ZSI. štnilta. I Ljubljani, v petek, S. novembra 1915. XLVII1. leto. .Slovenski Narod« velja v Lfubljanl na dom dostavljen: celo leto naprej ■ • • • K 24*— m • • • • m — - četrt leta na mesec v upravništvu prejeman: celo leto naprej • t • • K 22 — pol leta „ # • • . . 11'— Četrt leta M • • . • , 5*50 na mesec . • • • • • 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Izhaja vsak dan zvečer izvsomii nedelje in praznik«, Inserati veljajo: peterostopna petit vtsm za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin.f za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati utd, to je administrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinarjev. 1 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85. .Slovenski Narod- *elja po pošti: za Avstro-Ogrsko: * za Nemčijo-. celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ ■ 13*— četrt leta „ „ • • „ 6-50 na mesec m -'. • « . 2*30 celo leto naprej • . - K 30-— za Ameriko in vse druge -deželen -celo leto naprej • • • • K 35.— Vprašanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Rpravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica št 5, tele!on št85* Bitka za LJUTI NASKOKI ITALIJANOV NA ZAGORO, PODGORO IN SV. MIHAEL. Dunaj, 4. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Napadi Italijanov na goriško mostišče in sosednje odseke trajajo še vedno. Včeraj so bili najsilnejši naskoki naperjeni proti Zagori, višinam pri Podgori in na goro Sv. Mihaela. Zopet smo sovražnika povsod zavrnili. Na višinah, pri Podgori se vrše za posamezne dele jarkov še boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer. fml. * * FELDMARŠAL NADVOJVODA FRIDERIK NA JUŽNO - ZAPADNI FRONTI. Dunaj, 3. novembra. Iz vojno-poročevalskega stana: Hitro po svoji vrnitvi iz Belgrada, se je napotil feldmaršal nadvojvoda Friderik na južno - zapadno bojišče. Najprvo se je ustavil pri poveljstvu južno - zapadne fronte, pri katerem se je mudil dne 30. oktobra. Iz ust svojega brata, generalobrsta nadvojvode Ev-gena, je mogel izvedeti, s kako neomajnim zaupanjem vojskovodja in njegove armade pričakujejo daljnjih dogodkov. Naslednje dni je šel maršal vzdolž fronte od Adrije do čet, ki branijo v ozemlju s snegom pokritega Plockna predorno pot na Koroško. Skoro pri vseh poveljnikih si je mogel nadvojvoda osenno dati poročati in ogledati si številne, v rezervi se shajajoče čete. Povsodi isto zaupanje, povsodi zaobljuba trdnega vztrajanja navzlic obupnim naporom sovražnika, ki je po številu v premoči. k O silovitosta teh naporov se je nudila maršalu slika povodom njegovega bivanja na doberdobski planoti in na višinah vzhodno Gorice dne 29. oktobra, katerega dne so se zopet vršili s skrajno ljutostjo napadi na planoto in na goriško mostišče. Z lastnimi očmi se je mogel maršal prepričati, kako so čete pehotnega generala pl. Boroeviča, navzlic najhujšemu obstreljevanju s strani cele italijanske artiljerije, odbili vse navale na navaden način in niso niti pedi zemlje pustile sovražniku. Enako ugoden vtisk je dobil nadvojvoda naslednji dan pri armadi kavalerijskega generala Rohra, ki stoji v visokem gorovju koroške fronte, pokritem s snegom, tako trdno, kakor to skalovje. Maršal je pohvalil odkrito poveljnike in čete, katerih si je tudi mnogo ogledal, in izrazil svoje začudenje. S toplimi besedami priznanja poln najboljših vtiskov, se je poslovil nadvojvoda dne 1. novembra brzojavno od generalobrsta nadvojvode Evgena in se odpeljal isti dan iz Gornjega Dravograda na Dunaj. Na-slednji dan je poročal feldmaršal psebno najvišjemu vojnemu gospodu ui se potem odpeljal v glavni stan. Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. 21. oktobra. Strašen dan! Kakor da so se zakleli vsi nebesni, zeraski in podzemski elementi. Grmi*, poka, brda se tresejo, pečine zevajo,' oblaki črnega dima so zastrli blago solnce, da ne gleda tega velikega jada. Zdi se ti, da zdaj pa zdaj ljuti izdajica s pomočjo svojih topov spusti na nas ves bes, ki ga je skrival skozi dolgo vrsto let v svoji Jude-ževi dušu In mislil je, da je nas že uničil, ali na hribu Sv. M. pri Zag., na višini X in pri Palj. je drago plačal svoje napade. Peklenski sovražni ogenj je razkacil branitelje divne Soče. Vsi štirje napadi so bili z ve- • likimi izgubami za sovražnika odbiti. Pri Palj. so naše strojne puške ves, doslovno cel oddelek sovražnikov, ki se je bil primaknil k višini X, uničile. Od vsega moštva jih je ostalo pač pet, katere smo vjeli. Se hujši je bil boj pri Sv. Mar. Sovražni ogenj je tu zbesnel do orkana, potem je sledil napad za napadom. In tudi ti napadi so bili gladko odbiti. Sovražnik je imel tudi tukaj silne izgube, ne upoštevajoč množine vjet-nikov, ki so padli v naše roke. V neprestanem strahovitem sovražnem ognju je bila ves dan naša bojna črta I na Dob. Borba je bila najhujša na Sv. Mih. in na Sv. M. Sovražnik je bil povsodi potolčen. Pri Sv. M. smo vjeli 19 oficirjev in 150 mož. Hvala, neizmerna hvala milostljivemu Bogu, da so naše izgube prav neznatne. Kakor se vidi, od treh italijanskih ofenziv, je ta najhujša. Vsi znaki so tu, da naši junaki s pomočjo Vsemogočnega odolijo tudi tej. Najbrže poslednii. Ko sem to pisal, se je moja hišica tresla. Že vem, kaj je, kraj mene je počila sovražna bomba. Tako je nekaj časa že vsak dan. Kaj hočemo? Življenje človeka je v božjih rokah. V vsem naj se vrši njegova sveta volja. — Prof. L o v r i ć. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. novembra. Iz vojno-poročevalskega stana: Rim, 3. novembra. V dolini Le-dro je začel sovražnik streljati, ker nas ne more pregnati iz kotline Bez-zecea. Bezzecca in Locca sta poškodovani, Lenzumo zažgan. Naše čete so dobro držale zavojevane postojanke. V visoki Sekstenski dolini so bile sovražne čete, katere smo opazili na Innichriedlu, cilj točnega ognja naše artiljerije. V dolini Fella, južno Lužnice, so naši napadli sovražni oddelek in ga razpršili. Pustil je za seboj puške in municijo. Na podgorskih višinah smo potlačili štirikratno sovražno vrsto utrjenih strelskih jarkov, jo prekoračili in vjeli 114 mož, med njimi 3 oficirje. Sovražni protinapad na bok s četami, vzetimi od goriških mostov, je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Na Krasu so mogli naši vojaki, ko so ponoči odbili ljute protinapade sovražnika, prizadjati sovražniku močne izgube in prodirati čez dan ob severnem pobočju hriba Sv. Mihaela in Sv. Martina in Del-carso. (Kaj pa je to? Vprašanje ur.) Povsodi so dokazale naše čete občudovanja vredno odporno moč, hrabrost in požrtvovalnost. Disciplinarna sredstva v italijanski armadi. Dunaj, 4. novembra. Iz vojno-poočevalskega stana: Pri nekem italijanskem padlem oficirju so našli odlok italijanskega vrhovnega ar-madnega poveljstva, ki dokazuje, da mora biti disciplina v italijanski armadi, zlasti po drugi bitki ob Soči, jako slaba, ako so potrebna takšna drakonična povelja. Poleg tega dokazuje ta dokument to, kar se je z naše strani že svoj čas konstatiralo, da namreč Italijani streljajo na svoje lastne čete. Povelje se glasi: Armadno vrhovno poveljstvo. Oddelek za instrukcije in disciplino. Cirkularno povelje št. 3525. (Oddati vsem oficirjem.) V popolnilo v cirkularnem odloku št. 1 določenih temeljev o disci- plini v vojni, dajem na znanje še nastopno in zahtevam, da se takoj ude j s t vi: 1. Disciplina ie duševni plamen zmage. Zmagujejo najbolj disciplinirane, ne najbolj izvežbanc čete, zmaga oni. ki ima v srcu trdovratno voljo do zmage in neomajno zaupanje na uspeh. 