Leto LX VL, št. 34
LJubljana, sobota VL februarja 1933
Cena Din L—
dan popoldne, lsvzemfi) nedelje is praznike. — inserau do SO pettt k Dto 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din &—, večji inaerats pettt wrsta nin 4..—. Popust po aog-ovoru, tnseratm d^vcS DOf^bej.- — >STov*»t?"«ti Narod« ▼ Jugroaiavtji Dto 12.—, za. Ino—nstvo Din 26.—. Roicopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNlfiTVO LJUBLJANA, KnaA]ev» ottoa »t. 6
Teieiun št, 3222, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podratnlce: MARIBOR. Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351
Grozote plinske eksplozije
v Neunkirchnu
Eksplodiralo je 150.000 kubičnih metrov plina — Vse hiše v okolici in celo delavsko kolonijo je porušilo do tal — Ogromno število
človeških žrtev
Saabiiioken, 11. februarja. Snoči se je pripetila v posaarskem mestu Neun-kirchen. ki je važno industrijsko središče v Posaar ju, katastrofa, kakršne zgodovina menda še ne beleži. Okrog pol 7. zvečer je strahovita eksplozija mahoma spremenila velik del mesta v razvaline ter izzvala nepopisen strah in paniko. Eksplodiralo je 150.000 kubičnih metrov svetilnega plina. Katastrofa je zahtevala na stotine človeških žrtev, kojih število se za enkrat še ne da niti približno ugotoviti, ki pa bo po obsegu presegalo vse stične dosedanje katastrofe.
O katastrofi sami se doznavajo naslednje podrobnosti:
Mestna plinarna v Neunkirchnu je zgradila leta 1931. velikanski, najmodernejše opremljeni gasometer (reservoar za plin), ki je bil po obsegu in velikosti
tretji največji gasometer v Evropi.
Zgrajen je bil po najnovejših pridobitvah tehnike ter so ga smatrali za absolutno varnega proti vsaki eksploziji. Gasometer je bil 80 m visok ter je imel 1500 kvadratnih metrov površine. Mestna plinarna v Neunkirchnu je oskrbovala s plinom vso tamošnjo industrijo in poleg vsega Posaarja tudi takozvano Rheinpfalz. Poleg rezervoarja so bila ogromna skladišča koksa, razen tega pa velikanski tanki za bencol. Skupina kakih 30 delavcev je snoči okrog 6. dobila nalog, naj iz velikega tanka za bencol pretoči v manjše tanke, namenjene za transport, večjo količino bencola. Iz še nepojasnjenega vzroka bržkone pa
po neprevidnosti
kakega delavca, ki je kljub najstrožji prepovedi kadil, se je vnel bencol. Z modernimi pripravami bi bilo mogoče požar lokalizirati in preprečiti vsako katastrofo, če bi se ne bilo pri tem izkazalo, da je bila baš na onem mestu, kjer je cev za pretakanje bencola šla mimo plinskega rezervoarja, cev pokvarjena, tako da je iztekal bencol. Plamen se je po mastni cesti razširil tudi do tega mesta in tako je nastal ogenj ob samem plinskem rezervoarju. Vse to pa bi še ne bilo tako nevarno, ako ne bi bila
»gostitev s katranom med posameznimi deii plašča gaz omet ra pokvarjena.
Tako se je ogenj razširil na sam rezervoar. Poskušali so sicer naglo izprazniti gazometer, vendar pa je že poprej prišlo do eksplozije. Ogromni gazometer, ki je bil zgrajen po najmodernejših principih brez uporabe vode ter je bil razdeljen na štiri po 17 m visoka nadstropja, je
eksplozija raznesla na drobne kosce.
Iz gazometra se je dvignil en sam ogromni plamen in v naslednjem hipu ni bilo
ne duha ne sluha, ne o gazometra, ne o delavcih in ne o poslopjih, Id so se nahajala v okrožja 250 metrov okrog gazometra.
Debeli dvojni jekleni plašč gazometra je raztrgalo tako, da leže drobci raztreseni na kilometre daleč po okolici Na kraju, kjer je stal poprej gazometer, je nastalo
eno samo morje plamenov,
ker ao ae vnele ogromne zaloge koksa in bencola. Od 7. zvečer pa do polnoči je skoro vsaki dve minuti sledila nova manjfa eksplozija, ko so pokali nešteti tanki bencola in katrana.
Kako silna je bila eksplozija se vidi ie iz tega, da je bilo
slisafi detonacijo do 80 km daleč.
Delavska kolonija, ki je v bližini plinarne in kjer je bilo 30 dvodružinskih hišic, je izginila z vsem, kar je bUo v njej živega in mrtvega. Zračni pritisk je bil tako močan, da je v okrožju petih kilometrov raztrgalo, skrivilo in zvilo vse železne plinske in električne kandelabre ter vse nosilne droge za električni daljnovod. Tramvajski voz, ki je vozil v času eksplozije kakih 500 m daleč od gazometra, je pretrgalo na dvoje. Spodnji del s kolesi in motorjem je zvilo in postavilo pokoncu, tako da izgleda kot nekako velikansko strašilo, gornji del
voza z vsemi potniki, sprevodnikom in voznikom vred pa je razneslo na drobne kosce. V vsem mestu
ni ostala cela niti ena sipo
in ulice so daleč naokrog dobesedno nastlane z razbitim steklom, okenskimi okvirji, razbitimi vrati, opeko in s ličnimi predmeti, ki so zaradi eksplozije popadali raz hiše.
V prvem hipu je nastala taka zmeda, da nihče ni vedel kaj dela. Vse je planilo na ulice in ljudje so kakor brez uma drveli na vse strani. Vse je mislilo, da je nastal potres ali da je eksplodiralo kako tajno skladišče municije. Policija je le z največjo težavo zaustavila ljudi, da niso drveli naravnost v smrt, v področje eksplozij, ki so se neprestano nadaljevale. Takoj so prišli na pomoč tudi gasilci in z njihovo pomočjo so oblasti kmalu organizirale
reševalno akcijo.
Ko se je prvi strah nekoliko polegel, se je prebivalstvo brez razlike stanu in poklica pridružilo reševalcem. Ker je eksplozija uničila tudi vso plinsko napeljavo in raztrgala električno omrežje, je bilo
vse mesto brez luči,
le okolico katastrofe je ožareval krvavo-rdeč plamen s pogorišča. Reševalci, ki so se jim v teku prvih nočnih ur pridružili tudi gasilci, zdravniki in vse razpoložljivo sanitetno osobje iz vseh bližnjih in tudi oddaljenejših mest, so se morali sprva omejiti zgolj na to, da so spravili ne varno
neŠtevilne ranjence.
Bolnica je bila seveda premajhna ter so uredili zasilne lazarete v šolah in drugih javnih poslopjih. Več kot polovico ranjencev pa so morali kljub temu začasno spraviti v privatna stanovanja. Do polnoči se niso mogli približati centru katastrofe, ker je bilo vse eno samo morje plamena. Šele, ko so eksplodirali zadnji tanki bencola, so mogli misliti na
gašenje ogromnega požara,
ki pa ga bodo mogli pogasiti še le v par
dneh. Koliko je prav za prav zahtevala
človeških žrtev
ta strašna nesreča, se trenutno ne da niti približno ugotoviti. Do 6. zjutraj so po napornem, s smrtno nevarnostjo združenem delu potegnili izpod razvalin, v kolikor so jih doslej mogli preiskati, 45 mrtvih, 141 hudo ranjenih in 300 lažje ranjenih. V bolnicah, lazaretih in po privatnih stanovanjih je bilo do 7. zjutraj nameščenih nad 700 ranjencev, med njimi pa je več kot polovica zelo hudo ranjenih. Nad 100 zdravnikov je vso noč vršilo operacije in prožilo ranjencem prvo pomoč. Število smrtnih žrtev pa bo po sodbi oblasti skoro gotovo znašalo nad 500, ker pogrešajo še mnogo delavcev, ki so bili laposleni v bližini gazometra in pa Ae prebivalce do tal porušenih stanovanjskih hiš v bližnji delavski koloniji. Zaradi silne vročine se tem razvalinam dosedaj sploh še niso mogli približati.
Katastrofa bo imela za vso tamošnjo industrijo hude posledice. Velika železarna je morala ustaviti vse dek> in bo počivala najbrž leto dni.
To je največja eksplozijska katastrofa in menda tudi sploh največja nesreča v teku zadnjih desetletij. Slična katastrofa se je pripetila 21. septembra 1921 v badenski tvornici anilina in sode pri Ludvigshafnu, kjer je eksplodiralo 4000 stotov amonlak-sulfata, pri čemer je bilo mesto Opava popolnoma porušeno. Pri tej nesreči je bilo 319 mrtvih in 519 ranjenih. Manjše eksplozije so kaj pogoste, vendar pa gre skoro v vseh primerih za pomanjkljivost naprav ali pa za neprevidnost. Tako je IS. januarja 1926 v Berlinu nastala eksplozija plina v štirinadstropni palači, pri čemer se je poslopje popolnoma porušilo in je bilo 6 mrtvih. 11. februarja 1926 so v Monakovem de-sinficirali neko okuženo stanovanje. Tudi pri tej priliki je nastala eksplozija, pri kateri je bilo 22 ranjenih. Leta 1928. je nastala eksplozija plina v Lansbegeraleji v Berlinu, pri kateri je bilo 17 mrtvih in 15 ranjenih. Tudi v Ljubljani smo doživeli pred štrimi leti slično eksplozijo v Knafljevi ulici, vendar pa ta eksplozija k sreči ni zahtevala nobenih žrtev,
Hitler govori
Sinoči je imel Hitler svoj prvi kancelarski govor — Napovedoval je iztreblfetaje
volilni in
Berfin, ti. februarja. AA. Državni kancelar Hitler je snoči prvič govoril na javnem shodu po imenovanju za državnega kanceterje. Shod je bil v ogromni dvorani Športne palače. Hitler je govoril kot šef nacionalno socialistične atsen-ke. I>vorana je bila nabito polna, v prvih vrstah pa so sedeli poslaniki Italije, Veiiice Britanije in Zedinjenih držav Severne Amerike m uradniki angleškega in japonskega poslaništva-
Hirier je etopil v dvorano z običajnim oeTemonijalom med definiranjem zastav in prepevanjem naokmakioeocia}i9tičt*Jii bojnih popevk.
Vodja naeiona&nega eocializnoa je topot govorid s pisanim konceptom v roki, kar doslej ni bila njegova navada na shodih. Najprvo je očrtal postanek svoje stranke, ki je bila ustanovljena proti cnar-keizrou. Marksizem je odgovoren za izgubo nemških kolonij in nemške vojne mornari oe. Na/to je Hitler pov»daTJaJ, da je cnarkdizecn uničil narod in da je zdaj prevzel oblast, da dvigne nemški narod iz ruševin. Pri tem se hoče ravnati le po prirodnih zakonih in izkustvu, oe pa kakor to dela marksizem, po teorijah razredne borbe. Nova vlada, je nadaljeval Hitfler, bo vrnila Nemčiji njeno veličino in za ta ideal se bo boril do iztrebljenja marksistov.
Hitlerju ao po končanem govoru burno ploskali« »Vedno moramo misliti na našo nekdanjo vojsko, na ta simbol našega naroda, ki bi moral o svoji usodi sami odločati.« je odgovoril naposled Hitler na dolgotrajne ovacije.
Berlin, 10. februarja, č. V pretekli noči je po komunističnih demonstracijah t predmestju \Vilmersdorf prišlo med narodnimi socialisti in komunisti, Id so se vračali z demonstracij, do hudih spopadov. Skupina narodnih socialistov je napadla komuniste s streli iz revolverjev. Eno dekle je Kilo ubito, dve drugi oeebi pa lažje ranjeni. V Braonschweigu so socialisti priredili veliko zborovanje. Na zborovanju pa je prišlo tudi okrog 300 narodnih socialistov, ki »o slehernega govornika motili ter vpiiaoiiii demonstracije, tako da je prišlo do pretepa. Policijski organi, ki so intervenirali ao razpustiti zborovanje. Na cesti pa je prišlo znova do pretepa. 15 oseb je bilo ranjenih, med njimi 7 zek> hudo. Policija je morala znova intervenirati, da je ločila nasprotnike.
Dunaj, 10. fefer. AA. Dunajska radijska postaja je hoteJa prenašati veHki voiii-m govor, ki ga bo jutri imel v športni palači v Berlrmu predsednik nemške vlade Hrtler. V poslednjem trenirtUni pa se je dunajski župan dr. Seite okoristil s svojo pravico veta, ki jo ima po pravilih dunajske radijske postaje, in prepovedal postaja prenos tega govora.
Dr. Seitz, ki je tudi predsednik avstrijske socialno-demokratske strarfke, pravi v utemeKitvi svojega veta, da bi bilo prenašanje Hitlerjevega govora nepravično, ker se tudi govori dragih ugledirih strankarskih prvakov v Nemčiji na tak način ne prenašajo. V poRtičnih krogih mislijo, da utegne zaradi tega jriti do velrke poiiticne afere v Avstriji. *
Gospodarska kri*«
in trboveljska občina
Davčna osnova pri družbinem davku padla za 1 milijon, trošarine na alkoholne pijače pa za SO %
Trbovlje, 10. februarja.
Vedno obupnejši klici prihajajo iz rudarskih revirjev. Pomanjkanje, ki danes najrevnejše ogroža že široke plasti delavstva, prehaja že tudi na ostak sloje, zato danes vaj stanovi brez ra/iske z naj\ccjo bojaznijo pričakujejo usodne spomladi, ko se bo odločilo, ali se bo položaj v rudarskih revirjih izboljšal, ali pa jih čaka gospoda raka  in socijalna propast.
Preteklo nedeljo se je vršil v tukajšnjem Sokolskem domu občni zbor krajevne organizacije JRKD, katerega se je udeležil tudi narodni poslanec g. dr. Rape. O tem občnem zboru je Slovenski Narod« tudi poročal. Naši rudarji so na občnem zboru sprejeli resolucijo, v kateri so ponovno opisali obupen položaj rudarskega delavstva in prebivalstva rudarskih revirjev sploh ter prosili vlado, da jih v teh najtežjih časih bede zaščiti in jim pomaga. Učinkovita pomoč in zadovoljiva rešitev pa je mogoča edinole s povečanimi naročili premoga iz rudnikov TPD za potrebe državnih železnic. Zahtevali so, naj se v državnih rudnikih čim prej uredi socialno zavarovanje, da se zgrade higijenskim predpisom odgovarjajoča stanovanja za rudarje, da se ustvarijo povoljni delovni pogoji in uredi mezdni sistem tako, da bo nudil človeku primerno preživljanje rudarjem in njih družinam, sploh, da se vse razmere urede vsaj približno tako, kakor so urejene v rudnikih v dravski banovini. Zakaj ao naši rudarji to zahtevali? Ne morda zato, ker bi radi šli delat v rudnike na j-jg iržave, kajti vsakdo, in tako tudi naš rudar, le s težkim srcem zapusti svoj rodni kraj, kjer je preživel vesele dni svojih mladih let, pač pa zato, da se doseže tudi v tem pogledu popolna enakopravnost našega socialnega zavarovanja, socialne zaščite delavstva in narodnega gospodarstva za vse državljane v vseh pokrajinah, kajti še nedavno, ko je odšlo več naših brezposelnih rudarjev za delom v južne rudnike naše države, se je izkazalo, da jim je obstanek zaradi skrajno slabih socialnih, stano van jakih, delovnih in mezdnih prilik v teh rudnikih nemogoč, zato so se v prav kratkem času razočarani in sestradani vrnili.
Zato so naši rudarji poleg večjih naročil premoga od merodajnih činiteljev zahtevali, da se v južnih rudnikih socialne, stanovanjske. delovne in mezdne prilike temeljito urede, kar bo imelo že samo po sebi ugoden vpliv na razmere v naših rudnikih, kajti z večjimi investicijami in stroški, ki bodo potrebni v ta namen, bodo lastniki južnih rudnikov oslabljen v svoji konkurečni aktivnosti, našim na visoki so-
cialni in tehniški stopnji stoječim rudnikom pa bo omogočen pravilen razvoj, ki je glede na kvaliteto in v primeru z rudniki na jugu mnogo nižjo ceno svojega premoga v velikem interesu našega gospodarstva.
Pomisliti je namreč treba, da je bilo v rudnikih občine Trbovlje v letih ugodne konjunkture redno zaposlenih 6—7000 rudarjev Široka kmetska okolica in oddaljena Savinjska dolina so prodajale v rudarske revirje svoje kmetijske pridelke. V občini Trbovlje se je naselilo v zadnjih letih 480 raznih obrtnikov in trgovcev, ki so imeli vsi povoljno eksistenco Predpis državnega davka za leto 1°29 je znašal pri TPD L>Ln 6,332.661.—. Povprečne občinske, cestne, banovinske in zdravstvene doki ade so znašale 200% kar znaša skupaj z državnim davkom E>n 1°,807383.—. K stroškom občinskih in okrajnih cestnm potreb je prispevala TPD vsa leta 37%, Na sedežu občine Trbovlje, kjer ima TTD svoj rudarski revir, se je izplačevalo na mezdah delavstvu tn uradništvu nad 80 milijonov Din letno, čle se upošteva dejstvo, da ie nosila industrija velik del socialnih bremen in jemala sirovine kakor les in drugo od kmetskega prebivalstva, je jasno, da je premogovna industrija v dobi ugodne kon— junkture vsega upoštevanja vreden faktor.
Občina Trbovlje je prišla zaradi dolgotrajne rudarske krize v težak finančni položaj. Davčna osnova pri družbinem davku se je znižala za nad 1 mili ion dinarjev. Pridobnina, zgradarina in zemlja-rina je padla pod polovico davčnega pred-pisa prejšnjih let, dohodek trošarine ud alkoholnih pijač je padel za oO^r, potrjbe pa so se ravno zaradi socialne bede občanov silno pomnožile.
Trboveljska občina plača vsako leto za redne šolske potrebe Din 1 milijon, za socialne namene preko pol milijona, za zdravstvo preko 300.000 dinarjev, za vse ostale por-dbe z obrestmi in anuitetami pa 3 milijone Zato je popolnoma izključeno, da bi občina v bodoče lahko zadostila svojim zakonitim obveznostnim. če se ii© doseže, da bo rudnik v bodoče v povečanem obsegu in pomnoženih 'jelavnikih obratoval. Vsako poslabšanje pa bi pomenilo gospodarsko in socialno nesrečo za prebivalstvo rudarskih reviriev in popoln gospodarski zastoj ene največjih občin dravske banovine.
Da se to odvrne, morajo m prodajni faktorji uvideti, da t talio zapo= ta vi i j nje privatnih rudnikov za državnimi pri podeljevanju naročil za državne železnice ni ▼ interesu našega gospodarstva.
Razorožitvena konferenca ne pride z mrtve
to čke
Nemčija ki Itaflfa nasprotujeta fran
neralne
Ženeva, 11. februarja. AA. Tekom včerajšnje popoldanske seje predsedništva razoroži t vene konference je nemški delegat Nadolnv odgovoril na govor, ki ga je inH o francoskem razorožitvenem in varnostnem načrtu francoski zunanji minister Paul Bon-eour. Nadolnv je izjavil, da soglaša s Paul Bonoourjem o potrebi stvarnega dela in da naj konferenca končno vendarle neba s samo načelnimi razpravami. Nato je nemški delegat pov daril, da vztraja pri sporazumu z dne 11. decembra lanskega leta o enakosti pravic in da naj ta načela ostanejo podlaca za vse nadaljnje sklepe, ker od nje Nemčija ne bo odstopila. Pravo varnost bo po mnenju nercSke vlade prineslo le stvarna razorožitev. Naposled je Nadolnv izjavil, da se bo z veseljem udeležil razprave o francoskem načrtu, a hkratu s tem načrtom naj konferenca razpravlja tudi o nemških razoroži t v enih predlogih.
Pedsedetvo razorožitve ne konference je nato pričelo sestavljati dnevni red in proučevali način, kako naj se v ponedeljek vrši debata. Angleški delegat Eden, ameriški delegat Gibeon in francoski zunanji minister Paul Boncour so se zedlnili v tem, da se naj varnostna vprašanja predlože politični komisiji. V vprašanju razorožitve pa so nastala nesoglasja. Bden. Gibson in Paul Boncour so predlagali, naj vprašanje ra-zorožitve prouči generalna komisija, in sicer tako. da pride na dnevni red najprvo vprašanje znižanja efektivov, nato pa znižanje materijala. To pa zategadelj, ker to sadnje vprašanje še ni proučeno do konca.
coskemu predlogu — Sestanek ge-komisije
Proti temu predlogu sta nastopila zastopnika Italije in Nemčije Zahtevala »ta, naj konferenca prouči najprvo vprašanje vojnega uiaterijala. Predsedništvo je naposled sKlenilo, naj o tem odloči generalna komisija na svoji seji v ponedeljek.
Mislijo, da bo generalna komisija izročila vprašanje varnosti politični komisiji, vprašanje razorožitve pa naj se reši tako, kakor so predlagali delegati Francije, Anglije in Zedinjenih držav.
Iz živahnosti na včerajšnji seji sklepajo, da bo konferenca imela dva tedna dela in da bo to delo naporno Generalna " omi-sija bo reševala vprašanje razoroTt , politična p«a varnostna vprašanja. Prva bo zasedala dopoldne, druga popoldne.
Povlje nemških carin ne velja za baHcancfce države
Berlin, 10. februarja, AA* Wolffov urad javlja. Povišanje carinskih tako na živino in koruzo ne velja za uvoz iz balkanskih držav. Te takse se bodo pobirale le od živine in koruze iz Zedinjenih d*, žav Severne Amerike in iz Danske.
Sorzna poročila.
INOZEMSKA BORZA.
Curi h: Pariz 20.24, London 17.76, New-vork 518.15, Bruselj 72.1250, Milan 26.49, Madrid 42.54, Amsterdam 208.05, Berlin 123.15, Dunaj 72.1250—50.50, Sofija t.75, Praga 15.34, Varšava 58, Bukarešta &08.
Stran X.
X5X.OTglfSKI WAROD<, dne 11. februarja 1933
<tev 34
Tako se lotimo problema brezposelnosti
em na pravih mestih bi nujna javna dela
dobil d<
Raoovtjiea, 10. februarja. Pri nae bi n« btk> treba brezposelnosti. Dela je povsod dovolj, manj k«. Je uvidevnosti, podjetnosti in smisla na smotrcvio gospodarstvo. Po naših mestih, trgih in vaseh, srecavamo dan za dnem, nešteto mladih zdravih in krepkib tfndi, ki prosjačijo «a podporo in preklinjaijo uaodo, ki jih km to tepe ter jim vzela delo in zaslužek. Seveda je med njimi mnogo takih, ki niso >n ne bodo delali nikoli, čeprav bi bik> dela dovolj; a vendar, je med temi nesrečniki največ takih. kS bi radi prijeli aa vsako delo. samo da bi mogli s tem preživljati sebe in svoje družine. Večina teh Ijtidi se re-krnrtira   iz   brezposelnih     rudarjev,   m-d n -
atrijekih delavcev, obrtnih pomočnikov ter obubožanih kočarjev. Vsi ti čutijo grenkobe živi>en>a v vsej krutosti rz dneva v dan
ter prenašajo žaljive in trde besede naj-večOvrat od onih, ki žive v bogastvu in razkošja.
Poleg onih, ki jim je gospodarska kriaa vzela zaslnžek, pa imamo na desettisoče mladih ljudi, ki še nikoli niso bili zaposleni in že več let zaman iščejo dela. To *o mladeniči, ki so zapustili osnovne in meščanske šole in vajenci vseh mogočih obrti ki jih mojstri po dovršeni učni dobi niso sprejeli v službo kot pomočnike. Večina teh ntiadeničev ne dobi zaposlenj-a do aktivu«' vojaške službe in še potem ne morejo najti dela. ker so vsa mesta zasedena in ker baje ni dela nikjer.
Da, deta ni in ni, a vendar ga je povsod dovolj. Samo najti ga je treba in odpreti oči in videli bomo, da je pri nas del<a dovolj za vse, še celo za tujce. Vidimo ga na vsakem koraku, treba je le denarja, ki bi poživil naše ohromelo gospodarsko življenje. Poglejmo samo na našo Gorenjsko, ki bi bila lahko še bolj privlačna točka za tujce, če bi imela boljše ceste, izpeljane v ■veeh snaeg-eh. Poglejmo, kako se pri nas zaradi neuvidevnosti in nesmiselne štednje pri javnih napravah dela škoda na javni in zasebni lastnini, će pogledamo v sosedne države, vidimo koliko se je tam v zadnjih lotih zgradilo prvovrstnih avtomobilskih cest, mostov, železnic, viaduktov, izsušilo močvirij, elektrificiralo železnic in to v državah, ki so še bolj obljudene, zadolžene in siromašne, kot naša. Pri nas pa imamo v središču Gorenjske, ki velja kot najlepši in najbolj privlačni del države, neregulirane reke in potoke, premalo mostov, pa mnogo slabih potov in cest. Pričnimo kar pri reki Savi! Vse od Kranjske gore navzdol proti Jesenicam, ima Sava zelo široko in razjedeno strugo, ki zavzema na nekaterih krajih širino cele doline. Sava je v zadnjih letih porušila na tem ozemlju že neb roj mostov, ograža železniške nasipe. Je odnesla na Hrušici pol kolodvora, na Ja-vorniku pa poleg mostu tudi več hiš ter veliko površino plodne zemlje. Pogle. m > strugo potoka Pišence v Kranjski gori, ki Je   široka  za  veletok, poglejmo  potok Bi-
strico v Mojstrani, ki je poradila te del
vasi. Isto je z našimi cestami in mostovi. V Pičenci v Kranjski gori je le—■ moet. preko katerega vodi planinska cesta na Vršič, v takem stanju, da nae je lahko sram. Ce vidimo, kakšna pot vodi na levo od tega, mostu v Krnico, potem lahko vemo, zakaj ne hodijo plan
to prelepo gorsko kotlino. Na JavomHrn je most čez Savo že 7 let porušen. Bilo je tacn že nebroj kornisig, a mostu še do danes ni. Nnjuo potrebna bi bHa tudi cesta čez B»ir-> sko Dobra w>, skozi Vintgar m Gorje na Bled ter z Bleda na Gorjuše. Koprivurk. Srednjo  vvvs   in   Bohinjriko jezero.
