Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 11. MURSKA SOBOTA, 13. marca 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske Krajine. Izhaja vsako nedelo. — Uredništvo i uprava M. Sobota, Križova ul. 4. NAROČNINA NOVlN ČETRTLETNO doma: na posamezni naslov 6 Din., 25 p., na sküpni naslov če jih najmenje 5 komadov naročenih 5 Dinarov; v inozemstvo: 18 Din. Če se januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Pošt. Ček. pol. Štev. 11806. CENA OGLASOV na oglasnoj strani: Cela stran 1000 Din., pol strani 500 Din., ¼ strani 250 Din., ⅛ strani 125 Din., 1/16 strani 62∙50 Din., 1/32 strani 31∙25 Din. Cena malim oglasom do 35 reči 10 Din., više vsakareč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji pop. 5-50%. Rokopisi se ne vračajo. Peter Domačin: Smo na pravoj poti? Da ma naš domači tisk dosta neprijatelov, je to stara istina; na to staro istino smo že navajeni. Novo pa bi bilo, če bi vidli med neprijateli domačega tiska tüdi lüdij, šteri ne samo pravijo, nego če je potrebno, tüdi z dejanji pokažejo, da so verni i zvesti sinovi naše Slovenske Krajine. No, od teh pitam: smo na pravoj poti? Pomisliti moramo najmre to, da je pri našem domačem tiski sodelovalo vse, mlado i staro, ka je naše lübezni poštüvanja vredno. Vsi tisti možje, šteri so vredni poštüvanja tüdi neprijatelov domačega tiska, so ali pomagali pri ustanovitvi domačega tiska, ali pa — kaj je tüdi vsem znano, so domačemi tiski s svojim pisanjom i priporočilom pomagali, naj se razvije i pride do ugleda, šteroga je meo i tüdi zdaj ma. Nadale, prosim, naj pomisli vsaki, ali so bila vrata urednikov domačega tiska kda sveta zaprta pred lüdmi, šteri so šteli našoj krajini nesebično i hasnovito pomagati? Mislim da ne, nikdar. Potem pitam: što je bio urednik naših domačih listov? Plačanec? Nikdar! Što pa je prost, ne plačan, je lejko delao po svojoj düšnivesti za dobro Slovenske krajine, to se pravi: uredniki domačega tiska so smeli slüžiti svojim. Njuvo delo je sodilo samo lüdstvo, naročniki domačega tiska! Naši najboljši slobodni lüdje so delali za naš tisk, zato je upravičena moja trditev: takši je, takši je bio t da takši bode: kakši smo mi sami. V tom tiski se vidijo vse naše dobre i slabe strani. Potem, prosim, naj nišče ne pozabi, da naš domači tisk ne slüži i ne sme slüžiti samo zabavi. Mislimo samo na najbližja leta noše proštosti i spoznati moremo, da so nam z zabavov podvorili jako fal od vseh strani, ali brano nas je samo te ništernim smešen i zaničüvan domači tisk. Pokeč bomo meli pravico do živlenja, bomo meli pravico se tüdi braniti i naj mi verje mlado i staro: prave obrane ne zmore drügi, kak mi sami — z domačim tiskom. Zato pa pravimo, da ne hodimo po pravoj poti, če mislimo: novine so novine, tiste küpim štere so falejše, štere več papera i več čtenja dajo. Tüdi to je greh proti najsvetejšim lastnim interesom, če gledamo na dinar, šteroga damo i na malo papera i malo tiska, štero za te dinar dobimo. Zakaj? Zato, ar je posvedočeno, da za peneze nišče ne dela pri domačem tiski, da je to ne kšeftarsko delo. Domači tisk je kak tisti penez šteroga v kaso damo. Več damo, več dobimo nazaj — v šumi i pri interešaj. Teda nazaj na pravo pot! Dajmo za svojo obrano kem več. ar lejko smo zagvüšani, da te tüdi sami več dobimo. Posebno, pa te bi proso, naj nišče ne verje, da za domači tisk „naročnino plača“. Ne, to je ne naročnina, to je kulturni davek, šteroga plačamo po vsej pravici i po najsvetejšoj dužnosti sebi i svojim! Miseo, štero je sprožo gospod urednik „NOVIN“, da bi nastavili drüštvo za izdajo domačega tiska, je ne samo dobra, je tüdi že — izvršena, ar vsi naročniki domačega tiska so bili i so tüdi dnes člani najlepšega i najbole potrebnoga drüštva, oni so braniteli cele Slovenske krajine, oni so nosilci ogledala v šterom se lejko pogledamo vsi, ar to ogledalo ne laže, za takše nas kaže kakši smo. Što mi ne verje ka je vredno lübiti i podpirati domači tisk, naj ide za dve leti z domi, pa bo čüto kak sladka je najkrajša reč, štera po domače zveni, naj bo ta potem naštampana magari na mali papir i z najmenšimi slovami. Za našo gimnazijo! Vlada ma načrt, ukiniti v državi več srednjih šol. Pred zadnje „Novine“ so vse to razložile, gledoč na našo gimnazijo v Soboti. Neštetokrat smo že dokazüvali, kakšega velkoga pomena je gimnazija v Soboti za Slovensko krajino pa za vso našo državo. Ar je bila ravno naša gimnazija že večkrat