2. Prava disciplina se kaže v duhu in v obliki. Izhajati mora iz notranjosti srca in vezati predstojnike in podložne v sveti ljubezni; zahtevati pa .mora tudi vedno brezpogojni rešpekt v vsakem dejanju, tudi na zunaj. 3. Vsak vojak mora biti gotov, do dobi v svojem predstojniku v slučaju potrebe brata ali očeta. Biti mora pa tudi prepričan, da ima predstojnik sveto pooblastilo, ustreliti upornike in strahopetneže. 4. Vsak mora vedeti, da vzpričo sovražnika, je samo ena pot za vse odprta: pot časti, ki vodi ali v zmago, ali v smrt v sovražnih vrstah. Vsak mora vedeti, da kdor bi poskusil, vdati se, ali umakniti se, ga zadene, predno še stori to sramotno dejanje, krogla za njim stoječih čet, ali krogla karabinjerjev, ki stoje za borečimi se četami v svrho nadzorstva, ako ga ni že poprej njegov oficir ustrelil. 5. Komur bi se posrečilo, ubežati temu kratkemu postopanju, zapade pa neizprosni eksemplarični in takojšnji obsodbi vojaških sodišč. V škodo prizadetega in v svareč zgled za druge, ukazujem, da se ima izvršiti smrtna kazen takoj in vedno v navzočnosti primernih oddelkov ar-madnih Čet. 6. Kdor se vda in pride živ v roke sovražnika, se ga obsodi takoj »in contumaciam«. Smrtna kazen se ima izvršiti po končani vojni. Predstojniki vseh stopenj so mi osebno odgovorni za najnatančnejšo izvedbo vseh teh ukazov. — Šef generalnega štaba armade: C a d o r n a, 28. septembra 1915. Italijanski prostovoljci na dopustu. Lugano, 3. novembra. Veliko začudenje je vzbudil odlok vlade, po katerem se ima poslati na dopust večino prostovoljcev pod pretvezo, da posebne razmere gorske vojne so take, da zahtevajo samo izvežba-ne čete. V resnici pa se ti prostovoljci obnašajo tako, kakor da bi šlo sedaj za Garibaldijev pohod leta 1860. Pomanjkanje discipline med prostovoljci in njihova slaba odporna moč, otežkočata vsako njihovo podjetje. Italijanski ministrski svet v glavnem stanu. Ženeva, 4. novembra. »Idea Na-zionale« poroča iz Rima: Ministrski svet je poklican v glavni stan, kamor je došlo posebno odposlanstvo iz Srbije. Italija in londonski dogovor« Ženeva. 4. novembra. »Figaro« in »Petit Journal« poročata, da se pripravljajo v Londonu energični koraki, ki naj prisilijo Italijo, da se pridruži londonskemu dogovoru, po katerem bo obvezana, da ne sme skleniti nikakega separatnega miru s centralnima državama. Italijanski parlament. Curih, 3. novembra.. Poslanska zbornica bo otvorjena najbrže prve dni meseca novembra. Kakor se zatrjuje iz Rima, se svoboda govora v zbornici ne bo kratila. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Avanti«, organ italijanskih so-cijalistov, je imenoval svoj čas več hujskačev. ki so pred vojno strašno goreli za boj, sedaj pa sede na varnem, »imboscati«, to so taki, ki se skrijejo, kadar je hudo, poprej pa so najbolj glasni; prizadeti so tožili list radi razžaljenja časti. Pri razpravi je bil sprejet predlog branitelja, da se razprava preloži na 60. dan po končani vojni, da bo mogoče zasli-šati priče, ki so sedaj v vojni. Ezio Garibaldi ranjen. Ezio Garibaldi. ki je komaj okreval po ranah, ki jih je dobil na bojišču, je bil na fronti zopet ranjen, in sicer težko. Krogla mu je šla skozi prsi. Ta Ezio je vnuk Giuseppe Ga-ribaldija. Zaplenitev nemškega trgovskega parnika v Italiji. Chiasso, 4. novembra. Nemški parnik »Spitzfels«, ki se je nahajal v pristanišču Cagliari, je italijanska vlada zaplenila. Moštvo, sestoječe iz Nemcev in Azijcev, je bilo spravljeno na kopno; odpošljejo jih domov. Srbski odpor med Kragujeocem in Jagodino zlomljen. BOJI OB ČRNOGORSKI MEJI. — ZVEZA MED UŽICAMI IN VI-ŠEGRADOM. — NEMCI V JAGODINI. — BOLGARI PRODRLI DO BOLJEVCA. Dunaj, 4. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Vzhodno od Trebinja se vrši napad na črnogorske obmejne pozicije. Zapadno od Bileče in južno od Av-tovca smo odbili v tam izvojevanih pozicijah sovražne sunke. Na gori Bobiji je prišlo do boja z ročnimi granatami. Zlomili smo sovražnikov odpor v prostoru pri Kragujevcu in Jagodini. Sovražnik se umika. Od armade generala von Ko-vessa so prodrle avstro - ogrske čete preko Požege. Zveza med Uži-cami in skupino, ki se bojuje vzhodno od Višegrada, je vzpostavljena. Jugo . zapadno od Čačka smo vrgli sovražnika z višin, ki obvladujejo dolino. Druge avstro - ogrske kolone so zavzele višine Stolico in Lip-nico Glavnico ter potisnile Srbe na hrbet Drobnja nazaj. Nemške čete so vkorakale v Jagodino. Od bolgarskih sil je prodrla ena kolona do Boljevca, jugo . zapadno od Zaječara, druga je zavzela goro Lipnico, severo - vzhodno od Niša. Napadi Bolgarov, jugo - zapadno Pirota, pridobivajo prostora. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. f ml. ZAVEZNIŠKE ČETE SE BLIŽAJO KRALJEVU. — BOLGARI 10 KM PRED NISEM. Berolin, 4. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 4. novembra. Balkansko bojišče. Naše čete prodirajo proti žila« vemu sovražnikovemu odporu na obeh straneh gorovja Kozlenik, severno Kraljeva. Vzhodno od tam smo prekoračili splošno črto Čaku-ta - Velika Pčelica - Jagodina. — Vzhodno Morave se sovražnik umika. Vjeli smo 650 mož. Armada generala Bojadževa je zavzela Valakonje in Boljevac (ob cesti Zaječar . Paračin) ter je prodirajoč iz Svrljiga na Niš, zajurišala Kalafat (10 kilometrov severovzhodno Niša). Vrhovno armadno vodstvo. SRBSKO URADNO POROČILO. Srbski generalni štab poroča 29. oktobra: Sovražnik, ki je napadel desni breg Lepenice in Morave, je bil z velikimi izgubami vržen nazaj. Na ostali fronti so se vršili živahni boji. FRANCOSKO URADNO POROČILO. Francoski gen. štab poroča 1. novembra: Orijentska armada: Tekom 30. oktobra nobenih posebnih dogodkov niti na fronti Ra-brovo - Gjevgjeli, niti v meri Stru-mica. Dne 30. oktobra so napadli Bolgari višine, ki jih imamo zasedene pri Krivolaku na levem bregu Var-darja. Njihove napade smo odbili POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. V zapadni Srbiji je vzpostavljena zveza med Užicami, Višegradom, naša zapadno - srbska fronta je s tem sklenjena in ojačena. Zapadno krilo Kovessove armade napada v prostoru Požega - Kraljevo, tako da se one čete, ki se nahajajo še severno Golijske Morave, ne morejo več umakniti po Ibarski dolini na Novi Pazar, temveč le ob Moravi na Kru-ševac in Niš, Niš sam pa je sedaj že dejansko ogrožen, kajti bolgarski predvoji so se mu na severo-vzhodu približali že na 10 kilometrov. Konec srbske tragedije. Dunajski »Abend« poroča: Milanski listi pišejo, da se srbska armada ne bo spuščala v nobeno odločilno bitko in da tudi ne bo skušala predre-ti na jug, kjer bi se združila z en-tentnimi četami, temveč da se je že začela umikati v Albanijo. Navzlic temu, da je tudi za te operacije že skrajni čas, se skušajo Srbi na avstro - nemški fronti vendar-le do zadnjega trenutka ustavljati. Tragedija bo v nekoliko dneh končana. Srbski kralj bo potem kakor belgijski — kralj brez države. Položaj postaja vsako uro resnejši. Pariz, 3. novembra. (Kor. urad.) Petit Parisien javlja iz Aten: Srbi se vedno hitrejše umikajo. Položaj postaja vsako uro bolj resen. Angleške čete so pričele v soboto odhajati iz Soluna v Gjevgjeli in Dojran, od koder odidejo v svoje pozicije. Srbska armada na umiku. Italijanski vojni poročevalec Magrini popisuje v »Corriere della sera« umikanje srbske armade takole: V celi Srbiji vladata strah in skrb. Splošna katastrofa se bliža. Vsa hrabrost srbske pehote je zaman, strahovita artiljerija centralnih armad zlomi vsak odpor. Že 14 dni dežuje neprestano. Reke in potoki so narasli, nižine so preplavljene, ceste so prava morja blata, v katerem tonejo vozovi in konji. Srbi so zadovoljni. »Blato je sedaj naš edini zaveznik«, pravijo srbski častniki, »ki zadržuje prodiranje centralni armad.