MrnisCrstvo za socialno potrti ko je ▼oti-ral-o 2ia brezposelne in  za pasivne kraje ter
za nujno potrebna dela nebroj milijonov dinarjev. Po vseh večjih mestih dravske bano-vjne 30 se n vedle pomožne akcije -ca podpiranje brezposelnih, ki so sicer lajšale mnogo gorja, a vendar je vse to le kapljica na razbeljeno kamenje. Tu bo treba s strani banovine in drržave uvesti šrrokopo-teauo akcijo za gradnjo in popravo cest in me?tov ter regulacijo rek, od česar bi ime. ta. država, banovina in občine velrke koristi, brezposelni delavci pa deko ki zaslužek. Za tako potrebne javne naprave se morajo najti sredstva, ker tako sledenje povzroča mnogo več škode kot koristi. Pri razpravi v državnem proračunu naj se ta gradbena dela vzamejo v pretres, štedi naj se pri odpravi raznih delegacij, komisij in reprezentanc v inozemstvu. Zniža naj se pokojnina oniin visokim državnim uradnikom, ki imajo take privatne shižbe, da jim zadostujejo za udobno življenje. Primerno aaj se obdavčijo oni, ki imajo po več služb in kojih prejemki visoko presegajo eksistenčni minimum. Na ta način se bo kmalu dobil denar. Za tako nujno potrebna gradbena dela, od katerih je odvisen uspešen razvoj našega tujskega prometa m gospodarstva.
Zelo čudne vtise morajo odnesti od nas t.ujci, ko se vozijo po naših najlepših krajih po prašnih, vijugastih in kotanjastih cestah in vidijo na vseh straneh neregulirane reke, ki spreminjajo travnike in polja v široke pustinje. Ker nimamo mostov, se morajo voziti po velikanskih ovinkih iz Kranjske gore preko Liesc na Bled ali obratno ter z Bleda v Bohinj, ko bi se lahko vozili od tu z istimi stroški in isto zamudo časa po lepih planinskih cestah čez triglavsko predgorje v Bohinj. Pri dobri volji, podjetnosti in z varčevanjem na pravih mestih, se bodo dala vsa ta nujno potrebna gradbena in regulacijska dela uspešno izvesti, če se je to izvršilo drugje, se bo moralo tudi pri nas, kajti le na ta način bomo omilili brezposelnost, to najhujše zlo sedanjega Č-asa, z nabiralnimi akcijami pa ne bomo nikoli dosegli pravih gospodarskih uspehov, ker iste ne zaležejo pri tak^m številu brezposelnih skoraj nič.
Janez je prodajal smetano
Mož, ki ga pozna vsa Ljiibljan
Ljubljana, 11. februarja. Pri nas je več takšnih Janezov, o katerih pravi ljubljanska pesmica, da ne seje-jo in ne žanjejo, vendar pa žive kot lilije na polju. Človek pa vseeno ne more razumeti, da te »lilije« žive od samega /ra.Ka in božje milosti. Posebej menda ni treba razlagati, kdo in kaj so »lilije«, ki so včasih uspevale pod kostanjem pred Mahrovo hišo in ki se zdaj tako bohotno razcveta jo pni parf umeri ji pred Mestnim domom. To niso brezposelni izmed brezposelne armade, ki je prišda v modo zadnja leta. Brezposelnost Janezov pod kostanji spada v posebno kategorijo. To je nekakšna »šnop-sarska« bratovščina. V nji so po večini starejši brodolomci življenja, mlajši brezposelni, žrtve zlogLa.sne krize, ki ne znajo biti tako zadovoljni in ne tako vešči v brezposelnosti kot poklicu-
Janezi se požvižgajo na vse pomožne in socialne akcije, nikdar jih ne vidiš delati, vendar pa se še ni primerilo, da bi kateri* izmed njih umrl zaradi pomanjkanja. Nekateri baje delajo, a sprejmejo samo pri-k>žnostno delo pod ugodnimi pogoji. >U-renJcov Janez se smuka okrog mesarjev, kjer je vedno dovolj priložnostnega dela Baje ga cenijo kot poštenjaka. Včeraj 60-pokkie je bil na živilskem trgu takšen krik. da je odmevalo do magistrata. Človek bi misftl, da 90 se posluževale ženske svoje jezione pravice. Pa je le Marenkov Janez za-govarjal svoje poštenje m pravice pred uniformiranim zastopnikom postave, Janez je stal razkoračen pred stražnikom z velikim loncem smetane.
— Vsa Ljubljana me poznal Jaz da bi ukradel smetano! Jaz, da sem kradel? Mesarje vprašajte, kdo je Marenkov Janez in če je že kdaj kraofei!
Prrribal se je med gručo ra<k>vednežev, košatih gospodinj s cekarji, hranjevk i<teL se okrogel tržni grtrain*:.
— No, Janez, kaj pa poosHfralf Aai bi aad šel zopet sedet?
Janez je zagrmek
— Jaz sedet? Kdaj sem p* jas *e sedef? Tale prsker smetane dam za bVa ko-V4ftča! Ali od vredna? Sag je že pšsker sam toliko vreden?
— Kje si jo pa dobil?
— Ce ne verjameš, da je dobra, pa jo poskusil Na, žlico ti dam. Janez je posegel v žep   m   perviekei iz njega mostno
— No. kjo si jo dobit?
— Lej ga, kje neki! Tomto oog*i mi jo je dal, da nag jo prodam.
— Pa pojdimo k njem«: je predlagal stnažnUc.
— Kaj še, saj >o se našem proda* Ko dobim dva kovača za njo, pa grem,
— Le izgini, Janez, da se ne bodo zbi-tafi ljudje! je predlagal tržni stražnik, ko &e je zbnafto   okrog Janeza že skoraj pol
a in ki si poštenja ne da vzeti
Janez se je pomešal med ljudi in ponujal smetano na ves glas kot jesihar. Kupca je kmalu našel, saj je nekaterim gospodinjam dišala mastna smetana, ki je bila zgoraj sicer še zabeljena, kajti Janez tudi čika. Janez je dobil dva kovača. Stražnik in detektiv sta prijela Janeza, naj ju pelje zdaj k tistemu možakarju, ki je dal Janezu »v komisijo« smetano.
— Le pojdita, tamle je »un«.
Potem so pa čakali vsi trije »unga«, Janez najbolj potrpežljivo.
— Ne morem pomagati, če ga ni. Ne vem, kam se je odkadil
— Pa pojdi z menoj, da ga ne bomo več čakali! je dejal stražnik.
— Jaz, da naj grem s policajem, ki sem že 65 let star? Tako poštene ljudi boste gonili na policijo?
Mesarji so mrmrajc pritrjevali Janezu, s stražnikom so pa vlekli Janezovi poklicni tovariši. Hudomušno so se režali ter komaj čakali, kdaj bo stražnik pograbil podjetnega Janeza. Ljudje so se zopet zbraH v veliki gruči. Janez je zagovarjal svojo nedolžnost z zgovornostjo »jezičnega dohtarja«. Končno je stražnik potegnil Janeza za rokav, a Janez seveda ni kar tako kapituliral.
— Mene pa že ne bodo vlačili po poli-ieji, tako starega, ki si shržim kruh na lasten način! Na. pa me ženi. če hočeš, se bom pa še ponižal pred teboj!
In Janez je pokleknil pred stražnika najprej na desno, potem pa še na levo koleno in dvignil visoko sklenjeni roki kot devica pred Marijinim oltarjem. Kaj bi naj napravil stražnik drugega z Janezom, kot da ga je pustil sredi gruče ljudi. Pomignrl pa je detektivu, da naj počaka z Janesom na »ungac Težko je reči, kako doigo sta ga čakala in če sla ga sploh pričakata.
Rdeči križ v Dooovi
Dtfbova, M Kradevm odbor Rdečnga Ju Ha v Dobo
vi je imel 29. januarja dopoldne stojo
poro
redno skupščino v prostorih g. Kramarja. Predsednik društva, tutaftjenji postajenačel-nJk g. Prestor se je uvodoma spominjal umrlih členov, ztoeti pa fte predsednika glavnega odbora g. dr. 'L*k*. Na kratko je podal dmSfcvemo zgodovino in rssvoj t«*r orisal program bodočega de*a. Prvi podpredsednik, šolski upravitelj g. Kokot, je v lepo zasnovanem govoru pojasnil poman, cilj in naloge društva, V minulem letu je podmladek RK nabral mnogo darov za trboveljske rudarje, aa kar so se Trbovelj-čani prisrčno zahvalili. Iz tajniškega in blagajniškega poročrta je razvidno, da šteje društvo 150 rednih m podpornih članov, njegov denarni promet v minulem leta je znašal 6386 D m. Za razne podpore, zlasti revnim šolarjem, je izdalo društvo 3491 dinarjev. O dramatičnem odseku je poročal njegov vodja in režiser g. Grbec. Odsek je prav marljivo deloval in priredil več pred-
Odbom je bil soglasno podan abaoiuto-rij, nakar so sledile volitve. Za predsednika je bil aooel »voljen g. Ciril Prostor, za prvega podpredsednika dotoki upravttorj 5.
L.. Kokot, za. 'lm^«ja podpredsednika soep. Fran Toporišič, župan v Selah, za tajnika prometnik g. Grbec, aa biagajuicarko g*~ Jeia Preotorjeva, v odbor pa: gdc. Cirila Antolovie, ga. IVrvmija Kromerjeva, g&i. Tomažjčeva, gdč. Gačnikova ter gg. Anton Kežman, Mnik&r in Vatovec. Za predsednika nadzornega odbora j« bil izvoijen g. Mirko Cirman, za Člana Lojse Bo*ovič in Fran Čemi. V Lmenu oblastnega odbora se je skupščine udeleiil g. Molnarič, ki > izrazil svoje radovotjetvo nad lepimi uspehi društva. Predsednik je lepo uspeli »bor drn-štva aaktjnčil. poudarjajoč, da gre lepšim časom naproti, sad si bo postavita lasten gledaJi*i oder v bodoči dvorani g. Kraaner. ja, Agilnemu društvu želimo tudi v bodoče  mnogo uepeba!
Zborovanje nameščencev KID
Jesenice.   10. februa>r>i_
Letna glavna skupščina diuštva nameščencev KID na Jesenicah se je vršilo v četrtek zvečer ob izredno lepi udeležbi Članstva v spodnji dvorani tovarniške Kazine. Predsednik društva inž- Alfred Ru-deseh je ugotovil sklepčnost, pozdravil vse navzoče, predvsem pa zastopnika Zveze društev priv. nameščencev g. dr. Janka Kosria iz Ljubljane ter prešel na dnovrri red. Po Stanju zapisnik« zadnjega občVie-ga zbora je podal g. dr. M&k« Obcrsnel kot član uprave potoojninakega zavoda /c!o ob-š'mo in stvarno poročilo o stanju in poslovanju pokojninskega zavoda- Tajniško poročilo je podal tajnik g. Anton B^rnhand. blagajniško pa g. Stane Bokal. Iz obeb poročil je razvidno, da je imela dr<ustve;>a uprava v minulem letu 6 sej, več sestankov in predavanj, da šteje dru«jtvo 145 članov, da je imeln okrog 47.000 Din denarnega prometa ter da ima okrog 48.000 premoženja.
Po porocrliri funkcionarjev so se vršile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik inž- Alfred Rudesch. namestnika: Božič Jože in Marija Sušnik, odbornki: A^rnan Franc. Bernhard Anton. Bokal St;^nc, Knurn Rudolf. Preveč Peter. Prevc Peter. Štebih Mirko. Skofljeik Maks. Tor kar Franc. Ye!e-pič Pmn in Vider Jafcofc namestniki: Crnko Viktor. Kobentar Albin. Ravnik Jože. pregledniki Trahtar Jože, Hafner Ivan. Kučina Franc. Po volitvah je delegat Zveze društev priv. nameščencev g. dr. Kosti podal temeljito poročilo o delu Zveze za jeseniška vprašanja ter o dedovanju Trg. bol-in podpornega društva ter pojasnil važne določbe obrtnega zakona in apeliral na navzoče, naj se čim temneje oklenejo svoje organizacije. Z-n svoje stvarno in izčrpno r*xročilo je že živahno odobravanje članstva. Sledila so še razna vprašanja in predlogi s strani nekaterih članov, katerim je g. delegat dal pojasnilo, na kar so se obravnavata še nekatera drtKja intemn vprašanja.
Poziv bivšim mornarjem
Ljubljana. 11. februarja. Ustanavljanje novih feradevnih odborov Jadranske straže in razveseljivo napredujoče organiziranje podmladka širom nase domovine priCa, da se ta narodna obrambna organizacija čim dalje bolj širi med narodom, ki se začenja v polni meri zavedati velikega pomena morja, število članov raste od dne do dne. Predavanja, prireditve, izleti na morje, pošiljanje dece na morje itd., bodo naredila ostalo, da bomo lahko kmalu s ponosom zrli na lepo število zavednih branilcev našega morja. Dolžnobt vsakogar je, da pristopi k Jadranski straži in ako je že njen član. da nabira nove člane.
Mornarji, ki so služili v naši vojni ali trgovski mornarici, so pa prvi, ki morajo ne samo postati člani Jadranske stražo, temveč biti tudi najvnetejši nosilci društvene ideje med narodom. Njihova sveta dolžnost je to! S skupnim dolom bodo lahko dosegli velike uspehe, na katere bodo zrli sami z veseljem in zadoščenjem, ideja Jadranske straže bo pa rastKa in se sirila, dokler se v polnem obsegu ne doseže in uresniči moč, ki ji bo omogočila vršiti veliko nalogo v obrambo in procvit našega morja in naše domovine.
Združiti bivše mornarje k skupnemu deta, je cilj mornarskih sekcij, ki se ustanavljajo pri poedinih krajevnih odborih Jadranske straže. Isto pa ne bodo služile samo društvenim namenom Jadranske straže, temveč si bodo včlanjeni mornarji skušali med seboj ponT«ag*eti v moralnem in gmotnem pogledu.
Zato r*i mornarji — poktieni čuvarji našega morja — pristopajte k mornarskim sekcijam Jadransko straže!
Pravila za mornarske sekcije Jadransko straže je izvršni odbor v Splitu končno potrdil in bodo razposlana poedinim krajevnim odborom.
Otroško trnpelce štiri leta v dimniku
V Zagreba so nasti v dimniku strašne sledove zločina neznane matere
Iz Celja
—c Odpovedana *moraryka teknri. /Am-Aosportni odaek SPD v Golfa jt nameraval prirediti v nedeljo 12. t. m. podsav^zno slalom tekmo pri Oaijriri kor*, a je moral 7.a-radi slabih «iešnfh rassmer tekmo odpovedati. Dan tekme bo pravoča««™ obiavljen.
—t Prva letogaja noa^meina t°kma bo v nedelfo 12. L m. ob 14. na celjski Gtaziji. kjer bosta SK Trbovfce in SSK Celje v prijateljski   tekmi   morila   ?voje sile.
—e Nosna lekarniške sliiibo nua Jo -štetega petka 17. i m. lokama >Pri orki< n« Olavnem trgu.
—e Oeistfte teste in aKr<\ Južno vreme j* spremenilo blatni sneg na državni ter na banovinskih in občinskih cestah v Celju in okolici v brozgo, ki je ponekod uprav neprehodna. Nihče 9e ne zgane, da bi poskrbel za temeljito očiščenje zanemarjenih eest in ulie. Zadeva bi se dala z malim: stroški urediti z brezposeln i mi, ki bi radi vsaj nekaj zaslužili. S tem bi bilo ustreženo brezposelnim in tudi vsemu ostalemu prebrval-utvu.
Zagreb, io. februarja, Groaeu zločin je bil odkrit danes v De-žerliče-vi ulici, zločin, ki ga je storila po vseh znakih sodeč neznana mati že pred dobrimi štirimi leti, ko je usmrtila svojega otroka. BreBBrone matere se mso našli, toda policija ji je že na dedu. Na podstrešju hiše M. HO v omenjeni ulici so našli v dimniku zavoj, v njem pa okostnjak otročička, ki mu spola niso mogli določiti. Vsi znaki kažejo, da je bilo trupelce nesrečnega c4ročička v dimniku še od septembra 1928, ne da bi kdo sledove zfočina opazil. Trupelce je bilo se-vteda tako kaBuSeno. da ae okajena koža z mesom ne da odstraniti od košcic. Cunje, ki je bito v nje t rope K-e zavito, so že razpadate.
rtfša. kjer so uai3i v dimniku izsušeno otroško trupelce, je last dr. Maixn*rja. Na podstrešju aude stranke pe»rrk> in služkinje prihajajo tja skora\j vsa-k dan. Nobena ni oparila  nič sumljivega  in  trupelce bi bilo
Še dokro viselo v dimniku, da neka služkinja slučajno ni brisala vrvi, kamor obeša periko. Opazila je, da visi iz luknjie v dim-
Odgovor ASK Primorja
Ljubljana, 11. februarja Z oziram na najnovejšo izjavo upravnega odbora ASK Primorja čutimo dolžnost, da tudi mi pojasnimo javnosti svoje stališče.
ASK Primorje zagovarja svojo prijatelj-ako tekmo s tržafikimi fašisti s tem, da je dobilo dovoljenje in odobrenje pristojnih državnih oblasti in športnih forumov (mi_ nistrstvo za telesno vzgpojo, zunanje ministrstvo .JTN"S > .r>alje. da so bili med Italijo in Jugoslavijo vzpostavljeni športni odnosa ji že nekaj mesecev prej in so pred ASK Primorjem že iorala druga jugo slovenska moštva v Italiji, tako n. pr. prvaik države BSK v Milanu z rezultatom O : 6. Vsem tem trditvam se nikakor nismo in ne bomo upirali in o katerih resničnosti smo bili odlično informirani. Vemo tudi, da sta igrali doslej v Italiji razen »Primorja« edino dve moštvi (t. j. gospodje, dvojina in ne množina) in to BSK - Beograd in >Orient« Sušak. Točno pa snao tudi informirani, da je ASK Primorje izmed slovenskih klubov prvo otvorilo nove športne odnosa je z Italijo! Nas toliko ne zanimajo dovoljenja, katera je dobilo ASK Primorje in mi proti temu tudi ni^mo ugovarjali. Svoj glas pa dvigujemo proti temu, da je ASK Primorje sploh prosilo za dovoljenje in šlo v Italijo na prijateljsko tekmo.
Zato smo protestirali proti temu, da nosi ASK Primorje ime našega nesrečnega Primorja. Obenem ponovno poudarjamo, da ASK Primorje ni nikaka emigrantska organizacija ,temvec izključno športno društvo, ki ima s Primorci le to skupno, da nosi ime »Primorje«. Kot predstavnik dela pri morskih emigrantov smo upravičeno poslali v podpis društvom izjavo, kjer se zahteva, da predsedstvo društva z ozirom na zadnje gostovanje izpremeni ime kluba. Skoro vsa emigrantska in nekatera ostala društva so nas v naši zahtevi podprla.
Ogorčeno pa protestiramo proti temu, da nas odbor ASK Primorja imenuje neinformirane in neodgovorne ljudi, češ, da smo dali društvom enostranske in netočne informacije. Tem potom javljamo vsem društvom ,ki so podpisala našo >Izjavoc, da so naše informacije popolnoma točne in da naj pod nobenim pogojem ne dajo za_ htevanega zadoščenja ASK Primorju, tem, več naj mu, če že hočejo odgovoriti, javijo, da naj išče ASK Primorje zadoščenje.
Ker nas je upravni odbor ASK Primorja s svojima izjavama sam izzval, smatramo za svojo dolžnost, da se za naše pravilno stališče neomajno, kjerkoli in kadarkoli borimo!
Klub jugoslov. primorskih akademiJcov.
Z Jesenic
— Živahno delovanje v Sokolskem de-
mu. Zadnje čase vlada v Sokokakem domu izredno živahno delovanje. Vsi društveni odseki delujejo in zborujejo skoraj sleherni večer, tako da včasih manjka za vse prostora« Pod vodstvom društvenega starešine brata dr. Obersnela, načelnika br. Toneta Buha in prosvetarja br. dr. Janka Vovka je vse administrativno tehmčno in prosvetno delo organizirano v števrmih odsekih. Pri telovadbi se kaže zelo lep napredek pri moškem in ženskem naraščaju, ki šteje okrog 130 pripadnikov- Zelo veHk napredek pa se kaže n« prosvetnem in glasbenem polju. Dramatičrii odsek ima večer za večerom izkušnje za predstave, ki bodo v kratkem eledile. obstoja pa v društvu godba na pihala, ki šteje 26 mož, salonski orkester 16 članov ter simfonični orkester s 30 osebami in pevski zbor, ki šteje okrca 60 članov in članic. Osnoval se je društveni mladinski odsek. ki mu nočeluje šolski upravitelj br. Leo P^brovec, dalie mladinski pevski zbor. ki šteje okrog 70 mladrh pevcev in pevk, ki ga vodi učitelj br. Ladislav Razinger, ter šahovski odsek. *:i ga vodi hr. Ivan Žan. Pod vodstvom neumornega Hr. Jožeta Čebul ?a pa se je uredilo tudi lutkovno g<!edarisce, ki bo prirejalo lutkovne predstave tudi po drugih sok- društvih na Gorenjskem. Lutke je vse napravil g. Lojze Višnar, jeoeniafe domačin, ter se je izkazal, da je v takih stvareh velik mojster.
— Naše ceste so v južnem vremenu tako blatne, da se človek udira cfkoraj do gležnjev v blato* Ljudje s! skoraj ne upajo na cesto, ker imajo takoj mokro v čevl;ih, poleg tega jih pa še nešteti avtomobili, ki vozijo brezobzirno, docela oSkropijo z blatom. Nujno potrebno je. da se eim prej posuj« s peskom še ta lisce ob Prešernovi cesti, ki je v tekih dneh redno zelo blatno.
uiku krpa. Hotela jo je potegniti 1/ dimnika, pa je od groze kriknila. ker so «se valile iz nje kosti, koščki lobanje, ki ^ jim je na prvi pogled poznalo, da ao - i - -1 i fttro&je lobanjice. Vsa prestrašena je - Nizkima hitela povedat domačim, kaj [e risala na iK>d-strešju. Obveščena je bila polici i.1 In na jX)dstrešje je priJla komis 1
Otroško trupelce je bilo zavito v BM • pisni papir, v >Novo-?tic z dm- Ki. septembra 1928. Poleg papirja so našli v dimniku Se kos platna in prt z monodramom A. M. tor dve žensk; krili. Na^li po tudi \\<lo čotekt*:* zvezka, ki 90 bile na njih 7. okorno roko mladega učenca napisane šolske matematične naloge ter narisani razni geometriT-m liki. Policija se seveda sedaj zanima, komu je pripadni ta zvezek, ker utogne z njegovo pomočjo izslediti brezsrčno mater. V>e kaže, da je bila detomorilka služkinja, ki jo pred štirimi loti služila v tej hiš . Na t*>d-lagi monodrama in datuma ^Novosti? ho 00-
licija najbrž kmalu ugotovila, kdo io mal^ nesrečnega otročička, ki      fe nfegovo tn-pek*e sušilo nad štiri lota v Himniku.
da bomo mogli hoditi po rtj~.m in se s tem izogni ti  po cesti  drvečim avtomobilom.
— Južno vreme vlada tudi pri nas že akoraj 14 dni. Po Karavankah je pobralo skoraj že ves sneg. le na največjih vrhovih ga je še nekaj lis. Toliko obetajoča zimska sezona se je razblinila v n»č mi skoraj zastonj so imeli nešteti smučarji priprave za razne tekme. Mraza ni skoraj nobenega, v solnčnih dneh je skoraj toplo, teloh m trobentice cveto in nam javljajo skorajšnjo pomlad, ki je pa seveda še oe bo.
KOLEDAR
Danes: Sobota, 11. februarja, katoličani: Adoif, Dobrana, Dcziderij; pcavoelavni, 29. januarja.
Jutri: Nedelja, 12. februarja, katoličani: Evlaljja, Zvonimir; pravoslavni, 30. jaguarja.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica:  Ljubezen v anegu.
Kino Ideal: Buffalo BiLi.
Kino Dvor: Dekliški rop.
ZKD:   >Netopir< ob 14. v kinu Matici.
Kino Šiška:   Pesem noči.
Društvo »Soča«: Predavanje prof. dr. Mihclaka >Sodobnia svetovna gospodare«ta in finančna vojna« ob 20.30 pri >Levu<.
Občni zbor krajevne organizacije JRKD za kolizejski okraj ob 20. v Prešernovi sobi gostilne pri >Novem svetu«.
Krajevna organizacija JRKD za Trnovo; Redni občni zbor ob 20. v gostilni >Oblako Pred konjušnico.
Krajevna organizacija JRKD ja šentjakobski okraj: Družabni večer ob 20. v Kazini.
GledaliAki odsek >Grafike<: fObm eva teta< ob 30. v Delavski zbornici.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kino Matica: £• ju bežen v anegn
Kino Ideal: Buffalo Bili.
Kino Dvor:  HaodAičica % Crne reke.
ZKD: >Netopir< ob 11. v kinu Matici.
Kino Šiška:  Peeean noči.
Otroški oder >Svobode<: >Ciciban< ob 11. dop. v drami.
Obrtniška 'Samopomoč*.: Otočni zbor ob 9, dop. v Zbornici TOI.
Pevsko društvo >Sava<: Koncert v gasilskem domu na Ilovici.
šentjakobsko gledališče: >Drzni prla,vec< ob 20.15, Mestni dom.
Sokol Vič: >Veletnrist< ob 20. v Sokoi-sk domu.
Lutkovno gledališče na Taooru: >Oa-špp.rček zmeajovalec< ob 16.30.
SPORT
Jadran : B moštvu Ilirije ob 14. na igrišču Ilirije.
Hermes : I. moštvu theije ob 15.80 n* igrišču Iiirije.
iS K Hermes (table tenie sekcija), turnir aa prvenstvo kluba ob 9.30 v salonu gostilne Keršič.
Redna glavna skupščina podsaveza ob £.30 v damsaem salonu »Emone*.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri:  Kamor, Miklošičeva oe-Ma 20;  Trnkoczv, Mestni trg .4.
02zp»G<l sita
in rešeta
Kdo praiH, da pri nos <»o časi slabi,
da delo z jeJom vedno v sklad ne pride,
da zviti storkleia lahko obide,
da na obljubo vsak kaj rad pozabi?
Kdor več ima, te menda več porabi; na kriva pota s tem ie ne zaide, če nikdar se s pravičnostjo ne sni Je. če do resnice se nerad spozabi.
Zato je prav. pravično kajpak tudi,
da tisti več dobe, k\ več imajo —
t^eč slvžb. \*eč plač, več dobrih sinekuric.
T>aj bog jim mnogo srečnih, mirnih uric
Fortuna, le pritisni jih na grudi —
ko pa tako lepo živeti znajo . . .
-— .i f
Narodnu s!e«te!išče
DRAMA Začetek ob 20 uri.
Sobota 11. febnjaria: Dopust na Francoskem. Red B
Nedelja, 12 februarja: ob 11. uri dopoldne >Gici-ban; Igra mladinski oder >Svobo-de<. Izven. Znižane cene. Ob 15. uri >Roksu. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri >Slava in njeni mešetarjic Izven. Znižane cene.