zavirana v svojem razvoji, zato se bojimo tüdi zdaj, da jo doleti nesreča. Zato pozivamo vodstvo Sobote i Lendave, dale vse naše izobraženstvo, vse naše občine, vse prebivalstvo Slovenske krajine: Zdignite svoj glas, povejte, da je naša gimnazija naša živlenjska potreboča; povejte, da neščemo biti robi — liki slobodni z vsemi pravicami do višiše šole! Pozovite zborüvanja pa glasno zahtevajte od odločüjočih, da se gimnazija v Soboti nikak nesmi zapreti, liki se mora spopuniti! — Akademiki Slovenske krajine. Penez v 20. stoletji. Penez je v zgodovini človečanstva meo vsikdar velko moč, posebno pa zdaj v 20. stoletji, to je v našoj dobi. Penez. — Njegova sila je tak velikanska, da gradi i podira države, določüje meje ništernim državam, povzročüje bojne i revolucije. V rokaj zdrave pa močne slobodne države pa gradi bogastvo, šole ino vse, ka davle narodi blagostanje. Liki prevelika je nevarnost, da si te papir podredi človeka, vse njegove mišlenje pa delüvanje, namre tak človek zataji vero svoji očakov, jezik pa nazadnje odavle svoj narod pa to dela vse za dobiček. To nam jasno svedoči naša doba, v šteroj zdaj sami živemo. Za peneze se bijejo podjetja v strašnom boji za živlenje i smrt. Fabrik i veletrgovin ne vodijo več strokovnjaki, liki banke. Od usode narodov ne odločajo modri politiki na različni konferencaj, liki milijonerje. Svetsko gospodarstvo je dnes narodna borba fünta šterlingov z dolarom, franka z markov. Penez pa ne posega samo v gospodarstvo, šteromi bi naj slüžo, liki že posega v pravo jedro države. Država naj bi bila zaščitnica i branitelica pravic vsej svoji državlanov. Država naj bi bila nad strankami, obča pravica i obče blagostanje naj bi bili njeni cili. Država naj bi bila državlanom najvišiši sodnik i njeni zakoni pravični vsem. Ka pa je napravo penez iz države? V robstvo jo je ponižao, za deklo jo napravo, da slüži njemi, financi. Penez prisili državo, da spunjava njegovo voljo. Pod pritiskom peneza — kralja izdaja država zakone, šteri naj pomagajo kopičiti penezne šume v roke ništernim. Če se država nešče vkloniti, jo prisili z grožnjov. Penez dela dnes vsakšo hüdobijo v vsakšoj državi ino v vsakšem živlenji. Okoli penez se zbira slabost človeške düše. Penez navdüšüje posameznike za slepi ino škodlivi nacijonalizem. Medtem gda so v svetovnoj bojni mirali stojezeri na bojiščaj pa so se punile bolnišnice, medtem gda je lüdstvo prenašalo pomenkanje i britkosti bojnoga vremena, je meo penez bojno za trgovino ino jo izrablao za svoj hasek. Zato so bili glavni vzroki svetovne bojne samo nevoščenost fünta, marke i dolara, pač penez. Zato so mirali milijoni! Dnes se süčejo sestanki politikov samo okoli penez; Amerika je velkodüšna samo v strahi za svoje dolare, Nemčija je ponizna, ar mora prositi za peneze. Z penezami strahüjejo dnes bolševiki celo Evropo i skoro celi svet. Za peneze zalagata Europa pa Amerika bolševiško Rusijo z municijov i orožjom. Da bode ednok ta Rusija stem orožjom mučila Evropo! Na to ne mislijo! Svet guči od mira ino razorožitve, a vojna industrije je že povedala svojo reč, da bo delala orožje zdaj te lejko zborüjejo. Za peneze bo iročen bodoči človeči rod strašnoj bodočoj bojni. Ka nas vči vojska na Dalnjem vzhodi? Japonci i Kitajci majo že dugo med seov vojsko, čiduže hüjšo. Na vsakšoj strani se bije okoli petdeset jezero lüdi. Kitajci prosijo Drüštvo narodov pa tüdi Ameriko pomoči, naj bi prisilili Japonce, da ne bi šli dale v Kitajsko. Pa so prepüščeni samim sebi. Amerika i Angleška protestirata pri Japoncij, ali ta se ne briga zato. Zdaj so šče istina najhüjši boji, ali konec bo tak, ka Kitajska zgübi i de morala dati Japonskoj, ka de ta štela meti. Pa ne samo to, tüdi drüge države si bodo jemale zemljo za svojo trgovino. Pa pomislimo, da ma Kitajska prek 400 miljonov lüdi, Japonska pa samo okoli 80 miljonov. Kak to? Japonska je moderna država, čas Kitajske pa šče nej prišeo. Pred leti so pisali, da Evropa prepadne, da jo žuto pleme, to so Kitajci, vniči. Ali je to mogoče? Zdaj, kda petkrat menša Japonska tere ogromno Kitajsko. I vendar je to mogoče. Evropa se je že naživela. Evropa ma preveč zlata, je preveč sita. (Mislim na bogato Evropo, nej na miljone tistij, ki stradajo). Evropa je zgübila pamet. Samo oborožüje se, municijo dela, pripravlja se na najvekšo vojsko vseh časov, kak zemla stoji. Zdaj majo razorožitveno konferenco. To je, politiki se pogučavlejo, kak