« Umikanje srbske armade je podobno ljudskemu preseljevanju. Pred četami se gibljejo neštete vrste vozov in vozičkov, na katerih sede žene in otroci, v katere so vpreženi nedorasli dečki in sivolasi starci. Ž njimi potujejo velike črede živine. Vse se vrši y najlepšem redu. Stran 2. SLOVENSKI NAROD«, dne 5. novembra 254. štev. Bolgari prod PrHepom. London, 3. novembra. (Kor. nr.) »Times« javljajo iz Aten: Bolgari, ki prodirajo i* Velesa na Bitolj so dospeli do gorovja Babuna. Srbi so se umaknili za Prilep in Bitolj. Bitoljsko prebivalstvo je zbežalo na grško ozemlje. Boji ob Vardarju. Kakor poročajo listi, se vršijo ob Vardarju živahni boji. Srbi so napadli Bolgare pri Velesu, pa so se morali umakniti, ker so naleteli na znatno premoč. Sedaj se utrjujejo pri Priletni. Pri Krivolaku se vršijo ljuti boji med Bolgari in Francozi, katerim so bolgarske čete iztrgale Orodsko. Ententnl diplomati v Mltrovlci. Francoski listi poročajo, da so se poslaniki četverozveze na srbskem dvoru preselili iz Kraljeva v Mitrovico. Pomoč — čez tri tedne. Švicarski listi poročajo: Cetve-fbzveza je Srbijo obvestila, da ji morejo njene čete še le čez tri tedne izdatno pomagati. Črnogorci zapustijo Skader? Italijanski listi poročajo: Vsled vedno opasnejšega albanskega vsta-škega gibanja se Črnogorci pripravljajo, da zapustijo Skader. Neprestano bombardiranje bolgarske obale. Iz Sofije poročajo: Angleške in francoske vojne ladje obstreljujejo bolgarsko egejsko obal skoro vsak tretji dan. Predvsem hočejo očividno razdreti železnico pri Dedeagaču. DROBNE VESTI IZ BOLGARIJE. Cesar Franc Jožef je odlikoval bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova z velikim križem Leopoldovega reda, bolgarskega ge-neralishria generala Zekova je odlikoval z istim redom z vojno dekoracijo, generala Zostova in Bojadževa, poveljnika prve armade, pa z železno krono I. razreda z vojno deko-racijo. Vojvoda Ernst Mecklenburški se mudi zopet v Sofiji. Posvetoval se je s kraljem ter je nato sprejel ministrskega predsednika Radoslavova. Sultan je podelil bolgarskemu carju turški vojaški zaslužni red v alatu. Bolgarska vlada je sklenila, kakor poroča »Kolnische Zeitung«, da ioetanejo v onih, dosedaj srbsko-ma-kedonskih krajih, kjer so bili patri-jarmstični grški škofi že za časa turškega gospodstva, ti škofi tudi v bodoče in da se glede šol in cerkev ,vzpostavi zopet prejšnji status, t. j. Ua se uvedejo zopet grške šole. Kakor znano, je Srbija mesto prejšnjih grških škofov in šol, uvedla povsodi srbske institucije. ZOPETNA POLITIČNA KRIZA NA GRŠKEM. Kabinet Zaimis je demisijoniral. Atene, 4. novembra. (Kor. ur.) (Agence Havas: Med razpravo o vojaških zakonskih predlogih je prišlo •v grški zbornici med vojnim ministrom in venizelistično večino do incidentov. Ministrski predsednik Zaimis je zato zahteval zaupnico. Veni-zelos je izjavil, da liberalci ne morejo podpirati vlade, katere politika je za državo nesrečna. V debato so posegli voditelji vseh strank. Vlada je ostala s 114 proti 147 glasom v manjšini. Ker ji je zbornica tako izrekla nezaupnico je Zaimis izjavil, da je ministrska kriza očitna ter je prosil zbornico, da se odgodi, dokler ne bo sestavljen nov kabinet. Atene, 4. novembra. (Kor. ur.) Agence Havas: Zaimis se je podal opoldne h kralju, da mu izroči prošnjo ministrstva za odpust. V e n i z e-losu sovražni listi smatrajo, da bo zbornica razpu-scena. Venizelosovi načrti. »Daily Mail« poroča: Venizelos se je napram ameriškim časnikarjem izjavil, da bo, čim pride zopet na krmilo, Bolgariji takoj napovedal ivojno. To je moralična dolžnost Grške napram zaveznici Srbiji, pa je tudi edino samoobrambno sredstvo, kajti zmagovita Bolgarija bi v par letih odvzela Grški Makedonijo ter tako povzročila katastrofo razvoja grške države. POLITIČNI POLOŽAJ V ROMUNIJI. Iz Ženeve poročajo: Romunska vlada je četverozvezi naznanila, da ji nikakor ne bo dovoljevala kakih izjem ozir. koncesij v vprašanjih svoje nevtralnosti. Filipescu je prejel iz Pariza od &2 odličnih francoskih politikov podpisano brzojavko, ki poživlja Romu- mlbp bol m MKito otcodro &va&< V Braili je grozil Filipescu dinastiji, ako Romunija ne udari na Avstrijo. Rekel je: Če ne dobimo Sed-mograške, ne damo za dinastijo počenega groša.f Vladni list »Viitorul« objavlja serijo silno ostrih člankov proti rili* pešcu, katerega sin da je solastnik več inozemskih municijskih tovarn in ki da prireja svojo gonjo zgolj iz sebičnih ozirov. 52 profesorjev bukareške univerze je objavilo spomenico, v kateri dokazujejo, da se mora Romunija udeležiti vojne. Zboljšanje bolgarsko • romunskih odnošajev. Berlinska »Nationalzeitung« javlja: Petrograd&ki listi konstatiralo, da so se odnošaji med Bolgarijo in Romunijo zadnje dni znatno zbolj-šali. Bolgarija je svoje ob romunski meji koncentrirane čete po večini od-pol.iicala ter jih poslala v DedeagaČ. Tudi Romunija je odpoklicala svoje čete z bolgarske meje. Poluradne Izjave romunske vlade? Budimpeštanski listi poročajo, da je romunska vlada objavila pol-uradno politično izjavo, v kateri pravi: Romunija bo intervenirala z orožjem le tedaj, če bi ena izmed vo- | jujočih se skupin ogrožala njene življenjske interese. Romunija ni dolžna braniti Srbije, ker je srbsko - bolgarska vojna le epizoda velike svetovne vojne. Romunija ni dolžna braniti bukareškega dogovora proti "velesilam, temveC le proti onim državam« ki so ga podpisale. Romunska armada ni mobilizirana. Pač pa smo vse ukrenili, kar je za obrambo potrebno ter te ukrepe neprestano spopolnjujemo. VojaSko nismo v nobeni smeri vezani. Z Italijo nas ne veže nobeden poseben dogovor. Naše simpatije za Italijo so se pokazale v času, ko je bila Italija še članica trozveze. Naše aspiracije niso naperjene ne na Transilvanijo ne na Besa-rabijo, zato ni verjetno, da bi šli s centralnima državama, pa tudi ne proti njima. Romuni in ruski donavski parniki. Bukarešta, 4. novembra. (Kor. urad.) Poluradno se poroča: Vsled zasedenja srbskega donavskega brega s strani nemških in avstro - ogrskih Čet, so storile romunske oblasti potrebne korake, da spravijo z orožjem in municijo za Srbijo natovorje-ne ladje, ki se vozijo pod rusko zastavo, v romunska pristanišča in jih tam razorožijo, če so se zatekle v romunsko vodovje Donave. Vojna z Rusijo. BOJI OB STRIPI. — VELIKE RUSKE IZGUBE. Dunaj, 4. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Sovražnik je nadaljeval svoje napade na fronto ob Stripi. Napadi na pozicijo pri Višnjočiku in Burka-novu so se razbili pred našimi ovirami. Pred strelskimi jarki dveh bataljonov smo pokopali 500 ruskih mrtvecev. V vasi Sjemikovce, severno Đjenjave, se vrše slej kot prej boji. Avstro - ogrske in nemške čete so kraj skoro popolnoma zopet zavzele. Število na tem prostoru vje-tlh znaša 3000. Tudi na dolenjem Stiru smo odbili številne sovražne sunke. Pri predvčerajšnjih bojih, zapadno od Čartorijska, je vjel armado! zbor, sestavljen iz čet obeh vojsk, skupaj 5 ruskih častnikov in 117 mož ter vplenil 11 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ho fer fml. * BOJI PRED DVINSKOM. — ZAPADNO ČARTORIJSKA SE NADALJUJEJO HUDI BOJI. — VSI RUSKI NAVALI SO BILI ODBITI. Berolin, 4. