Edini slovenski dnevnik •: ? Todinjenih državah :- Velja ia vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily m -: in the United States. :-■ ■ ■ Issued every g nov -KENHAYN JE OSVOJIL CURTEO DE ARGES, MED; Državnitajriik je danes dobil od TEM JE PA MACKENSEN GIURGIU. — RUMUNCI i ameriškega poslanika v London«, I POŽIGAJO VASI. — VNIČILI SO TUDI ŽELEZNICO, Mr. Page-a fKigovor angleške via KI VODI V BUKAREŠT. — SAMO ŠE 40 MILJ OD ff^de neoviranesa potovanja! PRESTOLICE. — VNIČILI BODO TUDI VSE OLJ-1 avstrijskega poslanika. NATE NAPRAVE. - PESIMISTIČNI BUSKJI VOJA- I - SKI EKSPERTI. — BERLINSKO POROČILO. ! o tem ni? razpravljati. Domneva se, da je glavni vzrok tisto, o eemer se ie že poročalo, j češ. da avstrijsko in nemško posla- \ , . -.,»» .ništvo posluje nepostavno in v in se preselile v Jassy, kot se glasi poroeilo Havas poro-|-kodo zave2nižkim državam. »'•ovalne agencije iz Bukarešta. London, Anglija, 2S. novembra. Jassy leži okoli 200 milj severno-vzhodno od Bilka- j V angleškem zunanjem depart-rešta. i mentu je bilo danes rečeno, da, London, Anglija, 28. novembra. — Falkenhavn je da-jak? ho vlJda ^ruženih držav še , ji- -i enkrat zahtevala od Anglije, da lies uspesno pritiskal na mmunske armade, ki se umika-j^ naprej avstrijskega poslani- jo no eel i erti. j Sii Tarnovvskega, potem bo angle- Falkenhaynove čete so zavzele važno železniško po- ška vlada dovolila, stajo Cnrtea de Arges na severnem delu fronte, medtem Pariz, Franeija. 28. novembra, je pa Maekensen na jugu osvojil Giurgiu, istotako zelo važno železniško križišče. Zadnje mesto je še nekaj manj kot trideset milj do Bukarešta. Dozdaj še niso niti Rumunei niti Rusi pripoznali, da so imeli Nemci uspehe, o katerih je gori poroeano, toda tukaj je splošno mnenje, da se Rumunei še vedno v redu u-mikajo in se bodo umaknili do reke Argesiu. Ni potreba še enkrat povdarjati, da je tukaj glede Rumunije največji pesimizem, nihče več ne upa, da bi se mogla Rumunija rešiti iz tega položaja. Zdaj se po časopisju in drugod razpravlja, ako je vstop Rumunije na zavezniško stran povečal moč zaveznikov ali jo je zmanjšal. Drugo vprašanje, o katerem se ludi veliko govori, je pa, kdo je pravzaprav vzrok, da je doletela Rumunijo tako nemila usoda. Nekateri pravijo, • v kratkm poslala Nemčiu noto, da bi bilo vee pomoči pričakovati od Rusije; drugi pa mi- I v kateri bo protestirala pr«ti de-slijo, da bi morali zavezniki od Soluna pričeti pritiskati portiranju Belgijcev, na eel i fronti. Nihče pa ne oporeka mnenju, da bi bilo' Danes se je doznalo, da se pred- treba med zavezniki nekoliko več skupnosti in vzaiem- isednik Wilson nadvse zgraža nad noSli ; Nemčijo, ki tako brutalno postopa r, j . , . . , v, . ^ , . , i z ljudstvom, katerega ie podjar- Zadnje poročilo, ki je doslo iz Bukarešta, se glasi, da imiia. ><• položaj ni veliko izpremenil. Petrograjsko poročilo pa i Državni uradniki so pripoznali, istotako poroča, da ni došlo nobeno poročilo iz rumunske j da bo vlada storila za Belgijce vse, fronte, da bi se situacija kaj izpremenila. Poznejših, ozi kar T nieni "»oci. roma najnovejših poročil dozdaj še ni niti iz Rumunske, L B®rUn' Nemčija, 28 novembra, nit i iz Petrograda. Prekomorska poroce val na agcnci- n , , .. t ja je danes uradno sporočila, da se Petrograd, Rudija, 28. novembra. — Kot se glase po-1 vrniio nazaj v Francijo 8000 ločila iz I^ondona. je tam zelo malo upanja za Rumunijo. [francoskih mož in žensk, katere so Tudi tukaj nimajo vojaški strokovnjaki veliko več nade Inemške oblasti deportirale na kot v Londonu. idoI° v Nemčijo. Tukaj se domneva, da bodo Rumunei pustili Nemeem IVonfon' 28- novembra. i i i • • j i. i . - i i Uoznalo se je, da se je zadnje oase . Valahuo, samo, da bodo potem vse svoje sile končen- j m{ht v Francijo veliko francoskih rriralt pred Bukarestom m poskušali rešiti glavno mesto.|ljudi, ki so morali dozdaj delati Berlin, Nemčija, 28. novembra. — Avstro-nemške če-i v Nemčiji na polju in v tovarnah, te nadaljujejo s svojim uspešnim prodiranjem v Zahod- ^ teh Je tako izdelan, da ni Rumuniji. ' niso zmožni opravljati nobeno de- Vojaški izvedenci so mnenja, da je padec Bukarešta !lo - neizogiben. Nemški vojni urad je izdal uradno poročilo, iz Di^Ar katerega je razvidno, da so imele Falkenhavnove in Ma-j'^"'* cketisenove armade velikanske uspehe. Zdaj so le še 371 milj proč od svojega cilja — Bukarešta. Predsednik Wilson se zgraža nad Nemčijo radi zasužnjevanja Bel. gijcev. — 8000 Francozov je zopet doma. Washington, D. C., 28. nov. — Vlada Združenih ^av bo najbrže Vsled negotovega, dostavljanja po-... , Ste, ki je namenjena Iz Amerike t < asopisi dobivajo Od svojih posebnih poročevalcev, i Avstrijo In Nemčijo ter narobe, spre- ki so z nemško armado na rumunski fronti, noročila da -»emaino pošiijatve do preklica . -JU- ' ' ,. i le pod pogojem, DA. SE VSLED VOJNE mtmunci vse vasi pred seboj pozgo, vnicijo tudi vse olj- i izplačajo mogoča z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo 4e zamnde. Mi jamčimo za vsako denarno poSUjatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nasi jaafijo zanesljive ameriške banke, • katerimi sme sedaj v zvezi radi vojoe in radi sigurnosti pri pa» nate naprave. Dopisnik -Lokal Anzeigerja" je dobil glas, da se je&r^s^ m^mčC doznalo, da se je rumunska vlada posvetovala, ako bi bilo dobro zažgati oljnate vrelce. Sklenilo se je, da ne, pač pa. da se vniči vse stroje in druge naprave, ki se jih mora jkm*!iizevati, ako se hoče olje dobiti iz zemlje. GRŠKA PROSI POMOČI. London, Anglija, 28. novembra. — Položaj Grške je vedno bolj neprijeten in nevaren. Konštantinova vlada jc danes pozvala vse nevtralne sile, da protestirajo proti — ** nesramnosti zavezniških sil**. Admiral du Fournet je včeraj povedal kralju Konstantinu. da bodo zavezniške oblasti vstrajale pri tem, da jim Orška izroči vse orožje, in sicer najkasneje v teku dveh tednov. Situacija je postala še bolj komplicirana, ko je Veni- ^P postopa ;ot z uporniki. Avstro-ogrska vlada je poslala kralju Konstantinu protest, ker je grška vlada trpela, da so zavezniki ugnali iz Grške njene diploinatiene agente. V Grški je velika nezadovoljnost, nevarnost je celo, da bi se Grki uprli proti zaveznikom. kaj takega boji, vsledčesar tudi noče izročiti i : feiljanju denarja. Gene: K $ K $ 10.... 1.50 1 120.... 15.00 15.... 2.15 1 130____ 16.90 30.... 2.75 1 140.... 18*0 25.... 3.40 1 150.... 19.50 SO.... 4.05 I IGO.... 20.80 35.... 4.70 1 170.... 22.10 40.... 6.35 1 180.... 23.40 .... 6.00 1 100____ 24.70 50.... 6.65 1 200____ 26.00 55.... 7.25 1 250..., 32.00 60.... 7.00 1 300.... 384)0 05.... &55 1 350____ 45SiO 70.... 9.20 1 400.... 52.00 75.... 0.85 1 500.... 