bi zmenšali vojsko, da bi jo celo odpravili, ka več ne bi bilo vojske na sveti. To je lepo, pitanje pa je, ali je to mogoče? Zaednok: ne. 2 NOVINE 13. marca 1932. Poglejmo samo priliko: Japonska i Kitajska sta v Drüštvi Narodov. To drüštvo ma nalogo, da ne püsti med tistimi, šteri so pri njoj zapisani, da bi meli med seov vojske. Ali se pa to godi? Ne. Japonska i Kitajska sta zapisani pri njoj, pa denok mata bojno. Ka se to pravi? To, da Drüštvo narodov nema nikše moči, da bi vojsko preprečilo, ar v njem sedijo samo takši, ka vojno delajo. Močni narodi ne stojijo proti Japonskoj, ar se njoj ne bi radi zamerili; Japonska je naimre velesila. Zgodi se lejko lepoga dneva, da što nas napadne. Što de nas te brano? Nišče. Male narode ne brani nišče, velki pa lejko delajo, ka ščejo. Evropa je gnila. To dokazüje tüdi dejstvo, da v teh časaj preživljamo naj- hüjšo krizo. Pa ne mislite, da nega penez, ali nega krüha. V Ameriki so lani z žitom körili, ar pride falejša, kak premog. Kavo pa bombaž so metali v morje. I vendar v Ameriki strada prek pet miljonov lüdi. Stradajo pa tüdi indri. Za delavce i za kmeta nega penez. Ali penezi so za orožje (za bojno škér), za municijo. Vse države majo zato zadosta penez. Evropa je gnila, brez jakosti, ali denok se pripravlja na bojno. Bogataši jo pripravljajo. Kmet i delavec se bota pa bila za nje. Pa časi se spreminjajo. Čas ide naprej, lejko tüdi püsti za seov to sito gospodo. Na zemlji je vendar zadosti krüha za vse lüdi. Mi smo kmetje. Kmet nikdar ne želej bojne, ar bojna vniči polje i prinesé ravno njemi največ škode. Samo da je kmet dnes izda preslab, da bi si pomagao, neizobražen. Mi nemremo nikaj pri pitanji bojne med Kitajci i Japonci. Včimo se pa lejko mnogo od te bojne. Bar to, ka se naš kmet mora izobražüvati, ka de razmo, ka se godi po sveti, ka se godi z njim samim. Kmet si mora sam pomagati. Delavci že to delajo. Majo svoje organizacije (drüštva). Istina, da so šče brez moči. Ali što zna, kak de v bližnjoj prihodnjosti. Zato tüdi kmet mora gledati, da se izobrazi. Takši neizobražen narod so zdaj Kitajci. Zato si nemrejo pomagati. Pa tüdi se nišče ne briga za nje. Kitajci so zaednok nej nevarni. Telko, ka se njim jemlje zemljo. Pa Kitajske je nej mogoče vničiti. Ti ljüdje — se vidi — kak bi šče spali. Da prebüdijo, te de ta zver nevarna. 400 miljonov lüdi, ki šče ne živejo. Takši Kitajec je kmet, ki se ne briga, ka se z njim godi. Ali nas je premalo, naš čas je zdaj tü. Pa mi tüdi ne smemo čakati samo na pomoč. Sami si moramo pomagati. Prvo pa je, da se izobražüjemo po dobrom čtenji. F. K. Japonci pošilajo vsakši den nove čete proti Kitajcom. Japonske čete so vse najmodernejše oborožene i z vsem potrebnim preskrblene. Orožje pa municijo dobivajo iz ništerni držav v Europi kak iz Nemčije, Češke, Belgije, Anglije, pa gotovo tüdi iz Italije i Francije. Zato pa Europa tak dugo nikaj nemre včiniti za mir, ar pri vsakšem takšem deli majo zmes svoje krvave prste brezsrčni kapitalisti, šterim je glavno to. da vsešerom dobijo samo dobiček. Joško Maučec: Zgodovina Slovenske krajine. V starejšoj kamenoj dobi je človek živo v mali sküpinaj. Hrano se je največ z mesom divji stvari pa rib. Človek je v toj dobi ne meo stalnoga prebivališča, gda je strebo divje stvari na ednom kraji, si je poiskao drügi kraj, šteri je bio bogat divjačine. Njegovo stanovanje so bile v zemlo skopane jame. Za obleko njemi je slüžila koža, štero je dobo od divjačine. Čonte bujti zverin so njemi slüžile za orodje i orožjé. Meso pa je spekeo na ognji, ogenj je dobivao spomočjo kresilni kamnov. Prvo orožjé njemi je bilo kamen, šteri njemi je slüžo za nož i sekiro. Med najstarejšimi najdišči v Europi iz starejše kamene dobe je Krapina v hrvaškom Zagorji. Tü so vučenjaki najšli čonte človeka, šteri je živo v toj dobi in poleg njega kameno orožjé. Tüdi okoli Sombathelya, Kösega so dobili kamene predmete iz te dobe, ravnotak tüdi na Štajerskom okoli Gradca. Zna biti, da je v denešnjoj Slovenskoj krajini živo tüdi v toj dobi človek, ar leži naša okroglina blüzi tej nahajališč. Či so se v našoj krajini ešče ne najšli nikši ostanki iz te dobe, moremo iskati vzrok samo v tom, da je naših krajov ešče nišče ne podrobno raziskao. Prava naselitev naše krajine se je začnola komaj v novejšoj kamenoj dobi. V toj dobi je človek več ne bio samo lovec i ribič, nego začno je povati razno silje, kakti žito, pšenico i ječmen, tüdi