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 4. novembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generalfeld-maršala von Hindenburga. Pred Dvinskom se boj nadaljuje. Rusi so na raznih krajih svoje napade ponovili. S posebno močnimi silami so navalili pri Grabunovki. Tam so imeli tudi najtežje izgube. Vasi Mikuliški v ognju naše artiljerije niso mogli držati. Zasedli smo jo zopet mi. Armadna skupina generala feldmar-maršala princa Leopolda Bavarskega. Nobenih posebnih dogodkov. Armadna skupina generala von Linsingna. Rusi so včeraj zjutraj poskusili napasti vas Kuhocka Vola. Oddelke, ki so vdrli v vas, smo takoj zopet ven vrgli. Ponovni sovražnikov poskus, uničiti naš uspeh zapadno Čartorijska z močnim protinapadom, se je ponesrečil. V predvčerajšnjih bojih smo vjeli skupaj 5 častnikov in 1117 mož ter ugrabili 11 strojnih pušk. Pri četah generala grofa Both-merja se je vršil tudi včeraj boj v in pri Sjemikovclh. Število v jetnikov ugrabljenih v boju za to vas, se je zvišalo na 3000. Ruski napadi južno tega kraja, so se ponesrečili. Vrhovno armadno vodstvo. Alandskl otoki. Iz Stockholma poroča »Kolni-sche Ztg.«: Švedskega protesta proti protipogedbenemu ruskemu utrjevanju Alandskih otokov v Petrogra-du niso uslišali. Utrjevanje se z vso naglico nadaljuje. Ruska vlada. Berolin, 4. novembra. Štokholm-ski poročevalec »Vossische Zeitung« objavlja obvestilo iz Petrograda, da je glede Reuterjevega poročila o premembah v ruski vladi treba previdnosti. Zagotovljen utegne biti samo odstop Sazonova; popolnoma negotovo je pa še, kdo postane njegov naslednik. Na prvem mestu je carju predlagan Goremvkin, dočim agitira-jo aigleški dvorni krogi za Šebeka. Ni izključeno, da prevzame ministrstvo zunanjih del Goremvkin, kar bi zlasti v Londonu radi videli. 17 milijard rubljev. »Koln. Ztg.,« govori o pristnih ruskih financah ter pravi na podlagi izvajanj namestnika finančnega ministra Barka,-da Rusija sedaj ne more poplačati v Londonu zapadlih kratkih zakladnih nakaznic, ki se morajo pod težkimi pogoji obnoviti. Sedaj znaša ruski državni dolg 17 milijard rubljev. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Petrograd, 3. novembra. (Kor. urad.) V volinskih in južnoruskih gozdovih je prebivalo do sedaj pol milijona beguncev. Vsled hudega mraza so prišli begunci sedaj iz gozdov in zahtevajo od vlade, da jih pošlje proti vzhodu. Petrograd, 3. novembra. (Kor. urad.) Zaradi nemško se glasečih imen so bili pregnani v Sibirijo baron Juri Kioppmann, plem. maršal v. Illuxt, Nikolaj Rummel, bivši plem. maršal baron Maksimilijan Engel-hardt in zastopnik nemških firm v Kijevu Schlesinger. Petrograd, 3. novembra. (Kor. urad.) Finančni minister je predlagal v zadnjem ministrskem svetu, da naj se pobira vojni davek 2 kopejk do 1 rublja 10 kopejk od vstopnic raznih zabavišč. Med Chvostovom in Ruh-lovom je prišlo zaradi vmešavanja prvega v vprašanje pošiljanja živil do kompetenčnega konflikta. Ruhlov je pisal Chvostovu pismo, v katerem si prepoveduje vsako vmešavanje v zadeve svojega resorta. Gališki tali v Rusiji. Vsled prevelike bede beguncev je sklenila ruska vlada izputiti na vse strani carstva razdeljene gališke tale. Rusko notranje ministrstvo je dovolilo vsem galiŠkim civilnim vjetnikom v Rusiji, da se povrnejo v domovino. ZAPADNO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. Berolin, 4. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 4. novembra. Zapadno bojišče. Severno od Masiges so zajuri-šale naše čete francoski, blizu pred našo fronto ležeči Jarek v dolžini 800 metrov. Posadka je večinoma padla, le 2 častnika, med njima en major, in 25 mož smo vjeli. Kttoviip armadno Boji na zapadni fronti. O bojih na zapadni fronti poročajo vojni poročevalci dne 31. oktobra: Če so začeli Francozi že prej razmišljati o uspehih svoje septembrske ofenzive, jih morajo snočni in današnji dogodki popolnoma izpame-tovati in jim pokazati, kako malo se jim je posrečilo oslabiti silo nemške zapadne fronte. V Artoisu sem slišal že pred 8 dnevi pri svojem zadnjem obisku, da bodo bavarske čete svojo fronto pri Neuvillu tako izboljšale, da bo imel sovražnik velikanske izgube, če bo hotel držati svoje pozicije. To se je sedaj, kakor kaže poročilo vr- hovnega armadnega vodstva, izvršilo popolnoma po programu. V Cham-pagni sem videl včeraj priprave za naskok, s katerim naj bi zopet zavzeli važno višino 192, takozvano Butte de Tahure. Napadalne čete, ki so deloma korakale v prednje pozicije prepevajoč pesmi, deloma so jih v avtomobilih spravili tja, so bile tako prepričane o svoji zmagi, da ni mogel nikdo, ki jih je videl, dvomiti na uspehu. In res se je podvzetje posrečilo skoraj nad pričakovanje. Na tem prostoru, kjer je imela francoska ofenziva v Champagni, izvršena s tako veliko množino krvi, so izgubili Francozi mnogo vjetnikov in glavni vrh, od koder so mislili prodreti delj naprej in na obe strani. Napad jih je bil presenetil, artiljerija ga ni pripravljala in naznanjala. Naša pehota je v bližinskem boju dokazala svojo silo proti gostim francoskim infante-rijskim masam. — Tako vojni poročevalec Schenermann. Angleške izgube. London, 3. novembra. (Kor. ur.) Včerajšnji seznam izgub izkazuje 33 častnikov in 3312 mož. Potopljen angleški parnik. London, 4. novembra. (Kor. ur.) Lloyd poroča iz Middlens Borougha: Angleški parnik »Friargate« (254 ton bruto je bil potopljen, 5 mož posadke je dospelo na kopno. Angleški kralj. London, 4. novembra. (Kor. ur.) Kralj je imel nekoliko nemirno noč. Večkrat se je počutil nekoliko boljše. Sedaj že ložje giba. Ekspoze novegn francoskega mlnlsierskesa predsednika. Novo francosko ministrstvo se je dne 3. novembra predstavilo parlamentu. Ministrski predsednik Bri-and je v svojem govoru med drugim rekel, da je nova vlada slika naroda, ki je iz lastnega nagiba uresničil popolno edinstvo proti sovražniku. Nikdar ni imela Francija zmage vrednejše armade. Vlada mora s pomočjo parlamenta dati vsa sredstva tem junakom, ki jih pozdravlja gi-njena in s ponosom. V minolih 15 mesecih je narod pokazal tako visoko moralo, da je vlada sklenila, uva-ževati vprašanje o cenzuri. Vlada bo dogovorno s časopisjem našla glede uporabe zakonov v demokratični državi med svobodo in avtoriteto potrebne koncesije. Tako bo novic potrdila edinstvo med narodom, med parlamentom in med vlado. V tem edinstvu bomo vojno vodili do konca, to se pravi, do zmagovitega konca, pregnali sovražnika iz vseh zasedenih pokrajin, tako iz tistih, ki trpe več mesecev pod njegovim vpadom, kakor iz tistih, ki ga prenašajo mnogo let. Francija ni motila miru. Prenašala je vsa izzivanja da bi ohranila mir. Žrtev je preudarjene-ga napada, ki ga noben sofizem ne more opravičiti. Vojna ji je bila vsiljena in sprejela jo je brez strahu. Ustavljena bo šele takrat, kadar bo sovražnik premagan do onemoglosti. Francija bo podpisala mir šele po obnovitvi pravice potom zmage, šele kadar bo imela vsa jamstva za trajno zmago. Ta cilj bodo narodi dosegli s svojo tesno solidarnostjo, ki jih vsak dan tesneje veže, in ki se je zopet utrdila s pristopom Japonske k dogovoru z dne 3. septembra 1914, v katerem so se države slovesno zavezale, da ne sklene nobena posebnega miru. Prepričanja smo, da mora biti soglasje v naporih zvezanih držav še popolnejše in hitrejše. Četudi je težko to izpeljati na različnih in oddaljenih bojiščih, smo vendar odločeni, to uresničiti. To potrjujejo že potovanja generala Jof-freja v Italijo in na Angleško in med generalnimi štabi sklenjeni dogovori, se drug drugemu