OPERA Začetek ob 20. uri
Sobota, 11. februarja: Baletni večer: Punčka In nastopi Pije in Pina Mlakarja. Izven.
Xede!(ja, 12. februarja ob 15. uri: Prt belem konjičku- Izven Znižane cene: ob 20. uri Manon. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
Ponedeljek, U. februarja: Zaprlo.
V dno duše pretrese slehernega roman
<P%oktetbtve £juGe$ni
ki je vzbudil v naši javnosti tako veliko zanimanje, kakor malokatero delo naše prevodne literature.
Ta roman, ki se sam najbolje priporoča, dobite pri upravi »Slovenskega Naroda« za Din 30.— (po pošti Din 35.—).
Sokolski praznik v Bohinju
mednarodne sokolske
Uvod v pokrajinski zlet
e —
Lj-ubi>aj:n. 11. februarja. SoiDoti se vsestransko pripravljajo za bohinjske dni, ko se bodo vršile velike Mnucarake prireditve, gotovo najjačje, kar se jih je do sedaj pri nas pod sokolskim okriljem izvedlo. Smučarski sport je zavzel med sokolstvom tako silen in lep razmah, da se sokolska smučarska armada "veča iz dneva v dan. Danes ne gre toliko ■a rekorderstvo kot za gojitev zdravega •porta, ki je s svojo prirodno krasoto za-
Vodja tekem Miroslav Ambrožič
vzel najširše plasti naroda.
Pri Sokolu smuča vse: članstvo, članice, največja skrb pa je po vseh sokolskih smučarskih edinicah posvečena naraščaju, ki bo ob vestnem nadzorstvu stopil enkrat — ko bo poklican — dobro pripravljen, z izkustvi dolgih let, med Sokole-tekmovalce. Važno je pa rudi, da tekmujejo članice, saj v našem smučarstvu nimamo razven v Sokolu že dolgo nikier damskih tekem, ali pa vsaj takih ne, ki bi kaj pomenile. Drugi narodi imajo močne damske ekipe, s katerimi nastopajo prav uspešno na raznih tekmovanjih in ki dosegajo prav lepe uspehe.
Pri nas smuča ženskega sveta skoro toliko kot moškega, vendar o kakem resnem in organiziranem delovanju med smučarkami ni govora. Kaže, da si bo Sokol tu vzgojil dobro in močno ekipo članic, na katero bomo lahko ponosni.
Pogled v savezno pisarno, kjer deluje t vso paro pomočnik vodnika tekem br. Dušan Podgornik s pomočniki pove, da bo tudi organizacija vseh prireditev, po predpripravah sodeč, odlična. Vodstvo tekme je sestavljeno sledeče: Vodnik tekme: Miroslav Ambrožič, član načelništva SSS n načelnik SKJ pomočnik vodnika tekme: Dušan Podgornik, načelnik zdravniškega odseka: dr. Venčeslav Arko Tehnični vodje so: za 18 km tek A. Ravhekar, z« S km tek članic A- Buh, za smuk na 4 in 2 km O. Zupan, za skoke A. Buh.
Tehničnim vodjem pomaga cel štab odličnih sokolskih smučarskih delavcev, tako. da moremo upati, da bo prireditev i v organizaciji prekosila vse dosedanje.
Tekmo-valci se zbero vsaj večer pred njih nastopom v Boh. Bistrici. Vodniki društev se imajo takoj, ko pridejo v Boh. Bistrico, z^lasiti v pisarni vodstva tekme, ki bo v Sokolskem domu, in Javiti imena tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalci, ki bi sami prispeli, se morajo prav tako takoj zglasitL
Nakaznice za prehrano in prenočišče se bodo dobile v pisarni. Zdravniške preglede naj oskrbe tekmovalci že doma in prineso izjave s seboj. Ostali bodo pregledani po zdravniku v Sokolskem domu v Boh. Bistrici Nastopne številke se bodo tekmovalcem ki tekmovalkam izdajale uro pred nastopom oz. odhodom k nastopu.
Tekmovanja:
V petek, 17. t m. se bo vršil tek članov na 18 km, nastop ob 9. zjiitrij v bliž. Sok doma. Ob 10. pa sledi nastop za 8 km tek članic, prav tako v bi rž. Sokolskoga doma.
V soboto, 18. t, m. je dan obeh smukov, članice tekmujejo 2 km smuku, odhod ob pol 12. izpred Sokolskega doma, nastop ob pol 2. Cilj v Širokih Lazih nad Boh. Bistrico. Tekmovalke bodo nastopale v 2 mm presledkih. — Članstvo bo tekmovalo v smuku na 4 km, odhod je ob 11. dopoldne izpred Sok. doma, nastop ob pol 3 Dveminutni presledek. Cilj na Širokih Lazih.
V nedeljo 19. t m. se bodo vršili na Hansenovi skakalnici na Poljah skakalne tekme in sicer najprej za kombinacijo, potem pa samostojno za skoke. Začetek skokov je točno ob 10. dopoldne.
Posamezni odseki nosijo posebne trakove: vodstvo tekme: svetlomoder trak, nadzorne postaje in načelniki pos. odsekov bel trak, zdravniški odsek: bel trak z rdečim križem, informativni, železniški, stanovanjski in prehran je vam i odsek: zelen trak, reditelji pa bodo imeli rdeč trak.
Tekme bodo uvod v letošnji pokrajinski zlet v Ljubljani, s katerim se proslavi 701etnica Sokolstva.
Prireditve »e udeleže tudi čeboslovaški m rasici Sokoli, zato bo tekmovanje obenem ITI. tekmovanj« za prvenstvo Saveza slovenskega Sokolstva in IL tekmovanje Saveza SKJ.
Kakor smo že poročali,   pošljejo Cehi ekipo šestih tekmovalcev oz. treh tekmo- , vaJk. Imena ekipe še niso znana, ker imajo čfehi prav te dni, (od 9.—12. t. m.) izbirna tekmovanja. Za vodnika češke ekipe je do-
ločen br. Ladislav Moulik, član načelstva OOS in predsednik zimske komisije COS. Predsedstvo GOS bo zastopal namestnik načelnika OOS br. dr. Miroslav Klinger. Čehoslovaki se odpeljejo iz Prage 14. t. m. ob 22.30, na Jesenice prispejo v sredo, IS. t m. ob 17-50, v Boh. Bistrico pa ob 18.40.
Za vse tekmovalce m ostale je dovoljena polovična vožnja, iz Ljubljane v Boh. Bistrico in nazaj bo vozil v nedeljo, 19. t. m. posebni vlak.
Naša društva, posebno ona iz gorenjske sokolske župe, bodo poslala številne, dobio pripravljene tekmovalce in je »-zumljivo, da bo konkurenca prav ostra.
Javnost spremlja z velikem zanimanjem vse predpriprave za to veličastno manifestacijo Sokolskega smučarstva m je zato pričakovati v dneh tekmovanj veliko udeležbo iz vseh krajev. R. Ko*.
*
Polovično vožnjo je dovolilo prometno ministrstvo za sokolske smučarske tekme v Bohinju, m sicer za vse udeležence (za tekmovalce in za ostalo občinstvo). Na izhodni postaji more vsakdo kupiti oeio vozovnico, ki mu velja s potrdilom Saveza SKJ, da je res bil na tekmi, tudi za po-vratek. Ta ugodnost velja za vse tri razrede za čas od 14. do 22. t- m.
Vse elane vodstva tekme opozarjamo, da morajo biti najkasneje v četrtek 16. t. m. zvečer v Boh. Bistrici. Ob 20- uri je namreč v Sokolskem domu v Boh. Bistrici že prva seja vodstva tekme, katere se mora udeležita vsak član vodstva tekme.
Fotografi. V-serkdo, ki hoče pri tekmah Saveza SKJ v Boh- Bistrici fotografirati, se mora prijaviti v informacijski pisarni na postaji v Boh. Bistrici, kjer bo dobil poseben znak in se bo zavezal, da bo tekoj po tekmah poe.al od vsake slike po eno kopijo sav. oačemištvu. Znak je treba nositi vidno.
Zopet novitete naše drame
Zadoščenje — Ga. Chatleena — Stava in njeni tnesetarji
Ljubljana, 11. februarja. To je tempo: v 14 dneh trije dramski novitetni večeri! Zopet smo v repertoarju iz vojnega m povojnega časa. Po tragedijah vojnih grozot, ki smo jih glodali lani. letos še »Z adoščenje« istotakega značaja, pa poizkus iz veselega vojnega miljeja in končno satira, ki obseza kakor resnično življenje pomešano žalost in radost, a s prevladovanjem mraka in cinizma.
Maeterlinckov skeč v dveh kratkih dejanjih je napisala vojna s svojo nečloveško sirovostjo v belgijsko zgodovino Avtor je vojni posodil samo svoje pero.
Glavno ulogo Lene doživlja ga. š a r i-č e v a močno in učinkovito brez teatralnosti. Vsa groza, ki jo herojski zmaguje s čisto žensko samopožrtvovalnostjo, obup ob slovesu in končna telesna odpoved so našli izrazov, ki so ena sama obsodba zločinske in bedaste vojne. Problematičnega Nemca, kapetana von Gerstofa, ki je prijatelj zdravnikov in obenem njegov sodnik krvnik, je uspelo poizkušal podati čim verjetneje g. Skrbinšek; žrtev, zdravnika, celega moža, pa g. C. Debevec Dve epizodni osebi takisto živo predstavljata gg. Jerman in Potoka r. Vtisk igre je porazen.
Yeatsova igra v 4 slikah je temna, zagonetna simbolika iz svetov srednjeveških misterijev, mirov in magične demonije. Na Fausta se spominjamo, ki je Mefistu prodal dušo, da se je pomladil in ponovno lahko užival življenje; tukaj pa prodajajo duše bedniki za denar, da bi mogli živeti spričo grozotne lakote. Bogata gospa Cathleena. grašeakinja, žrtvuje vse svoje imeeje in proda končno se svojo dušo, da bi rešila bedni narod, ki jo še okraja in oplenia Odreče se vs-smu. celo iju-ttzensk. sreči, in umre, — a'i — kakor v Fiustu — naposled nam pove s/igei, da je g spejina duša vendarle reš.-'ia v nebesa. Kako sta bila demona premagana, tega ne vidimo.
Igra je polu groze fantastike. mis*ike. a hkratu realističnih motivov, spočetka dramatsko silna, v drugem delu patetsko pesniška in očem prijetna, a manje umlji-va in učinkovita, mrimna pesniška lepota, a za publiko v predpustu nepristopna.
Go. Cathleeno, utelešeno žensko požrtvovalnost svetniške plemenitosti in askeze, je predstavljala ga. Šaričeva z vso breztelesno poezijo in nežnostjo, močno demokratska sta trgovca z dušami, gg. Skrbinšek in Kralj, idealen lik pesnika povca Aleena je ustvaril g. C. Debevec, krepke realrietiene osebe pa eo postavili gg. Potokar (Shemus), Jan (Teig) in Medvedova (Mary), pa Marica Vera (dojilja), Lipah (oskrbnik), Rakarjeva (starka) in Zeleznik (vratar). Angela je krasnoslovil g. Gregor in, kmete bednike pa so igrali gg. Jennan, Sanoioi, Dronovec in mlado žensko gdč. Boltarjeva.
»Slava in njeni mešetarfi* s prologom in v štirih dejanjih je igra, ki bo pub&fci ugajala po svoji idejni satiričnoati m dramatični razgibanosti. Pestro dejanje preseneča s svojim razvijanjem in je bogato krepkih tipov ki učinkovitih prizorov. Tako resnično je in končno zadovoljivo, da lahko rečemo o nji, da se je rn se bo dogajajo po vsem svetu. In celo hiroparije končno rode zadovoljive uspehe.
Ljudje so lopovi in sleparji, sebičneži, moralne propalice, a nehote ustvarjajo tudi dobrine, ki so koristne spJošnosti, Tu čutimo ozpet optimista Pagnoia. Da se iz nesreče rodi vendarle sreča, je pač na odru zmerom dobrodejen prizor, in človek odhaja s predstave zelo zadovoljen.
Bachelet, včasih trpin uradnik in nesrečen oče, postane minister, ker mu je sin navidezno padel na fronti kot velik heroj. Gotovo ne bo slab minister, vsaj slabši ne kakor drugi, ki garanja, bede, obupa in nesreče sploh nikoli aaso spo-
znali. Igra ga g. Jerman vrlo dobro in z vnemo.
Berlureau, tovarnar špekulant, človek brez sramu in časti, je silno sposoben politik in imeniten taktičar; tudi ta lopov postane minister, in le upajmo, da bo uporabljal svoje izredne talente tudd na korist okupiranih deežl. Uteleša ga z naslajanjem zelo učinkovito g. Lipah.
Henri Bachelet je heroj, ki je padel, a ne poginal; več let je bil brez spomina v bolnišnici; medtem so mu postavili doma že spomenik, z njegovim imenom je zmagala očetova stratnka proti komunistom in defetistom in oče mu je postal cek> minister. Sama sreča po nesreči 1 Le žena se mu je omožila z drugim, a zato se Henrd kar brž oženi z drugo, še boljšo in še mlajšo, kar tudi ni slabo. A Henri postane celo očetov ministrski tajnik z imenitno plačo: prav je tako, saj sta si srečo zaslužila oba m ker sta zelo brihtna. bosta — upajmo! — vsaj par mesecev na pravem mestu. Henrija, zek> pestro in dramatska bogato ulogo, igra jako živo in toplo g. Jan.
Grandel, ki je bil menda tudi vzoren uradnik, a ki ga ubije smrt sinova, zares padlega pred sovražnikom, je neskončno simpatičen starec, značaj ti ik, zlat poštenjak. Tega starčka igra g. C Debevec v dikciji, gestah in hoji, v mimika rn pogledih tako posrečeno in poino resnično, kakor ga nisem videl še v nobeni ulogi. Izvrstna kreacija.
Germaino, Henri j evo ženo, dramatsko zelo razgibano in mnogoiično ulogo, predstavlja učinkovito iskreno ga. Mira Danilova; prav živo resnična madame Bache tova je gdč. Rakarjeva, odlično označen, v detajlih zelo skrbno izdelan, eleganten grof monarhist pa je g. S a n-c i n. igralec šaržist izvrstnih kvalitet Gg. Bratina, Potokar in Brezigar imajo prav uspele epizodne osebe.
Yvonno, rejenko, Henri j evo drugo ženo ji igrala gdč »M a j a«! Nova pojava? Ne, Maja je naša Kukčeva, doslej junakinja v otroških igricah in druga (ali tretja?) operetna plesna subretka. Zdaj so ji dali nenadoma dramatsko ljubimko, tea-gedko. Velik, zelo čuden skok! Seveda se je posrečil le deloma. Glavne scene s pismi, razburjene in sikne, zarada včasih nejasnega žuborenja njene govorice skoro da nisem nič razumel. Tu nedostaje še znanja, vaje. Pa že pojde z vztrajno voljo. Po igri, po zunanjosti in nekaterih prizorih sodim, da je tu nadarjenost, ki obeta razrvoj in uspeh.
Igra je močno ugajala m žela mnogo iskrenega priznanja.
»Zadoščenje« in »Gospo Cathleeno« je Težira! g. Ciril Debevec, »Slavo in njene mešetarje« pa g. M. Skrbinšek.
Fr. G.
Kolektiven čebelnjak
Ljubljana, 11. februarja.
Naši cebeiarji so postali jako podjetni. V Ljubljani vodijo trgovino za prodajo čebelarskih potrebščin, medu in voska, po deželi so ustanovili opazovalne postaje, uvedli so kontrolo medu ki letos so ustanovili v Kamniški Bistrici plemenilno postajo za matice; v prihodnjem letu pa nameravajo ustanoviti v Ljubljani skupen Čebelnjak, ali kakor ga hočejo imenovati, kolektiven čebelnjak.
Čebelnjak bo prirejen za približno 80 panjev novejšega sistema. Postavljali bodo tja svoje čebelne družine začetniki in čebelarji, ki čebekTijo v malem obsegu. Opravljati bo mora'1 svoje družine vsak čebelar sam, le prevažanje čebel v spomkdne, poletne in jesenske paše se bo vršilo skupno in na skupne stroške. Ker bodo na ta način čebelne družine razna pasišoa izkoriščale in bodo +ud; stroški prevažanja razmeroma nrz4ci, je pričakovati najboljšega uspeha- A tudi poučno bo delo v kolektiv-
nem čebelnjaku zaradi tega, ker se bodo začetniki z opazovanjem lahko hitro naudili praktičnega čebelarstva.
Za zgradbo čebelnjaka se sanje zadruga. Delež bo predvidoma znašal na čebel no družino 100 Din. Kdor želi pristopiti, naj aa javi na naslov: Pripravljalni odbor zadruge Kolektivni čebelnjak v Ljubljani, postni predal 37.
Dekliški rop
T Maroku. Odigrala se je grozna orijental-ska ljubavna drama. Oaze, haremi, kadilnice opija, Beduini! Vladimir Gaj darov, Clalre Rommer predstavljajo glavne vloge senzacije, ki jo predvaja samo še danes ob 4., y28 in 9. uri zvečer
»KINO LJUBLJANSKI DVOR« ob najnižjih^ljudskih cenah. Telefon 2730.
Jutri senzacija! — Slavni cowboy v vedefitmu Divjega zapada
TOM MIX
Hajdttčico s črne reke
Slovo dr. Ran ta
od škofje Loke
&kofja Loka, 10. januarja. Ta. teden je zapustil naše mesto zdrav. nrik-specijalist dr. Jože Rant, ki se je za stalno preselil v Ljubljano in je otvorJ v nebotičniku lastno ordinacijo za zobo-zdravtiistvo, čeljustno kirurgijo in ortodon-tijo. ^of jeiocani so se od svojega dolgoletnega zdravnika najpilsrcnejse poslavljali, pae v zavesti ,da je škof ja Loka z nje_ govim odhodom aeJo vel ko izgubila. Ako o kom, tedaj smemo trditi o dr. Kantu, da je bil mož na svojem mestu, odličen kot zdravnik, srčno dober kot človek in obenem vnet zagovornik globoke ljubezni do naroda in države. Reveži so Imeli v njem svojega najboljšega priprošnjika. Dr. Rant je čutil s težavami ljudi in vprav to ga je napravilo tako priljubljenega m upošteva, nega v vseh slojih, našega meščanstva in okolice.
Nevenive pa so njegove zasluge za na_ predek sokolstva, ki mu je bil vdan z dušo in srcem Vsa leta je bil loškemu Sokolu predsednik naiodno.obrambnega, socijal. nega in zdravniškega odseka, sodeloval je pri prosvetnem odseku in so bila njegova zdravniška predavanja vsikdar predmet največjega zanimanja doma, kakor tudi pri sokolski četi v Retečah, ki mu je bila po_ soben ljubljenec. Naravno je, da je priredil Sokol svojemu varnemu bratu nad vse prisrčno odhodnlco, ki sta izpregovorila na njej društveni podstarešina br. Vinko Za-hrastnik bi načelnik br. Rudolf Horvat. Po Sklepu občnega zbora je bila br. Ran tu poklonjena posebna, častna diploma. Dr. Rant je ustanovil v škof ji Loki Narodno odbrano in je bdi njen predsednik do od. hoda, uveljavljal se je skoro v vseh na. prednih društvih .s pridom je sodeloval pri Olepševalnem fei T " ''"n društvu in je bil Član nadzorstva :ru hranilnici.
Široko je bilo po^je njegovega javnega dela, a kljub temu ni pozabil niti trenutek na vzvišenost svojega poklica. Tri leta je delal na dunajski zoberzdravniški kliniki in vprav to mu je ustvarilo sloves izvrstnega zdravnika specialista, kar tudi je.
Bratu dr. Jožetu Rantu želimo v Ljubljani čim največ uspehov in zadovoljstva.
■no to bi še priključili naš'm skromnim poslovilnim besedam, naj na škof jo Loko, ki ga je vselej rada pozdravila v svoji sredi — ne pozabi!
— Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otož-nost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo •Frani Josefsve« grenčice.
Lepo Sotoamatersko vezilo
Ljubljana, 11. februarja.
Dela naših najboljših, ki nimajo navade razmetavati svojega imena in širokoustiti ae o svoji umetnosti, gredo navadno mimo nas tiho in n ©opaže no- Naše trgovine so preplavljene e tujtni reproduciran imi in originalnimi fotorazgledcicami. Redko se pojavi med njimi kako domače delo, za katero pa nihče ne vpraša, odkod in kako. Malokateri se zanimajo za avtorja, zelo redki poznajo t^ža-ve, združene s takim delom, nihče skoro pa ne pohvali njihovega dela, ljubezni in umetnosti. Fotoamater-stva pri nas še ne znamo ceniti po njegovi pravi vrednosti.
Prof. Janko Ravnik nam je pripravil za veliko ooe res lepo vezrk). Vrsto domačih velikonočnih razglednic, z našim cvetjem, našimi gorami, našimi ljudmi in našimi lepotami. To ni suhoparno izražen del narave, nego z najidealnejšo ljubeznijo in umetnostjo živo podana vsa idila našega prvega spomladanskega cvetja- S tem je zopet pokazal, da je prvi med vsemi našimi fotoamater ji, ki bi z uspehom lahko tekmovali z inozemci na tem polju. Vendar bi pa teh razglednic, katerih prve izvode smo dobHi v roke, ne smel izdelati le z velikonočnimi napisi, nego tudi brez vsakega, ker so porabne za vsako priložnost.
Nedavno smo v zvezi z njegovim predavanjem naglasili, da ne sme umetnik svoje urnetnosti skrivati le za sebe ali v redkih strokovnih revijah, nego jo podati vsej javnosti. Prof. Ravnik je to z vsem razumevanjem storil in smo tako dobili res krasne naše domače razglednice.
Naj bi vsi pridno segali po njih in odklanjali tuje, v večini primerno slabše in dražje!
Postani to ostani
član Vodnikove dražbe!
Zima se zopet bliža
Ljubljana, 11. februarja.
Vremenske prerokbe sicer niso mnogo vredne, vendar pa večkrat prav naglo učinkujejo, kakor smo videli davi, ko smo pregledovali uredniško pošto. V če naj smo namreč objavili kratko notico o goljufivi pomladi, češ da se že umika vračajoči se zimi in smučarskemu veselju, pa nam danes zvesti naročnik že piše. kako zmedo je ta vest napravila v njegovem mesenem proračunu. Pravi namreč da ima he>rko. ki je menda edina v Ljubljani še brez smučarskih čevljev. Primeroma lahko je bilo bodočo smučarsko prvakinjo potolažiti, dokler je sijalo solnce nad kopno okolico da dobi čevlje še za Vse svete, toda včeraj so vsi izgovori pozebii ob tiskanem zagotovilu snega- Trdnejše garancije za smuko pač ni od časopisne vesti! Kar h Krtsperju je zmagovalka vlekla prema^-anega očka, da sta izbrala kapitalne čevlje .n seveda še to in ono, kar je smučarkam potrebno, da ie ves predpust še vedno veselega papančka zmrznil z t radi naše norice.
Da pa vsaj nekoliko popravno porazne posledice prerokb našega nezmotljivega pratikarja, objavljamo še mnenje najboljših vremenskih strokovnjakov, namreč ne-ših vrtnarjev. Ni stanu, ki bi bil tako odvisen od vremena, kakor vrtnarski, saj vrtnar lahko izgubi vse pri izpr^membi vremena. Če kmetu vzame mraz, suša, dolgo deževje ali toča vse poljske pridelke, mu še vedno ostane nekaj in ga preživi še živina ali pa gozd, vrtnar je pa prav lahko ob kruh. Samo še nekaj minut prepozno zasenči nežne nasade pred solne cm. je po njih, in nekaj stopenj mraza mu uniči vse upanje na pomlad- Zato so torej vrtnarji tudi dobri vremenski preroki in <zfcušen vrtnar kar duha najmanjšo izpremembo v zraku. Letos pravijo vrtnarji, da je zime konec. Sicer lahko še pade sneg, ali ležali ne bo dolgo, ker se je zemlja že ogrela. Rastline poganjajo in te se le silno redko goljufajo. Kosi in tudi druge ptice se že ženijo in so pričeli celo že znašati ene z da, a ptice in veverice, ki na zimo pridejo v bližino mesta, so se potegnile nazaj v gozdove. Zato so vrtnarji že pričeli z ureditvijo, zlasti pa s snaženjem vrtov -n tudi že s saditvijo trajnic, obenem pa vodijo mehkužne in v toplih gredah razvejene rastline na ostrejši 7irak pod milim nebom. Zele-njadarji že sejejo berivko, ki ji sneg ne škoduje, p^e se pa boje, da jim mladih rastin ne osmode mrzli vetrovi. V Kranjski gori in v Bohdnju že snež.i. v Ljubil ioni ■'mamo pa dež. kar nam priča, da se nam zima bliža s počasnimi in prizanesljivimi koraki brez nevarnih naglih izprememb-Naj nam prizanese i dolgotrajnim mrazom, da jo bodo reveži lažje prestali, sa; vendar zabave zimskih športov ne morejo odgnati bede. uri jo tudi kidanje snega le neznatno olajša.
Amaterjem
in fotografom
Ljubljana, 11 februarja.
9PD potrebuje za planinske koče veliko število razglednic-fotosrafij, za Planinski Vestnik pa mnogo fotografij za ilustracijo  člankov  in   za  umetniške priloge.
V svrho izbire primernih fotografij m pravočasne izdelave za planinske hoče namerava SPD sestaviti register vseh planinskih fotografij, ki pridejo za to v postev. Ta register bo vseboval po eno sliko (kontaktno kopijo originala) vseh fotografij, katere so napravili do sedaj naši fotografi in  fotoamaterj i.
Zaradi tega se vabijo vsi oni, ki imajo take slike, da pošljejo po en odtis vsake slike SPD, da primerno izbere in jih uvrsti v ta register. Te izbrane slike bo SP-D odkupilo  po  spodaj  označenem ceniku.
S tem odkupom odtisov društvo še ne pridobi za priobčenje slike nobene pravice, temveč ima samo evidenco planinskih fotografij. V slučaju, da se katero izmed teh slik namerava priobčiti v Planinskem Vestniku ali pa napraviti razglednice, se bo društvo pogađalo z avtorjem slike, kateri lahko Že v naprej stavi tozadevne konkretne zahteve ali pa jih navede za vsak slučaj posebej.
Odbor SPD se dobro zaveda, da je e-pa slika vedno najlepše priporočilo in ranilo za obisk dotične ga kraja, ve pa tudi, la imajo naši vrli amaterji in fotografi mnogo prekrasnih fotografij naše prelepe domovine, zato apelira na vse one, ki lahko pomorejo k tej važni zasnovi in pomagajo ustvaj-iti podlago, da se izkoristi ta dri-a-goceni zaklad naše domovine.