domačo živino, postao je polodelavec ino živinorejec. To ga je pripravilo do toga, da si je začno povati stalna bivališča. Svoje prebivaliče si je najrajši postavo po dolinaj vod, potokov ino jezer. Stanovanjska bivališča toga človeka so bila slaba. Najrajši si je zabio v zemlo več količov, štere je s šibami prepleo i zamazao z ilovicov. Pri orožji ino orodji kaže človek v toj dobi že dosta lepotnoga čüta. Kamenito orožjé je iz jako lepi kamnov ino čont bujti zverin. Kamenje je lepo zbrušeno, sekire majo gladke lüknje za ročaje. Posode je delao že iz ilovice z lepimi okraski na njoj. Poznao je tüdi že len, iz šteroga je delao tkanine. Najbogatejša pokrajina iz te dobe je gorati svet, šteri se vleče od Sombathelya proti severovzhodi. V tom deli so najšli mnogo kamenih pa čontenih ostankov. Tüdi v okolici Kösega i Kermedina se je najšlo dosta predmetov iz te dobe. Tüdi v našoj okroglini so se najšli predmeti iz te dobe, kakti okoli Turnišča, Kobilja i Radgone. Prek Müre pa pri Veržeji, Ljutomeri ino na mnogi mestaj Slovenski goric do Maribora ino Ptuja. Lüdstvo, štero je živelo v toj dobi spada nekšemi alpskomi rodi, kak pravijo vučenjaki. Te človek je meo kratko pa okroglo glavo, kmične vlasé pa sive oči. Bronasta doba. Proti konci mlajše kamene dobe so že lüdje spoznali kovine železo, baker pa zlat, ki so je nücali samo za okraske. Italski trgovci so prinesli v naše kraje tüdi bron, mešanico bakra i kositra. V toj dobi so se že pokazali kovinasti predmeti. V istnini pa so bronaste reči ne mogle nadomestiti skoz sto in sto let vajeni kameni reči, ka nam svedoči, da najdemo skoro v vsakšem starom nahajališči poleg bronasti reči tüdi kamene reči, predvsem kamene sekire. Najvekša posoda, štero so dozdaj najšli na ozemli stare Panonije, drži okoli 40 litrov. Lonci, v šterih so shranjüvali pepeo mrtvecov, so različne veličine. Največ lončenih posod iz te dobe je najti tam, gde pridemo do nabite rjave požgane zemlje, štera je značilna za ognjišča. Ta ognjišča ali priprave za ogenj so bila deo človečega bivališča. Ta ognjišča so lejko bila kühnje, gde so na ognji pekli, kühali i se segrevali. Bila so pa ta ognjišča tüdi delavnice, gde so topili ino predelavali bron. Takšo topilnico so najšli na Vogrskom. Pri toj topilnici so dobili tüdi več kak 400 falatov strtoga i za talenje pripravlenoga brona. Tü so se tüdi najšle zaglozde, štere so mele na sredini zvrtane lüknje, ravnotak tüdi igle, štere majo lepe okrase i nam kažejo na lepi človeči okus tedanjega človeka. Najšle so se tüdi železne srakice (robače), ostrine mečov i prstani. (Dale.) Nazaj domo . . . Či idemo po naših vesnicaj — ka čüjemo? Nevolivanje od žmetnoga živlenja, kak idejo za krühom na Nemško pa Francusko, kak se po krčmaj bijejo, kak deca „nikaj več ne bogajo“ . . . Tak je ne samo v našoj krajini — ves svet ječi v bolečinaj vnožine so brezi dela i jela v pravom pomeni reči. Ešče bole grozno pa je vse to, či pomislimo, ka bo vütro?! Spoznamo, ka je naše živlenje betežno — zato si pa skušajmo pomagati! Dvoja je nevola, štera nas kole: prva je pomenkanje, drüga pa düševna stiska i podivjanost. Premislimo svojo nevolo, pa iščimo si vrastva, da ozdravimo! Vsakši naj premišlavle sam pri sebi od svojega stališa pa naj premisli, kak bi si lejko sam pomogeo k bokšemi, lepšemi živlenji. Goto- 13. marca 1932. NOVINE 3 vo bi vsaki zmed nas lejko bar malo zbogšao svoj stališ v telovnom pa düševnom pogledi, či bi si dobro spitavao svojo düšno vest pa si v istini šteo pomagati! Velka rana našega naroda je to, da vse beži z domi! Či li more, ide vu varaš, na delo, v Ameriko itd. Istina, da vnoge tira potreboča, da si iščejo krüha — ali kelko jih ide z domi, ar se doma sposvadijo, ar ne bi radi „žmetno delali“ pa se pokorili starišam. Pomislimo, ka dnesden lüdje nekak lejkomišleno zapüščajo svoj dom, tak kak či bi šli v bližanjo vesnico na senje. To je žalostno! Vnogi bi si najšeo tak tečen krüh doma, če bi malo bole premislo, jeli njemi je vredno iti v svet. — To rano trbe zvračiti! Znate zakaj? Ne pozabimo, da je vsa Europa puna lüdi, šteri nemajo ne dela pa ne jela! Zato nam tihinske države ne bodo dugo odperale svoja vrata, gda samé majo dosta brezposelni. Prisiljeni bomo, da mo si sami pomagali — zato začnimo kem prle! To pa more vsaki za sebe sam rešiti, kak najleži pride do krüha. Slüžit dnes že nešče vsaki iti, takši de si sam kriv, če de lačen. Skrbimo, da si bomo