prilagoditi. Sledeč klicu Srbije, ji je Francija takoj hitela na pomoč. Z angleško vlado smo popolnoma edini glede vodstva vojaških podjetij na Balkanu. Francija in njene zaveznice ne bodo pustile na cedilu junaškega naroda, čigar odpor sili svet na občudovanje. Sedanja akcija Nemčije priča o neuspehu njenih prizadevanj na glavnih bojiščih. Ker je bila njena ofenziva na ruski in francoski fronti zlomljena, je napravila korak na stran; ker je preteklo mnogo mesecev, ne da bi bili doseženi od nemške propagande napovedani cilji in se pod krinko sile kažejo prva znamenja slabosti. Nemška upanja se bodo izjalovila. Centralni državi bosta zavlekli svoj poraz, a preprečili ga ne . bosta. Naši sovražniki ne smejo računati na kako našo utrujenost ali slabost. Mi imamo voljo, zmagati, in bomo zmagali. Tekom razprave je zahteval Briand soglasno zaupnico in dejal: Samo popolna zmaga nas more zadovoljiti, da pridemo do morebiti še daljnjega trenotka, ko bomo stali pred mirovnim vprašanjem, moramo prej zmagati, moramo dobiti nazaj Franciji iztrgane province, morajo biti narodi, kakor trpinčeni Belgijci, obnovljeni. V tej vojni je Francija predbojevnik sveta. Bori se za civilizacijo in svobodo. Trajen mir more biti svetu šele dan, kadar bodo Francija in njene zaveznice mir iz-vojevale. Zbornica je vladi izrekla s 651 proti enemu glasu zaupnico. Izmišljene vesti o nemških mirovnih ponudbah. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Haaški korespondeneni urad poroča pod naslovom »Nemške mirovne ponudbe«: Iz verodostojne, pa ne oficijalne strani nam zagotavljajo, da so se pred kratkim mudili nekateri člani nemškega državnega zbora v Amsterdamu. Eden izmed gospodov se je izrazil v pogovorih, ki so se vršili pri tej priliki: Državni kancelar je označil kot pogoje, pod katerimi bi hotela Nemčija skleniti mir, pridobitev belgijske črte ob Maasi s strani Nemčije, tako iz vojaškega, kakor industrijalnega vidika, nemško aneksijo Kurlandije in 30 milijard mark. Vsa ta vest se oficijalno dementira kot skoz in skoz zlobno izmišljena. Anglija in Švedska. Od tovora švedskega parnika »Annie Johnson«, ki so ga pripeljali 27. oktobra v Kirkwall so zaplenili Angleži od 5000 ton 3/4 usnja in kave, ostalo pa dali na razpolago pomorskemu vojnemu sodišču. Kapitan je protestiral. Parnik »Consul Olssen«« iz Melsinforsa, ki je vozil iz Port Tampe v Limnhamn 4000 ton surovega fosfata, so Angleži odpeljali v Swansea, enako tudi holandski parnik »flelsum« s fosfatom. Boj za Carigrad. Nova ofenziva na Galipoliju. »Vossische Ztg.« poroča iz Sofije: Glasom dobrih poročil pripravlja novi ententni vrhovni poveljnik na Galipoliju general Monro novo veliko ofenzivo ob Dardanelah. Iz Egipta so dospele številne čete na Galipoli. Turški branitelji pa so pripravljeni na vsako presenetenje. Tretje vojno posojilo. 2e skoro tri milijarde kron so avstrijski državljani podpisali na tretje vojno posojilo, a podpisovanje traja še do 6. novembra. Skoro tri milijarde. To je vesela vest, ki bo z radostjo navdala vsa patrijotično čuteča srca, to je uspeh, na kateri je Avstrija lahko ponosna. To dejstvo pa tudi kaže, kako je domovinska ljubezen zbrala pod enim praporom vse prebivalstvo in s kakim navdušenjem hiti zbrati sredstva za uspešno nadaljevanje vojne in njen zmagoviti konec. V soboto je zadnji dan, določen za podpisovanje vojnega posojila. Zato apeliramo še enkrat na vse sloje in na vse kroge prebivalstva, naj se požurijo in naj stori vsak kar je le največ mogoče, da bi imelo vojno posojilo čim sijajnejši uspeh. Da bo avstrijska armada končno zmagala ni dvoma, a zima se bliža, boji še niso končani, in če naj avstrijska armada te boje srečno dobo-juje in če naj prestane težave zime, je treba dati vojni upravi potrebna sredstva na razpolaganje. Vse avstrijsko prebivalstvo je enega srca in enih misli. Zdaj postavlja mogočen nov branik ljubljeni domovini v obliki vojnega posojila. Vse prebivalstvo se zaveda, da je zmaga armad tudi zmaga vsakega posameznika in mu prinese lepšo prihodnjost. Eden za vse, vsi za enega, po tem geslu naj postopa prebivalstvo tudi sedaj pri tretjem vojnem posojilu. Če stori vsak svojo dolžnost, bo uspeh tretjega vojnega posojila sijajen, bo končni izid vojne popolnoma zagotovljen in pride za-željeni mir lahko preje, kakor si marsikdo misli. Vojno posojilo, to je zlati meč, ki ga je še treba naši armadi, da podere sovražnike. Kujmo ta zlati meč s podpisovanjem tretjega vojnega posojila. hiti iz Brioni dežel. Odlikovanja primorskih poštnih uradnikov. Cesar je podelil v priznanje za izredno službo pred sovražnikom: zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje poštnim ofi-cijalom Ksistu Hrovatinu in Lenardu Lodattiju, oba iz Gorice, in Mariju Demonte, dalje poštnemu asistentu Ignaciju Drozgu. Kojščanski župnik umrl v Italijanskem vjetništvu. Kojščanski župnik Ras MaUnJč le bfl interniran z drugimi duhovniki iz Brd in Fur-lanije v Cremoni. Tam je umri na legarju. Rojen je bil Marinič 1. 1853. Vikar Alfonz Blažko iz Kozane je poklican v Turin, da bo tam vršil duhovsko službo med slovenskimi intemiranci. Robert Slavik, brat dr. Edvarda Slavika v Trstu, po poklicu zasebni uradnik, je preminul v vojaški bolnišnici v Belgradu, zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil miren in blag človek, zato je štel mnogo znancev in prijateljev v Trstu, na Goriškem in v Istri. V Trstu je umrlo v zadnjem tednu meseca oktobra 102 osebi, rojenih je bilo 69. Predstava v korist brezposelnih fin goriških beguncev v Trstu se je vršila dne 2. novembra, in sicer v gledališču Rosetti. Gledališče je bilo razprodano. Pri predstavi je bil navzoč tudi nemški konzul dr. VVinter. Dnevne vesti. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili: štabni narednik 27. črnovojniškega polka Josip Gab-rovšek, narednik 27. domobranskega pešpoika Avgust J e k o š, če-tovodja Alojzij B e r 1 a n in infante-rist Tomaž P o g a č a r, pri 27. dom. pešpolku. — Bronasto hrabrostno svetimo so dobili pri 22. črn. havb. diviziji: četovodja Maks Turin in topničar Mihael V o d o p i v e c; četovodja Josip Naglic; korporal Ivan G o m i š č e k, Josip Š u š t e r -šič in Matija Cer ar; poddesetnik Ivan P e r k o, infanteristi: Emil Kalan, Alojzij K o n c i 1 j a, Gabrijel G a š p e r u t. Ernest M e r 1 j a k in Matija Kos, 27. pešpoika; rezer. praporščak Karoi Namertnik, korporali: Jakob O s e t, Anton A r h in Josip Bebernjak, poddesetnika: Josip G o r j u p in Franc M1 i n e r i č, infanteristi: Josip G r a ž n e r. Rudolf J o s, Franc L u b e j, Anton K o s o k in Anton S1 o g o v i č, 26. domobranskega pešpoika; poddesetnik Josip Pa j k in Josip Vene ter infantcrist Josip V o v k, 4. domobranskega pešpoika; črnovojniški infateristi: Jakob G a b r i j a n , Mihael Kranjec, Anton K a r 1 o v i č, Anton Č u f e r, Jakob K r e m ž a r, Martin L u -kane, Franc Habjančič in Franc Plavca k. pri 87. pešpolku. —- Vpoklic v letih 1875., 1876., 1877., 1891. in 1895. rojenih, pri ponovnem prebiranju sposobnim spoznanih črnovojnikov. C. kr. ministrstvo za domobranstvo je odredilo, da morajo v letih 1875., 1876., 1877., 1591. in 1S95. rojeni črnovojniki avstrijskega in ogrskega državljanstva, ki so bili pri ponovnem prebiranju rojstnih letnikov 1873. do vštevši 1877., 1891., 1895. in 1896., kakor tudi pri do 16. novembra 1915. izvršenih naknadnih prebiranjih sposobnim spoznani, v kolikor že niso pritegnjeni k službovanju z orožjem ali pa niso od tega