65.00 80.... 10.50 l 000.... 78.00 m m m 1115 1 700.... 91.00 90#a•• 11.80 1 900« a a • 10440 100.... 13.00 I 900---- 117.00 110.... 14.30 1 1000.... 129.00 Ker ee sdaj cene denarja skoraj vsak dan Menjajo, suk » prlmorani računati po najnovejših cenah ln bomo tudi na- Cesar leži v dvorski kapeli. — Nemška rojaliteta k pogrebu. — Novi avstrijski vrhovni poveljnik. Dunaj, Avstrija, novembra Vrta dvorne kapele, obrobljene s zastavami. >o bila danes zjutraj ob S. uri odprta. Takoj nato se jej pričela vsipati notri velika množi-ea ljudstva, ki je hotela pokazati mrtvemu cesarju Francu -Tožefu še zadnjo čast. Prišli so vsi sloji, bojrati in rev-j ni. — Trupla niso vee videli, kajti j bilo je že zaprto v srebrni krsti, j Truplo se je sinoči preneslo iz J Schoenbruny. — Bilo je nekaj ve-i ličanstvenejra. Ob ulicah je stalo na desettisoče ffledalce\ mirno, nemo, nikdo ni jrovoril t «sno. le šepetali so si. Berlin, Nemčija. novembra. Velike priprave sc vrše, da bo Nemčija dovoljno zastopana pri pojrrebu umrlega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Kolikor je dozdaj znano, se bo pogreba vdeležil velik del nemške rojalitete. London, Anglija, 28. novembra. Nadvojvoda Evpen je bil imenovan feldmaršalom in obenem je postal tudi vrhovni poveljnik av-stro-ojrrskih čet; — dozdaj je bil vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik. Berlin, Nemčija, 28. novembra. Kot poroča Prekomorska poroče-valna agencija je bil imenovan feldmarašalom general Konrad von Iloetzendorf. bivši načelnik avstrijskega generalnega štaba. Italijanska fronta. Balkanska klavnica. Ameriški parnik potopljen. Na macedonaki fronti m vrše grozni boji. — Ob3 strani poročata, da sta zmagali. — Višina 1050 je francoska. AVSTRIJSKI ALI NEMŠKI SUBMABIN JE POTOPIL AMERIŠKI PARNIK "CHEMUNG", NA KATEREM JE VISELA AMERIŠKA ZASTAVA. — MOŠTVO JE REŠENO. — MNENJE V WASHINGTONU. London, Anglija. 28. novembra. Poročila o bojih na Balkanu se zelo nasprotujejo. Nemei in Bolgari v„ . poročajo, da so bili us-pešni, istota- "črnski ali avstrijski submarm je pri Gata rtu ko se pa glase zavrzniSka poroči- španski obali, blizu Antaluzije. potopil ameriški par-la. da so premagali Nemce in Bol- llik **Chemung'\ Jrare- Moštvo, broječe 24 mož. je pet mili brodilo po morju, francosko poročilo .e glasi, da liakar je sre^al nek španski parnik in ga rešil. Moštvo so brancozi skupno z majhnim od- • . • ^ , ... » ' ,— 1 . , .f ' delkom srbskih čet zavzeli višino ^ zd?J v špansko. Parnik je bil napaden, ko jc štev. 1050, ki je bila za centralnc na n.lem plapolala ameriškn zastava. armade zelo velikega pomena iz Poveljnik suhmarina je od ameriškega kapitana zali- strategičnega ozira. teval, da spravijo doli zastavo, toda Amerikanci tega niso Berlinsko poročilo se glasi da hoteli storiti, nakar jc ne oziraje se na zastavo, spustil torso zavezniki na nekaterih točkah 7„ot(1„„ ... • ^ i j . , .. . , ,. , peno. zastava ,]e hua na svoicm mestu do zadmetra napadali, toda niso imeli nobene- t*««,- r^ •• .-»o , V -. ga uspeha, na nekaterih krajih so MM, franeija, 28. novembra. — Iz Madrida je došlo jih celo nemški in bolgarski voja- n^ko poročilo, da je dal poveljnik avstrijskega oziroma ki potisnili nazaj. nemškega suhmarina ameriškim mornarjem 440hemunsa" Bolj Sno zavezniki niso zavzeli. Razni tukajšnji časaopisi dobi-. . . . . -------- vajo zadnje dni iz makedonske s!r_anu kapitan se ni hotel ukloniti, nakar so morali amc-fronte Izgube so velikanske na vseh --------„ - c7 --------------- —-------illilil^il >lga rs ko poročilo omenja vi- komaj pet minut časa? da so se rešili v rešilne čolne Ni jim I050' _toda1.pravi- da jo niti dovolil, da bi vzeli denar in listine. Javlja se tudi., da je zahteval Xemec. da se zastavo od- e poročila o grozovitih bojih riški mornarji takoj s parnika v čolne; par minut pozneje! Srbi, Bolgari in drugimi. jc bil parnik torpedi ran, nakar se je pogreznil. :ube so velikanske na vseh Washington, D. C.. 28. novembra. — Državni denart- straneh kajti Srbi napadajo z «aj- ment je dobil konzularno poročilo -lede potopa parnika vee.,o trdovratnostjo in.butastjo..„Ch „ . ya]onciie' " 1 1 na izgube se ne ozirajo veliko; n v " . ; istotako pa tudi Bolgari odbijajo I>rza\TU uradniki so mnenja, da ne bo prišlo do krize, napade in jih vračajo skoro v isti vendar prej je treba še dognati, kaj je parnik vozil, meri. -o--1 Mir! , Italijanski socialisti zahtevajo ba- Jtalijanski vojni urad je izdal po-«je mir Poslali so resolucije vsem rooilo, da so avstrijske puške na laški fronti zelo aktivne. Ob Soči se vrše zelo hudi art i lerijski boji, istotako tudi na ju/, no-tirolski fronti. socialistom, tudi "sovražnikom". Dar Wilsonu od kajzerja. Iz Ženeve se poroča, da bo nemški kajzer poslal s submarinom v Ameriko predsedniku Wilsonu božični dar, in sicer več krasnih knjig, v katerih so zbrani najboljši ameriški pisatelji. Knjige se je nalašč za Wilsona natiskalo v berlinski državni tiskarni. Kajzer bo tudi papežu poslal darilo, in sicer Sveto Pismo, ki bo tiskano na najboljšem papirju in najelf*gantneješe vezano. Trije delavci ubiti Lackawanna vlak je preteklo noč zadel v skupino municijskin delavcev v Kingstonu. N. .J. Trije delavci so bili na mestu ubiti. Zračni boji Poroča se, da se je na vzhodni Berlin, Nemčija, 28. novembra. V italijanski poslanski zbornici so socialisti predložili mirovno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se prične misliti m delovati za mir. Resolucija je sestavljena na podlagi govorov nemškega kanclerja, angleškega zunanjega tajnika in drugih diplomatov, ki so se že izrazili v prilog miru. Resolucija zahteva, da se mora vojno nehati, kajti ta vojna je najbolj brezmiselna in uničujoča. S to vojno — pravijo socialisti — se ne more rešiti nobeno svetovno vpra šanje. Treba je napraviti mirovno ligo narodov in mednarodno sodišče. Z ozirom na to pozivajo laški so-! cialisti svojo vlado, da pozove 'vlade drugih zavezniških držav, da prosijo kako nevtralno silo, naj-brže Združene države, da se prične s posredovanjem med tvropskimi vojskujočimi se državami. Kopije te resolucije so italijanski socialisti poslali vsem socialističnim strankam v nevtralnih, kakor tudi v vojskujočih se državah. Dva Zeppelina vničena. VELIKE ZRAČNE BITKE NAD ANGLIJO. — BOMBE SO PADLE NAD LONDON. — OGROMNE MNOŽICE SO BILE PRIČA BOJEM. — BERLIN PRIPOZNA IZGUBO. fronti bilo troje zračnih bojev, poslali so. jih tudi avstrijski, nem En nemški zrakoplov je bil gla-j^i in bolgarski socialistični sku-ssom ruskega poročila vničen. j pini. Vse v enem dnevu. Razne poročevalne agencije poročajo, da je bilo tekom večraj-šnjega dne potopljenih sedemnajst Dražji časopisi. Iz Pittsbnrgha