pomagali: prémočnejši naj dajo priliko sirmaškejšim, da si lejko zaslüžijo bar strošek pa malo plačo na njihovom verstvi. Lübezni do bližnjega ešče vse premalo razmimo pa spunjavlemo! Zato nas kole nevola. Dale: zbogšajmo obdelüvanje zemle. Več skrbi za zemlo, četüdi je mala. Včimo se, kak se povanje zbokša. Pa zmenšajmo izdatke za kajenje, kavo, tej itd. Dnesden moramo gledati, kak bi lejko shajali s tem, ka doma pripovlemo, da se žmetno kaj oda. Pravili te: ve mi tak zadosta dobro obdelavamo zemlo, kak pa indri slabo . . . Lüdje boži, gledajmo tiste, šteri ešče bokše obdelavajo, ešče menje trošijo. Pa mislimo na to, ka si moremo sami pomagati kak najbole moremo, ar se nam nikaj dobroga ne obečavle. Zato nazaj domo, nazaj k domačoj zemli! Ne samo tisti bežijo z domi, šteri idejo v svet — tüdi tisti, ki doma ostanejo, so dostakrat ne doma s srcom. Nezadovolni so s svojim prostim kmečkim domom, z domačimi njivicami, senja se njim od „ležejšega“ živlenja nindri daleč. Tak se vidi, da lüdje več ne čütijo, da najde človek srečo samo te, či je zraščeni s svojim domom kak drevo z zemlov. Zato nazaj domo! Kmečko živlenje naj nam nosi veselje, mejmo čütenje, ka je vesnički človek najbole sloboden, prosti. Zemla je človeki najbliže, ona nosi blagoslov, mir pa zadovolnost tistomi, ki jo lübi. Človek je stvorjeni za živlenje v drüžini. Naj vlada lübezen pa razmenje v naši drüžinaj! To pa dosegnemo samo tak, či bomo zgojili mladezen z lepov rečjov, z dobrim čtenjom, z obiska vanjom cerkve — ne pa z grdim gučom, z nemarnostjov za čtenje pa za to, kama mladina hodi. — Žalostno je dnes po naši vesnicaj — dosta spake pa razprtije se dogaja. Popravimo to! Spomnimo se, ka smo dužni v lübezni živeti eden z drügim, ka je čast pa sreča človekova, če je dober. Streznimo se v vsakom pogledi, časi so resni! Prenovimo se, ka de naše živlenje zadovolno tüdi v sirmaštvi. Vej je pa naš namen ne spravlanje bogastva, liki biti dober, slüžiti bližnjemi pa Bogi. Záto naj naš trüd za lepše živlenje blagoslovi Bog. Kelko lepoga nam ponüja živlenje s Cerkvijov: sveta meša — kak slabo jo razmimo! Svetki celoga leta — kak slepi idemo mimo njij! O, ne več tak! To je fundament našega krščanskoga živlenja, zato si večkrat premišlavlimo od toga, spoznavajmo svojo vero pa njene navuke, poglobimo se v živlenje po veri — tak najdemo nazaj k pravoj sreči, k cili živlenja. Bratje, sestre — hodmo nazaj domo. Politični pregled. Jugoslavija. V parlamenti je v načeli to je poprek zglasan celi proračun. Pri razpravlanji proračuna se je v parlamenti dosta gučalo. Risto Gjokič, bosanski poslanec, ki je bio svoj čas že v ustavotvornoj sküpščini poslanec i ki v bosanskoj narodnoj noši z turbov hodi v parlament, je gučao proti slovenskoj univerzi v Ljubljani. Par slovenskih poslancov iz Preka so slovensko vsevučilišče zagovarjali a tüdi naprejnosili, ka so plebanoš ednoga poslanca žene ne šteli spovedati, ar je hiša naročena na liberalne liste, potem ka pri banskoj upravi sedijo uradniki, šteri so prle pripadali slov. lüdskoj stranki, ka so pristaši te stranke, zlasti dühovniki agitirali proti volitvam. Neki srbski poslanec je na te pritožbe odgovoro, ka tej reči ne trbe naprejnositi. Med slovenskimi govorniki je bio tüdi Pavlič Alojz bivši katehet na sobočkoj gimnaziji. Te je v svojem govori trdio, ka Vatikan, to je papa ne vodi dobre niti katoličanske politike. Če bi prej v Beograd poslali če že ne Jugoslavana, bar Francoza, Čeha ali Polaka za nuncija, že bi bio konkordat i na Horvatskom nikše nevole ne bi bilo. Potem je hvalo vse zakone, štere je izdala vlada Petra Živkoviča od l. 1929. jan. 6. i pohvalo to vlado. Gda je prišlo do glasanja, je glasao proti proračuni, pretežna večina ga je pa zglasala. — Madjarska. Grof Károlyi je odložo parlamentno zasedanje do nedoločenoga časa. Vogrske finance tak slabo stojijo, da se bojati, kak je Károlyi izjavo, da država ne de mogla več dugov plačüvati. — Francija i Italija sta se sporazmele i sklenile trgovinsko pogodbo. — Francija je predlagala državam, ki so pred bojom spadale pod Austro-Vogrsko, da napravijo gospodarsko, carinsko zvezo. — Austrija je sklenola trgovinsko pogodbo z Italijov. — Med Kitajci i Japonci je nastao začasen mir, ar so se Kitajci na tanač velesil nazaj potegnoli od Šanghaja nad 20 km. V dozdajšnjih bojaj so Kitajci zgübili 23 jezero mrtvih i ranjenih vojakov neračunavši civilov, kvara so pa trpeli do 