službovanja na določeno ali nedoločeno dobo oproščeni iz ozirov javne službe ali interesov, odriniti in priti dne 16. novembra 1915 k v svojih črno-vojniških legitimacijskih listih označenem c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma c. kr. domobranskemu (deželnostrelskemu) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu. Oni, ki bodo pri naknadnih prebiranjih po tem terminu sposobnim spoznani, morajo tekom 48 ur po svojem prebiranju odriniti. Črnovojniki morajo ta dan v splošnem do najkasneje 11. ure dopoldne priti; morebitna manjša prekoračenja te ure so le tedaj dopustna, če so v prometnih razmerah utemeljena. Ravnotako morajo v navedenih letih rojeni, pri prebiranju za službo z orožjem sposobnim spoznani bosansko-herce-govinski službi zavezani v evidenci druge rezerve, odriniti in priti ob zgoraj navedenem roku k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, kamor spada kraj njihovega bivališča. Neizpolnitev tega vpoklicnega povelja se bo strogo kaznovala po obstoječih zakonih. — Pri ljubljanski kreditni banki nadalje subskribirale na III. 7° voJno posojilo sledeče stran-Josip Bergmann, Ljubljana 100.000 K; Adolf Hauptrnann zasebnik, Ljubljana 50.000 K; Mestna hranilnica v Kranju, Kranj 20.000 K- Posojilnica v Ribnici, Ribnica 20.000 K; P. Majdič, Jarše - Mengeš, veleindul strijalec 20.000 K; Mestna hranilnica v Kamniku, Kamnik 16.800 K; Posojilnica za II. Bistriški okraj, Trnovo 13.000 K; Posojilnica v Cerknici, Cerknica 10.000 K; inženir Oskar Gross, svetnik c. kr. dTž. železnice, Ljubljana 10.000 K; Franc Szantner', Ljubljana 10.000 K; Ljubljanska delniška plinarna, Ljubljana 9000 K; Iv. Švigelj, Ljubljana 8000 K; J. Oblak, Vrhnika 8000 K; Lad. Pečanka, nad-zavnateij ljubljanske kreditne ban-, so ke: ke, Ljubljana 5500 K; Ivan Pangerc, Selo pri Bledu 5000 K; Jos. Verbič, posestnik, Ljubljana 5000 K; pekovsko društvo v Ljubljani, Ljubljana 5000 K; A. & E. Skaberne, Ljubljana, 5000 K; Jošt Tominec, c. kr, orožni-ški stražmojster, Št. Rupert 4500 K; Mestna hranilnica v Idriji, Idrija 4000 K; Anton Hribar, Šmartno ob Savi 3500 K; Slov. trgovsko društvo »Merkur«, Ljubljana 3000 K; dr. R. VVeibl, okrožni zdravnik, Metlika 2500 K; Ivan Vončina, magistratni ravnatelj, Ljubljana 2000 K; Josip Medic, parna žaga, Št. Peter 2000 K; Marija Potokar, Moste 2000 K; Kristina Jalen, Rateče - Bela peč 2000 kron; Ana Burja, Podlog 1800 K; Fr. Kovač, Postojna 1500 K; Ivan Kovač, Postojna 1500 K; Kmečka posojilnica in hranilnica v Št. Rupertu, Št. Rupert 1500 K; Franc Lukič, trgovec, Ljubljana 1500 K; Ivan Cu-zak, Ljubljana 1000 K; Franc Mole, pekovski mojster, Ljubljana 1000 K; Jožef Koširnik, Sp. Šiška 1000 K; Jernej Škarja, Vesela gora 1000 K; Franc Bergmann, Ljubljana 1000 K; Anton Bergmann, Ljubljana 1000 K; Alojzija Bergmann, Ljubljana 1000 kron; Jožef Bergmann, Ljubljana 1000 K; Oto Bergmann. Ljubljana 1000 K; Ludvik Ditrich, Postojna 1000 K; Marko Škofič, vojni kurat 1000 K; Jelica Poljanec, Ljubljana 1000 K; Rud. in Marija Tenente, Ljubljana 1000 K; Ignacij Zargi. trgovec, Ljubljana 1000 K; Pavel Mag-tiič. trgovec, Ljubljana 1000 K: Leopold Vidmar, Grilov hrib 500 K; Fr. Ipavic, Ljubljana 400 K; Pekovska zadruga, Ljubljana 300 K: Županstvo občine Čekovnik pri Idriji 300 kron; M. Brezovar, tajnik kmečke posojilnice, Št. Rupert 300 K; Alojz Knafelc, c. kr. nadrevident drž. železnice. Trst 200 K: Jože Jerovšek, Tutenik 200 K: Amalija Černe, Mirna 200 K; Jožef Tratnik, c. kr. učitelj, Ljubljana 100 K. — Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana, podpisali so nadalje tretje vojno posojilo med drugimi še: T. Mencinger, Ljubljana nadaljnih 5000 K, skupaj 10.000 K: J. Jalen, Rateče nadaljnih 10.000 K, skunaj 20.000 K; dr. Anton Brecelj, Gorica 5000 K: Franc Zorman, Ljubljana 1000 K; Franc Sajovic, Medvode 700 kron: Franc Jarele. orožniški stražmojster, Kamnik 1500 K: Valentin Debelak, Škofja Loka 1000 K: Adolf Stimmler, vojna pošta 10 2800 K: Franc Strupi, Strahinj 1000 K; Mihael Udir, Strahinj 500 K; Než> Ško-fic. Naklo 500 K: Frančiška Voglar, Naklo 4000 K: Marija Paulin, Naklo 500 K: Eina Gregorič, Št. Jernej 500 kron: Posojilnica v Logatcu 7000 K: -Narodna tiskarna« v Ljubljani 2000 kron: dr. Josid Furlan v Liubljani 10.000 K: Makso Zalokar. Ljubljana 1000 K: Ivan Novak. Ljubljana 2000 kron: Jos. Kunstel, Vrhnika 30.000 kron: M. Rant Kranj 600 K: Rudolf Kokalj. Kranj 5000 K: Kreditno društvo v Kranju 5000 K: Peter Kozina 6; Ko.. Ljubljana 6^.000 K, drueie 100.000 K na vsa tri voina posojila, sktmaj 200.000 K: Peter Kozina, I iubljana 10.000 K; Aloiz Pavlin. Sredina vas 500 K: Jos. Kfemenčič, Kamnik ^500 K. — Tretje vojno posojilo. Pri ljubljanski podružnici c. kr. in priv. avstr. kreditnega zavoda so med drugimi podpisali III. 5*/*% avstrijskega vojnega posojila 50.000 K Iv. Lininger, Ljubljana (na vsa 3 vojna posojila 80.000 K); 50.000 K Jos. Schrev, Ljubljana, bivši dolgoletni restavrater na južnem kolodvoru v Liubljani, (s subskripcijo na 1. vojno posojilo na drugem mestu 75.000 K); 30.000 K Ivan Kresse, okrajni glavar, Ljubljana; 20.000 K Jos. Schneider, Ljubljana, (na vsa 3 voj. posoj. 70.000 kron); 10.000 K tvrdka Predovič, Ljubljana; 10.000 K Franc Kavčič, Ljubljana, Privoz 4: 6000 K Ivan Dolar, c. kr. orož. štabniški stražmojster, Ljubljana; 5000 K Bernard Adamič, Ribnica; 5000 K Aleksander Pucsko, gimnazijski ravnatelj, Ljubljana: 5000 K M. Ranth, Ljubljana, (na vsa 3 voj. posoj. 10.000 K); 5000 K Ivan Fajdiga, Ljubljana; 5000 kron Alojzij Vehovc, Žužemperg; 4000 K gdč. Elfrida Kresse, Ljubljana, Šubičeva ulica; 2000 K Juri Hočevar, oficijal c. kr. deželne vlade, Ljubljana: 1000 K Anton Černe, graver, Ljubljana; 1000 K Moric Dosta!, čast. namestnik v poli. topnišk. polku št. 7, bat. 5., sočasno na bojnem polju, (na 1. vojno posojilo 3000 kron. skupno 4000 K); 1000 K ravnatelj Anton Čermvec, Ljubljana, Resljeva cesta; 1000 K gospa Julija Černivec, LJubljana, Resljeva cesta; nadalnjih 1000 K Štefan Košar, Selo, (skupno na 3. vojno" posojilo 5000 kron); 100 K Janko Hrast, Ljubljana, Prešernova ulica3; 100 K Oskar Herrisch, Ljubljana. — Vojno posojilo. Pri Splošnem kreditnem društvu so podpisali vojnega posojila: Okrajna bolngka bla- gajna v Ljubljani v svojem in v imenu svojih nastavljencev 10.000 K; Konzumno društvo za Ljubljano in okolico 1000 K in Splošno kreditno društvo 5000 K. — Pri c. kr. priv. splošni prometni banki, podružnici Ljubljana, preje J. C. Maver, so med drugimi podpisale III. avstrijsko vojno posojilo tudi te - le stranke: Gosp. dr. John Starina, škof v pokoju, Ljubljana, skupaj 16.000 K; g. Franc Kaiser, Ljubljana, 4000 K; gdč. Greta Ken-da, Ljubljana, 1000 K; g. Gust. Ton-nies, tovarnar, Ljubljana, 25.000 K; ga. Hilda Tonnies, tovarnarjeva soproga, Ljubljana, 25.000 K; g. Ed. Zelenka, Ljubljana, 10.000 K; g. Ivan Kramaršič, c. kr. major, Ljubljana, 1000 K; g. Josip Schneider, Ljubljana, 20.000 K; g. Alfred Rudesch, c. kr. notar, Radovljica, 21.600 K; društvo zdravnikov -na Kranjskem 20.000 K; g. Nikolaj vitez pl. Gut-mannsthal, na f. vojno posojilo 50.000 kron. na II. vojno posojilo 50.000 K, na III. vojno posojilo 100.000 kron, skupaj 200.000 kron; g. Franc Koče-var, c. kr. viŠjesodni svetnik, z brati 12.000 K; ga. Josipina Jerovec, soproga finančnega svetnika, 10.000 K; g. Feliks Urbane, Ljubljana, 20.000 kron; g. Adolf vitez Metnitz, c. kr. major, Ljubljana, 20.000 K; ga. Milica Predovič, Ljubljana. 