je došlo poročilo, da so tam razni časopisi podražili kaaovail po bJUl — VfiasAi a* bo zgodilo, ua dobi BUtoTBlk kaj reC, včmsib pm. tudi kaj manj- Ust dospe na aapad ponavadi par dal kaaoeje in med ten. ko dobi naakvralk llat ▼ roka, m prt parnikov, ki so bili vredni $12,448,-j svoje popoldanske izdaje za en 500. — cent, zdaj stane vsak izvod 2c. | Pošiljateljem denarja! London, Anglija, 28. novembra. — Danes so nemški Zeppelin i vprizorili dvaindvajseti letošnji napad nad Anglijo, in sicer z rezultatom- da sta dva "ptica" vnifena. Najprej je prišel eden nad London in vrgel nekaj bomb, takoj za njim je bil pa že drugi. Prvi Zeppelin je vrgel okoli sto bomb na London in na predmestja, ki pa niso povzročile drugega kot smrt neke ženske, ki pa ni bila ranjena od bombe, tem vee je umrla vsled strahu. Ranjenih je bilo okoli dvajset oseb, med njimi tudi ! štirje otroci in devet žensk. Takoj, ko so se pojavili nemški Zeppelini, so zleteli v zrak angleški zrakoplovei in pričeli napadati ogromna Xemca. Vršili so se hudi boji. katerim so bile priča velike množice ljudstva. Ko je prvi Zeppelin priletel v morje, je nastal hrupen vriše od veselja, še veliko hujše kričanje je bilo pa, ko i je padel drugi. Berlin, Nemčija, 28. novembra, — Nemška admirali-teta je izdala poročilo, da sta bila v zadnjem poletu nad London pokončana dva Zeppelina- ki sta napravila v Londonu in drugod velikansko škodo. Več tovarn in drugih važnih naprav je popolnoma razbitih. Admiraliteta zanika, da bi Rusi na vzhodni fronti spravili na tla kak Zeppelin. -d / Poljski kralj. VLADAR NOVE POLJSKE KRALJEVINE BO LEOPOLD BAVARSKI. — POROČA SE, DA JE SMRT F. J. ODSTRANILA KAJZERT7 VSE ZAPREKE. Vsled zelo slak« pa&toe new svetujem« rejak«■» psiHJatl daj —via* pa hwrfifiw brzajavu. Natančno *mo poizvedel!, da pridejo take poSlljatre za današnje hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam , pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj. oziroma pisali sa primanjkljaj. Brezžične pošli jatve sredo vse v Nemčijo, od tam na Dunaj, odkoder Jih odpodljejo na določeni naslovi Potrdil o Izplačilo se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka! K. K. Pri v. Oesierr. Credit Anstalt na Dunaju, poroča, da zahteva In dobi od ' poŠte za vsako izplačilo takoxvan Payee's receipt, t. j. potrdilo a pečatom sad-; nje pofite in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila! omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo pofitna sveža; zopet vre Jena. Opozarjamo, da Je mogoče po brezi!Cdem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in Se naprej do 10.000 kron. Za take poSlljatve se naj nam pošilja le poitne Money Orders hi denar t fotovini. kajti privatnih čekov za brzojavne poHijatve nI mocoče ipcr)f—11 SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PKlSTETl dE 9iM £A BRZOJAVNE STROŠKE. Naslov se mora jasno napisati in dodati: petlje a*l M 100.00..........$13.00 K: 300.00....................26.00 K: 300.00....................30.00 K: 400.00................52.00 K: 800.00....................«3.00 I K: K: K: K: 600.00..........| 78.00 700.00....................91.00 800.00....................10100 •00.00...............117.00 .. 130.00 Stockholm, Švedska, 28. novembra. — Kot se je iz zanesljivih virov doznalo, namerava Nemeija napraviti še eno "svobodno" kraljevino, in sicer Litvinsko, ter si tako napraviti popolen ščit proti Rusiji. V dobro informiranih političnih krogih so mnenja, da je smrt cesarja Franca Jožefa odstranila vse zapreke, ki so bile na potu krajzerju pri programu, ki se tiče Poljske in Lit vinske. Kot se je doznalo, sta Franc Jožef in avstrijski zunaj ni minister "Burian odločno nasprotovala nemški vladi, da bi bil imenovan za prvega poljskega kralja Leopold Bavarski. Franc Jožef in Burian sta hotela na vsak način, da bi prišel na prestol kak avstrijski princ in da bi tako Avstrija dobila večjo moč čez novo kraljevino. Zdaj je pa skoro čisto gotovo, da bo novi poljski kralj Leopold Bavarski. Gotovo je, da bo vkratkem tozadevno uradno naznanjeno, in najbrze bo novi kralj že pričetkom drugega leta kronan. Baje se vrše že vse priprave. Nekateii.^o mnenja, da bo raditega došlo de velikih do velikih nasprotij med Avstrijo in Nemčijo. isatUSi ■■■Sa : « GLAS NAJIODA, 20. NOV. 1916. "GLAS NARODA" noTino •»ANK 1ATB«, dtoTMtaa Dally.) OvMd and pobllabed by tli« PUBLISHING Za 9mvon*am.Y. ___ LOUIS BENKDIK, ral ker se ni strinjal s celo politiko. On ni mogel trpeti,1 da bi kajzer Viljem uspel v tem, da bi popolnoma odloee- 0 O M P A V fl* celo leto velja list m Aterrlfco to Cana.de 98&A ~ pol U50 -j nemškemu______„ _ ,____________A „ vo kar je hotel, vsled cesar je Berchtold resigniral. Znano je tudi, da je bil zgodaj 1. 1915., predno je Tta-za poi leta m. apeto New x«k_ 2m j lija napovedala Avstriji vojno, prestolonaslednik za to, 11 * 1 * separaten mir, ako treba; on je hotel PiMe of Budne« of the corporation and add re mm ot .above officer* Cl Ooctlandt Street, Boroogt ot Manhattan, New York City, N. I Ali vam še ni zdaj znano? lahko k' J f i tam kjer dobite najboljo in najceneje. Tako mesto je samo eno v a debelo Breman & Osgood v Pittshurjrhu Pa Za Evropo za vae leto Za Evropo za pol leto2JSP ! da so sklene mir, celo leto to aeeto Wew Yort^ 4.00 Za Evropo m, detrt leto......... 170 ■fli.AH NAHODA" Izhaja vzak dan lzvzemM nedelj ln praznikov. •VUB NARODA" ("Voice at the People*«) j day except Sundays and Subscription yearly 93.00. m Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prloMoJeJo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order, kraja naročnike* prosimo, da se nam tudi prsjiajs nameni, da hitreje najdemo naslovnika^ Dopisom ln pofiUJatvam naredite ta naslov^ "GLAS NARODA" -------- ---------------7 _ -, - - T " i na vsak način mir, kajti v nadaljevanju vojne je on vedno siniil konee in razpad države, kateri ima on enkrat zavladati. Niti najmanjšega dvoma lii, da bi bila Avstrija kot država danes na veliko boljšem stališ Peiftoii 4d87 Cortlandt i fini T..rk..U -a.c-n .. f irit^na *li\<(vl- traI Si T."< N'ajfLmji Kimuael ali liruSevec ■: ž^nnj«' j;al $-' <*« jmlon .-............ $2.«). 1*1.01* lb fu r*! n.' in v ii.il 5i» Ci'diaf. galon........................$2.50 do $5 rž.>rin žganj" -al »t<> , Fui" ali r namizno vino ..$1.0(1 galun ali-veO sanje ga I r,o *ladki ° ................$2.50 do $4 <*> Fini zelo temni rum. i:al<>n ..........$2.00 do $4.0(1 ................j Prava bnrovička gaL ^2.50. $3.00. $3.50; $4 00 in $o0 -in $.">• 0 Vinsko žganje, galon "........in $4. pišete v slovanskem jt-ziku. " , BREMAN & OSGOOD? 