600 milijonov dolarov. V trdnjavi Vu Sung so se Kitajci držali tak junaško, ka je raj spadno slednji vojak, kak bi prostovolno izročo trdnjavo Japoncom. Kitajci neizmerno lübijo svojo domovino i so se celo ženski regimenti prijavili, da jo obranijo. — Irska. Irska je mela volitve, pri šterih so zmagali irski republikanci De Valere, zvani sinfalnovci, ki so se teliko borili proti močnoj Angliji i dosegnoli lastni parlament v lastnoj državi, čeravno so z Anglijov ešče zvezani po ednom krali. Ta zmaga pa pomeni, ka sé popolnoma ločijo od Anglije, če ta ne bo nasprotüvala i če De Valera zasigura preživlanje Ircom od drüge strani. Irska žive najmre od Anglije, štero zalaga s svojimi pridelki. M. Sobota — Novi župan. Sobota od tistoga časa, kak je bio g. Benko pri zadnji državni volitvaj zvoljeni za državnoga poslanca nej mela župana. Zdaj pa je imenovani od banske uprave g. Koder Anton notar za župana, g. Vagaja Ludvik, gimn. ravnatel i g. Pertot geometer sta pa imenovaniva za občinskiva odbornika. — Nastop mariborskoga dijaštva preminočo nedelo z narodnimi pesmami je bio prav dober. Dijaštvi se je poznalo malo utrujenosti, gotovo od vožnje, vidlo se je pa, da so svojemi pevovodji g. prof. Schweigeri nadvse pokorni. Hvaležni smo zbori, da nam je lepoto slovenske narodne pesmi tak fino občüteno podao. Mislimo pa, da nam ne zamerijo, če ob toj priliki izrazimo svojo želo, da bi nam prav posebno velko veselje pripravili z ednov ali dvema od naših domačih pesmi. Gda se že popevajo narodne pesmi bi se lejko vzela včasih tüdi konči edna naša pesmica, ki ma svoj prav poseben pa tüdi slovenski značaj. — Nastop dijaštva je počasto s svojov navzočnostjov tüdi eden zmed najvekših slovenskih živečih skladatelov g. prof. Adamič. Zbor je zaspevao tüdi par njegovi pesmi. Slovenska krajina. — Marijini Listi i Ogračeki pridejo okoli vüzma. Dotečas vsaki naročnik mora plačati 5 Din. za Novine, 3 Din. za M. List pa 1 Din. za Ograček. Teliko ide na frtao leta. - Ki je dobo več Marijikinih Ogračekov, kak njemi ide, naj je pošle taki nazaj v Soboto na upravo, Križova ulica 4. ali prinese v Črensovce na uredništvo. — Navuk za tretji red je na Cvetno nedelo. Križna pot ob 2, za njov navuk. — Dača na šmarnico se ne odpiše. Sresko načelstvo zato opomina občine, naj prošenj za odpis te dače ne vlagajo. — D. Bistrica. Naša mladina se pripravla na lepo igro štero bo priredila v „Našem Domi“ v Črensovcih na belo nedelo, to je 1. po vüzmi. Naprej da lepo igro „Na den sodbe.“ — Črensovci. Tajnik Hranilnice i posojilnice Plej Jožef je težko zbetežao. — Završitev gospodinjskoga tečaja v Žižkih. Marca 3. se je zvršo gospodinjski tečaj v Žižkih, šteroga so vodile šolske sestre. Tečaj je priredila banska uprava. Pri zaklüčki je bilo navzočih zvün sester i vučenic 12 gostov. Hvalevredno je bilo pri tečaji to, da so hodile na njega ne samo ledične dekle, nego tüdi oženjene. — Smrt ednoga vrloga moža. Marca 3. večer je pri deli naglo slabo postalo Horvat Marki Ferenčkovomi v Trnji. Drügi den, na den molbe Najsvetejšega so ga previdli z svestvi za vmirajoče i taki odpelali v Soboto v bolnico na operacijo. A bilo je že prepozno. 5. marca se je ta plemenita düša odselila vu večnost. Pokojni je bio od pete do glave zgleden katoličanski mož, ki je z živlenjom pokazao, kak se more živeti po Kristušovoj zapovedi. Ne bio zadovolen s tem, da je redno obiskavao božo slüžbo, nego je bio poleg pri vsakoj dobrodelnosti. Širio je naš dober krščanski tisk, nabirao je na „Dom sv. Frančiška,“ pazo je na red v cerkvi pri deci kak kotriga drüštva „Hiša molitve,“ povsod je bio celi človek i celi katoličan: v cerkvi, doma, v javnom i privatnom živlenji. Kak dober tretjerednik, se je gostokrat prečiščavao i vsakomi moškomi kazao zgled z treznostjov, pobožnostjov i dobrodelnostjov. V molitev naročnikom zročimo njegovo krščansko düšo. — Povest „S strelo in plinom“ je že izšla. Konec je jako lepi. Knjiga se dobi v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. Košta samo 10 Din. — Lipa. V našoj občini je v kratkom časi bio troji ogenj. Prvič je gorelo 1. febr. pri Düh Števani, gde je zgorela slama. 