12.000 K. — Tretje 51/2% avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot oficijalnem subskripcijskem mestu, je bilo do vštetega 4. novembra t. 1. od 283 strank subskribiranih 3,667.500 kron III. *5V2% avstrijskega vojnega posojila. — Z ozirom na to, da poteče subskripcijski termin dne 6. novembra 1915, opozarjamo nujno p. n. re-flektante, da nemudoma priglase svoje prijave. — Vsem subskriben-tom povrnemo Vs% provizije od subskripcijskega kurza 93*60, tako da znaša čista subskripcijska cena 9310. — »Rdeči križ«. Župani davčnega okraja Černomelj so sklenili pri posvetovanju o okrajnem proračunu, darovati za tekoče leto 4000 K. — Za to izvanredno visoko podporo se najprisrčneje zahvaljuje gospodom darovalcem vodstvo »Rdečega križa« za Kranjsko. — Župani drugih občin, posnemajte ta veledomoljubni čin črnomaljskih županov. — Čisti dohodek obeh dobrodelnih vojaških koncertov v korist cesarske jubilejne ustanove za vojaške sirote znaša 1370 K 10 v. Etapno štacijsko poveljstvo se tem potom v imenu sirot zahvaljuje za obile velikodušne denarne prispevke in mnogobrojni obisk. — Zahvala. G. Tonejc, kavar-nar »Evrope*-, je opetovano izročil v roke g. garniz. šefzdravnika večje Število cigaret za ranjene in bolne vojake. G. gani. šefzdravnik mu tem potom izreka v imenu ranjencev in bolnikov najtoplejšo zahvalo za ponoven velikodušen dar. — Iz strelskih jarkov med grmenjem topov in peketanjem strojnih pušk, pošiljajo srčne pozdrave vsem znankam in znancem fantje »telefonskega oddelka« 17. železnega pešpoika: Radolovič Matija, narednik; Eppich France, četovodja; Jeruc Maks, četovodja; Pizelj Slavko, četovodja; Šušter Karol, četovodja; Nolimal Jožko, četovodja; Jenskrle Lojze, desetnik: Sitar Peter, desetnik; Goršič Joža, poddesetnik; Vogelnik France, poddesetnik; Ha-biseh France, pešec: Peternel Tonček, pešec; Omers France, pešec; Šteli France, pešec; Pesdirc France, pešec; Tekavc France, pešec; Starin Polde, pešec. — V ruskem vjetništvu. Mirko Gruden iž znane rodbine Gruden iz Spodnje Hudinje pri Celju, enoletni prostovoljec pri 17. pešpolku in absolvent državne realke v Trstu, kateri se je pred kratkim pogrešal, se nahaja od 13. septembra, ranjen in v je t v Čerkasu. — Zbirka voinenine in kavčuga. Patrijotično nabiranje voinenine in kavčuga se v Ljubljani z izredno ugodnim uspehom vrši. Naravnost sijajen uspeh pa je imela IJ. državna gimnazija, ki je nabrala volnine za cel vagon in ki je tehtala nad 5000 kilogramov. Vmes je bilo tudi nekaj zabojev s premeti iz kavčuga. Zbirka se je že odposlala svojemu namenu na Dunaj. Zahvala za to sijajno uspelo akcijo gre predvsem umnemu vodstvu za praktično zasnova-nje in razdelitev dela ter podjetnemu in domoljubnemu dijaštvu, ki je neumorno nabiralo darovane predmete. Enakih uspehov }e tudi od ostalih zavodov pričakovati. — Iz ljudskošolske službe. Učiteljska kandidatinja Gabrijela Pipan je imenovana za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Trati. V Blatni Brezovici nadomestuje nadučitelja Josipa Zakrajška, ki je odšel k vojakom, učiteljska kandidatinja Stanislava Faganel, ki je imenovana za suplentinjo na tamajšnji dvorazred-1 niči. Kandidatinja Ivana Čarman je imenovana za suplentinjo na dvoraz-rednici pri Sv. Juriju in Angela Groznik za suplentinjo na štiriraz-redni ljudski šoli v Šmarjah. Ker je odšel nadučitelj Ivan Bezeljak iz Vač v vojaško službovanje, ga nadomestuje kot suplentinja bivša učiteljica Marjia Tramk iz Save. — Vmirovljenje strokovnega upravitelja gospodarskega oddelka, Slovenca Andreja Lenarčiča, pri hrvatski vladi v Zagrebu. Dne 30. oktobra je bil umirovljen ravnatelj kr. višjega gospodarskega učilišča in strokovni upravitelj narodno-gospo-darskega oddelka kr. deželne vlade v Zagrebu, g. Andrej Lenarčič, ki je bil ob tej priliki odlikovan za svoje vestno in marljivo službovanje .z železno krono tretjega razreda. Gospod Lenarčič se je rodil leta 1859. na Vrhniki na Kranjskem, na Hrvatsko je prišel leta 1885. kot mlad profesor na kr. višje gospodarsko vseučilišče v Križevac iz vino-rejske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi, leta 1898. je postal upravitelj kr. višjega gospodarskega učilišča, leta 1911. ga je vlada pozvala v Zagreb kot strokovnega upravitelja oddelka za narodno gospodarstvo. — Umirovljen je po 271etneni službovanju sekcijski šef bosanske vlade dr, Božidar Žurunić. Zurtmić je služil dalj časa v skupnem finančnem ministrstvu ter je bil zadnja leta predstojnik gospodarskega potem pa notranjega oddelka deželne uprave. Žurunić je bil prvi akademično izobraženi Bosanec, ki je vstopil v državno službo. — Iz trgovskih krogov se nam piše: »Nepravilno ravnanje« je imenoval dopisnik v »Slov. Narodu« z dne 29. oktobra, to, da nekateri trgovci zaračunajo pri prodaji moke papirnate vrečice. Da so trgovci v to v popolni meri upravičeni, podam sledeče pojasnilo: Slavni mestni magistrat nam zaračuna moko št. 0 72 K, vrečo 3 K, isto vzame nazaj za 2 K 60 v. tako, da nas stane moka nič manj kakor 72 K 40 v. Detajlna maksimalna cena je 76 K, torej preostaja za celih 100 kg kosmatega dobička 3 K 60 v. Vpoštevajmo pa sedanje okolščme in stroške. Že ko pride vreča v trgovino, nikdar ne tehta 100 kg, vedno manjka 1 kg ali najmanj pol kilograma. Nadalje ako se tudi tehtanju posveti največja pazljivost, se gotovo raztehta 2 do 3 kg pri vreči, potem naj trgovec še papirnato vrečico daruje, katera velja pri sedanji draginji papirja najmanj za vsak kilogram en vinar. Skupni stroški na 100 kg znašajo torej 3 K 70 v. Zgoraj naveden kosmati dobiček izkazuje 3 K 60 v, je torej faktičnega primanjkljaja 10 v. Kako naj torej ne zaračunamo papirnato vrečico? Ako se isto zaračuna, se zanesljivo tudi dobro telita, šteti med učinkovitosti, v katerm nastopita neprekosljiva komika Stribolt in Buch, je Nordisk - veseloigra »Zasoljena snubitev«. Kot dopolnilo kaže Khio »Ideal« ljubki posnetek iz variieteja »Štirinožni umetniki«. Dresura majhnih psičkov in mačk. — Jutri »Fillibiis???« Tatvina. V neko gostilno v Kolodvorski ulici je prišel zvečer neki mož in želel tam prenočiti. Odkazali so mu posteljo vsobi, kjer se je že nahajal neki infanterist. Vojak je svoje reči urejeval, neznanec pa je porabil to priliko in mu vzel s postelje denarnico s 30 kronami in nekaj spisov, nato je izginil. Infanterist je opazil, kaj se je zgodilo, zato je šel za tatom ali ga ni mogel več dobiti. Policija pa je prijela tatu tri dni potem na Dunajski cesti. Tat je že večkratni kaznovani dninar Anton Poz-nik iz Kamne gorice. Na tla je padla denarnica s 16 kronami neki kmetici na Vodnikovem trgu, ko je prodajala sadje. Pobrala je denar neka 171etna dekla, katero so radi tega aretirali. Rožne stvari. * Časopis za zamorce. Mnogo milijonov je zamorcev, a svojega časopisa doslej niso imeli nikjer. Zdaj so končno dobili tudi svoj list. Izhaja v mestu Butte v severoame-riški državi Montana in je namenjen samo zamorcem, pisan je pa seveda v angleškem jeziku. List ima namen, pridobiti zamorce za socijalno demokracijo. Blazen vlomilec. V zaklenjeno hišo posestnice Mine Šmalc v Radovljici je vdrl neki neznan človek in sicer skozi podstrešje ter pobral raznih živil za 40 kron. Te reči je spravil v vrečo ter skril v nekem seniku v bližini. Potem je Šel nazaj v hišo in je vse premetal, kar mu je prišlo pod roke. Ker je grozno razbijal, je prišel sosed pogledat, kaj da se tam godi. Prijela je neznanca žandarmerija in ga izročila sodišču. Dognalo se je, da je ta človek neki dobro situirani ali pijači vdani posestnik, ki zadnje čase tava okoM ves zmešan. Izročili so ga v deželno blaznico. * Kako je vodil Joffre bitko v Cbampagni.lzAmsterdama poročajo: Kakor se sedaj izve, je vodil francoski vrhovni poveljnik zadnjo bitko v Champagni iz neke gostilniške kuhinje, ki so jo v naglici pripravili za generalni štab, ker je bila posebno pripravna za telefone. Tako so sedeli ob steni nekdanje kuhinje v jutro 25. septembra častniki generalnega Štaba pri telefonih, da sprejemajo poročila o razvoju bitke, katera so potem klicali vrhovnemu poveljniku. Ta je sledil operacijam na velikem zemljevidu, ki je bil razgrnjen na kuhinjski mizi. Od tam je dajal povelja. Jesti in piti ni bilo nikomur mar. »France de demain« pravi, da vrhovni poveljnik in njegov štab od 25. septembra ob 9. zjutraj do 26. septembra ob pol 7. zvečer niso zaužili niti grižljaja kruha, niti požirka vode. Dne 26. septembra ob pol 8. zvečer so mu sporočili častniki pri telefonih, da so sedaj dosegli te in te točke. Joffre je pogledal na zemljevid ter nato rekel: »Sedaj gremo lahko jest.