1 12 Fullerton St. PITTSBURGH, PA. JOSIP P. P A A L, slovanski upravitelj. V v * " " NA^A TRGOVINA -TE US TAXOYLJENA LET A 1593: ' Kaj bo storil Kari t? X« k F. Cunliffe-()wen je napisal v zadnji nedeljski Številki "New York Tiniesa" članek pod naslovom "Kaj bo storil novi vlatlar?" — Kot sam pravi, 011 prav dobro pozila znaeaj novega avstro-ogrskga cesarja in kralja, ki j«- prišel na prestol po smrti Frane a Jožefa. On trdi, da je prepričan, da bo imela ta izprememba na avstrijskem prestolu velike posledice na sedajnjo vojno in da ne bo tako kot je bilo takoj takrat, ko je stari cesar umrl, splošno mnenje, namreč, da bo postala Avstrija še večja dekla berlinskega vojnega gospoda. Med starim cesarjem in nemškim kajzerom — pravi Mr. Cunliffe-Owen — so bile jako tesne prijateljske vezi. Med Habsburžani in Hohenzollernci so bila skoro vedno kaka nasprotja, toda Viljem je pridobil cesarja Franca Jožefa za svojega najboljšega prijatelja, katerega je lahko izrabljal v svoje namene. Ko je enkrat Viljem pridobil Franca Jožefa kot svojega prijatelja, so postale vezi med njima zelo tesne. Kot je Viljem sam rekel, mu je avstrijski cesar celo več zaupal kot svojemu sinu, prestolonasledniku Rudolfu, ki je nožne je našel žalosten konec. Frane Jožef se je pričel mogoče pozneje zavedati, da je tisti iVljem, kateri je včasih k njemu hodil po razne nasvete, dobil nad njim, potem ko je postal nemški kajzer, velik vpliv. Kot je znano, so se mnogi dunajski ministri in člani njegove družine trudili, da bi Franca Jožefa spravili izpod vpliva nemškega kajzera, toda avstrijski vladar je bil napram takim opominom vedno gluh; in kljub temu, da se smatra njega kot enega najbolj premetenih vladarjev, je bil on docela prepričan, da ima nemški Viljem same lepe in plemenite namene. Ranjki prestolonaslednik Franc Ferdinand ni bil naklonjen nemškemu vladarju- tudi Viljem ni bil njemu od-kraja, toda sčasoma je sprevidel, da je boljše zanj, da se /njun poprijatelji. Ker ga ni mogel drugače dobiti na svojo stran, mu je pomagal pri boju, katerega je Franc Ferdinand daljčasa vodil, da bi bila njegova žena pripoznana na cesarskem dvoru, kajti kot znano jo bila njegova žena morganaticna. Toda sedajnji avstrijski cesar Karl I. pa — kot pravi Cunliffe-Owen — je imel še toliko sreče, da ga ni kajzer A iljem dobil v svoje mreže. Ako ga je Viljem kdaj poskusa 1 pridobiti, njemu ni znano, toda gotovo je da ako ga je poskušal pridobiti, ga ni dobil. i **Stari eesar umrl lia novega vladarja cel svet gledal kot na nezrelega, neizkušenega fanta, ki bo tako lazil za kajzerjem Viljemom kot otrok za očetom in imela pri tem namen zavzeti Sedmograško. Karol T. in njegov najožji svetovalec Berchtold se! - jzdaj dobro zavedata — pravi Cunliffe-Owen, — da čim-j dalje se bo vojna nadaljevala, temmanj ugodni bodo po-! ' j goji za Avstrijo, ako centralne države izgubijo vojno. V slučaju pa, da centralne države zmagajo, je pa Av-| 3trija še slabša, ker potem bo prišla eela avstro-ogrska dr-| žava ekonomično, politično, vojaško pod nemško nadob-| last; v takem položaju je skoro čisto že zdaj. To nikakor ni prijeten položaj. Kaj misli Nemčija z Avstrijo narediti, je najbolj razvidno iz sledečega: Dr. Bernkard Dernburg, eden največjih nemških diplomatov, se je mudil pred čapom na Dunaju, kjer je govoril pred največjimi avstrijskimi kapitalisti, namreč dunajskimi in budapeštanskimi bankirji, tovarnarji in trgovci. Ta nemški diplomat je avstrijskim kapitalistom rekel, da je gospoda v Berlinu mnenja, da je dolžnost avstrijskih podjetnikov, da se po vojni v nobenih slučajih ne poslužujejo angleških parnikov in angleških agentov pri zunajni trgovini, temveč celo stvar prepustijo lepo — Nemčiji, da bo ona vse preskrbela. Ta diplomat je na slabo naletel, kajti povedalo se mu je, da tako daleč nikakor ne morejo obljubiti. Avstrijski kapitalisti so namreč veliko bolj previdni kot so si jih Nemci predstavljali. Angleški in francoski kapital je igral v mirnih časih v avstrijski zunajni trgovini zelo važno ulogo. Niti Francija niti Anglija nista hoteli s tem, da sta Avstriji dajali kapital, politično jo podjarmiti. Ako bi se avstrijski kapitalisti zdaj kar naenkrat zaprisegli, da bodo po vojni delali le z Nemčijo vse kupčije in potom njenih paroplovnih družb, potem' si je lahko predstavljati, kaj bi sledilo. Z eno besedo rečeno: Avstrija bo veliko več pridobila, ako bo Nemčija poražena kot pa če Nemčija zmaga. Ako bo Nemčija zmagala, bo prišla ona v krat kem času cisto pod njene noge, ali bo pa kmalu po tej vojni sledila druga vojna, ako bo ostalo Avstriji še toliko moči. da bo kaj takega v stanju storiti. Avstrija bi lahko mir sklenila, ako bosta mogla eesar Karl I. m njegov svetovalec Berchtold, ki bo gotovo kmalu v ministrstvu, izpeljati stvari, o katerih mislita da so prave. Ako bosta kaj takega pričela izpeljevati, potem ie razumljivo, da bosta, kolikor se pri tem tiče Avstrije sa-me, popolnoma uspešna, kajti tista vojna stranka v Avstriji ki deluje v korist Nemčije, ne bo imela toliko moči, kot jo bosta imela ona dva in pa skoro celo prebivalstvo dvojne monarhije, ki si želi le miru, miru in nič dru- ^ Znana stvar je, da ni danes v Avstriji nobenega nav-^ISex'1?-1Za Nem*UO, za Prusijo, kajti nemška vlada ima zdaj toliko vpliva pri avstrijski vladi, da jim morajo Ogri m Avstrijci v Prusijo pošiljati živino in žito, medtem morajo pa ubogi ljudje v Avstriji stradati in umirati gladu n« ,„ 04 " ^ • v;;:V............^ ±. ..bk1oro popolnoma gotovo je, .da bi malone cela Av- on j< star zdaj 29 let- toraj ravnotoliko, kot je bil ?tri?a danrs pozdravila separaten mir z največjim navdu-ski eesar, ko ie nrišel na nrpsfni ^^ --Isenjem. 4 Niti en zavezniški diplomat se dozdaj še ni izrazil da hočejo zavezniki spraviti Avstrijo kot državo s površja Ako Avstrija danes sklene mir, potem je gotovo, da V. . . " ---".I « JIVUVJIJIVU, JVOI Iti uil nemški cesar, ko je prišel na prestol, in enajst let starejši kot je bil njegov prednik Frane Jožef, ko je postal vladar 1 o mnenju dotičnega, ki je napisal omenjeni članek T v, mV ir T,nlesu '' ie -y;^jnji avstrijski vladar Karl u —r ------potem je gotovo, da i. \cliko bolj zmozen opravljati svoje vladarske posle kot^bo na slabšem kot je bila pred vojno, toda vseeno bi bil i }Hi je mogel kateri izemd Viljema ali Jožefa, ko sta posta-! v^liko na boljšem kot če bi čakala, da ona s svojo zavez-ta vladarja. mm Vomm^ ^n^ Njegova izobrazba je bila baje najbolj demokratične ;a značaja. On je menda prvi član habsbui-ške hiše, ki j< nico Nemčijo zmaga Avstrija je bila že velikokrat poražena v mnogih voj- — ------i.......I" ^A iiiiusuursKe mse, ki je j,1 111 koll^or je mogoče zdaj videti, je poraze še nreeei l,rY° svoje znanje zajemal v ljudski šoli, kjer je sedel sku- dobro Ponesla. 