Prosimo vas zaradi tega vljudno, da nam prav v Kratkem, najkasneje do konca februarja predložite Vaše slike in naznanite pogoje. Vse slike naj bodo označene z vašim imenom, s tekočo številko in z opisom, kaj slika predstavlja. Od odkupljenih slik imejte kopije z enako številki, da ni  v  slučaju   naročila zamenjave.
Cenik: Za kontaktno kopijo ra svetlem (G-lanz) papirjm (belem) 4.5X« — 6.5X9 no Dm 2.— za kopijo, 9X12 — 10x15 in razglednice po Din 3__za kopijo, 13>xiS po
Din 4 in za 18x24 po Din 5 »a kopijo.
— SK Ilirija ima v ponedeljek 13. t m. ob 20.30 uri v kavarni Emona izredno plenarno sejo radi predstojećega izrednega občnega zbora. Običajne seje v torek ne bo. Zato vsi v ponedeljek in točno. — Tajnik.
Zakonca brez otrok.
Žena piše mali oglas: Proda se otroški voziček . . .
Mož: Ne pozabi pripisati: Ponudbe pod »Prazen«.
Če je stric prehlaien.
— Pomisri. že tri noči nisem spala, ker stric vso noč kalifa.
— Zakaj pa ne pokličeš zdravnika?
— Ni vredno, saj itaik že jutri odjpo-tadem k hčerki na obrsk.
Dnevne vesti
— Napredovanje v državna službi. V v-i&jo poioia jt>o skupino odnosno razred t~o napjedov»i(i policijski stražniki zvaniČniki JuJ*j Cigoj. Anton Kimat in Alojz Regul pri predstojrLišrvu mestne policije v Mariboru ter Martin Dolmar, Josip Janež*ič. Anton Kablar, Franc Pohleven in Josip Stare pri upravi polioije v Ljoblieoi: z« e>lužitelja II. skupine pri amiafcein n-a-čelstvu v Kamniku je imenovan dnevni car skižire4j istotarn Rudolf Brezov ic
— Iz banovirr-ko službe- Za arhivsko uradnico X. položajme skupine pri banski upravi v Ljubljani je imenovana uradniška pripravTHca M«KUska Rcmi-c; premeščen je ekonom VI. položajne ekupirve j«v~r>e bolnice v Morski Soboti Josip ^usteraič k javni bo!oici v Ptuju.
— Kazpisane skižbe vseucinških profesorjev in docentov. Na teb_nični fakulteti beograjske umverze je razpisano mesto stalne strokovne moči za katedro vodovod to kanairzacfja, mesto izrednega profesorja aa hidravliko in izkoriščanje vodnih sil, mesto vseuoiliSlte^a docenta za katedro le_
m zidanih mostov, mesto vseučiliske, ga docenta za tehniško mehaniko, mesto vseuc&iskega docenta za gradnjo železnic m mesto voeučiliškega docenta za statik o a rnitektonaftoh konstrukcij. Prošnje je tre. ba vložiti do 25. marca.
— Srebrno poroko sta pri najboljšem zdravju v krogu svoje družine na Zadanem mostu praznovala g. Matija J e 1 o v š e k, splošno spoštovani uslužbenec drž. Železnike, in zvesta njegova družica Marija, hčerka ugledne Kosmove hiše, ki je po svoji romantični legi ob slapu Mitovšček onkraj trboveljske postaje znana tudi popotnikom, ki se z železnico vozijo tod mimo. Krepkemu paru še mnogo zadovoljnih let!
— Elektrifikacija Notranjske. V svrho elektrifikacije Notranjske nameravajo Kranjske deželne elektrarne zgraditi elek_ trovod 20.000 V od transformatorske po. staje pri opekarni Lenarčič na Vrhniki do Rakeka m Cerknice. Transformatorske po_ staje bi se zgradile v Dol. Logatcu, v Gor. Logatcu, Lazan. Planini, I van je m selu, Rakeku, pri Zelšah. v Cerknici in v Dol. Jezeru. Krajevno omrežje nizke napetosti se pa namerava zgraditi v Dol. Logatcu, Gor. Logatcu, v Jakovci,- Lazah. Planini, Iva_ njem selu. Uncu, Rakeku, Zelšah. Dolenji vasi in Dol. Jezeru. Komisijski ogled in obravnava bosta v ponedeljek 20. t. m. ob 8.. s sestankom na Vrhniki.
— Iz »Službenega lista«. j-Shržjbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 12 z dne 11. februarja objavlja zakon o iz-premembah in dopolnitvah zakona o podpori onim, ki jim nedostaja hrane (Popravek), uredbo o uporabljanju odredb za. kona o bilanci ran ju državnih vrednostih pa. pirjev tudi na vrednostne papirje, po ka. terin jamči država za izplačilo kuponov, navodilo o izvrševanju uredbe o podpornem skladu pomožnega osobja v državni službi, popravek v čl. 16. uredbe o posredovalnem postopku, dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, objavo o tretjem rednem zasedanju banovi nskega sveta, navodila glede registracije bank in zavarovalnic, objave banske uprave o pobiranju občanskih trošarin v letu 1933. in razne objave iz >S3užbenih Novin«.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. januarja je bilo v dravski banovini 37 primerov tifuznih bolezni. 42 škrlatinke. 30 ošpic, 277 davice (smrtnih S), 25 šena (smrten 1), 8 otrpljenja tllni. ka, 3 otročniške vročice. 1 griže m 1 đu5-Ijivega kašlja.
— pomlad v Primorju. Zadnje dnd je zavladalo v našem Primorju pravo poletno vreme. V Splitu je solne e v četrtek in včeraj tako pripekalo, da so se ljudje umikali v senco. V senci so imeli v četrtek 12 stopinj C. Na Bačvicah se je mladina oba dneva kopala. Tujci se ne morejo dovolj načuditi tako lepemu toplemu vremenu. V Kaštelu Starem so bili v četrtek vsi gost je hotela >Palace< v kopalnih oblekah, ves dan so se solnčih rn kopali v morju. Gostje, vecmoma Dunajčani, so se dali skupaj fotografirati, da pošljejo fotografije do. mov, kjer se bodo gotovo čudili svojcem, ki se sredi februarja kopljejo. Kmetje iz okolice že prinašajo na splitski trg novo čebulo in nov krompir, a na Marjanu že cveto m and! ji.
— PonOvna podražitev kruha. V Karlov, ca in v Novem Sadu se je kruh znova po. dražil roblasti nameravajo cene kruha v obeh mestih maksimirati.
_ Ustanove vdovam in sirotam drž. nameščencev. Hramilni in posojilni konzorcij
_ kreditna  zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani — razpisuje za leto 1333 iz sklada Ivana R o s t a n a 30 ustanov po 100 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih. Prosilke naj prošnjam prilože od župnijskega ali občinskega urada potrjeno dokazilo. d>a so res nbožne aii pa veled bolezni >n onemoglosti nesposobne za pridobivan-V. Prošnje naj se pošljejo na upravni o*roor konsoirctfa eo konca februarja.
— Društvo jugoslorenskih obrtnikov za dravsko banovino v LjjnMjaoi poziva vse svoje Članstvo in obrtništvo sploh, da se v čim večjem številu udeleže obrtniškega zborovanja v Celju, ki ga priredi oljska podružnica jutri ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu so razna obrtniška vprašanja zato je dolžnost slehernega obrtnika, da se istega udeleži. Odbor.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno s padavinami, že ponoči je v dravski banovini deževalo, po planinah pa najbrže sneži. Vse kaže, da dobimo v kratkem zopet sneg, ki ga bodo seveda smučarji zelo veseli. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 17, v Sarajevu 13, v Zagrebu m Beogradu 12, v Ljubljani 10.2, v Skoplju 9, v Mariboru 8.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2, temperatura je Majata 4J2.
— V smrt sara« Mke W*ttm$t V Zagre.
bu si je končal življenje ttfletni kasMoec Martin Franiič. ki ao ga bili poslali iz Stare Gradiške, da bi si leoil raka. Obesil se Je na stranišču. V smrrt ga je pognal otetp, ker je bil prepričan, da m« ralca ne bodo izlečili.
_  Ove nesreči.    A-tojoij   Mmevc, Motni
sinček delavca s Vodovodne ceste. je H Mil nase posodo vreJe kave in se občutno opekel na levi nogi. — France Tašker, SOletni delavec z Zidanega mosta, se je vOraj pri <ldu lažje ponesrečil. Va^onček mu je *eJ Ses desno nogo in mu jo je BKfci po*bo-dova!. Oba ponesrečenca    »o   prrprtjain v
bolnico.
— Sreenu vdova. Mi-KjotMr Mauro Braun
v Erdeviku v Srenvu je izgubil mnogo premoženja, precej denarja mu je bilo pa še osta»k> m naselil se je v Novem Sadu. kjer se jc seznanil s profesorjevo vdovo Hedo Lengvel in se v njo zaljubil. Stanovati je pri njej nekaj mesecev, ker je pa imela še enega mladega po ti nujni ni ke, sta se sprki in mož se je preselil, obenem je pa zahteval, naj mu vrne 350.000 Din. ki jih je bil dal. d* bi ga tlo rmrti vzdrževala- Vdova imi pa denarja ni hote1.« vrniti, Braun jo je tožil, pa je tožbo izgubil.
— Smrt pod lokomotivo. Na progi Pakrac - Duravar je našel v noči od četrtka na petek smrt pod lokomotivo mlinar Ivan Uhernik.
— Velik želodec   mora   imeti arhivar j sreskega načelstve v Županji Ante Miiičić.
ki jc pojedel najprej pošteno porcijo pečene kokoši, potem pa še 30 6evapoičev. 10 ražnjrčev in 30 /jeme-lj, končno je pa popil liter vina in 10 bri/gancev. \'oe to je pospravil v eni uri, dejal je pa. da bi lahko pojedel še 20 čevapčičev.
— Ciril Metodova drniba poziva svoje podružnice, da čim preje skličejo občni zbor, novi odbor naznanijo vodstvu in sreskeinu načelništvu. Prosi ge, da podružnice prič no s pobiranjem članarine in prispevkov takoj v začetku leta. ne koncem leta, ter nabrani denar odpošljejo vodstveni blagajni po položnici. . 83-n
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« #renčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
mrfn/ubujamo prehlado. ■mj_   kašlju, katarju itd.
sKaiserjevimi<r*>
prsnimi karamelo mi
s Z jelkami
TkoOe se irlekaznahMnog. in Jyerso {južni/Ua/uzli.
Iz Ljubljane
—Ij Gradbena delavnost je oživela. Ker
je vreme tako milo že delj časa, se zdi še tem večja škoda, če stoji gradbeno delo, vendar pa doslej niso zaupali vremenu ler niso začeli nadaljevati dela na zgradbah, ker so ga ustavili predvsem zaradi mraza, n. pr. na Dukieevih zgradbah. Na Dukieevih zgradbah zdaj delajo zopet s polno paro 'n tudi drugje so se začela nekatera nekoliko manjša dela. Ljubljanska gradbena družba bo začela poglabljati Ljubljanico. Če se vrline ne sprevrže zopet v zimo, in tudi pri gradnji palače trgovske akademije bo zaposlila menda okrog 100 delavcev. Brezposelnost se bo torej znatno omilila, če se ne povrne zima.
—Ij Živilski trg ni bil zaradi slabega vremena nič slabše zaseden kot navadno ob tržnih dneh. Prostor za zelen jadni trg je bil zaseden celo kot jeseni. Nekatere prodajalke so prišle že premočene na trg, a so še morale čakati skoraj vse dopoldne, da so kaj prodale. Gospodinje so pa lahko danes dobro izrabile slabo vreme, ker s»o prodajalke raje popustile pri ceni kot bi pustile oditi kupovalke. Največ je bilo zopet vseh vrst zgodnjih salat. celo regrata je bilo že mnogo, ki so ga prodajali po 1.50 Din merica in uzdi ceneje. Motovileč »n radič imata isto ceno. Na trgu je mnogo italijanske salate in cvetače, ki jo prodajajo po 6 Din kg. Ohrovta je še vedno toliko, kot da je še komaj minila jesen. Cena se ravna po velikosti ohrovtovih glav, od 75 par do 1.50 Din komad. Tudi na perutninskem trgu so cene nekoliko padle zaradi slabega vremena. Kokoši in petelini so bili po 20 do 30 Din komad. Jajc je bilo danes dovolj po dinarju. Na sadnem trgu So se gospodinje še precej zalagale z jabolki. Biko je nekaj še precej lepega sadja, zlasti ananas renete, šmarnice. ee?bularji in kosmač. Slabši so pa brli mošanjčki Ln tafeljčki. l^epa jabolka so prodajali po 4 dinarje. Kupčija je bila nekoliko živahnejša, ker je pač jutri nedelja, ko je trg prazen.
—I j  Umrii so v  LJMfeJJMii od 3. do 9. t.
m.: Hrova-tiu Maks, 82 let. bivši ližirnuu aki preglednik ki posestnik, Risneka c. 24; Ma-tanoVič Marija, 73 let, zasebnioe. Rimska cesta 34; Koutnv Antonija, l^oj. Ber-lo«ar, posestnica in gostifoičarka, 72 let, Tyrševa cesta 71; Sult^maaovič Hanija, 5 mesecev, hči delavca, Vodovodna ctaata, Jama; Košak Ana. roj. Culkar, 80 let, zasebni ca. Klade zna ulica 16; Bregar A&ne&a, roj. Dro!, 77 let, učiteljica v p., Sv. Petw nasip 4S-I.; Breznik Ga-brijeVa, roj. Klofutama, 53 let, žena trgovca. Sv. Florifefcna ulica 5; Warbinek Rudolf, 70 let, i zdelo v a-telj klavirjev, Gregorčičeva ulica 5; Kor-bar Nikolaj, 4 tedne, sin mehanika, Urši-čev štradon 36; Mastek Frančiška, roj. Za-lar, 75 let, trgovka, Sv. Florijana ulica 10; Ferk Ana, 23 let, hči viničarja, Vidordan-ska cesta 9; Ahlrn Janez, 18 let, mesarski vajenec, 'Linhartova ulica 4; Pajk Ana, roj. Schildenfeld, 80 let, vdova dvornega sretnika; Pajnič Franc, 66 let, železničar v p., Zalokarjeva ulica 8. V ljubljanski bolnici umrli: Mužinič Aleksander, 6 mesecev, sin delavca. Masarjkova cesta, baraka; Bteh Ivan, 73 let, hlapec, Prežgan je 1; Kosan-čič Marica, 22 mesecev, hči kretnika, 9ec-
bioa 4«; Ia**č Pavel, 46 let, miz. pomočnik. Prevojt 9, nri Kamniku; Lovšin Franc, 5 mesecev, sin posestnika, Gorica vas 7, pri Ribnici: Lampič Marija, 63 let, bivša aftrt-kmja, Jsipijena ulica 2.
— V draštva > Seta< Matica t L*«M>mm predarva danes v salonu pri >Levu< g. pref dr. Jasi* Mih tlak o sledeči temi: Sv o bodia svetovna gospodarska m linsačaa vaijnac. Predavali j bo govorit najprej o simptomih sodobne gospodarske krize, osobito o bresposernoati; nato pa o vnrokih gospodarske krrae s posebnim PSJPSai na denarne in finančne razmere. Govoril bo o povojni spremembi svetovne trgovske, denarne in fkiaočne strukture; o gosfndnrski prosperiteti Amerike do leta r9W in njenem propadanju po leiu 1929; o probleimi stroja, preoblh^denosn" in krizi eodobneea sjospo-darskega satena a. Po predavanju se vrši prosta zabava, pri kateri sodetoje pevski zber Krakevo - Trnovo. K tesm sedarwjet?Nt rasli zelo primemeHni m a4r>ua4nemo predavanju so vabljeni vei ><V>č»m<' in prijatelji Soče<. Začetek točno ob pol 9. uri mfcor. Vstop vsem prost! 87-n
oponarja oenj. publiko, da jo ta fikn sedaj
nepreklicno zadnjikrat na sporedu iste, pa ne odlašajte, samo se danes ob 14. in jutri *b 11. uri.
—Ij Krajevna organizacija JRKD ia Tr-■avo v Lfsbljani ima swj redni občili zb»>r dre vi ob 20. uri v gostilni »Oblak<, Pred konjušnico. VsJbijo se v« člnai in somišljeniki, da se oboneea zbora zanesljivo mk-leae.
ZOBOZDRAVNIK
MED. UNIV.
DR. SAVO PIRC
Ljubljana, Gajeva ulica št, 1
otvori   6.  februarja  kustoo ordinacijo
Ordinira vsak delavnik od 8. do 13. in od 15. do 18. ure. Telefon 3393 Lift
—'Ij Star« in mlado govori žc dolgo o prekrasnem romanu »Prokletstvo ljubezni«, ki ga dobite v dveh dalih za malenkostno ceno 30 Din (po pošti 35 Din) v upravi »Slovenskega NaToda«, pa tudi v knjigarnah Tiskovne zadruge. Kleimaver e: Bnmberg, Novi Založbi in Zvezni knjigarni.
—I j Dramski odsek Sokola na Vicu ponovi jutri ob 20. v Sokolskem domu veleza-nimivo burko 2> Vele turist', ki je že pri premijeri dosegla popolen uspeh. Ker jc le preteklo nedeljo zmanjkalo vstopnic, opozarjamo cenjeno občinstvo, da si vstopnice nabavi v predprodaji pri br. Jeloeniku v Rožni dolini in v Sokolskem domu. Pri predstavi sodeluje društveni «ilonski orkester. Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo k polnostevilni udeležbi. Zdravo!
—Ij šentjakobsko gledališče. Jutri se bo odigrala predvidoma v sezoni sijajna burka v treh dejanjih »Drzni plavač«, ki je tako imenitno zabavala dosedanje posetnike, da so se do solz nasmejali. Pri predstavi sodelujejo poleg g. Kosaka v naslovni vlogi dame Iiaranova, Bučarjeva, Ptrčeva, VVriscber-jeva in Zaletelova, teT Hanžrč, Lavrič, Koman, Lombar, Moser, Petrovcič in Karus. Režijo igre ima Karus. V^opnfce se dobe od 10. —12. ure in od 15.—17. ure pri dnevni blagajni v veliki dvorani Meotneoa doma. Posegajte po wtopnioah.
—Ij Veliki plesni tarnir in proslava 10-letnire Jenkovega adejstvovanja kot plesni mojster bo 7. marca 7 Kazini. Prijave tekmujočih parov m informacije vsakodnevno v Jenkovi šoli — Kasina. Plesni tečaji de vršijo Še nadalje vsako nedeljo ob *i* 4. pop. v torek in petek ob 8. zver. Posebne are po dogovoru. 8'2-n
Dr. JOŽE RANT
Ljubljana, Gajeva al. 11 (nebotičnik)
specijalist za zoboedravništvo, čeljustno kirurgijo Ln ortodontijo.
OKDIMKA OD 6. FEBR. DALJE OD 8. DO 1. IX OD 14. DO 19. URE
Telefon 33-93
KAVARNA
NALAZNIK4
zopet odprt* do 2. ponoči.
—Ij Socialno   gospodarski   teeaj ZK1).
Dre v; bo v socialno gospodarskem tečaju ZKD dvoje zelo zanimivih in aktualnih predavanj, in sicer prvo o delu, brezposelnosti in mezdi, o pomenu kapitala in zemlje in drugo o sodobnih tipih držav. Dosedanja predavanja ZKD so imela namen dvigniti optimizem in vero v našo gospodarsko in socialno bodočnost in so našla med poslušalci veliko odobravanja in razumevanj Osobito se zaznamuje lepa udeležba mlađe generacije pri tej izobrazbi.
—Ij Pevsko društvo >Sava< priredi jutri koncert ob 15. uri v gasilnem domu na Ilovici s pestrim sporedom pod vodstvom pe-vovodje Adolfa G ruma. Vstopnice se dobe od 14. ure naprej.
—Ij >Tam, kamor se zatekajo reveži*. Pod tem naslovom smo poročali v četrtek med drugim tudi o Rusu Timoteju iz rusko barajke, ki je baje vsakoletni gost socijalnoga urada. Vest pa ni točna. k«r je Rus brre srnžbe žele od junija meseca pretekle-Sa  leta,  poerej«* je  nemreitrgom-a  delal vtra
—i j Skok vz prvega nadatropja. V bojnico so prepetjaji sooči delavčevo ženo Fran-čiško Surkovo iz Most, ki je skočila z okna pr*e»a nadetropja in zadobHa notranje jx>-š*kodt>e.
—Ij Pasor pred »leparji! Krajevi« odbor Rdeoega križa je zvedel, da nepoklicani malopridneži zbirajo darove v njegovem imena. Ker nismo za to nikogar pooblastili, vljudno prosimo, da se vsak tak slučaj prijavi naši pisarni (VVblfova 12, telefon 321 S) oziroma policiji.
—Ij demo š« dane* ob 14. in jutri ob 11. uri si Se lahko ogledate prelepo, krasnih melodij polno Johan Straussovo operoto >Netopir« v najboljši zasedbi: Adela: Aoy Ondra; Rosalinda: Bettv Werner: Eisen-stein: Georg Aleksander: Folke: Osear Si- i ma; Fank: Hans Junkennann; Princ O**- { lowskj: Svetislav Petrovič   in drugi.   ZKD I
—Vj Krajevna organizacija JRKD za dvorski okraj IX. m X. volišče) v Ljubljani vabi s\oje Manstvo na 1. redno letno skupščino, ki se vrši V soboto, dne 18. feoruarja 1933 ob pol 8. uri zvečer v gostilni >Pod lipo-' na Borštnikovem trgu.
—Ij Jutri, ob 11. uri dopoldne da otroški oder »Svobode< v dramskem gledališču, drugo reprizo izbrano uspele otroške revije >Cieiban<. Vzemite vstopnice. 8»>-n
—Ij Udruženje vojnih invalidov krajevni odbor, ima jutri 12. t. m. svoj redni Ktni občni zbor ob 9. v dvorani Delavske zbornice na -Miklošičevi res+i.
—Ij        (XVII) delaveki  prostem j >.cm »Svabodec in >Zarje< x>  bo \ ršil  v Hedo, dne 15. februarja 19&y ob JO. ari v dvetani Delavske tbonuec. Dr. U. 1 uma bo pm Uh val o neki zanimivi temi. Godbi   Z.^i . 1m zaigrala   2 novi skladb'. Konaervetoriaika Slava Campa in  konserv.  D.   Rnruer 1 zapela več solotipe\ov.   Sledil    bo -sok)   M. Zichorla    in violin k>Io    l>. Zajca. Som in *?kuk bor;t;i recitirala nekah mi. Večer bo lej>  v'flAopnJee ]<> S, 2   n 1 DiU
_lj   Slavčeva  maškarada rii.iri t
Iptjstna wbota), v hotelu Union \zra priznani Sonny-boy-;azz.
priznane kleti g. Grada iz Kašlja. Dostojne maske vabljene. Maakc nri v.stopnini po-pwt. Obve^oa se. da se je is tehtnih rnzo-Sov Slav-čeva maškarada, ki se jc do sedaj vrnila. v»aJco  leto na  pustno   nedeljo, pre1.-
lila letofeje leto na pustno n —Ij Na putim >obolo       f^br. t. 1. bo kokor vsako leto hidi letos na Taboru velika maškarada. Vse predpri;>r;i\e M v j»ol-nem teku.
—Ij Danes domača predpustna zabava pri >§tefanuc. MikloJrČe-va cesta 4. Glej in-seret! ss-n
—Ij Krajevna organizacija JRKD. Mestni trg, v Ljubljani ima avoj rodni letni občni zbor v četrtek, dne T>. febrnarj-a, ob 19. uri v gostilni >SokoU. Pred škofijo. 1. nad., z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru bodo poleg odbornikov poročali župan dr. Dinko Pno rn zastopnik sre«kej?a odbora. Vabimo vse somil]jmikf RaJk za okraja, da se občneca zbora polnoštevilno u-deleže. Posebna vabHa se ne bodo razpošiljala.
Strašne posledice pohlepa po denar 1 u
Kaj je pokazala smrt beograjske milijonarke Drage Mitričeviceve
L>ubdjna, 11. februarja.
Beograjski, pa tudi dru^i naši listi so prinesli vest o umoru beograjske milijonarke Drage Mitricevič, ki je živela v svoji palači sama s p.soni, kokošjo in gosakom popolnoma mizantropsko življenje. Beograjska ^Politika    poroča med drugim:
Tajinstven umor milijonarke Mitričevi-čeve je odkril novo mračno stran naše družbe. Ta dogodek, katerega vzrok še ni ugotovljen, je pokaza! v živili barvah vae, kar se dogaja za kulisami naših uglednih, premožnih ljudi in dokazal, kakšne strahovite posledice lahko rodi pohlep po denarju. Iz pokojne starke zre usode velikoga kapitala, zgodovina cede ugledne patricijske rodbiue. iz časopisnih poročil smo doznali, kako je starka zbrala svoj res ogromni kapital, ki je bil pridobljen še od prejšnjih generacij, pa je prešel v njene roke. Doznali smo. kako »ta dve sestri ob delitvi premoženja hoteli presekati naslanjač, da bi ena ne dobila več od druge. Odprlo se je okno na neki beograjski zapuščeni hiši, v kateri je pokojnica stanovala, in razgalilo milijonske trezore, uiisteri-jozna kronika pa je postala naenkrat Škandalozna.
Iz fine dame visoke beograjske družb*} se je izcimil mračen tip starke, mizantropski, klasičen tip žene skopuške, ki živi sama v svojem živalskem carstvu, kakor v bajkah, s katerimi starši strašijo otroke. Tip starke milijonarke, ki se prepira s sosedi, ne oddaja nikomur v najem stanovanj in drugih prostorov v svojih hišah, toža-ri se s sosedi, preganjana po fantomu podedovan j a. fantomu posedovanja.. Krčevito organsko je zrastla s kapitalom in se je ponoči z revolverjem v roki borila z duhovi, ki so jo baje preganjali, hoteč jo oropati. Prazne sobe so zijale, da bi človeška noga ne stopila v nje, a edina njena družba je bil pes s kokošjo in gosjo kot domači čuvaji. Milijonsko premoženje je bilo, kakor da je pokopano v krsti, ki jo je branila pri sebi. Velika mračna hiša sc je kakor opustošena grobnica režala nad Beogradom; mimo tega ogromnega bogastva pa je šla beda in glad.
Premoženje, ki ga je z^vra 1 njen oče kot državni  svetnik za časa krarja Milana, je
Nedelja, 12. februarja.