4 NOVINE 13. marca 1932. Vküpribežeče lüdstvo je nadalno nesrečo preprečilo. Febr. 14. je zgorela pri Legén Matjaši streha na hiši i gospodarskom poslopji. Marca 2. se je pa vužgala krma na štalaj Zadravec Jožefa. Z krmov je zgorela tüdi streha pa še krma na hüti. Lüdstvo je jako prestrašeno, ar se boji, ka to vse dela hüdodelna roka, ar se je že dvakrat vseli ob 7 večer vužgalo. — Beltinci. Glavačov Tjašek, šteroga so na Matjašovo smeknoli, je že boši. Istotak se vrača zdravje našoj gorečoj širitelici Ščap Ani. Kak se je zvedilo po bitji na Matjašovo, so v prvoj vrsti krivi tisti Beltinčarje, ki so tüdi gostilničara Kreslina nekaj namlatili. Sod bo zadnjo reč povedao. Kama zapela človeka strast po pili i kadili posvedoči najbole to žalostno dejstvo, da je oblast najšla kürje tovaje v par dobrih, premožnih hišaj. — Bogojina. Pri nas se je z lepim uspehom zvršo 6 tjedenski zimski kmetijski tečaj. Poslüšalcov je bilo vpisanih 67, šteri so se vsi jako redno vdeleževali predavanj. Poleg redni poslüšalcov je bilo tüdi vnogo izrednih, šteri so nej bili vpisani. Predavali so sledeči gospodje: Ing. Mikuš, poljedelstvo, živinozdravnik Sok, živinoreja, kmet. referent Lipovec, sadjarstvo i vinarstvo, ing. Sadar, travništvo, šol. upravitel v pokoji g. Benkovič, včelarstvo, šol. nadzornik g. Belšak zadružništvo, višji pristav g. Zorn kmetijsko pravo, Dr. Lipnjak, zdravje, šol. upravitelj Brelih, kmetijsko knjigovodstvo i šumski uradnik Mušič šumarstvo. — Močno širjenje Novin. V zadnjem časi dobivajo Novine jako lepo število novih naročnikov. Uredništvo dobiva tüdi lepa pohvalna pisma, da so naročniki z Novinami jako zadovolni, želejo samo naj bi Novine vekše bile da za to raj nikelko več plačajo. Mi vsem tem odgovorimo, da bomo Novine v kratkom časi lehko izdavali na 6 pa tüdi na osmih stranej ravno za to ceno kak zdaj naj se nam samo naročniki tak lepo širijo kak v zadnjem časi. Zato pa prosimo vse naše širitele i prijatele Novin, naj včinijo vse, da bo vsakši pošteni človek v našoj krajini tüdi naročnik naši Novin. — Krog. V nedelo 6. marca so naši dečki priredili igro: „Vedeževalka“ i „Kral Herod“ s par lepimi pesmami i nekaj komadi tamburaškoga zbora, šteri komaj par tjednov obstoja. Šola je bila nabito puna, zato nešterni začajo že misliti na postavitev lastnoga doma. Le tak naprej! — Kupšinci pri nas je preminoči tjeden mro občno spoštüvani Horvat Matjaš v visikoj starosti 98 let, mogoče najstarejši mož Slov. Krajine. Starec so do zadnjega bili črstvi, so pridno delali i notri do svoje smrti stalno v cerkev hodili. Spomin ji je niti najmenje nej zapüsto. — Ljutomer. Naša Glasbena šola (Mladinski zbor) priredi v nedeljo 13. t. m. v Katoliškem domu ob 3. uri popoldne Sattnerjevo in Levstikovo proslavo s predavanjem, deklamacijami in odpevanjem najnovejših Sattnerjevih in Levstik-Adamičevih mladinskih skladb pod vodstvom prof. gdč. M. Zacherlove. Sodelujeta tudi ga. V. Drvenikova in č. g. kaplan Schöndorfer. Pridite v obilnem številu, da slišite naš vrli mladinski pevski zbor! Nastopi čez 50 otrok. — Smrtna nesreča s pükšov. Tremmel Mihal iz Bokrač je v nedelo večer nekaj delao z pükšov. Med zaposlenostjov je samo ednok pükša počila i Tremmelna je zadela v nogo v glavno žilo. Taki je skrvavio i naskori na to vmro. Pokojni je bio jako prilübleni povsedik i ga je vse rado melo, ar je bio vsikdar veseli. V nedelo predpoldnevom je šče bio na občnom zbori kmetijske zveze v Soboti, večer pa se že preselo na drügi svet. Koga teži krivica v tom pogledi, bo dognala komisija. — Za vüsta i zobe dnevno par kaplic blagodišečega Fellerovoga Elsafluida v kupico vode, to je vžitek i zednim tüdi preizküšena začčita proti vnogim obolenjom grla i vrata, proti hripi itd. Posküsna steklenica 6 Din., dvojna steklenica 9 Din, povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velkivi specialnivi steklenici 62 Din. franko pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. NEDELA (v posti peta.) Vu onom vremeni pravo je Jezuš vnožini židovskoj: Što z vas pokara mene za volo greha: či pravico pravim vam, zakaj ne verjete meni? Ki je z Boga, reči Bože poslüša; zato vi ne poslüšate ar ste ne z Boga. Odgovorili so zato židovje i pravili so njemi: jeli dobro ne velimo mi, ka si Samaritanuš ti i vraga maš? Odgovoro je Jezuš: Jas vraga nemam; nego poštüjem Očo mojega, i vi ste ošpotali mene. Jas pa ne iščem dike moje: jeste, ki jo išče i sodi. Zaistino, zaistino velim vam: či što reč mojo zdrži, smrti ne bode vido na veke. Pravili so zato židovje: zdaj smo spoznali, ka vraga maš Abraham je mro i prorocke; i ti praviš: či što reč mojo obdrži, ne košta smrti na veke. Jeli si ti vekši od Očé našega Abrahama, ki je mro? I