1 J pa j z otroci delavcev, obrtnikov, uradnikov itd. Bodočnost Avstrije je v nastopu Karla T., novega ce- Pri njegovih vojaških vežbanjih, se je žnjim zelo ^if- bo on zasledoval drugačno politiko kot io ie rv.. v AJki-___1 ^ ! .. ________" V • 1 * i . _ 1 n it! L1«.« «, « T^X ______ v T . _ *' »I strogo postopalo, in sicer največ iz ljubosumnosti, katero je gojil do njega njegov stric prestolonaslednik Franc Ferdinand, kajti on se ni strinjal v tem, da njegov sin po njegovi smrti ne sme priti na avstrijski prestol, temveč Kari Franc. Poleg tega — in to je gotovo velike važnosti — se je pa cele zadnje dve leti mudil na frontah, kjer je imel mar-sikako skušnjo. Kot se glase neka poročila, ga je ta vojna zelo postarala, na njegov obraz je začrtala marsikako potezo, ki ga dela moškega in zrelega. Pravijo, da je bil prej velik veseljak, toda tekom te vojne je postal zelo resen in zamišljen. Znano je, da je bil njegov najtesnejši in najožji obče-valeč, prijatelj in svetovalec grof Leopold Berchtold. To je bilo ntkaj najbolj značilnega, kar je napravil sedajnji eesar Karl I. tekom te vojne. Eno leto poprej, predno ga je prestolonaslednik vzel kot svojega svetovalca in prijatelja, je Berchtold resigni- stari Franc Jožef, namreč, da ne bo hotel služiti nemške mu kajzeru za hlapea — potem je mogoče pričakovati še velikih izprememb, katerih se še nadejali nismo nikoli Povišanje plač. Standard Oil Co. je povišala plačo svojim 10,000 delavcem. — V K. Y. je dobilo 32,000 delavcev višje plače. Naznanjeno je bilo, da je Rocke-fellerjeva Standard Oil Co. v New Jersey sklenila v petek, dne 1. decembra, svojim 10,000 delavcem v Bay on we, Elizabeth in Claremont povišati plače. Kot je naznanila družba, bodo dobivali zdaj oni delavci, ki so imeli dozdaj #2.20 na dan, $250 za osomurno delo. Strokovnim delaveom se bo pa priboIjSalo place za 25 centov na dan. Onim dolaveem, ki pa dobivajo »daj manj kot $2.20 se bo pa pri-boljšalo plačo z oziroma na njihovo delo.- Standard je poviaaia plače, toda le za ime, povišala jim je za trideset centov na dan. onim, ki imajo zdaj le $2.20 na dnevno, najbrže ie toliko ne bo. Priboljšala je tudi plače onim delavcem :v Bayonne. ki so pred kratkim stavkali, ob kateri priliki so Rockfefellerjevi policaji tu- di nekaj delavec v in <]ru pri tem čudno. j»J dejstvo, da j<- ta osrromna heraškj EAK V DETELJIŠČU. armada prav dobro organizirana Detelja poziaiila. pravimo; solidariTna ter tvori nekako ilr/.al ali •zakaj I Zima jo je vzela. More- Vo v državi; itna «-elo svojega via] biti. a vzelo jo dupljo morebiti da rja ali kralja katerega obla? kaj mrti vsjikega beraea. l?:l lezen se imenuje "detol jni r»k*".; volijo ga izmed svoje srede na podi Najprej se ta bolezen prikaže nr. lagi splošnega glasovanja. .|e«elji;;-ih že v jeseni. Na detelj;I Ogromno mest«, j. razdeljen se kažejo rujavi madeži, rušijo se|.v okraje, kjer beračijo gotovi odi peresa in i*>rušijo se potem t udi i |t,|ki 1t. }fnili|(|,.. drugi jim n. stebla. Navadno se v jasani na to šm^jo delati konkurence. Berač] prikazen ne pazi; ipod snegom sejirjmjQ tadi svoj kongres. kjerH pozimi holeze,, širi m v pomk.di posvetujejo o raznih zadevali. \| vidi gtrsjhKlar, da je deteljo iRi j takih dneh ima vsak berač prav po^u,un!. ...estth vzela snma. AkoJn) centov špekulant, medtem ko il<»|>i farmar le eentov. On je mnenja, da je treba takoj vkreniti potrebne korake, da bodo prišli vsi trgi pod državno kontrolo. kajti drugače nikakor ni m ogne e odstraniti sedanjega si-stema špekulantov, ki povzročajo to velikansko draginjo. V New Yorku je na "East Sid in skupaj hodij. i,ne m napada detelji, le l»rvnj|lo u]irJi(l (uWn iWu„im VfJlk , leto; stara deteljica so raka l'^-.n,kinni ,M)|l^.Ilimi na rainah svft eej varna. S semenom .se menda j - , , , i i, : i. , ' . i jega tovariša pred -ei»o j. iioig« i; ta i%i.k !.«* premišsi. sieer pa se ira , .. - i i ;..♦.. i .v 1 . , i-. ..- \rsta priisi darov od jutra ilo ve na j Češe C najde na rdeči detelji. lucerne navadno ne napada. Priporoča se; Na polje, kjer se je opazoval deteljni rak. dalje časa lie sejali detelje, in če ji- r:rk čer«, prerivajoč »*je mesto lom.iče d-'telje hiceriio. Ali pa naj v tleirljMo .seme primesi loli-co treviii u;i semena, da jio! ne so prazno, »-.-tudi rak iin;.«*-i !et>-jo. Kje si naŠei raka. več !et ni n ha v oi.tično polje if i z d>'i< ». ker hi rak tuiiči! tudi novo >et«-v Kitajski berači. Menda nikjer na svet i ni toli* '■co ht'račev kakor na Kitajskem. *o vseh deiih republike jih je .'o->ti, največ pa jih je v Pekingu rlavuem mestu Kitajske. Najmanj -.totisoč se jih viači vsak dan po POZOR, ROJAKI! Na pro«laj i : am iihm"ne virisk« trt--, .m si.--:- t r •; i vrst: višnjevo! l! •.•. Zadnja vivta je ja-.■ • 1-o.lov t! I! : i .; :>ri lic zoret i /ji pričeikom a.ir i-ia. Nikjer jih ne eeneje! Kateri s.- zanimitj naj lin pis; in p«»šije jM»trehii( svoto. Anton Sto-s. K. i; i«\ >. i»o.\ i>r», (2l&2.> 11 Pittsburg, KansasJ jivalci in šivalke slamnikov, klobčinasliti, Panama) in žametnih klobukov in blokarji l Veliki občni zbor se l>u vršil v prostorni dvorani v COOPER UNION 8th Street in 4th Avenue v pondeljek zvečer, dne 4. decembra. Vrata ho«lo odprta ohT.li). Zborovanje se prično točno oh 7. uri 45 minut. DELAVCI IN DELAVKE! Vsi neorganizirani delavci iu delavk«- imate moč, da izboljšate sedanje slabe delavsko razmero, «'e se le resno hočete popri jot i tei^a posla. Nobenega zadržka ne sme biti, ki bi oviral kakega moškega ali žensko se vdeležiti toga velikega zborovanja, ker tu se vam bodo predložili naerti. Pridružite se vsi. da bomo ustanovili eno inoeno unijo vseli strok- ki pripadalo k izdelovanju ženskih iti otmejili klobukov in slamnikov. ' SLAVNI GOVORNIKI DELAVSKIH ORGANIZA CIJ BODO GOVORILI PRI TEM ZBOROVANJU. JOINT BOARD Millinery and Ladies Straw Hat Workers Union LOCALS 24, 42, 43 of the International Cloth Hat and Cap Makers Union. DELAVCI IN SODELAVKE I -..r~. ;r-j'r- iri rrri 'cjln'r- r*i r.n'MlcnJc-n'C-^^nx^ie-'si'^.c'.riirrilC^ GLAS NARODA, 29. NOV. 1916. Vrnil se je. Po re«iičnib dogodkih priredil Henri Rochet te je dobil na svo- j svojca časopisa spravljal v* svet. jo stran polit £kaše iii -ministre; Njegova jooi .strežaj, Pr.