7.30: Svinjereja (Zupane); S: Nasveti za kmetovalce; 8.45: Poročila; 9: Versko preda var je, 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančio-:anske cerkve; 10: O elektrik: (dr Vidmai,, 10.30: Pojem reklame (Trt-nik); 11: Srame: wartet Pilih: 12: Čas, poročila,   plošče;   15: -ke zadruge
(Pavlica); 15.30: Operetna ura. Sodelujejo g-dč. Zupanova, g. Jelačin in orkester »Trt. g-lav«; 16.30: Ljudska Igra: Drzni plavač "šentjakobski gledališki oder); 20: Sloven. ska modema pesem v rokopisu, poje gdč. Verbičeva. pri klavirju dr. š\*ara; 20.45: Legende, štiriročno na klavir, igrata dr. švara in Eržen; 21.30: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. ponedeljek, 13. februarja.
12.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: Cae, plošče, borza; 17.30: Schubertova ura, izvaja salonski kvintet: 18.30: Esperanto (Kozlevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura: o hripi (pri-naarij dr. Meršol); 20: Prenos iz Zagreba; 22.30: Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Torek, 14. februarja.
11.15: šolska ura: Sneg in led ter njun vpliv na prirodo (Zor); 12.15: Radio kvartet; 12.45: Pnevne vesti; 13: Cas, radio-vartet, borza; 17.30: Ura francoske glas_ be, ievaja salonski kvintet; 18.30: Nemščina (dr .Grafenauer); 19: Dalmatinska kra_ jma (dr. Andrejka); 19.30: Junaki današ. njega časa (Kunaver); 20: Večer slovenske sodobne glasbe; 21: Prenos iz kavarne -Zvezda*; 22: Cas. poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 15. februarja.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: ćas. plošče, borza: 17.30: Otroški kotiček (Vencaizova); 18: Angleška glasba na ploščah: 18.30: Plošče; 19: Ruščina (dr. Pre-obraženskij); 19.30: Literarna ura: Ivan Trenko 701eUrk (dr. Lovrenčič); 20: Ob 50 letnici snurti Riharda VVagnerja: 1. Uvodno predavanje (ravnatij Polič): 2. samospevi ge. škerli_Medvedove; 3. vijolino solo igra ptof .Jeraj: 22: čas. porodila, plošče; 22.30: Napoved programa i
dobrlo, ko ga je ona podedovala, patološki značaj. Postalo je mučenje njenega bitja, zavedajočega se, da je premoženje njeno in da ji ga stalno nekdo ogroža v fantastičnih nočeh. V starkinem življenjskem krogu ne žive več ljudje, nego le denar in pojem posesti, ki pa iona že popolno patološko obliko. Ona se je z vsem svojim ogromnim kapitalom izključila iz človeške družbe, ker ta kapital pripada le njej in ona hoče z njim biti sama z revolverjem v roki. Preganjajo jo halucinacije, znani strah 8&ttl bogatašev, preganja jo njena la»t. njen kapital, ki je pod mrtvaškim pokrovom postal njen tiran, njen ideal, ndena fantazija, njena blaznost.
To je strašen primer, v kakšne roke prihaja narodni kapital in kakšna je njegova usoda. Strahovita slika notranjosti naših uglednih hiš, ko se na njih odpro okna javnosti, še en strašen primer, kakšne patološka in zločinske misterije sa dogajajo okrog ded šč i ne in do kakšne surovosti in blaznosti dovede egoizem in pohlep po denarju. Milijonski kapitali, plod potnih srag in žuljev naroda, so ugonobili njeno bitje. V njeni pameti pa so napravili strašne blazne sanje in kdove kakšna strahovite živčne drame so se v temnih nočeh odigravale v njeni glavi. So li raz-koljnikovske roke, hrepeneče po denarju, zadavile starko ali kaj, je zaenkrat še tajno. Jaeen pa je dokaz, da je to ie posledica sedanje bolne dobe, v kateri denar, daleč od tega, da koristi skupnosti, zasužnji in Često uniči celo one. ki se smatrauo za .njegove gospodarje.
Starkin pogreb je veAna! 200.000. nj«m* grobnica pa tiOO.000 Din.
Tako beograjska >Politika«. Mi pa pra-v"irno: Reformirajte dedno pravo, odpravite zakon, ki ščiti in neguje take pijavke, izdente zob pošasti, ki po pravici vedno bolj ruje po našem že Itak razi-uvanem družabnem in gospodarskem življenju, ne pustite, da morajo reveži mirno gledati, kako sede taki ne stvori na k-'pin zlata ^a. mo zato. da zadoste svoji abnormalni stra. sti. Saj se moramo nara vnos čuditi, da v takifa razmerah nI še več Ra komi kovin.
DANES PREMIERA!
ob 4., 1^8. in 9.J/i uri zvečer in jutri ob 3., 5., 1 j8 in 9. zveč>~
Najnovejši zimskosportTi, po ideji
DR. FAN'„^A
LJUBEZEN
II SNEGU
vse panoge zimskega sporta
Drsanje,   smučanje,   skljdring in bo bd trke
V glavnih  vlogah  najboljši svetovni športniki in smučarji
Gustav Lantschtier in Walter Rimi
Vse naše cen j. obiskovalce opo-zarjarao, da predvajamo ta film samo do vštevši ponedeljlia, ker n'oram«  film poslati  miprt j ■
Predspored: Najnovejši »Fox Mo-vietone novosti« (zvočni tednik) in ^Izdelava radiatorjev za centralno kurjavo v tovarni VVesten v Celju«.
Predprodaja vstopnic od 11.—112 ure dopoldne.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Muzikalna žena
— Kaj, tvoja žena je šele dva dni v grobu, pa že igraš na kitaro?
•■— Seveda, igram vesele pesmi v počastitev njenega spomina Moja stara je namreč imela zelo rada kitaro.
Svetovni tenorist JAN KIEPURA
Pesem noči
ZVOONI KINO »SOKOLSKI DOM« V &I6KI (za mitnico), telefon 33-87
Predstave: danes ob 18. in 20. Uri, jutri ob 15.%, 18., 20.^, v ponedeljek ob 20. uri
Boljši in cenejši plin dobimo
Z novo, najmodernejšo pečjo dobimo Se ta mesec tudi najčistejši in znatno cenejši plin
Ljubljana, 11 februarja.
Kakor smo /e poročali, gradi mestna plinarna novo najmodernejšo peč za proizvajanje plina, ko bo pa 24 m visoka stavba v kratkem gotova, prično modernizirati čistilne naprave, ki bodo zgrajene na principu umetnega hlajenja. Ljubljana torej dobi v kratkem najčistejši plin, ki bo zato tudi znatno cenejši od sedanjega onesnaženega. Razen tega je pa pripravljena tudi že no%>a tarifa, ki stopi v veljavo takoj, ko prične nova peč funkcionirati.
Ogromna peč je že pod streho in zidarji ?sedaj zazidavajo praznine v železnem ogrodju ter montirajo dvigalo za polnjenje peči s koksom in premogom. Vseh 5 komor peči sprejme 12 ton premoga, peč se pa kuri s koksom, da se premog v komorah stali in destilira, da dobimo plin, ki se čisti še v čistilni pripravi, razen plina pa iz premo ga nastane tudi koks, ki ga najprej z vodo pogase — zgoreti namreč ne more, ker v de-stilačne komore ne more zrak — nato pa 15 odstotkov dobljenega koksa spet porabijo za kurjavo peči, ostanek je pa za prodajo. Prav malo je pri nas ljudi, ki bi vedeli, da koks izdeluje plinarna.
Razen peči je gotova tudi žc hišica s kotlom, ki izrablja odpadno vročino, da se ne ligu bi neizrabljena. Osem tednov je tudi že ogenj v generatorjih, da so zidovi peči, ki so zgrajeni iz raznih posebnih negorljivih snovi, počasi posuše. Peč bi bila gotova že pred 3 meseci, pa >o se dela zaradi silno težke nabave materijala za železno ogrodje iz inozemstva zavlekla tako, da bo peč gotova šele proti koncu meseca. Omeniti moramo, da delajo le domači delavci in obrtniki, ki so napravili vse, kar je mogoče na- , praviti doma, gotovo pa polovico vsega naročila. Vodstvo mestne plinarne je treba pohvaliti, da je pri vsem delu v prvi vrsti stremelo za tem, da bi ostalo čim največ zaslužka našim ljudem.
Nova. tarifa za plin stopi v veljavo takoj, ko prične obratovati nova peč, torej Že koncem meseca, in sicer seveda za plin, ki ga bomo rabili prihodnji mesec, tako da bomo znižanje cene občutili šele 1. aprila, ker se plin plačuje po porabi za mesec dni nazaj.
Pri sedanjem zastarelem načinu čiščenja prihaja v plinske vode zelo nesnažen plin. Ta nesnaga obstoji iz naftalina, katrana, žveplenih plinastih spojin m vodnih par, torej z večino iz samih snovi, ki bi morale os>tari v plinarni. Prav te snovi so pa krive, da so se gorilci pri pečeh tako pogosto mašili in so morale stranke večkrat dati čistiti aparate. .Sicer plinarna to deVo opravi brezplačno, vendar je čiščenje strankam zelo neprijetno. Po novem sistemu se bo plin že v plinarni shladil na skoraj 0 stopinj Celsi-ia. ko se vsa nesnaga kondenzira in pride do strank 1« čisti plin. Posebna važnost je pa tudi. da bo v novem plinu mnogo manj ogljikovega monoksida, t. one spojine, ki po\'zroča zastrupi jenja.
Poleg teh bonitet pa bo novi plin konzumentom povzročal tudi manj izdatkov, ker bo po novi tarifi plin tudi cenejši.
Sedanja tarifa, ki je v veljavi od I. 1924,, je imela prevelike skoke za posamezne množine porabljenega plina, tako da >e 51 kubičnih metrov stalo mesečno mnogo manj kakor 50 kubičnih metrov Isti nenormalni skok je bil tudi pri 100 kub. metrih, a manjši skok pri 15 in 16 kub. metrih. Stranka, ki je porabila 50 kub. metrov, je plačala za plin skupno z najemščino Din 148.50, za 51 kub. metre o« le r>in 125.75, po novi tarifi bo pa plačala za 50 do 55 k. m. isto ceno 140 Din, torej pri 100 k. m. za Din 8.75 manj kot sedaj. Posebno pažnjo je posvečalo vodstvo plinarne pri sestavi nove tarife onim malim konzumentom, ki porabijo pod 50 k m. plina mesečno Tako n. pr. bo plačala stranka za 10 k. m. namesto sedanjih 46 Din le 44 Din. pri porabi 15 k. m. namesto Din 6330 le Din 56, pri 35 k. m. pa namesto Din 107.25 le Din 104. Z novo tarifo »o torej zaščitene rodbine z malo člani, ki porabijo za kuho malo plina, prav izdatno. Za vso kuho. torej za zajtrk, kosilo, južino m večerjo za štiri osebe, recimo, dobre meščanske ali uradniške družine se porabi 60 do 70 kub metrov plina mesečno ter stane 147 do 169 Din, t. j. toliko kot »tane 5—6 -vreč premoga, pri tem pa še niso všteti stroški za. drva in treske, s katerimi moramo podkuriti premog.
Princip nove tarife je bil ta, da mora vsaka stranka, ki je priglašena, če rabi plin ali ne, plačati režijski doprinos, t. j. stalno pristojbino. Ta stalna pristojbina tvori odškodnino za obrabo plmomera, dostavo računov, pisarniško manipulacijo, kolkoviue 3n pa za dajatve plinarne v naturi, t. j. za brezplačno čiščenje gorilcev v aparatih V vseh drugih plinarnah je ta dela treba plačati posebej, v Ljubljani so pa zastonj. Ta stalna pristojbina rudi ni za vse stranke enaka, temveč se znižuje z večjo porabo plina, in sicer znaša stalna pristojbina pri porabi 6 do 55 kub m. plina 30 L>*n. od 56 k. m. dalje pa 16 Din na mesec, ako so montirani plinomeri do velikosti 40 plamen. * Tudi cena plina je za večje konzumente nižja kot za male. ki rabijo plin le od časa do časa za kuhe kake malenkosti, n. pr. te za kak čaj. prej smo pa videli, da so pa stranke, ki rabiio vedno in stalno plin, prav znatno zaščitene.
Najvišja cena plinu je Din 4.— za kub. meter, vendar lc za one stranke, ki porabijo le do 5 k. m. pHna. Pri porabi nad 5
k. m, jc cena plinu Din 2.40 (sedaj Din 2.75 oziroma Din 2-50) vse do 55 k. m. Od 56 do 110 k. m. stane plin Din 2.20 (sedaj Din 230 ozir. 2.25), od 111 k. m. dalje je pa plin po 2 Din kakor sedaj.
Poleg tega so v novi tarifi še specialne tarife za veleodjemalce, t. j. za take. ki mesečno porabijo vsaj 1000 kub. m. plina. To so pri nas industrijska podjetja, vendar pa imajo plin po industrijski tarifi tudi razne obrti, kakor restavracije, izdelovalci klobas, slaščičarne, kavarne, peki, javne kuhinje, sanatoriji, bolnice in podobna podjetja, kar je dokaz, kako mestna občina podpira napredek prav v takih obratih, kjer zahtevamo največjo snažno^t in higijeno. Te stranke dobivajo popust ob zaključku leta po posebnem dogovoru.
Novost je rudi znižana cena plinu za kur-javo, t. j. za ogre\*&nje lokalov, če se rabi plin izključno in samo zta ogrev. Urad n. pr. ima 3 pisarne, v njih pa le 2 plinski peči, zato nima znižanja — če bi pa kuril po vseh sobah le s plinom, pa plača najnižjo ceno Din 1.80 za kub. meter plina. Ta cena je nižja kot na Dunaju, ki ga vedno kažejo za zgled mesta z najcenejšim plinom.
Tudi tiskarne, ki rabijo plin pri iinotv-pih. imajo možnost, da dobe cenejši plin, in
sicer po Dio 2,30 (sedaj 2jO), če imajo vse stroje opremljene in v obratu s plinom.
Sicer je malo strank, ki imajo plin za razsvetljavo, vendar se nova tarifa ozka tudi na te, ker je cena znižana od Din 3.— n« Din 2-30 brez trošarine.
Vsa nova tarifa je sestavljena v zavesri. da se poraba plina čimbolj popularizira, razširi ter dvigne, s tem pa tudi higijena in rentabilnost podjetij, ki plin uporabljajo, a glavni namen pri znižanju cene plima je predvsem, da se olajša kriza naši družini.
Ljubljančani smo pač kar poklicni dvomljivci in preradi kričimo, da je drugod vse boljše in cenejše. Nova tarifa za pidn pa spet tudi dokazuje, da je Ljubljana med najcenejšimi in tudi med najmodernejšimi mesti, ki povsod skrbi za korist in udobnost občanov. Tako je n. pr. plin v Zagrebu za vse stranke po Din 2.80, v Splitu in Sarajevu po Din 3.—, v Gradcu po najmanj Din 3.— in čez, v Celovcu po Din 3.30 r Linzn po Din 2.60 in na Dunaju po Dm 2. V Nemčiji je plin po 12 do 16 pfenigov, v Italiji pa po 1.50 do 1.80 ln*. Te cene navajamo zato. ker je ljubljanska plinarna prav tako navezana na nakup premoga za plin iz Anglije in Nemčije, kakor navedene plinarne, ki so vse dražje, Čeprav je prevoz premoga cenejši in so plačilne pritike ugodnejše. Pri teh ugodnostih je pa tudi samo ob sebi umevno, da mora mestna plinarna stalno in redno dobivati plačila ter ne sme biti več tako obzirna z zamudniki kakor doslej, zato bo pa vsaki stranki odklopljen plinomer, če v teku najpozneje 30 dni brez opomina ne poravna ?»voifth obveznosti. Pli-nomer bo plinarna ponovno priključila le po poravnavi zastanka in proti plačilu stroškov za zopet no montažo v znesku Din 25
Sicer vemo, da vsem niti še sedaj ne bo ustreženo, vendar se je pa vodstvo plinarne z vso vnemo potrudilo, da sestavi čir. najbolj pravično in sedanjim socialnim prilikam najbolj odgovarjajočo tarifo.
Podjetni si znajo pomagati
Da zaslužijo kak dinarček, prodajajo po mestu žganje, da pomagajo
tudi meščanu
Ljubljana, 11 februarja.
Po pregovoru ti pomaga še bog, če si znaš pomagati sam. To pa ni taKO lepo in prav, kot se morda zdi na prvi pogled, kajti nekateri si znajo nedvomno pomagati nekoliko preveč, ker jim gre vedno vse tako po sreči, da nehote pomisliš, če niso morda šo celo krize naročili, saj jim gre tudi zdaj tako krasno v klasje pšenica. S tem seveda ni rečeno, da se hočemo »podtikati nad krizo, ki ima zdaj že vendar tako rekoč ugleden ter utrjen položaj; nočemo pa tudi med lepo cvetočo pšenico sejati ljulike Bogaboječe celo prosimo višje sile trajnega blagoslova vsemu. Kar je tako lepo urejeno na svetu za vse večne čase, in vsem, ki so dobre volje- v tem raju. Le verujte, da bomo končno priznali še to devizo, po kateri smo v resnici ves čas pobijali slavno krizo: Pomagaj si sam! Kdor hoče, jo lahko še izpopolni, sicer itak vsi vemo, da se zadnji del ne more glasiti dru. gače:    ..kolikor se da, na račun drugih!
Ce po tem zamotanem uvodu pričakujete, da bomo govorili o korupcijah, malver-zacijah ali aferah, se bridko motite To so sploh tako nevarne besede, da jih človek s strahom napiše. Z zlatimi časi so zašle tudi za večno afere, srečni smo, da se nam ni treba več javno pečati z njimi. S tem pa tudi ne nameravamo namigavati, da se s korupcijo kaj zasluži Vraga se zasluži! Korupcijonisti bi nedvomno takoj nastopili
proti takšnim trditvam.
V resnici gre samo za slivovko. Kaj pomeni slivovka našemu milemu narodu, menda veste Slivovka je tako rekoč hrbtenica našega duha in rodovih sil. Brez tega eliksirja človek ne more niti pošteno kih-niti, vsa velika dejanja in menda tudi slavna preteklost naših »junakov« tako rekoč plavajo na slivovKi. To je bilo treba povedati, ker se pri nas ne govori mnogo o sli-vovki, temveč jo raje tem bolj pijemo. Ker je nekdo oznanil veliko spoznanje, da je grdo piti žganje in celo škodljivo, ga pije mili rod še tem bolj, ker ga pač pije skrivaj To pa velja samo za mesta v nekem pogledu, kajti po deželi je lahko, vsak ponosen, če pije žganje javno, če bi pa n. pr.
v Ljubljani pila dekleta žganje kar na uli-ci. bi to bilo nekoliko preveč pikantno. Sicer pa deklet sploh ne smemo obdolžiti, da ,ga luckajor ln vseeno se nam mora zdeti, kdo sploh pije žganje v Ljubljani, a nedvomno ga ne žehtajo duhovi, že po statistiki mestnega dohodarstvenega urada je razvidno, da se Ljubljančani ne branijo žganja. Branijo se ga pa samo zato, če se jim zdi predrago.
Ljubljančani si pomagajo najčešće na ta način, da si privoščijo pošteno *>šnops<: na izletih. Tudi založe se z njim kot romarji z zdravilno, čudodelno vodo. Kmetje jim radi postrežejo. Nekateri so sprevideli, da je treba meščanom v tem pogledu »iti na roko«; kolikor se da. Meščani so nerodni, zato ne znajo priti v mesto skozi zapreke, da bi jim ne bilo treba še posebej plačevati žganega blagoslova.
Zdaj lahko vidiš v mestu od časa do časa kmečka dekleta v belokranjskih (ali morda hrvatsKih) belih krilih, ki nosijo trpečim meščanom žgano kapljico. To seveda ni tihotapstvo, ki bi ga lahko primerjali z znanim ameriškim. Po nekaj steklenic, kvečjemu po 5 litrov nosijo v cekarjih In glavno je, da meščani kupijo poceni žganje — liter 20 Din. Pa tudi kmetu je treba pomagati, č« si že pomaga sam...
Niso pa le belokranjska dekleta tako podjetna. Nedavno se je oglasil pri starejši gospe fant z zelene štajerske.
_ Kupite »Snops«? — je vprašal pogumno.
— Hm, kje ga pa VmaS? Pa menda ne v žepu?
Gospa je potrep&ada fanta po junaških prsih.
— Tukaj, tukaj! — je pobobnal po trebuhu, da so zazvenele steklenice. Okrog in okrog pasa so ga oklepale slatinske stekle, niče.
— Prodam pa samo polno zelenko — 2S Din   Odlivati ne morem.
Tako si torej pomagajo nekateri kmetje, da pomagajo obenem še meščanom. A kljub lepemu namenu in koristnemu delu, je njihov posel takšno mučeništvo in pregrešna skrivnost.
Po kolesarskem svetu
— Za veliko kolesarsko dirko Borde
aux — Pariš, ki je dolga 600 km in od katerih bo 350 km prevoženih z motornim vodstvom, vlada med občinstvom veliko zanimanje. Za konkurente so že sedaj namenjeni: Lcd<ueq, Spe-icher, A m--ham bou d, Terrot, Louviot, Fer d. Le Drogo, Ma-rechal v«i Francozi); dalje Belgija: Ghvssels, Bonduel (oba prva iz leta 1932.), Louget, Van Rvsselbcrghe. Rousse in Jean Aerts.
— Letošnja amsterdamska mednarodna etapna vožnja po Madžarski, ki bo od 28. junije do 2. julija, bo razdeljena na pet etap, ki so: Buda pest — Pecs. Pecs — Kaposvar — ZaLa-egerszeg, Za'.aegerszeg — Siofok, Siosok — Szombathelv, Szomba-thelv — Gvbr — Budapest. Celotna dolžina znaša 1200 km. Sodelovala bodo mednarodna moštva po štiri do šest dirkačev.
— Treniranje italijanskih dirkačev na Rivieri se je začelo in so dirkači Guerre, Pesenti 'm Gremo »e v polnem razmahu. Na vidiku j« namreč običajna mednarodna otvoritvena dirka Milano — San Re-mo, za zmago katere se italijanski dirkači krčevito držijo. Kmalu se jim pridruži še znani Girardeogo, ki želi v tem svojem jubilejnem letu igrati v važnejših dirkah še dokajšnjo vlogo.
— Dirkač Betoni, ki je znan po svojih sposobnostih v dirkah s hribovitim terenom, je za letošnjo kolesarsko sezono prevzel vodstvo dirkaškega moštva tovarne »B'anchi«. K termi moštvu spadajo: Mara. Bovet, Rinald., OIroo in Morefii
— Mlad avstrijski dfirkaugčni dirkat Franc Dušika je v amsterdamskih dirkah že tako izvežban, da se je lotos vrgel na večje mednarodne kolesarske borbe. Ze nekaj časa sem se nahaja v Parizu, kjer se izpopolnjuje skupaj z bivšim dirkališč-
nim svetovnim prvakom Richterjem. Nastopil je v nekoliko krajših dirkah ter si izvojeval že lepe uspehe. Odlikuje se posebno v spnntih.
— Šestdnevne dirke v Clevelandu, kjer je bilo v konkurenci 12 moštev, &o končale z zmago Amerikancev Mac - Numa-ra - Hill, 2. švicarsko - hotandski par ž^uech - Van Slembroek. Prevoženih jc bito v 145 urah 3773 km. Ko je bila vožnja žc skoraj prd kraju, so se Francozi zagnali v naskok. Takoj za njimi se vrže Kanadec Peden , za n j trn pa se Italijani. Vse je drvelo z vratolomno brzino. V tem hudem boju se Peden vsied defekta zračnice prekucne, pri čemer se je občutno pobil  ter zapustil nato dirko.
— Francoska kolesarska zveza je te dni predložila ministrstvu za telesno vzgojo kakor tudi not ran jetrni ministrstvu predlog, s katerim želi, naj tu svoje dirkače, ki ai pribore vsaj dvakrat svetovno prvenstvo v kolesarjenju (tačko v cestnin kakor tudi dirkal i ščnih točkah) nagradilo z zlato kolajno za telesno vzgojo. V tem primeru bi kot prvemu kandidatu pripadalo tako odlikovanje Georgu PaiS&rdu.
Kočljivo vprašanje.
Ravnatelj posredovalnice: Gospodična, prav dobro službo bi imel za vas na luksuznem paraiku, ki se baš pripravlja na pot okrog sveta.
— Z veseljem bi jo sprejela, samo ne vem, kako bo, če bom hotela službo na en teden odpovedati.
Obojestranska vljudnost.
Student, ki mu znanje ni bilo posebno bogato, se je poslovil od profesorja, rekoč: Hvala lepa, gospod profesor za vse, kar znam.
Profesor se je pa tudi vljudno poslovil od študenta, rekoč: — Ah, za take malenkosti se pa res ni treba zahvaljevati
DVE LEPI DEKLETI NA BURNIH VALOVIH ŽIVLJENJA DVE SIROTI POD IEZK1M1 UDARCi NKiZPROSNE UbODE LJUBEZEN, SOVRAŠTVO, PLEMENITOST, PODLOST, ZVESTOBA iN KO VARSTVO. PRIZORI NEPOZABNE LEPOTE SO NA-NiZANI V NAŠEM NOVEM ROMANU
DVE SIROT!
ZAČETEK
DANES
T   E D
Sokolski zleti —
izraz slovanske moči
Poziv ČOS za udeležbo na pokrajinskem zletu
v Ljubljani
Ljubljana, 11 februarja V »Vestmku Sokolskem ČOS« je izšel izpod peresa znanega sokolskega delavca brata Josipa Mauerharta zanimiv poziv za udeležbo na pokrajinskem zletu v Ljubljani. Poziv se glasi:
»Podobno kakor je Češkoslovaški Sokol proslavil sedemdesetletnico svojega delova nja z lanskimi vsesokolskimi slavnostmi. tako hoče tudi sokolstvo lepe Slovenije po sedemdesetletnem delovanju svojega najstarejšega Sokolskega društva na najdostoj-nejši način proslaviti ta jubilej e pokrajinskim zletom v beli Ljubljani. Prve pobude ze ustanovitev »Jurnega Sokola« vodijo prav v dneve prvih razmahov kril »Praškega Sokola«-. Samo znana nenaklonjenost avstrijskih ob'asti vsakrmu slovanskemu gibanju je zagrešila, da je prišlo uradno dovoljenje za ustanovitev v roke ustanoviteljev »Južnega Sokola« šele dne 26-septembra 1863.
Obletnice slavnosti Ljubljanskega Sokola ni mogoča smatrati samo za krajevno slavnost, pa tudi ne za kak izraz radosti, omejene le na ;nterese Jugoslovenov. Pokrajinski rlet v Ljmbliani mora biti zopet veliko soglasje pesmi slovanske vzaj'^nno-sti in pregled sile vsega slovanskega bratstva, kii se klanja edinstvenemu Tvrševermi geniju.
