo, pri denarnih zadrugah in delniških družbah pa skoraj podvojilo in je pri vseh zavodih znašalo leta 1922 Din 21,418.850—, leta 1923 pa Din 36,939.714-—.
nap- Kupimo vsako množino
bukovih drv,
bukovega oglja, tesanega in rezanega lesa
ter plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe nasloviti na. PROMETNA D. D., LJUBLJANA, KREKOV TRG 10.
I^osest^o
s hišo, gospodarskimi poslopji, čebelnjakom in dr., pripravno za vinsko trgovino prodani po zelo ugodni ceni. ANTON SVET, Globoko št. 8, pošta Brežice.
m
I
K (
i
w
I
i
Palma kattčuk pete in podplati
omogočajo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so trpežnejši nego usnje.
i
i
I i
* LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z.
V NOVOPIlEUREJENm PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 ty LJUBLJANI MESTNI TRG št 6

".v
,>:V.
obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
S°/o
Vcije ln stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema ▼ inkaso fakture in eesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavi.

"v juhi in v prikuhah izboljša Hrano nepopisno.
Ceneno češko perje!
1 kg sivega, opuljenega perja 70 Din, na pol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 70 pri Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
Trikotažo, flanelaste rjuhe, razne flanele, porhate, modna blaga za ženske in moške
I. t. d.
Domače čevlje domače industrije iz raznega blaga samo na debelo kupite vedno ugodno pri stari, leta 1885 ustanovljeni tvrdki .*.
Franc d. z o. z., Kranj
Manufaklura na debelo in drobno. — Prepričajte se pred nakupom o cenah in izberi. — Ceniki na razpolago.
Crobath
Najcenejše
strešno
kritje!

Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
• VIDIC-KHEZ tovarne na lo in Brdo
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba 1
Prvovrstne
kose
belo brušene in naravno sive 60 cm, 65 cm, 70 cm in brusne kamne nudi po najnižjih cenah
EKONOM"
»»
O. g. «.,
^LJUBLJANA.
Kolodvorska ul. št. 7.
■■■■■■■■■■■■■■■■HB
Priporočamo tvrdko
JUGOMETAUJA", Ljubljane
SPL0SI1A'
..->,.'■, r vf j.
KOVINSKA INDUSTRIJA
izdeluje
t/se vrste bakrenih ;otlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Znižane tene.
Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za Obrezovanje trt. Na veliko in malo.
V nedeljo, dne 28. septembra ob 3. popoldne se bodo prodajale na prostovoljni javni dražbi stavbene parcele pri nekdanji Košičkovi hiši v Kandiji-Novo mesto. — Natančnejše podatke daje Drago Hadl v Kandiji.
za podgane in miši, katerih lahko nalovite v eni noči do 30 komadov in to brez vsakega nadzorstva. To do-sežete samo z ravnokar iz-najdeno avtomatično pastjo, ki je izvrstne konstrukcije in kakovosti, a kljub temu zelo poceni, ker stane ena past za podgane Din 40.—; past za miši pa Din 30.— brez poštnine. Plačuje se vnaprej ali proti povzetju. Cenj. naročila naslovite na Vorsiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16.
[Tiskarna »MERKUR"
Trg.-ind. d. d.
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica štev. 13
sprejema in izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Telefon štev. 552.
:: LASTNA KNJIGOVEZNICA. ::
Izšla je
Blasnikova
Velika
iS
j! za navadno leto 1925,
i:	ki ima 365 dni.
i«
§•
Velika Pratika je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. - Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. - Dob! se v vseh trgovinah po Sloveniji In stane 5 Din. Kjer bi je ne :: bilo dobiti, naj se naroči po do- ::
i:	plsnlci pri	::
».
[j J. Blasnika naslednikih ii
i: tiskarna in Htografičnl zavod ::
Ljubljana, Breg štev. 12. g
« 0
Naročajte
Kmetijski koledar
za navadno leto 1925
Vezan stane 15 Din, nevezan 10 Din Ljubljana, janež Trdinova ulica štev. 8
se izdeluje v vseh pnljnbnih dimenzijah in barvah.
Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »SALONIT«
je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja sirom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana.
Pri nakupu zimskih potrebščin, zase in družino, dobrega in trpežnega blaga, samo Češkega izdelka, se Vam priporoča domače staro podjetje
LJUBLJANA -r JANKO ČEŠNIK - Llngarjeva ulica
Sukno za zimske sukne, štof, kamgarn. — Sukno za ženske montelne, plašče, velour, pliš, žamet. — Novosti v volnenem in porhastem blagu. Vse po znatno nizki ceni! Ogrinalke, kočke, svilnate, plišaste, žametaste, volnene rute in šerpe. — Posteljne garniture, odeje domačega izdelka, konjski koci, plahte i. t. d. Postrežba strogo POŠtena!
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
Brzojavi:
Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi).
Telefoni:
trgovska. Kapital in rezerve Din 18,500.000139> 146>458-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice, Meža - Dravograd