-d i|j uaj^j^ raz- ki je nekje podedoval oettisoč e mkohko več — je pnšel v Pa- tnraIi na kteee in ^ p^^n vse- frankov. ga, kar je imel. Ničesar *»e ni zgodilo jk> Drev- V marcu j«' bil namreč ta veliJti iuso \vim slučaju, tkar bi povzro-podijetniik 'aretiran pod obtožbo,jčHo več razburjenja in več senza-da je v svojih špekulacijah pre-j eije, kot ta škandal, v katerim je kršil postave, tikajoče se delnic in i bil zapleten eeio srnin ministrski Ixmdov. j predsednik.' Vršila sr» je pravda, bil je ob-i Obravnava proti moriliki ured-c*ojen na dve leti. Roehette je vlo-' nika "Figara". Mine. Caillaux, žil ]>rl/iv irn bil je spuščen naj je bila zelo senzacionalna. Prvo prosto. namreč de začasno, "do- ž«'no, ki je bila ločena od Cail-kler ne bo rešen njegov prifzav". i latixa, so pritirali v .sodni j.sko &el je nazaj v svoje urade in; dvorano, dn je izpovedala o pre-manipuliral naprej ter delal de-! tt4closti svojega bivšega moža, da nar še hitrejše .kot poprej. je pripovedovala o morilki, ki ji Vse je verovalo zvitemu lis-: izneverila moža. ; Pi i obravnavi «o bili največji rrr člowk nwavaduih »možnosii. l^bko Ji*' r»*«V, eeli Franciji in tudi drugod. Vsaik ga je poznal, če ne drugače, vsaj po imenu in po ni^govem premoženju ter po njegovih zmožnostih. Ubogi fruuneo-ski delavci so garali in služili nizke plače ter jih takoj znesli v njegove banke, >ki so dajale visoke ohresti. On je sanjal vedno o večjem bogastvu. A»ko je le kdo sel v finančni del mesta, povsod jo videl vmes roko največjega finančnega genija — Henrija Roehetta. Ponoči ga je bilo vedno lahko videti v raakošnih Ikavarnah in hotelih s svojimi prijatelji in znanci. In zopet se ga je lahko našlo na •lomu prvega 'ministra, na domu najbolj vplivnega motža v tej aLi oni zadevi. Vstop je imel povsod, povsod je bil dobrodošel. Vse se mu je klanjalo. kanske nagrade. Toda škandal, v katerem je bil zapleten Caillaux, se je popolnoma pozabilo. — Bivši ministrski predsednik je dobil v kratkem zopet ves svoj ugled, ki ga je bil izgubil. In medčasno je pa padla nad Francijo največja senca, ki je za-' krila vse grehe in vse druge .škandale. — prišla je svetovna vojna. Vse je bilo pozabljeno še tisti trenutek, ko jc nastopila največja nevarnost za deželo. Francosko prebivalstvo je menda skoro po zabilo, da se je pred a v trust oni I. 1014 spioli kaj /.godilo. Fbogi ljudje, ki jih je bil Ro ehette odri. so vse pozabili in šli v vojne jarke nad sovražnika. Vs-? so pozabili o Rochet tu. toda prišel je dan, ko se je zopet j vse pojavilo v njihovem spominu Nekega lepega dne v oktobru, 1016. ko je bril jesenski veter, je korakal ne daleč od Pariza po blatni cesti oddelek francoskih vojakov. Vsi so bili že v boju. to-da okoreli so bili kot ne bi mislili na ničesar. Iz nasprotne strani je prišel pa NENAVADNA PRILIKA ofxogega strezaja. On je pogri-j Resen je priziva se je zavlače-j francoski dostojanstveniki, njal m brtsal mize v majhnemVfl)lo 7>1)0 bodki že iz tega? Posledice tega so bile, da so na- ali onega vzroka; glavni je bili stale temeljite izpremenube pri mi-seveda ta, ker je imel RoehetteI nististvu in bivši (ministrski predle -lvoj«- sezon, potem je živel pc, povsod velik i sednik Ilenriette ('aillaux je po-v Parizu in užival — pariško Tfwla njeJ?ova nAspm1na stran I stal prost, ka jc brla tudi vedno na delu in Totla človek, ki je vse to prav-'„ek častnik, ki je za uzdo vodil , s-' prizadevala na vse mogoče na-, zaprav povzročil, je že rt*-i od-nesel svoje pete. j da je iz višjih slojev, kajti nje- Na veliko nesrečo ni imela na-j Ko je prišel škandal do vrhun-' gf>Va uniforma je bila čista in ivg, sprotna stranka prave moč-i. , l*a- so ga šli detektivi iskat, toda konj lep in očeden. Šele leta 1911 se je rešilo prrziv ni ga bilo. niti ni bilo o njem naj- Kot bi tro.nil (-.asttlik s ko_ in takrat je bil Roehet.te pozvan, manjšega sledu. _ nje4n za /kora.k pmti ^št- el* pride še enkrat pred sodišče., Kmalu nato se je dognalo, da niku ki jf vodi, onJ ^Aetek in Zopet je napel vse sile, da je nekje v Mehiki. Francoska mu s0„el v rokn zavlačeval celo stvar. Ako bi bil vlada se je .sporazumela z Made-J ... , . . . mogel napraviti, da Iri se celo afe- ^ tedajnjm. vladarjem V M*J u VlStt0"/" ro zavleklo do marca 1914, do «-!Hiki, da bi se ga vjelo. Roehet-tej4 Koohottt ! bruha vojne, potem bi btto zanj i« o tem in ,preko strehe cza- ' »stnrk s 'konjem je prikimal ^ vse dobro in bi bil oproščen za sledovalcem baš pred nosom ušel.|z 111 z,ni1: "r>a- 1az scim!" s v»nino. Strežaj, ki je postal eden naj-; Strežaj, ki je služil v onem lo- ; V francoski jami službi so se. vK'->ih svetovnih financirjev in kalu v Rivieri, je čul klie domo- : ,uniki,! l>4/■i,t),,' <,Jl on tLs1' miljone, ušel in mogoče še naprej I P™'™- kl ^ 3*' živel svoje nepošteno življenje ter , N,'ko<' se 3<' poročaflo, da ga je ljonov. kradel kot se mii bo zdelo in po- hlI° v",,l! v Keuaciorju, potem' Danes vse v Franciji ve, da se ljubilo. zopet v Peru, pozneje še enkrat je Rochettc vrnil, toda nihče ne Hotel Gilbreath 694 East 152. St. COLLINWOOD — CLEVELAND, O. Njegove družbe, ki jih jc bil \ Braziliji, kjer je imel svoječas- govori o njem drugače kot o hra-vstanovil. so propadale ena za 1 jonov. je postal nazadnje potnva- hrom vojaku, ki se bori za fran- : drugo. In vendar on je še vedno m> F*'>-užiuce ba^k. Icosko domovino, pnosto hotlil okoli, niti lasu se mu ^s!o, češ, da vlada protežim lopova R»>-ehetta vsled osebnih dobičkov, ki jih ima od tega. M. Joseph Ca I-j liaux, bivši ministrski predsednik in setlajnji finančni minister, je bil od ' Figara*' obdolžen. da je; naročil, da se obravnavo proti Rochettu kolikor m o got" e dolgo •zaA lačuje. M on is, velik držarvnik, je bil, tudi napaden, ^»eš, da je pomagal C'alHauxu 'kot njegovo orodje. Par dni pozneje so se pričeli za eelo afero .zanimati tudi državni poslanci in za/htevaLi, da se zadevo preišče. V parlamentu se je: kar naenkrat pojavila huda op o-: zicija, toda -končno je lopovov de nar vseeno izgubil toliko moči, da je bil izvoljen odbor, (ki je itncl nalogo preiskati celo stvar, v ka-j teri sta zapletena Caillaux in Monis. •lean .Janres. socialistični vodi-! telj. jc bil vodja tega (preiskovalnega odbora, katerega preiskavo so dognale, da je ministrstvo res! pomagalo Rochettu, toda ne rz slabih namenov. "Figaro" je prinašal izpod pc-j resa M. Oalinetta vedno hujše na-pjide. Ko jc enkrat Jamresov odbor končal svoje delo in izrekel svoje mnenje, jo ta časopis vs» svoje.napade ikoucentriral na osebo Oaillauxa, ki je — lo-jbil •zašel colo v preteklost mini-' vek premoženja, — .kolikor pre-'strskega predsednika (^aillauxa,! more Rochet te, «ki se je pra\Ten -1 je pričel spravljati ma dan razne j prav pojavil šele pred tremi ali.stvari, s katerimi je hotel mini-štirrmi leti. Istra očrniti. Konično je še natisnil Kako je to mogoče. 2 pesmi, o4Ujatre, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pr pa ns predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilaftol ■ H Ml Dmftvsao glasfloi ■ A■ lllODir nil. Bila je to prva mladost, ki jo^ Po dolgi vožnji se je vlaik usta J SVAjtQ.0 je naša duša večno žejna in hre- vil. Komlukter je zaikkical ime do- . AT.T $500 NAGRADE »rl«*«. D«- peronu » ato« oci « ae Mioh, da ^ bno ^^ ma«a h«a je stala ,«red nj«n. .