Obiski češkoslovaškega sokolstva ea slovanskem jugu imajo že svojo slovito in poučno pretekslost. Ljubljana sama je pozdravljala svoje severne brate prvič leta 1888. Nit! sto bratov — vef'noma le iz Prage — ni odšlo v Ljubljano, da bi biLi priče p:o-skve četrtstoletnega delovanja matice slovenskega sokolstva. Ta skromni začetek je imel svoie nadaljevanje šele 16 let pozn^i?. leta 1904, ko je mogočnejše slovensko bratstvo zbralo v Ljubljani vso slovanskr družino k novemu skupnemu delovanm TVmu drugemu poz vj se je od'zvalo 300,1 TvrŠe-vih sinov s Češkega. Moravskeč-a. Sleziie in Dolenje Avstrija Prednjo prirod te v pa so spet prekosile ljubko* t i prvega zlet a TtZvc-
Zvočni kino IDEAL
Danes ob 4.. 7. ta 9. uri zvečer in jutri ob 3., 5., 7. In 9. zvečer
Velesenzacija. z Divjega, zapada:
„Buffalo BIH"
V glavni vlogi pustolovec sveta: John   Mae   Broun    in komičar VVallace Beexy
Nežne  ljubavne scene, grozovite borbe in prekrasni naravni posnetki.
Iz Trbove!
_ sokolsko gledališče. V nedeljo ob 20.
sveder >Peterčkove poslednje sanje«, božična povest v 4. slikah.
Iz Črnomlja
_ Lovsko planinski pies bo vršil danes v prostorih hotela Lakner. Vsi domačini naj z obilnim obiskom podpro plemenito delo teh društev.
— Premestitev. \a osnovno Šolo v bližnjem Starem trgu sta premeščena učitelj g. Alojzij Cotman iz Radeč in užiteljica ga. Vida Cotman iz Rake.
— Drasha lovišč. Lovišča na področjih črnomaljskega sreza bodo oddana v triletni v-akup na javni dražbi 24. t. m. pri sreskem naoetetvu v Črnomlju, kjer so interesentom na razpolago zakupni in dražbom pogoji. Lovišča se bodo oddajala v zakup po abecedni vrsti imen posameznih obern, na katerih področjih ao.
— Sokolsko društvo je komaj nastopilo z odlično uspelo Nušićevo veseloigro, pa že pripravlja novo. Črnomeljski Sokol je nedvomno eden najmarljivejSih med vsemi našimi podeielakimi, pa mu Selimo tudi v naprej najlepših uspehov.
— Društveno življenje v Črnomlju je zelo živahno, saj imamo že nad 15 drufitev. Kljub temu pa snujejo dve novi in sieer lovsko in tujsko prometno. To poslednje j« že zlasti važno, ker bo skrbelo za olepšavo mesta in za povzd'co tujskega prometa, kar Bela Krajina s svojimi krasnimi kraj) res zasluži.
ze sokolstva Srbov, Hrvatov in Slov-ucev* teta 1°22. Udeležilo ae ga je R000 bratov k» sester iz že svobodne Češkoslovaške :epu-biiice. da bi se združili s Sokolom velike države Jugoslovenov v eno mogočno reto. Ob tej priliki je prišel prvič v Ljubljano tudi nas sokolskt naraščaj. Ce je prec«Tav-'jalo pn prvem zletu 1888 matiSm ljubi lansko soko'sko društvo SKoraj samo sokolsko idejo Slovenije, se je pri drugem obisku okrepil sokolski živelj tako, ds so se njegovi voditelji pripravka.i fc us.anovitvi »Slovenske sokolske zve~e«.
Kakor je rasti o soi'oVvo smio al nie-gevo podjetje do ne^'ut'ji Ih ra/mer. tako se je tud1* bela Ljun jan« krepila :n !fn^ala v vedno večje veselja ovojih ob •ževalcev. Iz mirnega mesta, ležečega ua obeh bregovih Ljubljanice je nestalo mesto s 30 tisoč prebivalci čigar lice naravnost pre^e-nečV Saj na primer ceste, k* vežejo notranji del mesta s kolodvorom, lahko smHo tekmujejo s svojo ureditvijo s trgovskimi okraji velemest svetovnega obsega.
Ljubljana — enako knknr Pragfl — je trpela nekdaj pod ume nim priti«IcODB nemških pesti v Avstriji. Te železne >ponC je pretrgal neoremagljiv: mzmah samonikle narodne zavedno«*' že mno^n nrej. preden je dru«ji in vel Ud soko'sk; obisk s slov.m-ske0a severa bi'že spoznal belo mesto Ljubljano. Državni prevrat pa je popolnoma rez^nal oataofcc nemštva.
Po lanskem krasnem /*?l«du bratov Jugoslovenov mora dokazati tudi Češkoslovaško sokolstvo v beli Liub1;ani s svojim mogočnim nastopom, da je tudi preko grozečih zaprek gospodarske krize enotno * vsem slovanskim svetom in da je najzanesljivejše jamstvo velike slovanske skupnosti. Zleti slovanskega sokolstva so poštah* nerazdružna družica zgodovine slovanske vz-a jem nositi Ti širijo luč Trravega. odkrito-srčnert« bratstvi in ia?no žare v srcih v*«*h. ki stopajo za Tvršem Seleolatt*! zleti postajajo notrehn slovan^koca življenja in izraz njegove moči-«
— Naročajte naš list, ker mu je naročnina nvnimalna 12 Din mesečno, prinaša pa redno vesti iz naših krajev.   Naročite tudi
letstvo ljubezni« za 35 IHn s poštnino vred.
Iz Novega mesta
— Dvf uri >meha se nam obetata noca»j na veliki pri red t vi lokalnega športnega kluba >Elanc Priljubljene in uvažavane so njegove vsakoletne zabave, naši domaČi športniki pa tudi zaslutijo vse priznanje in podporo za delo, ki sra vrše posredno celo ta tujski promet dolenjske metropol. Ljubljanski Šentjakobčani nam pokažejo na odra ^Drtnega plavaca«, ki je izzval povsod salve smeha. Pa tudi za telo bo temeljito poskrbljeno. Zato nocoj vsi v Sokolski dom.
— Upokojena je učiteljica ga. Pavla Munda, ki je bila prideljena pisarni »reškega šolskega referenta.
— Sto diapozitivov iz »Doline gradov< z istoimenskim predavanjem si je priprav-H učitelj Viktor Pirnat. Društva, ki bi na predavanje reflektirala, naj se obrnejo nanj.
— Novomeški kolodvor je po zaslugi naših očetov daleč zunaj mesta. Tedaj so služili izvošeki, danes so na tem pa avto-taksiji. Ob prihodu vsakega vlaka čakajo na potnike. Do zadnjih časov so postajali avtomobili tik hodnika pred postajnim poslopjem, zdaj pa so se morali umakniti na drugo stran ceste. Ne vemo, kaki motivi ao izzvali to odredbo, dovoljujemo pa si pripombo, da je za potnike to precej neprikladno in v tem mokrem letnem faeu prav neprijetno. Cez blatno, in kako blatno! cesto morajo vstopati v vozove. Ako je to v sklada z železniškimi predpisi, bi bilo za potnike udobneje, da bi se stvar uredila zopet po starem.
— K večnemu počitku so pred dnevi spremili upokojenega višjega davčnega upravitelja g. Lovra VerbiSa. Dočaka! fe častitljivo starost 86 let ter je bi! bolan le dva dni. Stisnila ga je pljučnica. Blagemu in simpatičnemu starčku bodi ohranjen topel spomini
— PremeSčen* j« tukajšnja po&tna uradnica gdč. Marija Ko« na Jesenice.
Umetni zobje.
Mati hčerke, ki ji je pobegnil mož: Če bi ga zdajle dobila, tega falota, bi mu že Dokazala zobe.
Služkinja sliši to in pravi: Goepa, aaj mil jih lahko pošljete kar po pošti.
Stran ft.
>SLOVENSKT NAROD«, dne U. februarja 1933
Stev. ^4
Telo in duh v Rusiji zasužnjena
knjiga poljskega inženjerja BI razmerah v sovjetski Rusiji
Uprava »Oazette Warszawske« je moraia razširiti kartoteko za več sto novih naročnikov, ko so izhajali v podlistku stf>omiTH in vtisi mženjenja Tadeu-sza Ble&zvmiskega pod skupnim naslonom »VViecej prawdy o sowietach«. In zdaj. ko je to delo izšlo v posebni knjigi, je bi>lo takoj uvrščeno med najbolj čitana politiano gospodarska dela na Poljskem. Pri dolgi skupni poljsko-ru-sici meji, zlasrtn pa po sklenjeni poljsko-sovtjetski pogodbi, je čisto razumljivo, da se poljska javnost tako živo zanima za izvirne vesti iz Rusije 1% zato vzbuja 40 obširnih posrlavii knjige ing. BJe-szvnskega v poljski javnosti tol/ko pozornosti, pa tudi toHko kritike. Posebno zanimivo je zadnje zaključno poglavje, kjer skuša avtor prorokovati bodočnost. Tu priznava v prva vrsti, da je msiko - sovjetski problem morda najtežavnejši in najnevarnejši za vsako prorokovan^. Sovjetska Rusija je po njegovem mnenju dežela železne discipline in diktature, ki je edinstvena na svetu, obenem pa tudi neprestane revolucije in neprestanega iskanja novih pori k postavljenemu, pretežno teoretičnemu cilju.
Sovjetski teoretiki so ustvarili postopoma materialistično vero in odihiku-joč se po izredni sili volje in fanatizmu ideje gredo že leta trdovratno za prostovoljno prevzeto nalogo. Naslanjajoč se na ugodne okolnosti so znali započeti v zgodovini človeštva edkistven poskus bas na,narodu, kri se zdi iz nekaterih vidikov v to najmanj usposobljen. Nagnjenje k površni prebavi vede, tolstojevsko pokorno prenašanje zla, porrramjkanje krepke voUe m večno rusko »hrepenerfije«, vse to so bila ne posebno rodovitna tla za korenine doslednega marxisma. In vendar se je zgodilo, pravi tog. Bleszyinski, da je baš rnamsem prodrl v rusike duše globlje, nego pri diru gin narod in in ie nap^avfl iz ruske mladine v razmeroma kratkem času disciplinirane privržence in apostole socialističnih gesel. Ti apostoli ruskega komunizma so znali z mržnjo, s skrajno nnnetostjo volje in spretno taktiko
zasužnjiti .w!o in duha mogočnega naroda.
Pri tem so jim v velaki meri pomagale lastnosti ruske narodne celote, desor-ganizacija, nagnjenje k lenobi, pasivnost in premajhna odpornost.
Revolucija, ki so jo nehote pripravljali carski uradniki, kler, literatura in srednja inteligenca, nadaliuje poljska inženjer, se je kmalu izpremenilla iz kapitalističnega punta v socialno revolucijo. Revolucija je postopoma uničila vse temelje starega družabnega reda in položita na njihovo mesto nove. Ljudstvo je biilo obenem stisnjeno v klešče naravnost bkzne discipline. Čeprav si domišljuje. da vlada zdaj ono, je še vedno samo
ratka v rokah peščice hladnih teoretikov.
V zadnjih 13 letih se je ruski narod iz temelja in bistveno izpremenil. Nova pokoicinja dajejo Rusiji tipe, ki se temeljito razlikujejo od prejšnjih. To bodo nekakšni prebivalci Mairsa iz VVetlsovtih romanov, ki so se spustiili na našo zemljo.
Kar se je smatralo v tujini m zlasti še v ruski emigraciji za nemogoče, je bilo prav kar storjeno Seveda so to samo začetki. Bokse vika sami trdijo da šele začenjajo stopati v dobo socializma. Se živi rodbina, kroži denar in večina prebivalstva se spomkija časov kapitalizma ali dobe, ko se je rušil kapitalistični sistem Novega življenja prav za prav v sovjetskih repub'ikah zdaj še ni. Kakšno bo to novo življenje, lahko sodimo samo po temeljito šesta vlienah. toda za enkrat samo še teoretičnih računih in domnevah.
Mislim, pravi ing. Bleszvnski, da bi niti Stalin, niti Molotov ali Mikojan ne znali točno odgovoriti na vprašanje, kako si zamisliajjo sovjetsko državo čez 30 ali 40 let.
Poljski opazovalec prihaja v svojih nadaljnjih izvajanjih do zaključka, da lahko tvegamo prorokovartje o končnem uspehu petletke, pa naj bo že prve ali druge. Morda še prej, preden rm-sfirno. se bo naš vzhodni sosed popolnoma osamosvoji in začne našo^ državo preplavljati ne samo s kmetijskimi pridelki, temveč tudi z avtomobili, urami ali z barvili in parfumi. Polisk inženjer izhaja pri tem iz predpostavke .da zadeva ruski komunizem sicer povsod okrog sebe na težke ovire, toda svode načrte dosledno uveljavlja fri dobiva vsako leto več r«ytranje srifle. Pravica je pa vedno na strani močnejšega, rešita je že ustvarila novo komunistično pokoierrie in je vsa zmdlitaTTziirana.
Poljski inženjer je dobil med svojim bivanjem v Rusiji vtis, da nihče, nAti komunist, niti njegov nasprotnik, tam doigo ni moge* razumeti, zakaj kapitalistične države ▼ zadnjih
14 letih niso napadle sovfetov. S to mislijo je ž<rve4a (Jo4ga teta niste inteligenca, rjničatejoč ostrejšega nastopa od zunaj, zdaj pa vidi, da je to že izključeno. Zdaj računa samo še na lastne moči v Rusiji sami. Sicer pa prehaja težišče sovjetskih poiitačtnh
sov polagoma na vzhod. Kitajsko vprašanje stopa vedno bolj v ospredje. Kar se tiče odnošajev do Poljske, moskovska vlada zelo dobro razume, da Poljska nikofi ne bo začela z Rusijo vojne, ker bi ne mogla imeti od nje nobene koristi, kvečjemu le škodo. Poljska ie življenjsko zainteresirana na usodi dveh treh nnllijonov Poljakov, navezanih državno na sovjete v beloruskih in ukra-jda.skih kra&inah, toda dai*i proti vzhodu ne more in ne sme iti. Sovjeti se tega dobro zavedajo. Trenutno je za sovjete glede na poljskega soseda edina pametna politika, poiraka miru, ki jo obe vladi zdaj res tudi vodita. Vojna v sedanjih razmerah bi bila smrt za ko-munnzem, Čeprav bi na drugi strani omajala tudi kapitalizem na zapadu.
Zelo resno se je zamislil inž. Bleszvnski nad bodočnostjo sovjetske industrije in nad vprašanjem,   kaj bodo
Kemal paša reformira islam
Carigrajski muezini so demonstrirali te dni proti odredbi vlade, da morajo pridigovati in moliti samo v novoturšči-ni. Mohamedanska cerkev se mora namreč sploh podrediti novim strogim odredbam turške vlade, nanašajočim se med drugim tudi na obleko duhovščine. Turški duhovniki bodo morali odslej nositi vsaj črne ali temne sutane, ki jim zakrivajo noge vsaj 15 cm pod koleni. Duhovnikom je v interesu njihovega dostojanstva strogo prepovedano nositi vreče na hrbtu ali pločevinaste škatle od bencina, ki jih rabijo v Turčiji kot veora, ah" pa košare v rokah. Sploh se s svojim vedenjem ne smejo izpostavljati zbadanju in posmehovanju.
I
Vlada je na novo Masificirala moše-je in jih razdelila v tri skupine. Mošeje, kamor hodi malo vernikov, bodo zaprte. Mošeje zgodovinskega pomena bode proglašene za narodno last in bodo tudi zaprte za službo božjo tako, da bodo imeli verniki na razpolago le omejeno število mošej. Prvič v zgodovini Turčije hočejo napraviti tudi poskus s spojitvijo krščanske in mohamedanske teologije. Bogo-slovska fakulteta univerze v Carigradu se reorganizira in pri tem bo ustanovljena stolica za primerjalno cerkveno zgodovino in za neislamsko filozofijo. Med praznovanjem ramadana so bili letos državni uradniki v mošejah pri pridigi v turščini o"'1 !-ontrolirali. će iubovniki niso kršili vladne odredbe. Doslej ie bil namreč v islamu v rabi ^rioski iezik Duhovščina se je poskusila tem novota-rijam upreti, toda Kemal pasa je Izjavil, da ne bo trpel vmešavanja cerkve v politiko.
Najstarejši angleški krematorij
Iz Londona poročajo, da so pokojnega pisatelja Johna Gailsworthya vpepe-lili v krematoriju v Wok!ngu. Obrede sežiganja so opra vin1 i v skromni gotski dvorani tega najstarejšega angleškega krematorija, ki je po svoji legi v krasnem provincijamem parku med Wokin-gom in Brookwoodom v pokrajini Sur-rey kot -nadaše ustvarjen za večno spanje pisatelja tako plemenitega duha. Kakor Gahworthy, tako so biiM vpepe-Iderri tudi mnogi dirugii angleški pisatelji, tako Thomas rTardv, sir H. R. Hag-Kard. Jerome K Jerome. H. Spencer. George Meredith itd. Nfi torej točno, kar smo črtali oni dan v nekem slovenskem listu, da so v Ang«tHi državljanom direktno prepovedtaili sežiganje in da Angfeztf tako rekoč krerrertorijev sploh ne poznajo.
KTenratorid v VVotongu. last društva. The Oremaftion Societv, je WI zgrajen že leta 1879 tako, da rti samo najstarejši angleški krematorij temveč spada med najstarejše evropske krematorije spk>h. Otvorjen je pa bal šele leta 1885, ko je bilo sežrgamge mrHčev v Angfi$ s posebnim zakonom dovoljeno. Krematorij na posebno veHBk. v obredni <rvorani, kri ji je edftni okras marmornati katafallk, latfiko prasosrtvoje obredom samo do 50 ljudi. H kremastorvu spada velik park. kjer se ranko raztfre-se. pepel umrlih. Ta krematorrj je posebno priljubljen v višjim angieških ifiDOgib.
sovjeti počeli z njo, ko prekosi ali se vsaj izenači z industrijo Zedinjenih držav. V Rusiji sarm ne zatiskajo pred tem vprašanjem oči m zato si prizadevajo v nekaterih pogledih
spfijatznHI se zopet s kapitalističnimi metodami,
kakor vidimo na drugi strani v zapadnih državah prizadevanje presaditi s sovjetskih na zapadna tla to, kar se da s pridom presaditi. Nevarnost svetovne komunistačne revolucije je najbrž že mrniđa, pravi poljski inženjer. Vsaj v ntazbhžji bodočnosti to vprašanje ne bo aktualno. In vendar razvoj ogromne komunistične Rušite v po-no-mem siki adu s kapitalom za daljšo dobo ne bo mogoč.
Poljski opazovalec ne veruje, da bi se proriverska smer m odpor napram ruski nacijonalni misli dolgo držala. Življenje, zlasti pa kultura lahko storita na tem polju več, nego še tako učena teorija. Boljševizem se lahko prero-dri aih" pa razpade, toda Rusija bo ostala in mlada pokolenja na ruskih in poljskih tleh se bodo sporazumela mnogo hitreje in lažje, nego pokolenje, ki ga teže stare tradicije in predsodki. Treba se je pa medsebojno bolje spoznati.
Da bi obdržala
[najemnico
Časi so težki, službo dobiš redko, če jo pa že dobiš, ti plačajo komaj toliko, da imaš za hrano; zato je pa tudi s podnajemniki križ. Ce pride tak, ki lahko plača in je poleg^ tega še inteligenten gospod, je treba napeti vse sile, da ne uide. Kar je pa storila gospodinja s svojo hčerko neki mladi madžarski uradnici v mestecu ob Blatnem jezeru, je celo za sedanje razmere presenetljivo. Uradnica je odkrila gospodinji svoje romantično hrepenenje po ljubezni in zakonskem jarmu. Potožila ji je, da je pri njih v pisarni moško osobje žal staro, plešasto in povrhu še oženjen o. Kmalu je pa dobila uradnica pismo, podpisan je bil mlad mož, stanujoč v isti ulici, češ, da ji je že opetovano sledil do doma in da se je v njo strastno zaljubil. Trdil je, da je sanjav samotar, da nima poguma predstaviti se ji, da pa sanja samo o nji in da naj mu odgovori poštno ležeče pod »Lepa neznanka«.
Uradnica je odgovorila in dobila je novo plamteče pismo, kjer je bilo mnogo lepih besed, kakršne imajo rada dekleta. Med neznancem in uradnico se je razvila živahna korespondenca in dekle je kazalo vedno več zanimanja za san jave ga samotarja. Končno se ji je pa zdelo, da bi bil že čas seznaniti se z njim. Tedaj je pa prišla gospodinja in ji pojasnila, da je pisma pisala njena hčerka, ker sta jo hoteli navezati na dom, da se ne bi preselila. Uradnica je gospodinjo tožila in bila je obsojena na denarno globo, potem pa je morala iskati novo podnajemnico.
Nils AhlstrSm
ravnatelj Kreugerjevega trusta v Stockhol-mu, desna roka pokojnega vžigallčnega kralja Kreugerja, je bil aretiran, ker je osumljen, da je vedel za Kreugerjeve sleparije.
Proti odstranjevanju bezgavk
Proti široko razširjeni praksi odstranjevanja bezgavk nastopa šef moskovske klinike za bolezni v grlu in nosu prof. Zitovič. Ruski zdravnik poroča o uspehih svojih poskusov, ki se z njimi peča že nad 20 let, in izraža upanje, da bodo zdravniki v Rusiji in po drugih državah opustili te operacije, ker so v svojih posledicah skrajno škodljive. Delo njegovega moskovskega laboratorija je baje jasno pokazalo, da so bezgavke aktivni organi, ki proizvajajo hormone. Ce jih odstranimo, oslabi delovanje možganov, spolnih žlez in drugih organov.
Pri prašičih in konjih, ki so jim odstranili bezgavke, se je razvila golša in potomci teh živali so bili spolno degenerirani. Na drugi strani so pa na kliniki prof. Zitoviča odstranili golšo in iz-lečili škrlatinko s pomočjo bezgavk. Bolniki, ki so jim bile bezgavke prej odstranjene, so bili bolj nagnjeni k raznim boleznini, kakor bolniki, ki so bezgavke še imeli.
Prof. Zitovič omenja tudi v svojem poročilu, da je delal njegov zavod uspešne poskuse z diagnozo raka. Tako je s svojimi pomočniki ugotovil, da dobi mo drugačno reakcijo krvi, če dodamo krvi pri preizkušnji bolnikov, ki imajo raka, nekaj klora, kakor pa če dodamo klor krvi zdravega človeka. To poročilo je tem zanimivejše, ker velja prof. Zitovič v Rusiji za znamenitega učenjaka, ki je treba njegove ugotovitve brez pomisleka vzeti resno.
Tudi srečni zakoni so, vendar se vpraša sleherni zakonec slej aH prej: Zakaj m poročil(a) ?
Učenjaki na| rešijo
zakonski čolnič
se ločitve zakona tako množe, da si oblasti ne znajo več pomagati
V nobeni drugi državi ni toliko ločitev zakona, kakor v Ameriki. Neki ameriški list se obširno peča z zakonskimi zvezami v Ameriki in vidi glavni vzrok tolikih ločitev v tem, da so se zakonski možje preveč izpremenih. časi se izpre-minjajo, z njimi pa tudi ljudje. Ta iz-prememba je zdaj najbolj zadela ameriške zakonske može. Američanke so imele doslej v zakonskem življenju zelo ugoden položaj in žene vsega sveta so jih zavidale. Dočim so morali možje pridno delati, so skrbele žene samo za svojo zunanjost, negovale so svojo kožo, izobra-ženejše so se pa zanimale nekoliko za moderno literaturo, slikarstvo in druge umetnosti, ter za psihoanalizo.
Američan je smatral svojo življenjsko družico za boginjo, klanjal se ji je in jo častil, a ko je prišel utrujen in izčrpan po dehi domov, je moral opravljati še domača dela za ženo, če ni imel toliko denarja, da bi lahko plačeval sln-žinčad. Ameriška žena je bila dragulj svojega moža, ki je bil ponosen na njeno lepoto, čeprav samo umetno, a v nagrado za svoje delo doma in izven doma mn je žena dovoljevala občudovati njeno lepoto, razkošje, krasne obleke in pa duhovitost, če je je sploh kaj imela.
Svetovna kriza je pa naenkrat napravila konec zavidanja vrednemu življenju omoženih Američank. Gospodarska kriza je neusmiljena, ona ne pozna razi i -ke med moškim in žensko. In v Ameriki je najbolj zadela baš razvajene zakonske žene. Kriza nima nobenega razumevanja za njihove kaprice, za. drage obleke in prijetno kramljanje po slaščičarnah. Seveda so prizadete boljše polovice v Ameriki bridko razočarane in ogorče-
BerliRska kabaretna igralka lise Bois
Je hotela v trenutni duševni depresiji ustreliti, pa se je le lahko ranila.
Bombaž hranivo?
Če smemo verjeti listu »Scientiftc American«, ima človeštvo v bombažu hrani vo, ki ga lahko primerjamo po re-dilnosti z znano sojo ali pa je celo še boljše. To sicer ni najboljše priporočilo, kajti Kitajska, kjer imajo največ soje, je baš dežela najhujše in najpogostejše lakote. Ameriški industrijalec David We-son, ki velja za enega najboljših poznavalcev rastlinskih sokov in ki je ustanovil veliko podjetje za izkoriščanje bombaževega semena, trdi, da nudi to seme hranivo, združujočo v sebi redilne snovi mesa in sočivja. Weson pravi, da lahko napravimo iz bombaževega semena moko, ki je v nasprotju z moko iz soje zelo prijetnega okusa in jo lahko enako dobro spiavimo, kakor žitno moko, je pa v nji dvakrat ali celo trikrat toliko dušikovih snovi, kakor v mesu. Ta moka je torej zelo redilna, a njen že itak prijetni okus se da znatno zboljšati še z enostavnimi sredstvi.
Weson izdeluje iz te moke s primesjo raznih začimb in rastlinskih snovi produkt, ki ga prodaja po 50 centov funt in ki se da porabiti kot mesna kaša, za mazanje kruha, kot nadev itd. Samo v Ameriki da bombaž toliko beljakovin, da bi zadostovale za prehrano 50 milijonov ljudi. Weson sicer ne trdi, da bi bilo to hranivo delikatesa, temveč mu zadostuje, da je redilno in zdravo, kar se pa tiče izbomega okusa je mnenja, da vodijo predobre jest vine samo k zlorabam in da torej zadostuje, da ima jed tak okus, da se človeku ne upira. Sladokusci pa seveda že vihajo nosove nad Wesono-vim hranivo m.