« Današnj! list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. (Masirajte si vrat) od zunaj in porabljajte za grgranje od znotraj Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elzafluid«. Stori dobro, kadar smo prehlajeni. 12 steklenic franko 6 kron. Čez stotisoč zahvalnih pisem. Lenarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 238 (Hrvaško), (e) Vsakemu brivcu pošljem gratis pa nef ranki rano po naročilu izdelo-valnic Lvsoforma 2 ali 4 elegantne pozlačene desinfekcijske aparate in primerne table zraven. Samo poštnino poštnega zavitka (70 vin.) mora plačati prejemnik. Kemik C. Hub-manji, Duaaj Hfc. ^fj^Jga^ 4 Stran 4 •SLOVENSKI NAROD*, dne 5. novembra 1915. 25 h štev. Si s > o MeteoroloSično poročilo. čat opazovanja Stanje ! baro- j metra j v mm' E 2 CJ s3 Vetrovi Nebo 4. 2. pop J 728-0 „ 9. zv. j 731 4 5. 7. zj. 7322 11-6 sl.jjzah. 77 si. szah. 58 sr. svzh. del. oblač. jasno oblačno Srednja včerajšna temperatura S'S3. norm. 6*4°. Padavina v 24 urah mm 00. Stanovanje 2 3 sobami in pritiklinami eventuelno z vrtom se išče za februarjev termin. Ponudbe pod šifro „Februar" na upravništvo »Slovensk. Naroda«. 3 škatlje s 550 grami kuhane govedine ali golaža, 1 škatlja jetrnih paštet, 1 Skatlja prženic od rib, 4 škatlje norveških sardin franko s poštnim povzetjem. Uvozna tvrdka Adolf L. Kraoaz stariji, Osjek, Hrvai* poštni pretinac 30. Hotel Bellene vsako soboto in nedeljo domače krvave in jetrne klobase SANATORIUM -EMONA za-NOTRANJE - IN-KIRURGicne -bolezni. •porodnišnica. LuUBLUANA • komenskega ulica- 4 9BP7CTw^iawiiiĐ^FR DERGANG Povečane sllbe do naravne velikosti, kakor tudi opate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192 Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v fjnbljam, 3Colo5vorska u!. 34 a. Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani, da je njih iskreno ljubljeni tast, oziroma stari oče, brat, stric in stari stric, gospod ing- Ferdinand Klemenčič c kr vi&ii stavbni svetnik. vls*i nadzornik e. kr. avstr. dri. železnic v p.( imejitelj zlatega zaslužnega krlica s krono, iub. kolafne in Jub. krilca za civ. dri. uslužbence, častni meščan Ribnice itd., v ponedeljek, dne 1. novembra 1915, ob 4. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni in večkratnem prejemu sv. zakramentov'za umirajoče, v 75. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika so se v sredo, dne 3. t. m. ob ]A3 uri popoldne v hiši žalosti : Dunaj III Geusaugasse štv. 10. prepeljali v farno cerkev Sv. Roka in Sebastijana (Landstras^e), tam svečano blagoslovili in nato prepeljali v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v nedeljo, dne 7. novembra ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadužnice se bodo brale na Dunaju in v Ljubljani. DUNAJ - LJUBLJANA, dne 4. novembra 1915. Amaliia Nippel pl. Weyerheim, Ana Šaatel, sestri. — Dr. Franc Heinz, c. kr. predsednik in centralni ravnatelj c kr zal. šolskih knjig, zet. — Edita in Ervin Heinz, vnuka. — Vsi nečaki in nečakinje, prant- čaki In pranečakinle. Brez vsakega posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. V prebridki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni in dobri sin, brat, nečak, stric in svak, gospod dr. Janko Šavnik Cm kr. nadporočnik v ev>9 advokat v Trstu, težbo ranjen na južnem bojišču, dne 29. oktobra t. 1. v Stari Pazovi v Slavoniji izdihnil svojo blago dušo. Zemski ostanki pokojnika se prepeljejo v Kranj, da se polože v domačo zemljo' k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. V KRANJU, dne 4. novembra 1915. Kari in Leopoldina Šavnik, starši. — Dr. Kari Šavnik, c. kr. višji finančni svetnik, Pfe. A5r. Fran Šavnik, c kr. med. oficijal v ev. in Iek. voditelj, dr* Pavel Savnik, c. in kr. asisL zdravnik v rezervi in vseučiliščni asistent, bratje. — Marila Wilfaa, Attica Emnier, sestri. — Dr. Edvard Šavnik, c. kr. višji okrajni zdravnik, stric. — Marija Šavnik, teta — Dr« Josip WIIfany advokat, Ing« Fran Emnier, c- kr. inženir, sraka. — Zofija Šavnik roj. Verbič, svakinja. — Nečaka in nečakinje. Brez posebnega obvestila. i| spretnega in sposobnega 2862 {sprejme takoj kroJažU salon |Fr. Rmljher, Gosposko nI. 5, Čokolado s znamke „Schmidft" s 2500 kg a K 4-50 nudi franko Oioroviob, Piazza Negozianti 3, Trat. 2871 Meblovana mesečna soba in kuhinja se takoj oddasta. 2857 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. špecerijske stroke, trezen, priden in zanesljiv ao sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji. 2844 Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. Ključavničarji se ■ vv Zaslužek K 6>— do 10-— na dan po zmožnosti. Vstop takoj. Tvornica pločevinastih štedilnikov in ključavničarskega blaga Ignac Jellenc, Karlovac, Hrvatska. Ovčjo volno 2117 J. vseh vrst in vsako množino paV* kupuje po najvišjih cenah GROBELNIK. MESTNI TRG št. 22. Javna dražba. Dao 10. novembra ob 11. ari dopoldne se pri podpisanem is proste roke proda na javni dražbi 2868 6 konj, 1 molzna krava prve vrste, 2 telici najboljše pasme. $rton Kaj/ež, veletrgovec v Kočevju. Proti nalezenju se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. Škrla-tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite 4179 povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiŠL Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. Lafflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pfeifferja, Vertuna, Pertika, Vasa itd. nesporno LVSOFORM ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 V. Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega Lvsoform in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane K 1B20. Lvsoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane l krono 60 vinarjev in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desintek-cija« pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lvsotorra-werke Dunaj XX., Petraschgasse 4. 3 m*. 5j W._3" : i: 4 s ir^i h- Ji a Slhrija Šdt%l — £jubljatia, židovska ulica št. 8 j*j j skladišče nasproti štev. 7 ^Bffi priporoči* cenjenim damam in ff ošpicam svojo ttotjato izhero najoknsneje nakit enih klobukov, redno Kcvih dunajskih modelov, praznih cbhh ihrvorrsittdi f&vitrn /;/ naj moder ne j še ua uahda. r; ju . . . upu ^ f onravfff* p& 6rtji. Zaho klobuk* redno r z/flogtk Zminnja naročila obratom pokte. j j .iii i i h — ii.w>BU.M.. j j i««——waaMaa^Mwwj. | tvKmmmaamn ■■ mm»^-^*vw™i'~l*J&imm.*',,9**ms?mi^im.>>m t ^918