prorocke so spomrli. Za koga ti tebe činiš? Odgovoro je Jezuš: či jas dičim samoga mene, dika moja je nikaj; je Oča moj; ki mene diči, šteroga ví pravite, ka je vaš Bog i ne ste ga poznali: jas pa znam njega; i či bom pravo, ka ga neznam, bodem prispodoben kvam, lažec. Ali znam ga i reč njegovom zdržavam. Abraham oča vaš se je veselio, da bi vido den moj: vido ga je i radüvao se je. Pravili so zato židovje njemi: petdeset let ešče nemaš i Abrahama si vido? Velo je njim Jezuš: zaistino zaistino velim vam, prvle, liki je Abraham bio, jas sam. Popadnoli so zato kamenje; ka bi v njega lüčali; Jezuš se je pa skrio i vö je šo z cervi. (Sv. Jan. VIII.) Pokora. (Paolo Segneri.) Zdaj te, če je to istina, presodite, jeli se vi brigate za vaše düše, če se za nje ne morete odtrgati ne samo potrebnoga telovnoga oddiha, nego niti nepotrebnoga zapravlanja časa, nečimurni iger i šalivih zabav? Šteri zmed vas je gda pravo: Dnes sam v greh spadno, zato pa „ne bom jo“, dokeč toga morilnoga čemera ne vržem iz srca i se spovem; jaz sam tistomi siromaškomi delavci najem odtegno: „ne bom jo“, dokeč njemi v obilnosti ne povrnem i ga tak rešim stiske; jaz sam svojemi bližnjemi poštenje vzeo; „ne bom jo“, dokeč njemi poštenja nazaj ne spravim, jaz sam svoje naprejpostavlene razžalo v njihovoj časti: „ne bom jo“, dokeč jih ne prosim odpüščanja i ne obečani pobolšanja. Šteri dela tak med vami, dragi poslüšalci, šteri zadevo svoje düše ne rivle na zadnje vremen i samo te misli na njo, gda je dužnosti sveta zadosta včino i je želo svojega teka zadovolio? AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 79 §. Minister za kmetijstvo se pooblašča, da izda pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona i pravilnik od tehničnih del (meritev) sporazumno z ministrom za finance. 80. §. Po tom paragrafi so odpravlene vse prvejše odredbe, štere se tičejo agrarne reforme i so v nasprotji z stalnim agrarnim zakonom. Z tistim dnevom, kak je zakon razglašen, nega več fakultativnoga odküpa agrarne zemlje. Zemla se odküpi samo po stalnom agrarnom zakoni. Paziti pa trbe jako na to: Zakon dovoli, da se zemla sme odküpiti za drüge cene tüdi kak je zakon določi, sme se ze menše pa za vekše tüdi. Ka se za vekše ne odküpi, zato čuva svoje kotrige agrarna zadruga. Ki jo ne boga, je sam kriv svojoj nesreči. Tržne cene. Penezi: Sev. Amer. dolar D. 55∙75, Canadski dolar D. 38∙—, Austrijski šiling D. 7∙—, Francuski frank D. 2∙18, Talijanska lira D 2 80, Pengő D. 9∙50, Marka 13∙—, Uruguajski peso D. 10∙—, Argentinski peso Din. 14∙— Živina: biki, jünci i telice Din. 3—5, krave D. 1∙50—2∙50, teoci D. 7∙—8 svinje, D 6—8. Zrnje: pšenica D. 160, žito D. 160, oves D. 160, kukorca D. 140, krumpli D. 65, ajdina D. 130, proso D. 130, lenovo seme D. 250, grah črešnji D. 20, mešani D. 150. Naznanjam da sam prevzeo marof Širina, ki šče iti se lehko zglasi v Tešanovcih pri Nemeš Vinci i v Mačkovci pri Graj Matiji ali pri meni Palatin Aleksandri starejši Pečarovci. Trüge (dreva) gotove vseh vrst se dobijo po najnižišoj ceni pri DOMA ŠTEFANI mizari Trnje. K odaji je seno do 10 metrov pri ZELKO ŠTEFANI v Črensovcih št. 92. Cena po dogovori. Posestvo s hišov, približno 4 plüge, njive, sadovnjaka i gorice se fal proda. Več se zvedi pri JAKOBI ČREPNJAK, Apače, št. 74. 3 Preselitveno naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem s koncem februarja 1932 preselil svojo trgovino iz Gederovcev v Mursko Soboto, v hišo g. Joška Brumen-na Cerkveni cesti št. 6., poleg sodnije. Na zalogi imam šivalne in pisalne stroje, kolesa, motorna vozila, vsakovrstno pnevmatiko (gutne za kolesa, motorje in avtomobile), gramafone, gramafonske plošče, radio- in fotofrafske aparate, registrirane blagajne, razmnoževalne aparate etc. kakor vse potrebne dele. Vse blago je izdelek prvovrstnih svetovnih tvrdk. Sprejemam popravila teh strok po najnižji ceni. Za obilen obisk oziroma nadaljno naklonjenost se pripora ERNEST ŠTIVAN Murska Sobota. Delavcom na znanje! Šteri želejo iti na poljsko delo v Belje, naj se zglasijo za Jesenovac in Sokolovac pri Horvat Petri, za Kozjak pri Horvat Leopoldi, za Brestovac pri Palatin Šandori vsi v Pečarovcih, za Kneževo pri Antolin Kornèli v Črenšovcih. Velko svinjsko senje se vrši vsaki četrtek v občini Turnišči. Za Prekmursko Tiskarno odgovoren: Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj: Klekl Jožef. Odgovorni urednik: Edšidt Janez v M. Soboti.