Odlikovana vohunka
Te dni je bila odlikovana z redom častne legije gospa Thomas Crompto-nova, ki je opravljala med vojno vohunsko službo v prid Francriii. Po njeni zaslugi so bile odkrite obširne priprave Nemcev, ki so hoteli s podmornicami v Sredozemskem morju napasti zavezniško brodovje. V listinah francoske tajne službe je bila zabeležena pod imenom V Alonette Skylark. Med vojno se je rrmddla dve leti v Španiji, kjer se ji je posrečita Izpohirti eno najtežjih vohunskih nalog svetovne vojne. Boj med njo in prebrisanim nemškim baronom, ki je poveljeval podmornicam v Sredozemskem morju in južnem Atlantiku, se je bii ki odJočS v San Sebastaanu.
ne. Kar ne morejo se sprijazniti z mislijo, da bi morale kdaj delati.
Možem ne bo tako lahko pripraviti žen do tega, da bi prijele za kakršnokoli delo. Dovolj je že, da morajo uboge ženice zadnje čase štedi ti. Doslej jim je bilo varčevanje neznan pojem. Toda zaslužek ni več masten, denarja ni, a če je možev žep prazen, ne pomaga niti lepota, niti histerično tarnanje. Ker se pa razvajene ameriške ženice ne morejo tako lahko prilagoditi težkim razmeram, postajajo strahopetne in beže kakor otroci, če se česa ustrašijo. Beže iz zakonskega življenja brez pomisleka, ne da bi se zavedale, da jim to ne prinese rešitve, in da jim drugi mož ne bo mogel nuditi večjega udobstva, ker nikjer m denarja.
Zato se je tako povečalo število ločitev zakona, da si oblasti ne znajo več pomagati in so prepustile rešitev zamotanega problema zakonskih zvez in ločitev veda. Problem je tako resen, da so se začele pečati z njim ameriške univerze. Seveda je pa še veliko vprašanje, ali bo znala veda napraviti krizi zakonskega življenja konec. Nekateri s polnim zaupanjem pričakujejo pomoči od te strani, drugi pa že vnaprej dvomijo.
Pri univerzi v Indianopolis so ustanovili seminar za proučevanje problema zakonske zveze iz fiziološkega, psihološkega, sociološkega vidika. Mnogi učenjaki se udeležujejo debat, zakonsko življenje proučujejo od vseh strani, toda izhoda iz kritičnega položaja še niso našli. Ce se izpremene ameriške žene, da bodo znale varčevati vsaj tako, kakor znajo naše, se bo morda položaj zakonskega življenja v Ameriki zboljšal tudi brez učenih razprav po univerzah.
Nemci so hoteli imeti ŠpainJijo za •glavno bazo svoje ofenzive s podmor-nicanTl. Crornpto no v i se je posrečilo priti pod imenom Marte Richardove v najožji krog nemških častnikov in diplomatov, pa se je polasrMa važnih načrtov in srečno odnesla pete. V vohunsko službo jo je spravilo tragično naključje. Dva tedna pred je padel njen mož v bfrtki na francoskem bojišču. Cromptonova se je prostovoljno prijavila majorju Ladouxu hoteč osvetiti se za smrt ljubljenega moža. Ker je bite. izborna letalka z letališko diplomo in ker gladko govori nemško, je bila takoj sprejeta- V vojni je izgubila tudri tri brate. NJren drugi mož je bil bivši uradnik Rockefedterjeve nadacije, ki se je z njim poročila po vojni, pa ji je pred šteriani leti umrL Od takrat živi v Parizu samotarsko življenje. Pri sebd ima samo psička Floka, potomca psa, ki jo je spremljal na vseh vohunskih pusto-k>vscmah in je nekoč tekel za njo preko zaseženih Plrenejev, koder jo je vodila pot po važnih opravkih.
Emil J
v novi vlogi
Znani filmski igralec JanningB je nastopil v naslovni vlogi novega, filma »Kralj Pan-sole«, Id Je bil izdelan v treh jezikih hkrati. Kralj Paoaote je vladar pravljične dežele na rivijeri in maa v svojo zabavo kar 860
Ženski zdravnik.
— Moj mož bi brez žensk ne mogel živeti.
— Kaj je tak Don Juan?
—Ne, samo ženski zdravnik je. Prava sreča.
— Pravo srečo sem spoznal šele, ko sem se oženil.
— Torej ti moram čestitati. V čem pa je prava sreča?
— V tem, da ostane človek samec.
Na cesti.
Brezposelni: Gospod, smem prositi ..
— Rad bi vam dal, pa nimam niti pare.
— To je strašno! Vsak mi ostane dolžan, a dolgov zdaj nihče noče plačevati.
Koketiranje.
Dekletce: Ne veš, kako moj učitelj klavirja z menoj koketira. Prijateljica: Kako pa?
— Ce le napačno zaigram, me udari po prstih.
Združiti nase
športne sile ali
Malo odgovora na argumente tistih, ki so
združitev Ilirije in
Stv«ar s fuzijo med Ilirjo© in Primorjem w sme zaspati. Javnosti jc treba pokazati pravo sliko sod >a njo ga položaja v našem sportu in opozoriti na razne pomanjkljivosti argumentacije tiertih v ilirijanskcm taboru, ki so preprečili toli željeno združitev yn bfc>an s ko sporta. Začnimo kar od začetka po posameznih argumentih. Najprvo pozitivni argumenti.
Brez dvoma je, da ljubljanski sport navzlic ogromnim osebnim in materijalnim Žrtvam ni prišel naprej. Dokaz naš nogomet! V dveh zaporednih sezonah je bilo dano 'Iliriji in Primorju, da se uveljavita napram Zagrebu m Beogradu in da za i era ta v nacionalni ligi. Izid teh dveh sezon? Porazen! Ilirija je dosegla lani menba 2 točki in zasedla zadnje mesto.
Skupna fronta v nogometu, enotno moštvo iz Ilirije in Primorja, bi doseglo drugačne rezultate V prid in sloves Ljubljane! AJi se lahko sklicuje na ljubezen do Ljubljane tisti, ki je tako združitev preprečil?
Poglejmo uspehe Ilirije na drugih področjih. V lahki atletiki na primer Ali more ilirijanski občni zbor, ki je bil proti fuziji, resno trditi, da fuzija ilirijanskib in primorjanskih lahkoatletov ne bi bila ogromna pridobitev za Ljubljano? Skoro na dlani je, da bi bilo državno prvenstvo za dolgo dobo let pridržano Slovencem Ilirija sama v lahki atletiki ne pomeni ničesar,   ničesar  trdimo,   navzlic    temu,   da si
klub lasti ponosni naslov za Ilirijo, da ie matica slovenskega sporta. Primorje ima tu  neprimerno večji phis.
Pojdimo dalje: plavalni sport. Fuzija bi prinesla državno prvenstvo tega sporta za dolgo dobo v Ljubljano Kdo je torej za in proti LJubljani? Ilirija sama ima tenis. Primorje ga nima. Ali si upa ilirijanski od!x>r na dan s trditvijo, da je ta sekcija količkaj zadostno zastopala belo L#.iubijano, ali da s^- j« na tem polju, ko se Ilirija ue more izgovarjati z -nesportnimi« metodami primorjan-ske konkurence, kaj resnega dosegla? Zdi se nam, da se ta sekcija lahko skrije še pred mariborskimi klubi. In tako bi lahko našteli, ako izvzamemo zimskosportno sekcijo, ki res dosega večje rezultate, toda zaradi individualnih uspehov dveh, treh talentiranih smučarjev, še marsikaj, kar kaže, da pri 'Iliriji ni v nobenem aritmetičnem razmerju faktični uspe h in pa samozavest poedrnih funkcionarjev.
Položaj novega kluba bi bil finančno vse drugačen. kajti režija bi bila enkratna, zdaj je dvakratna. članstva bi bilo dvakrat toliko, zdaj ga je enkrat, ilirijanske naprave bi dobile dvakrat toliko obiskovalcev (na pr. kopališče). Razen tega je treba upoštevati še nagrade za igralce kap ran j a itd., ki bi izostale in pri nas bi lahko uvedli pravo amaterstvo. Seve odkrižati bi se morali na obeh straneh fanatikov, tistih, ki jim je za lastne osebiee.
Brez konkurence ni napredka, pravijo! \ i drži ta argument? Ali pomeni pravo konkurenco tekmovanje med lokalno šibkimi nasprotniki? AJi je Ilirija pravi konkurent za Primorje in obratno? Ali Hermes? Ne! Konkurenca je v Zagrebu, v Beogradu, na Dunaju. Zato fuzija najboljših ljubljanskih športnikov ne bi nasprotovala zdravemu napredku. Nasprotno: omogočila, postavila bi v Ljubljani na plan ta. ka moštva, ki bi se sploh mogla meriti z zagrebškimi in drugimi močnejšimi, česar doslej ni bilo, kar izpričuje žalostna preteklost. Hajduk je sam — mojster na morju in vendar, kakšen konkurent. Če bi pa namestil Hajduka Split imel dva šibka kluba, ki se neprestano lasa ta, potem bi pod Marjanom ne mogli govorančiti >šta je Lontira kontra Splitu gradu!« Brezkonku-renčni argument Ilirijanov torej absolutno ne drži.
Kaj  pa kvantiteta?
Ta še manj prepričuje. Najboljši dokaz za to je žalostna usoda Hermesa, ki je dolga leta producira] izvrstne igralce, a so vaj romali stalno v isti klub. Tu je torej kvantiteta dobila po nosu in je morala tvoriti le Kannonenfutter za močni klub. Jasno pa je, ne za vse druge. Samo eden je do nedavna imel v Ljubljani monopol na sport in drugi itak niso bili — domači!
Visoke pasive ASK Primorja.
Kaj pa je s temi? Ali gre res za take pasive? In če gre, ali niso bile storjene '.a športne naprave in za sport? Ali je to fair, ali je žentlemensko, da >matica slovenskega sporta« očita svojemu tovariškemu klubu ali nehvaležnemu otroku dolgove, ne morda sebično napravljene, trgovske, temveč dolgove za naprave in sport, ki pri nas žal nima tistega odziva in naklonjenosti, kakor pri drugih narodih? Tako torej Ilirija očita Primorju dolgove za športne naprave!  Ne. klub, ki kaj takega zagreši.
ne
ne more govoriti v imenu bele Ljubljane, se ne sme pri svojih enuacijacijan c-klicevati
na čast ljubljanskega mesta in ljubljanske, ga prebivalstva! To je žalostno poglavje . Dejstvo je, da ima Primorje najlepše s,o-vensko nogometno in lahkoatleteko igrišče z veliko moderno tribuno, ki jo je zgradilo samo. Kajpak z dolgom, kako drugače, m dolg je kljub taki investiciji ostal. i. ker pri nas ni rentabilen, kakor drugod. Anacijonalni debakl, halo! Ilirija igra Že deset let neprestano z gra-.^kimi. igrala je tudi z italijanskimi klubi, igra s koroškimi provineijalnimi krubi in je bila od teh v Ljubljani in na koroških tleh vpričo naših koroških rojakov neštetokrat tepena. Nihče v "Ljubljani, recimo noben slovenski klub, ji zaradi tega ni očital »anaci?ona]nega debakla,*;. Ali so mar Nemci manjši sovražniki našega rodu, kakor Italijani? Praga igra na Dunaju, Nemci v Parizu, ali ima to kaj opraviti z ana-oijonalnostjo? Srbi igrajo z Bolgari k!juto makedonskim provokacijam.
Zdaj o »matici slovenskega sporta«
V mentaliteto Ilirije spada brez dvoma neke vrste samozavest, da se skromno izrazimo To pribaja med drugim do izraza s .samohvalo o tem, da je Ilirija --matica slovenskega sporta . Brez dvoma ima Ilirija svoje zasluge Toda pravico lastiti si ta naslov po našem mnenju nima. Pri ustvaritvi slovenskega sporta so sodelovali mnogi klubi in ne en sam in to je tudi zgodovinsko dejstvo. Med prve take klube spada SK Jugoslavija iz Gorice, ustanovljena leta 1910. Tedaj je to bil po kvaliteti igral-cerv prvi slovanski klub in •Ilirija si je za težje tekme v Ljubljani drago volje izposojala dobre goriške igralce V predvojnem času je težko reči, da bi bila Ilirija imela monopol slovenskega sporta. Na Goriškem je tedaj že desetletje cvetelo izborno kolesarstvo Po vojni je vstala oživljena Ilirija. V tej Iliriji so igrali nekdanji goriški igralci, dokler se niso osamosvojili in ustanovili sedanjega ASK Primorje To je res. ne pa tista krilatica o nehvaležnem otroku! še celo ilirijansko ograjo so tedaj pridni goriški igralci Iliriji skupaj spravljali. In če zdaj pogledamo, kaj je Ilirija ustvarila v povojnem času in kaj so storili drugi slovenski klubi, potem je res pretirano govo riti o Iliriji kot matici slovenskega sporta. Kar začnimo:
Plavalni sport. Kdo ga je neki ustvaril, če ne ASK Primorje, ki jc v tej panogi imelo dolga leta ves monopol v<se dotlej, dokler ilirijanski meceni niso zgradili njenega kopališča? Matica tega sporta je ASK Primorje.
Lahka atletika. Menda še niso pozabljena imena Perparja. Valtriča in mnogih drugih primorjanskih atletov, ki so to panogo ustvarili in jo do današnjega dne obdržali na zavidni višini. Matica tega sporta v Ljubljani in Sloveniji je bil in je še danes ASK Primorje
ženski športi! Tu bomo vendar priznati ljubljanski   Ateni njeno pijonirstvo.
In potem tenis. Ali lahko Ilirija trdi, da je matica tega sporta? Kje so drugi, zaslužni igralci, ki so ta sport mnogo višje dvignili, kakor Ilirija. Atena. Maribor, Celje?
Res v drsalnem sportu, tu prepustimo Iliriji njeno materinstvo. A zimski športi? To je vsenarodni šport, ki je pognal z raznih strani istočasno
Dejstvo pa je. da ga ni slovenskega kluba, ki bi bil napram drugim klubom ravnal tako intolerantno, nestrpno, kakor je to delala Ilirija. Nepristranski zgodovinar bo to moral poudariti kot glavni razlog za sedanji zastoj slovenskega sporta Koliko let je Ilirija igrala prvenstvene tekme s svojimi glavnimi lokalnimi nasprotniki z ili-rijanskimi sodniki! 2c samo to dejstvo me če na ta kiub zadostno luč ln potem: Poglejte nogometni podsavez. ali ne vidite, kako se ogromna večina slovenskih klubov zgrinja okrog ASK Primorja, pač zato. ker je ta klub pokazal tairneso, ker so mu bili skupni interesi nad lastnimi To je dokazal tudi pri sedanjem poskusu fuzije s samim SK Ilirijo.
Smo pri kraju Predno zaključimo, ne smemo prezreti zadnjega ilirijanskega aduta, njihove trditve, da so ljubljanski klub! Drugi klubi torej niso ljubljanski, ASK Primorje na pr., ki ima v svoji sredi man: Primorcev, kakor Ilirija! Hermes in drugi klubi, ali ste ljubljanski? Lahko se reče: smo ljubljanski delavski klub, smo meščanski klub. Vi ste klub akademikov toda reči: Mi smo ljubljanski klub, vi pa niste! je grda samopainost, je tisto, kar je Iliriji odvzelo simpatije baš ogromne večine Ljub-Ijančanov. Druga stran.
Ženske se češče bolj jokajo na svoji poroki kot na moževem pogreba.
(Besede imajo
ttast citateltt
Valentin Katajev:
Samozavestni Saša
Tovariši so sem ter tja prekinili učenje in govorili:
— Saša, ne norčuj se! Uči se, tepec, zakaj sicer boš pri izpitu padel, kakor si dolg in širok.
Saša Buzikin pa je prezirljivo migal s svojim mesnatim nosom in cinično vpraševal:
— Ka-a-aj! Komu pa pripovedujete? Meni ?
— To se ve, tebi! Komu neki?
— In padel da bom, pravite?
— Kajpak!
— Čemu neki?
— Ker se ne učiš. Brez tega pa ne prideš na univerzo.
Saša Buzikin je pljunil na tla in zagonetno dejal:
— Eni pridejo, drugi pa ne pridejo.
— Nam se pa zdi, da kar preveč veruješ v svojo srečo.
— Ali naj mar dvomim? To je zame povsem jasna in razumljiva stvar.
— Le ne zanašaj se preveč na to svojo srečo. Saj vendar ab-so-lutno nič ne znaš.
— Samozavestni Saša je osorno odvrnil:
— Pri izpitu bodo ie vedeli, kdo zna
in kdo ne zna. .. koga lahko sprejmejo in koga ne. S tem si le nikar ne belite
glave.
— Vse to je res, toda, saj bos vendar molčal ko grob.
— Nič zato! Bom že kaj zinil! Morda se bo pa le našla kakšna besedica. Sicer se pa na vse take izpite požvižgam. Kje so že tisti časi, ko so razni razvajeni sinčki,.. Saj ni, da bi govoril... Skratka, boste že videli!
Vse do izpitov je samozavestni Sada hodil okoli, se praskal po svojem mesnatem izrastku in z odkritim sočutjem opazoval tovariše, ki so sedeli pri i™jigmh ter tiščali svoje razkuštrane glave ▼ algebro.
Naposled pa je vendarle napočil dan
Buzikinovega zmagoslavja.
— Buzikin Aleksander, izvolite semkaj!
Saša je prezirljivo skrivil ustnice in stopil k izpraševalni mizi. Vsem je zastala sapa.
Profesor se je popraskal s svinčnikom po nosu in stavil običajno vprašanje :
— Ste član stranke?
Oči Saše Buzdkina so se zmagoslavno
zaiskrile.
— Od L 1922. dalje sem član komunistične omladinske organizacije! se je odrezal in ofiz&il vse z uničujočim pogle-
žalosten spomenik
Pred cerkvijo na vasi Gubnišče, obe. Šmarje na Dolenjskem stoji znamenje, ki je lepo ograjeno z žel. ograjo, v vznožju znamenja pa je vdelana lepe marmornata plošča in na tej je vkleše k) z il&timi Črkami >Iedefi napis:
>Ta spomenik se je poštami v proslavo diamantne sv. maže papeža Leona XII-, slavne 50 letne vtade cesarja Fanea Josipa I. in v spomin preža los tne smrti cesarice Elizabete s pri vol jen jem milosti vega knezoškofa Antona 6. Jegliča in g. dekana Andreja Drobnica, e prizadevanjem gg.: Vinko Ogorek«, Fr. Lampič, Anton Škubic, Franc Petrič, Janez in Anton Zupančič, Anton Kastelic m Franc Tome.
Pozni rodovi, spominjajte se v molitvi teh dobrotnikov
1848—
Le čevlje sodi naj kopitar
Kritiki so danes v sila težkih in omejenih razmerah, zakaj stvar je taka, da jim je najbolj priporočljiv temeljit molk, kajti sicer si naKopljejo vae mogoče avtorske za. letelosti na glavo.
Na kritično k riti ko vo presojo kritizirani jadrno odgovarja z novo kritiko te kritike, v kateri kritično pobija kritikove navode, ugotavilja vsa mogoča dejstva sebi v prid. naglasa svojo individualno estetiko, estetsko dovršeni okus, silovite križe in težave, s katerimi se je boril, ugledno pozicijo, ki jo zavzema, kratek razpo'ožljj-v čas in sploh tehtno imonitnost svoje osebe, ki da je nedotakljiva m izven kritičnega območja prepirljivih kritikov Sklicuje se dalje na vsa mogoča tuja pi»m«*na in nepismena priznanja, ki da jih je dobil in na katere bi se kritik seveda moral ozirati in na vse mogoče laskave kritike, o kateri b bi nam oglasni oddelki časopisov lahko povedali, koliko da so veljale. Sploh z eno besedo odklanjajo vsakega, ki bi se predrzni I ugotoviti resnično vrednost dela iti iim zasenčiti solnce slave, v kateri se ko-čoperijo s svojimi dičnimi imeni. Taki kritiki da so rablji, brezobzirni in brezčutni uničevalci njihovega visokega umetniškega dela in jib oni ošabno odklanjajo, kajti so resnično in sploh vzvišeni nad vsako kritiko.
Včasih se tako kar sami osebno zaletavajo v kritikovo osebo, prosim osebo, ne delo. Ni take vrste možem za vsebino ocene, nego zgolj za osebo, ki -da jo je pisala. In zarohne z zahtevami po polnih imenih in jim n"i mar, da se v dnevnikih s polnim imenom skoro sploh ne podpisuje. Ta. ka zaletelost se stopnjuje zlasti, ako kritik že v naprej odkloni vsako nadaljnjo polemiko, kajti je takrat jako spoštovanim gospodom avtorjem zajamco.no, da jim nihče na njihove svečane ugotovitve sploh ne bo odgovarja] in lahko bruhajo ogenj in žveplo m sploh vse, kar se jim zljvbi in s čimer njihova srčna kultura razpolaga.
Včasih pa se najdejo drugi možje, ki jih silno zaskrbi interes >dobre stvari< in oni v njenem imenu odgovarjajo kritiku. Z -napadenim, uničenim in poražen i m< kulturnim trpinom so taki aH v sorodstvu, aH v prijateljstvu, ali pa se jim uboge žrtve zasmilijo in se zato rargrejejo m napihnejo z neko poulično modrostjo, da jih rešijo iz velike sile in sramote. Torej, ponižno prosim, ne gre takim za resnico ki pravo stanje stvari, nego rz zgoaj krščanskega usmiljenja napadajo kritika in branijo avtorja, da si ne bi stvari vzel preveč k aren, kajti da je sila občutljiv itd. Zastran tega krščanskega usmiljenja jim sicer nič ne zamerim, toda jim moram zameriti, ker g« hočejo iz katekizma in svetih knjig prenesti tudi na kritično polje, kjer nima sploh nobenega opravka, nikakor ne. In tako postane to njihovo dobro delo hkrati tudi jako klaverno.
Taki avtorski križarski vitezi, ki hodijo v boj za poteptane in revne avtorje, pa ne vedo, da ustanova časopisnih popravk ni uvedena zato. da se nekdo le umiva, nego da istočasno demantirajoč eno trditev dokažejo resničnost in opravičenost svojih besed in njih utemeljenosti Tega pa ne vedo ali nočejo vedeti. Naštevajo le izrabljene fraze da j« kritik pisal ledeno mrzlo, umičujoče. porazno, neresnično in nepravično, ker se mu to le tako zdi in ker mu ne pristranost ni prirojena in draga, ali pa se zadovoljuje z izrazi pouličnih modrijanov Nikakor pa nimajo navade na podlagi dejstev in dogodkov ugovarjati, kajti je to že bolj kočljivo in težko. Najlažje je pač malo zagrmeti m povedati, da je kritikove črno belo m belo črno, okolnosti ki prilike
dom. — Mimo tega pa sem proletarske-ga pokolenja. Oče dela v Putilovih tovarnah, mati pa je kmetica iz rjazanske gube nuje.
Profesor se je široko in zadovoljno zasmejal:
— Izvrstno! Torej stoprocentni pro-letarec Da bi le še mnogo takih prišlo
Saša Buzikin se je ponosno ozrl okoli sebe in vprašal:
— Lahko grem!
— Kako to mislite? je ves začuden vprašal profesor in si pomel roke. Nasprotno, kar takoj vas pričnem izprase vati.
Samozavestni Saša je pobledel.
— Saj sem vendar... že od leta
1922____proletarec...  Saj nisem kak
meščanski sinček... Imam...
— To je vse hvale vredno. Nu, tem bolje, aH nam lahko poveste, koliko je a plus b na kvadrat ? Hm... Tega ne veste, A čemu je enaka vsota kvadratov nad obema ka tetama? Tudi tega ne veste ... Nu, morda boste kaj vedeli o skladnosti trikotnikov? Ali prav ničesar ne veste? Lahko greste, Buzikin!
In zagoreli Buzikin je šel v skupno stanovanje, legel na klop is se bridko zjokal.
Drugi dan je že besno premleval geo-
pa vzeti v obzir in na temelju istih odgovarjati je pa takim ali deveta briga ali pa prek i slo jabolko.
Kritik ne piše, da uničuje, nogo 1«, da ■bi se razmere popravile in da se ne bi kompromitirala prizadeta panoga umetno stl Ča pa nekatera iki tega namena ne znajo, ne morejo ali nočejo razumeti, so pač vredni  globokega obžalovanja.
Kakršnakoli podtikanja in besedičenja pa je treba enkrat za vselej najodločnejse odkloniti, ker bomo sicer pred drugimi postali smešni in a- splošnih stvareh popolnoma osebni. Spectator.
K vorizoritvi
»Cicibana"
Res je »Ciciban« napolnil prvič gledališče do dobra — a ne pozabite. »Ciaibui« živi v nas vseh. naj si bomo pedagogi — ali da smo mame z malimi otročki -- ali da smo manie z že od raslim t otroki — »krotka, v vseh je »Ciciban« v duši — vsi ga ljubimo — »Ciciban« je enkrat naš. kot je ves Župančič tako naš! Zato smo vsi pohiteli gledat, kako si je kdo zamislil to lepoto oživeti! Pa mi verujte — objela nas je ljubka slika teh mnogih Cicibanov v gUda!išču — ali odrski pa ne in n-3! Le »Kralj Matjaž in »Strašilo« je količka; ugajalo. Prosim vas toliko otrok, pa n!č življenj« nrkjer! Vse te otročke odvedite na ze'etK livado v pomladno solnce. pa '*n recite, naj iz Febe zaigrajo prelepo ->Čebe-:ico<«. Boste v J*.i a '. jo bodo pri'epli zadaj za drevo m »Cicibana« prit'smli ra tla — ali bo njih čebelice noletavala in se bo Ciciban s s:rahom za njo oziral m odgovarjal!
Pa prekrasen dialog v očetovi uri! Cici Kan sedi kot cmok in zb->r odgovarja! Duše. duše manjka tej otroški stvarici! Vsak r.dstop je prazen — odmor dolg in kje pa ie otroški »iazz« — na piaivni. par tonov! Odnesli nismo drugega iz gledališča kot živ-žev Cicibanov v parterju in okrog in zavest, da se našem iiajmlajšm, naši deci v obče premalo nudi s strani gledališča Kako polnoštevirno prihajajo — a treba tudi šepet pri odhajanju poslušati, in ta je rekel: *»Ni Še vsak. ki po umetnosti stremi, sposoben tudi isto podati — osobito pa ne »otrokom«. Ej. otroška dušica je problem zase — njo zadovoljiti mora biti predvsem pedagog m to dober pedagog — Delakova pa tega ros nista in nista poka zala-
Dosti sem imela opravka z otroki, zato te vrstice! Da Deakova po taki nepravi kritiki — nk — a ne bosta mislila, da im*i-ta »Trboveljske stavoke« in naj kar raje doma ostaneta. Tu je naš »Ciciban« ostal vzlic temu lep, ni mu obeležja njih mojstrovima svarila — a drugje, zlasti v Zagrebu, Hi «a bilo pa škoda kazati! Kot rečeno — to rti so »Trboveljski slavčki«. — Saj že res nobeni kritiki rw več verjeti — vse vprek se samo hvali — a kar se tiče otročkov, pa moramo ostati na tem — dajte jim iz najboljšega le najboljše — ne kvarite globokih zamislekov.