-«le po njem. A pognal 01 ndio-lpriboljžati ^J?^ u . sto oki pes je ležal na pragu in o«*e ear, d asi ie čutil potrebo, izreči _ , J , . . je klepal koso r.r<*l skednjem... gorko b«*l ta JLti roko. Sa-'^o^: k0lJU>rJ6 Od 9OT«inje h«, j, ipd« vala rahla ,„o zeleni «ozdi za poatajo so MH'£ EXf^SaT p««n - veselo- m ,prostodušno, ie isti in domadi, in polja so bila nriblii™ , . ...... kakor oblak ee* Sp*mI«mir je zaivladail. nja!. A vse je bilo mimogre- Xi bilo glasu sredi polj in nič se de. Kadar si ga je uprizoril na- ni ganilo. Po eesti so hiteli sata nčno pred očmi, mu je bilo za motni ljudje, nagilo in zamišljeno, prejšnjo misel žal. V tako lepi lu- in tuintam se je svetila iz mraka či je stal vedno pred njim, da mu mirno goreča luč. ni prišteval nikakršne krivice. In' Selce jc stopal proti trgu s kov-tudi v tem trenutku je mislil nanj. čegom v roki in amemih koralkov. Za trdno jc veroval, da ga bo vr- Lepo čustvo jc bilo razlito po"40 let. Ne oziram se na denar pa ml na pravo pot in tako osrečil njegovi duši m pozdravljal - 1 i^as^S S^la A^A 4V4 AVA AT*. a^A AT*. ▼A™ la^'ir^^^^VV Čez miljon mater na deželi priča, da 10PPS' prijatelj otrok je najzanesljivejše, najhitrejše in najboljše zdravilo v slučajih zaprtja, j?riže« ne-spavanja. kivev. utrujenosti otrok, kakor tudi pri dohiva- ZENITNA PONUDBA. Vdova z otroci se želi seznanit i' 11 iU zob. s srednje izobraženo os,-bo. ki se ' To zdravilo je zliailo že čez razume pri gospodarst vu, najraje! ... z Xotrau>jcem v starosti od 28 doj^ 1,! je-obvarovalo živ- _ e ljenje miljonom otrok. je pa zahtevam, da je dobrega S M R Tt Zakaj ne odložite nje dneva? Bolgari žive dolgo. Večkra prekoračijo starost sto let. Njil naravni čaj jih varuje pred teles nim strupom ki naredi ljudi bo! ne in prepreči večjo starost. Bol eari so močni. Njihove bistre oč njihova rdeča lica in so prosti bo lezni ali nervoznega glavobola, reumatizma, zaprtja in drugih bo lezni. ki so vzroki narave. Tu v Ameriki jih je nad luO.OOO, ki ra-bi jo Bolgarski Krvni Čaj in sedaj ga priznajo za pravo toniko, ki dela kri telesu moških, žensk ali otrok. Odpravi prehlad preko noči in ozdravi gripo aH pa pljučnico. Peter Blazič, 2800 Chouteau Ave., St. Louis, Mo. je pisal sledeče pismo: "Ze sem izgubil upanje, daj bom še kdaj ozdravel, toda zdaj odkar pijem Bolgarski Krvni Čaj 7. lastnimi rokami zadnje dni nje- kraj kot dom*svoje bodoče sreče.i poštenega...... ~ *' m govega življenja. Zaupal je svo- Videl je pred seboj trdno pot, ki otroke. Ji jim močem, računal jc žnjimi in je .menil na njej najti konec zad-'jn potrebujem"skrhneg-a m^mu prišla na pamet nobena te-j.w i _ Jdarja ter dobrega očeta. pri-L se vsak dan boljši počutim, gla-značaja ter da ljubil V steklenieall po I vobosl,pte nam en dolar in poslali vam bomo dve steklenici po f>(V. Kopp's Baby's Friend Co. No. 12 Kopp Building Pa. pisimeno. Naslovite: . _ , . , , , Vdova, e o Olas N'arocki. sedmih je plavala rahla pesem —; Suh m mlad tant se jo ustavil go Cortlandt St New York X V v*\>elo in prostodušno, kakor pred njim in ,mu segel v roko. Za-c4>la>k čez pomladaaigsko nebo...1 čudile so se oči in j>otefm se je raz-Dekl ....... ickleta, ki jo je pelo, se je često- lilo po obrazu veselo iznenadenje. rat spomnil v tujini. Tujcem je' "Komnaj s«m čul o tvojem pri-včasih pravil o domstčih krajih, o hodu, in ti že tok.-:j. Frareeelj!* (29-11—2-12) NAZNANILO. Članom društva sv. Ranl*are postaja S! v Miilway, Pa., uu- širokih dolinah, ikjei* se skrivajo' Dt zwler ga je veselo powtravil J«Mnja«ii, da je v nieseeu deeein-j y 1 plahi zajci, in o šumečih gozdovih, in ga spremil proti domu. Selčev glavna seja, katere se mora TOlK, kjer bega brzonoga sma. In ka-'dom jc bil malo strani od trga in' vsakdo brez izjeme vdekižiti. Se-J dar je govoril o dnkletih. tedaj sredi ravnine. Ničesar posebnega jJl dne ;». deecnnbra v "•» ' je opisal njo: temine in globoke ni bilo tam, u* kraj j«' bil domač vadnih prostorih. Volili bomo nov (XM k:ikor vodni tolmuni, vesel m prijazen. Poljska pot. je bila <*lbor za l>odo."-e leto 1917 in po-obraz s svežimi lici in kaikor šikr- snha in tuintam jo je pokrival Sop imamo rešiti več važnih janček nad poljano... Ob ta.klh trave. J točk. ki bodo na dnevn«m retlu. •Katkšnu j.* tvoje življenje. ^ *>nim, ki bo izostal, se bo po-IMKelmo življenje Dezider?r' ,stopalo natanko po društvenih oči. Kadafj Nasmejal se je vprašanju in Pravi!»h. Anton Škafar, tajnik. ^AA^AA^AATAATAATAATAATa. a^A ,1 ga j. čakalo im -mizi pismo. mkah iriLs!u lul dal>110 ^ , api^m^jo bilo d^ nastopi me-l |ovQ ,H,erko m ^imo življenje S# l«-<' j«' napravil zadnji -e je razveselil svojih ciljev: >-t;i!i no pred njim gotovi in »vetli. Ijhiikota s^' je rafdila i><> •ir<<\ i duši; zdelo s** mu j«*, da srcu arastle jn-roti; zamaluiil / rokami in zastnejale so se ve- . j .j ^ lna'H0 v JJi "i' iH?°]111:i*e l'o1eau s:inL> ^ spominja 1 zganil iz rameni. skien.L pritwxtnji; njo -n al liepofUojen, Lju ( -Danes glejvi» samo od ve- dau, m t<^laj so se mu krepko 1 „ ■ r, , , ,. ..... mi vt 1 , .... - • , i- - 1'H'zen je bila pred leti. a potem.' sedi strani, ki jo ima moj.- ž i vije 1 \zbudil 1 spomini o domu. \ se je , „ ,- .. • 1 . . . ^ J j , 1 . j ' . - . - -1 ko so se sprli očetje, je vse utiili- nje kakor vsaka stvar' Zidost 1»11«> kakor živo pr<-d njegovimi" -1 r»- 1 • < »1 ■ ' . . . . 1 - , iinlo. Pisma so prihajala redQca in mistnno v miru Al o^tajie n^lo-' očmi; znanci so mu ze stiskali i-o-' ,, , - a- |- . 1,liru- ^ "^i-^n« m*io- ■ redkejša, 111 morda je bil tudi sam lalknjena in ueprebujena. Rada ne (2S-29—11) 111 !>r< m in so se veselili . . Pospravljal je stvari iz mizuiee' in jih vla-jal v priročni Poj^bm. hej, čez dol dojM.hiitn s\ t>ji» ,sr«-čo ! *' l.:iliko na jc navdalo vHS*'lje in /adovoljtinst j zafkaj solnee bodo-čega življenja sijalo nanj v vsi *.\i>ji polni krasoti. To so bile 11a-de, to no '»»le mi>.li o lepih dnevih, ki sn ne mu približali. I^tbko je po/ahiti v takih časih vseli gren-ikh ulicah stisnjenimi listnicami i in steklenimi pogledi. A nap< sled je minilo vse. Zato ji' bila njegova radost tako velik.:, da jc napolnila vso njegovo no-trajnosl. llodil je jm> svoji tesni sobi z veselimi koraki; včasih je obstal in poltrho /aj>el krat koča no pesem. 