Taki so pomenki med nami in javnost naj zazna golo resnico iz teh besed.
Marija Žirovnikova.
0 problemu
spolne kuge
Zakonski predlog, ki posega v najintimnejše doživljaje človeka je v nekem delu tiska izzval živahno odobravanje, v drugem pa nasprotno, namreč molk, ki si ga lahko tolmačimo tako ali drugače. Problem je star, kakor svet in menda ne bo nikdar dokončno rešen, dokler bodo ljudje živeli Stara Kartagtna, Babilon, Rim, antična Grčija so poznali kurtizane, ki niso bile nič drugega, nego so v modernem svetu prostitutke Kurtizane so bile tolerirane vedno, pa v moderni izdaji tudi pri nas v vseh delih države, razen v nasi banovini. Izredno je kočljivo to vprašanje, vendar pa si ga oglejmo od vseh strani objektivno, brez definicije: za ali proti.
Kase rni rana prostitucija je posledica rapidnega razširjanja veneričnLh bolezni. Ženske, ki se tajno bavi jo s prostitucijo, so brez vsakega nadzorstva oblasti in, kar je še najvažnejše, zdravnikov Da bi se vse to omogočilo, so bile ustanovljene javne hiše, v katerih vsako dekle večkrat tedensko zdravniki pregledajo in v primeru bolesni takoj izločijo. Javne hiše so uvedene skoro po vseh mestih tudi najkultur-nejsih držav. Res je. da so tudi izjeme, vendar pa redSce in je problematično, ao li dosegle svoj cilj in torej opravičile same sebe. Imam pred seboj statistiko venerič-nih bolezni iz skoro vseh delov Evrope Gole, suhoparne številke so. povedo pa izredno mnogo.
Kjerkoli je bila kasernrrana prostitucija ali sploh prostitucija v kakršnikoli obTfkl raaen tajne seveda, ukinjena, se je procent veoeričnih boJezna frapantno povečal, ker se je pač pričela širiti tajna prostitucija. Strasnih posledic veneričnih bolezni pa ni treba opisovati, ker so dovolj znane, vzemamo nedavni primer v Nemčiji. Pruska je pred dvema mesecema zahtevala od oblasti reglementlranje prostitucije. Gotovo ni ta zahteva rojena v trenutnem razpoloženju, pač pa nedvomno po vsestranskem preudarku in razglablja nju. In Nemčiji menda nikdo ne odreka kulture.
V nafti državi so venerične bolezni zelo razširjene, mirno pa lahko trdim, predobro poznavajoč posamezne dele države, da se bodo se bolj razširil« ko bodo ukinjene javne hiše. Oddvojlmo pri tem problemu vse humane in kulturne ozire. pa bodimo zgolj praktični. Javne hiše bodo
TlrTnjfTr*.   VSUS1K8S   DOKUli  SO  pS 30 DOCJ
raapasejo. Bosta u Humanost m Kultura s tem dejstvom potolaieni m pomirjeni7 ln ko bo leto dni pozneje izšla statistika o rapidnem širjenju spolnih oolezni. mar bosta potem humanost m kultura to lečih. Večje zlo v narodu je venenčna bolezen, cegoh javne h.še ki so potreono zlo in ki jih skušajo že vsaj 2000 let vsi mogoči narodi odpraviti, pa vedno brezuspešno. Ni glavno odpraviti javne Qi5e. nege je glavno preprečiti razširjanje bolezni Samo policije bi nam mogle iskreno povedati žalostne statistike o težki borbi, ki jo vodijo iz dneva v dan s tajnimi prostitutkami Po odpravi javnih hiš bo njihov kader se povečan. Reš tev je izredno težka Dekle, ki je zaSlo, je težko vrniti na pravo pot. In Če se to včasih tudi posreči, je največkrat le navidezno če svet v dveh in več tisočletjih in v mnogo boljših razmerah, negoli so današnje, ni mogel tega zla odpraviti, je dvomljvo, če se bo to danes posrečilo. Navidezno da kajti zakon bo to prepovedoval, vendar pa bo v praksi to neizvedljivo, ker bo tajna prostitucija cvetela kakor nikdar prej. To potrjujejo dejstva.
Nasprotno pa je izredno opravičeno, da bodo odslej zakonci morali predložiti zdravniška spričevala o adravju To bi ne bilo potrebno le pri veneričnih boleznih, nego pri \-«eh brez razlike. Enako potreben in upravičen je predlog, da se bo vsak veneričui bolnik moral dati zdraviti od zdravnika in biti pod kotroio.
Problem prostitucije pa je tako pereč in razsežen. da ga ne bo mogoče rešiti z zakonsko odredbo v kratkem času. ne^po morda šele v enem ali dveh desetletjih. Prenagljenost bi mogla iz enega zla napraviti še večje. In tega se moramo najbolj bati. Spectator.
Širokogrudnost
s kaleniem
Nekadilci bodo zelo veseli odredbe, da se zaradi nazadovanja prodaje tobačnih iat-delkov ukine prepoved kajenja v kinematografih, tramvaju itd. To bo lepo in prijetno! V kinematografu je navada, da imajo obiskovalci suknje in klobuke kar v naročju, pa se bo lahko zgodilo, da bo gospoda pred menoj ,za menoj in Se na levi in desni kadila, nekadilec naj pa požira poldrugo uro tobačna d m Dosiej je bil ki. no poleg gledališča se edini kraj, kjer ni bilo treba vdihavati po tobačnem dimu po_ kvarjenega zraka. V času, ko se zahteva ustanovitev proti tuberkuloznih dispanzer, je v, smo uvedli nekakšno obvezno kajenje.
Seveda zadeva še ni tako tragična, ker se bodo morale uprave kinematografov odločno upreti kajenju v k nu in ker so menda tudi ljudje sami po pretežni večini to. liko pametni, da ne bodo kadili tam. kjer to niti najmanj nd umestno. Ce bi bilo sploh mogoče resno govoriti o tem, da se bo odslej po kinematograf.h kadilo, bi mou rale uprave poskrbeti kadilcem za posebne prostore in pa temu primerno preuredi, ti dvorane, kar je pa združeno s tako ve. liki stroški da ni vredno o tem izgubljati besed. Bo pač naj pametneje, da ostanemo pri starem in da bomo kadili raje zunaj.
Seveda pa bo nekaj takih, ki jim bo ta odredba dobrodošla. To se je pokazalo že oni dan v tramvaju, ko je neki gospod nemoteno kadil in na opozorilo sprevodnika, da. v tramvaju ni dovoljeno kaditi .samozavestno odgovoril .da je že izšla odredba, ki dovoljuje kajenje povsod. Ali res ni mogoče ostati nekaj minut brez cigarete? Tu_ di po gostilnah imajo nekateri navado, da puhajo dim na kruh ,a gost, ki sede po. zneje k isti mizi, dobi za prigrizek s to. bakom prepojena kruh. Prest rastnim kadilcem bi priporočali tu m tam malo več obz'rnosti do nekadilcev. Nekadliee, ★
— Glas s Kodeljevega. V trikotu, kjer se steka Gruberjev kanal v Ljubljanico, je zrasla v zadnjih letih lična nova naselbina, do katere je najbližja pot v mesto ob Ljubljanici mimo Mladinskega doma. Pot vodi čez visok nasip navoženega materijala ia Ljubljanične strupe in je mestoma prav i>e-varna. Mnenja smo, da je dolžnost podjetja »Slogradc, da to pot oziroma ozko stezo prmerno razširi in jo tudi zavaruje s primerno ograjo Pristojna občina pa naj po-eikrbi, da bo pot tudi boljše razsvetljena. Obračamo se tudi na mestno občino ljubljansko s prošnjo, naj nasuje pot od Mladinskega doma mimo prisilne delavnice do eukrarne, katjti prebivalci s Kodeljevecra tonemo v blatu in brozgi.
Dve siroti
J
K P^inovemu
življenjepisu
V sobotnem »Nnrodu« je g. Fr. G- v svojem članku opo >r<! na Prešernovo pesem, ki je izšla tudi v alovenskem prevodu P upi na. Dovoljujem si k ternu vprašanju kratko pripombo:
•Pup'novo deVo je izšlo tudi v srbohr-vatskem prevodu v izdanju Matice Srpske. Tudi v tem prevodu, izdanem pred našim, je omenjena pesem. Ker sem bil zelo radoveden, kako je to prišlo v Pup novo knjigo (spozna! sem takoi Prešernovo pesem), sem na to opozoril avtorja knjige. Pupi-oa, ki mi je odpisal med drugm tudi naslednje: »Vaša pnmedba o kritik- pesme, koja se nalazi na 25*5 strani srpskog prevoda moje autobiografije vrlo je zanimliiva. Ja nisam odjKrvoran za tu kiticu: odgovoran je prevodilac moje autobiografije On je trebao dodati da je kitica uzeta iz Prešernove pesroi .« Jasno ie torej, da se je prevajalec poslu žil Prešernovega tek« ta zato. da bi poživil knjigo An-glesTc original mi sicer ni zn*n a it navedenega pisma sklepam da je slovenski prevod napi-san po izdanju M. S. B. S-
8
>eLOTlN8lIl HAROEk, dne H. februarja 1983
8ter. 34
— Kam pa? — je vvrašaA raiemif-jetn L^mpereur.
— Kam? T Vatikan, kam neki.
In skrivaj sta odšla, docim je gledal Grenadier z bakkona parado fašistične milice. Crno čepico je imel po strani, eno roko ie držal na hrbtu, drago pa pod tetovnJk o*n, iti razmišljal    jec    »Masssolmi...    Napoleon ...
Da .„. seveda___Zakaj pa ne Greoa-
M
XVH.
Komaj so knji^otržci drugo jutro odprti, je posjlail Qrena<Her Rafaela kupit »Cezarjevo žrvijenje« m »2tv-tiecbe Napoleona«. 04>e Knjigi je prečka! t etri sapa. On, sicer tako zgovoren mož, jc bti ves dan zatopljen t najvažnejše probleme.' Grofici, ki ga je vpraševala, kako rrra ie ugajala parada, je odgovarjaj iaomiJkajoče, ko je pa začeia poveličevati Ducejev govor, Je samo majad z gflavo. Izpreliajaž se Ifc po vel to gate nji, v Čelo so se mu zajedBe gk>boke brazde, roke je držafi na hrtbfcn m šepetal je zmedeno: »Rra-hteoon ... 16. brnmaire ... Zborovanje
900..** Vsoti m n t awQj tatanet. po- j
gledal v knjigo, ležeča na mizi in od-i>r*o im shrani s stifco Bonaparie to prvega konzula. Potem je odSel v spalnico, stopi pred zrcalo, zavzel pozo *Maiega bo*po*ata« ki »e dolgo ootedovai.
Pri večeri so m vsi bet* giavo, kaj tiči za to nenavadno molčečnostjo, pa ni nihče vedet Greoadierka je govorica o tem, da je imgreoa naravna posledica narodna svečanosti vobče m spominjala S6 je, kako siino je boleha njenega moža gfeva tistega dne po prŽKKhi carja Nikolaja v Pariz.
— Takrat sem se cek> bala, da z njegovimi rnož&ani m vse v redu. Te-ofđ je kričal vso noč >živk> car!« in ves naslednji dan ni govoril nič drugega, nego da se bo daj naturaJiziira*! za Rusa. Morata sem mu dajati mrzte odkiadke in kinin.
— Jasno je, — je dejala grofica, — da ognjevitega pogleda našega Duceja ne prenese vsak. Poznam IjndL, ki jfli je njegov pog&ed kar omami!, da se jim je zmešajo.
Poiskala je z očmi sacjavi Grena-drerov pogled m pripomnila:
— ZJasti ga pa ne prenese njegovi sovražniki.
Grenačbe r se ni zmenil za te čenče. Na ga rrfuč^a migrena, ni se rrra zjmesalo, temveč je knel polno glavo
i dnžav4*Lh prevratov in vladati aepre-mema. Ce je hrepenel naslednjega dne, ko je stopi* pred jasno obličje neomejenega gospodarja 40,885-207 človeških bitij, med ivimi tudi enega kralja, ene kraljice in enega prestolonaslednika, če je sploh po čem hrepenel, m hrepenel po mrzlih otoflcladSkih, niti po kini mi. temveč po samozavesti, po odločnosti, po pogumu.
— Kaj, — je pomislil, — ws*varH sem Veliki Bazar, obudil »Revijo naše dobe« in obvladal mnenje dobrih sto tisoč čitateiJjev. in s tem naj bi bik) moje poslanstvo končano?... Beži no, beži, Grenadier, ohrani zdravo pamet in orlovski vid!
Tako je sanjaril v jedinici pred krasnimi gobelini, predstavijajočimi Psiho, ki nenadoma zagleda Amorja. Njegov pogled pa ni veljal niti nežne-mu dekđi'skemu telesu, niti spečemu obrazu mladega boga. Zri je dateč tja za njuno posteljo, a hič, goreča v rokah one Radovednice, je svetf&a na Parz, na Pariz, pom narodnega na-^ušenja. pofei vojaških parad, vojaških godb in vzklikajoči množic, svetila je na balkon slavnostno okrašenega pariškega magistrata, kjer stori Grenadter in govori nepregledni množici. Grenadier, k$icoč v presledkih med grotrnkimi »vivat!« m marseljezo: ^Pariško lju<feitvo, si pripravljeno zma-
gati? — >Da, dai< — odgovarja ljudstvo.
Vtiura dnkuviuic, ki je besoeia nau Evropo, tore« ni prizanesla niti mirni usodi tega vriega pariškega trgovca.
— Samo da bi mi bila dana prilika, — je razmišljal Grenadier. — Prifc-ka... da, v tem je vsa stivar.
RazmiS&al je in si belil giavo, da bi se spomnili na Cezarjev, Bonapar-tov in Mussolmijev začetek. M-isia je tako napeto, da so se mu napele žile na sencih, oči so se rrra zaiskrile, nos pa pobleded.
— Križ božji! — je vtzkiliknila Gre-nadierka, — saj se mu bo še zmešalo!
Ženin gias ga je zdranrM iz zanriš-Henosti.
— Aha, jo že imam! — je vzklik-rbiiL kot da so mu ženine besede odprle oči. Zdelo se je, da mu je naenkrat šmua v glavo srečna misel, ki jo je težko pričakoval.
— Zasesti glavno mesto? Ponoviti pohod na Rim?
— Kaj? — je vprašata grofica Co-lozzolo presenečeno. — Kaj pravi?
Grenadier je za hip umolknili. Na vratu in na sencih so se mu ži<le napele.
— Ne! — je zakričal in udaril s pestjo po mizi. — Samo eno je nam potrebno: revolucija!
— Kako, kaj? — je vprasia grofica. — Una rrvoluzioue?
— Da, madame. Postem revolucija, da bi oupihala to kanaijo!
— Ouesta canaglia?
Grofičin obraz je postal naenkrat 2seAen, le nekao rdečila je bilo še ostalo na njem.
Vsi so vstati. Toda proti svoji navada Grenadier ni odšel v salon, temveč z ženo in hčerko naravnost v svoje stanovanje.
— A! — je vzkliknila grofica, ko je ostala sama, — končno se je ta človek izdal No, zadela sem terno. Jutri dam ta dva človeka z njuno deklino
i vred pognati iz Italije.
Sedla je za pisalno mizo, zložila storisočlirski raport o revolucionarnih načrtih človeka, Grenadier po kmenu, ogrnila je haljo in plazeč se ob zidu je hitela z njim na policijo; spotoma je pa že sanjala o ljubavni noči, kd z njo nagradi Rafaela za to, da ji je preskrbe! tako masten zaslužek. XVIII.
Rafaelo se je premetaval po svoj tesni postelji v hoteln dei Spinaci; sanjal je zdaj prijetne, zdaj težke sanje. Zdaj je bil v deželi ljubezni s svojo ljubljeno FMipino, ki se je lahko z njo naslajal, kolikor je hotel, zdaj zopet je s4iša3 strašna Ducejeva bojna povelja m videl sebe, kako pobija Filipiirine prijatelje in kako zadene potem smrtonosna krogla rudi njega.
bdetajejo se najnovejši modeli otroških in igracnih vozičkov: triciklji, razna najnovejša dvokoAesa, šivalni stroji ln motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Cenfki frank**.
>TBD3l'NA<r fbi*, tovarna tfvo4*u**-, m otro6.
■ -TRirlA-NA. Kartov**ca c. 4.
i voričkov.
>mMali og1asi<
ffeofca beseda A>0 »T   Plačo me lahko ta odgovor znamko i - Na vpra&anja  oren  cnatnke mm ujmi im nriemrnHrtmA        NajmaniMI o&n* fM» 5*—i ^^mm
Mag. š*. 565-383/1933
RAZPIS
IdcMjanska gradbena dražbo, d. z o. e. v Ljubljani je z vlogo z dne 9. februarja 1933 zaprosna za stavbno dovoljenje, da more izpeljati položitev železniškega tira za odvažanje v Ljubijanicini strugi izkopanega materijala v bivšo Ravnikarje-vo jamo ob Lanhartovi cesti.
Trasa tira bi šla iz Ljubljamčine struge v Lipičevo ulico, Smarttnsko cesto, železniški po^^oz, nova Vilharjeva cesta, Robbova ulica in Ravnikarjeva jama.
Na osnovi §§ 2 in 89. gradbenega zakona razpisuje podpisano mestno načelstvo kot gradbeno cblastvo I. stopnje v Ljubljani lokami ogled in razpravo na licu mesta za
ponedeljek, dne 13« februarja 1933 ob 9« uri dopoldne
Sestanek komisije ob 9. uri na š en tpe trškem mostu.
K lokalnemu ogledu in razpravi se vabijo vsi interesenti ■ pozivom, da se osebno ali po svojih pooblaščenem udeleže razprave in prijavijo svoje pomisleke ali ugovore. Po zaključi tvi razprave se ti ne bodo več upoštevali, razen ako bi bili podani zgolj v javnem interesu.
Nacrt trase je na vpogled v običajnih uradnih urah v soboto dne 11. februarja 1983 pri gradbeno-pravnem referentu mestnega gradbenega urada (soba št. 9). Tamkaj se podajo tudi eventuelni ustni ugovori na zapisnik.
V LJubljani, dne 10. februarja 19**
MESTNO NAČELSTVO V LJ UM L J ANI,
Šef oddelka: ING. PRET.OVŠEK, L r.
Anion Fuchs
kleparska delavnica, Gospo«vetska c« It
»PRI LEVU«
izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. 119/11
SLUŽBE
ABITITRIJENT UČITELJIŠČA
brezposelni, želi kakršnokoli začasno pisarniško zaposlitev v Mariboru ali Ptuju, oziroma službo domačega učitelja, inštruktorja za osnovne in srednješolske predmete ali podobno. S. Horvat, učit. abit. — Vurberg. 1048
MLtA-DA GOSPODIČNA
simpatična, pridna, poštena, trgovsko in gospodinjsko izobražena, z mnogoletno prakso, vajena vsake kuhe, šivanja, pranja, likanja, pospravljanja sob, želi kakršnegaKon mesta. — Ponudbe pod s>Res marljiva 1076« na upravo >Slov. Naroda«.
MESTO TAJNIKA eventualno pisarniške pomočnice razpisuje GosUlničarska zadruga ljubljanska. V obzir se bo jemalo le na zaupanja vredne osebe s primerno splošno izobrazbo in stvarno izkušenostjo. 1063
MLADENIČ
gre samo za hrano in stanovanje s podjetju, kjer bi se izučil v šofiranju; mehaniko dobro pozna. Ogorelec, Škofljica.
1065
I1S
VEČ SPALNIC
proda Visil, škof ja Loka. 1066
VSLED ODHODA prodam napravo brezalkoholnih pijač s steklenimaci. Cena 14 tisoč  Din.  —  Povalej, Celje, Ipavčeva 3. 1049
PREŠANO SENO 1 do 2 vagona, sladko in polsladko, po ugodni weni proda Josip   Druškovič,   S lovern gradeč ~ioi4
PUHASTO PERJE
Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO EN ŽIMO za   modroce   prodaja izredno poceni: Šega, Wolfova ulica 12 (dvorišče). 761
msm.
OTROŠKI VOZIČEK
modem, na peresih, malo rabljen, prodam. — Frane Bokav-šek, Kodeljevo - Stepanja vas št. 57. 1035
VLOŽNE KNJIŽICE ljubljanske   Mestne hranilnice
do Din 5000.— kupim. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1055
MALI OPEKARSKI
EN PARNI STROJ
kupim. Ponudbe na: KofoL Cvible 4, pošta Trebnje, Dolenjsko. 1071
GOSTILNIŠKE MIZE (okrogle)  in stole v dobrem stanju takoj kupim. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobro ohranjeno 1073«.
ZA JTRKO V A LNICO
z delikatesno in gostilniško pravico ter vilo v Ptuju proda Plauc, Maribor, Aleksandrova št. 17. 1070
MPKMI«
2000 kg KRMILNE PESE
prodam. — Šimenc, Ižanska cesta. 1077
FOTOGRAFSKI ATELJE s hišo in vrtom odda v najem foto Verderber v Kočevju.
PEKARIJO
v lepem trgu oddam. — Pojasnila: Lach, Zlatar, Hrvatsko Zagorje. 1069
POZOR!
Na prodaj so tri hiše ob Dunajski cesti proti Jezici, v eni se nahaja dobro vpeljana pekari j a Poleg tega je na prodaj več stavbnih parcel pod ugodnimi pogoji. Natančna pojasnila daje lastnik kopališča Jezica. 1520
TlSTCSfcNA IZVRŠUJE « RAZLIČNE TISKOVINE* ^ ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE. KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA RAZGLEDNICE SLIKE, OSMRTNICE OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA «^ NAZNANILA IN VABILA ^
čE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLJKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO LN TOČNO, CENE ZMERNE — PRORAČUNI LN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
NARODIMA
1SKARNA
Večja množina
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove uprava Stovenekeea Naroda
NOVO mšO
s 4 sobami, in velikim sadnim vrtom oddam v najem ali prodam. — Hostnik, Videm. 1050
KAVARNO V PTUJU
oddam ugodno v najem. Več se poizve v hotelu »Slon« v Ptuju- 1051
DVE POSESTVI
blizu kolodvora prodam. — Pojasnila: Košanovič, Zagreb, Be-rislavičeva 15. 1068
POSESTVO
do 50 oralov kupim v okolišu Maribora. — Aobaba, Zagreb, Gortanova 27. 1067
SOLNČNO STANOVANJE
dveh sob, kabineta, kuhinje m druge pritipline, lepo, oddam s 1. majem. — Prešernova ulica 13, Zelena jama. 1062
DVOSOBNO STANOVANJE oddam. — Kolezija, Devinska ulica 7. 1074
DOPISOVMJE
POHIŠTVO »SAVA*
najceneje:
šperane spalnice Din 6500.-pleskane spalnice > 2100.-omare, pleskane > 425.— postelje > 225.-
kuhinje kompletne > 950,-kuhinjske kredence > 475.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36, Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 13/L
ZA POVEČANJE OBRATA
slaščičarske stroke in otvoritev slaščičarne v Ljubljani iščem družabnika s primernim kapitalom. — Ponudbe na upravo | »Slov. Naroda« pod »Dobro ido ča obrt 969«.
Prijatelj, al* veš kje bo fletno nocoj ?
°RI   ŠTEFANU,  h KLAŠKU
pojdi z menoj, Tam bo zabava domaČa Muzka,    špehovska   m dobra
pijaca!
PREMOG, DRVA, KOKS
najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELEPIČ, Ljubljana Vil, Jerneje*** eeeta ŠC 26, Telefon 2708.
STROJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje, šolnina nizka. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska e. 15. 587
MLAD GOSPOD
želi znanja s samostojno gospodično, vdovo ali ločenko. Samo resne ponudbe z naslovom je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Osamljenost 1072«.
KANARČKE, PAPIGE
in vse vrste ptic pevk, golobe, kunce, zajce, srne, lisice, vidre in druge živali kupuje stalno »Peragrad«, Zagreb, Draškovi-čeva 1. 1036
KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 40. 9/L _____ IZPOSOJAMO pio&ce, gramofone radi o-a pa rate.
»6LAGER«,
Aleksandrova c. 4. (prehod »Viktoria« palače)
POZOR, TAMBURAŠI! Izšel je venček slovenskih pesmi. Tudi druge partiture, note, šole, žice, najcenejše tamburice, dosite pri J. Stjepo&m, Zagreb, Frankopanska ul. 16.
1053
PAZNO
OBLEKE in SUKNJE
kupite najbolje pri A. Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
un
MODROCE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške  izdelke  vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE, Ljubljana- Gosposvetska cesta št. 16 (»Pri Levu«) 25/1
Oglejte si!
zalogo moških klobukov Kras na izbira, nizke cene: preoblikovanje 25—45 Din.
FRANC BERNLK družba z o. z.. Dunajska cesta št. M
vhod poleg trgovine Agnola.
DELO
more v teh težkih časih vsak dobiti še najlaže z ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sproti delo vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejico (vol-ao) in izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delat) in zasluziti, se obrnite zaupno za brezplačne prospekte na firmo:
K)MACA PLETARSKA
INDUSTRIJA IOSLP KALIŠ, Maribor, Trubarjeva 2. odd. 27.
Afrik modroce iz dobrega blaga
spalne fotelje in otomane izdeluje po konkurenčnih cenah in po naročilu
SITAR KAROL Ljubljana
Wolfova ulica št. 12
(dvorišče), telefon 28-10
MALI
OGLASI
V »SLOVENSKEM NARODU« SO NAJCENEJ. SI NAČIN OGLAŠEVANJA.
Vsaka beseda stane samo 50 par brez vsake druge pristojbine.
Naroča se lahko tudi v naslednjih podružnicah
MARIBOR, Grajski trg št. 8 CELJE, Kocenova ulica št. 12 NOVO MESTO, Ljubljanska c. JESENICE, Ob kolodvoru 101
I
POSLUŽUJTE
SE UGODNE PRJXJKE!
»Slovenski Narod« je edini slovenski popoldanski dnevnik.
: Josip Zu—nćK. SSm
rirtrarao«
— Za uoravo ta lnsaratn) aei lista; Oton CtuiaiaL, — y*>j v LjuDl^anL