1'otem s.' je odpravil ven. Šel j«' v mestiro alejo, ki je bila Icq in velika. Dežela je na ravniini iii pi'(rti tkcMK*u s.' je dvigala v pi i-.i;izetr holm. Tedaj so bili v deželi jesenski dnevi. To jc bil čas, ko se rdeči listje jhi drevju in prične jMvlagoma odpailatL Nebo je na-vadno ouvito v megle in velik, mir vlada po široki naravi. Ali tuin-tr.m si1 pretrgajo obl:»ki, i>okaž«» s«« bledomotiro nebo in soVnčni žarki s«* ruzlijejo ,|w> brdili in po t rat an. Tako je bilo tudi ta dan. Sel.-«- j«> |>o aU*ji. Skozi ogo-Ijw no vejevje j»* sijalo solnce. Tukaj ali tam je zašumelo listje pod nogami in izprehajalei so odhajali v veselem razgovoru (^11 je mislil na svoj stan. Zaželel je bil advokature tam v dalj nem dim unče 111 ikraju in je prosil za mesto koncipienta. Pričalkmal je odgovora vsa^ dan in pripravljal s«» na odpotovanje. Mimo njeifu so šli raznovrstni ljudje. Stari gospodje in gf»spe v resrtem pog-ovoru ter mlade sopn> ge in soprogi so šli ^"sno se oklepajoč drug drugega svojo srečno pot. Tudi somotno in lopo dekle jc včasih hitelo mimo: oči so bile velike in zamišljene in so «Lrtn>elc v daljno »tram ter na ustnicah je ibi-Bq izraženo hrepenenje. kriv. Tedaj mu ni bilo do tega, ali J vzbuja sama. in neumestno jo je kov'eg jP°ttMri prišlo muiogokdaj do dram iti. — Ali vprašaj rajši po Bile so reci ulične važnosti, ^^o kesanje Za- drirgih rečeh, po mladosti, ki je Pirji s« bili iz različnih časov. Tu I ^ ™U ^ ^ Oct tukaj mimlal^ ... . d-afljna M11111 srtdi prešerne veli- Decider ie govoril zelo nriiazno nitani mu je prisLa pod roke deli-1. . ____. -J. * Jt . .,» v,-, i komestne gosi»ode, m bilo mu je m Selec let-a v>zitka ali ljubeznivo pisem-1, ^ i : _________, _ . | mu je -pravil o svojem Pozor citatelji! Nove slovenske knjige! Naročile še danes! V. domaiih kmjev. Vselej Ka!kot.d" bi " T'01'^10 z'7*° m"|I,oložaj»- mu jc svojo svet- j. .„],„•! in -Kital t.r nekaj i 1,0 b' »• '"'jo. in resna raoi i • • i i sija 1 na -sneženo pot. Po takih siifl i b nietrovih besedi Tin. mehkega je olwuttl pri tem: ka-' . - A . , . , J , J ' . "J*-go\iu invstxi. i_.o n " 1 .liro h i«.i i a na van t u Irk » ve za njegov naslov, da ga mi javi. oghs.si. .— < I ranit o sit. 28-11—1-12 alt Jc .J« naj s«11 pa k Sl«-blaj. liet. 111. saan H ' ik ^ ^e redkokd^j^se -bo do-| ^reSa! PoTem ^'ToSprle h*- Londonski ponarejalci de- ILL ZZ Želel je 2 skoro ^^ ^ f^ ^ ^ ^ ^ ^ 15c. psa- Kako so vjeli Jacka ras "A? kdo je?- parača 15c. • Jaz sem, Janja, ej. Janja!'; Skrivnost mlade vdove 15c. leda j se je stara zenica zacu- ^ . t4i.K.mi Krnuia, ce zapina mogoče jc ze skoro do- ^v^^n veter ali pribuvi mov. y^kkaj upa je t^o, da » ^^ ^ ^ nuiogo. popnavil, da bo priklical; y,ak je ilkel ne^amudno dalje morda nazaj tisto lepo staro živ-' in pol dneva je bilo že prešlo. V&a ljenje... Odvrnil Ik> očeta o i-oko v prvih urah krasnih ml j* lih dni, in ki ni moči, da bi jih olsuha bilka in daleč taan zadaj so se rdečili g-ossdovi. Nebo je bilo sivo in težko. r>olg>čas je bil a*a njem in posta enaikomer-nost brez ene same tople barve mladosti ali Življenja. dila in sklenila rake. Spominjala merna in precej garata. Vela tra- se je Otroka in dalje potem, 8LOVENIC PUBLISHING v« je odevala bixLi in sive skale zakaj bila je pri b«i dolgo ATSto so molele izpod nje. Iledlkokje je^ p^jala ga je v sobo in mu po-| bilo opaziti živo bitje. Samo \-ea- nudila večerje ter hodila -okoli' srh je odletela splašena. ptica čez njega Moiemirjena in presene- New York, holme in sc jc oglasila z boječim č«ia. ' ————— CO., 82 Cortlandt St. Moiemirjena in 1 čeaia. glasom. Nebo jc bilo povsod isto:| Večer se je bil storil in na mizi; zagrnjeaio s sivimi oblaki, težko je gorela luč. Selec je sedel K. Y. pnj mizi in stara Janja je tičala pri peči. Bila je to ista velika zelena in dolgočasno. Kadar je bila ura štiri, se je Selec približal domovini. Že je po- p^ ki je živela v Selčevem spo znal to in ono goro, ki je stala vjininu ]st0 pohištvo je bilo še po daljavi, in opazil je znano reko,j ^j^e mjze ^ ki je tekla vedi ravnine. Potem je lepa ^ ja^rja in mu je bilo vse čedalje bolj znano, s^ie^ jo je pogrešil. Tuintam je ležal prijatzen trg in -Kje je miza, Janja, od belega na hribu se je dvig&L ponosen javorja?" grad. Že so bile lu zntatne vinske! "J}^, nirtva^iki oder rajne gorice, ki so stale v lepi vrsti lui gospodin je, in ob večerih so se na-jugu in zapadu, in znana polja so sion|jj l]i0teni oče nanjo in ni.->o se širila. Ob tej priliki je prišlo| v«tali od nje do pozne noči. Ilrez v njegovo srce zelo mnogo toplo- besed so bili, in ve jtfi je kdo kaj te in dobro mu je bilo, Iko so pla- vprašal, so r»- naslonil čelo na mnio škpo. — "Slovenci" naročite Old Sunny Times Whiskey Mr. Janko PltŠko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino ea "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati jt da mu bodo ili rojaki v vseh osi rih na roko. Uredništvo, j Ifad bi zvedel za brata moje žene JOHNA liODEŠA, doma U Planine pri Rakcfcu. On je bil zadnji v «ozdrh Camp 8. pošta V elk. \V. Va. Slišal sem, da s«' je bil v gozdu vsekal "hi je bil nekje v bolnišnici v West Virginiji, a "d tam (is bolniš-nie»*: mi ni več pisal. Prosim ct-nj.-m- rojake, ako ve kateri za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. Kad bi se dogovoril žnjim radi društvenih zadev.— Ja'*i»b I/lakat*, P.ox 277. Im|>e-rial. Pa. (28-11—1-12) HARMONIKE SoOlat kakrinekoU mt» lsdelnjea b popravljam po najnlijlli cenah, a d» 1 lo trpetno In aanesljlva V poprave aanaalJlTo vaakdo pošlje, ker sem M nad 18 let tukaj v tem poslu ln tedaj ? »rojem lastnem domu. V popravek ; smem It sanjske kakor vse dragi; Darmontka ter računam po delu ka- ! kostno kdo sabteva kres vpraisaj. JOHN WKNZBL. iti? Basi CM 84« Clevetei. OUa' NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rheumatizm zdravi ss lahko sam doma. V spomlad: ISsem inu?l muscularnl r«»um»t:zen'.. Jaz Mm trpel cela tri leta tako. da lamniT uma oni vedeti, ki gra ima. I'o»kuail m-m zdravilo za zdravilom in upravi zdravnika za zdravnikom, t.^ia pomel>. celo ležati so motri i. in vaelej ie pomagalo. Jaz želim, da vtakdo, ki trpi na reu-mat iziti u pobkimi to čudovito zdravilno moč. Ne poSljite niti centa, temveč le «voj naslov in jaz vam pošljem zastonj, da poskusite. Potem ko ste poskusili in je izJtazalo. da ozdravi vaš reumatizem. petem £ele boste poslali zanj en dolar. Jaz nočem vašega denarja, dokler niste popolnoma zadovoljni (ra poslati. Ali ni tako prav?!Zakaj fee trpeti, ako s« vam nudi brezplačno popolno ozdravljenja. Ne odlašajte. p lite ., j '[, Dr« N. Zupaniču, 1369 E. 40 St. Cleveland, Ohio, GLAS NARODA, 29. NOV. 1916. 8 1 o ▼ e n a ko sveti Barbare ZA ZEOINJENE DR2AVE SEVERNE Sedež: FOREST CITY, PA. M 21. JuMijt 1902 « drhti PMMflfUk. 8UTNI CIADKUIl JOSaur Pll'lkWlL. Box M WlUocL, Pfe 1 podpredsednik: KAKOL ZAT.AR, Box 547. ForMt City. Pa. CL podpredsednik: LOUIS TAUCHAK, Baz 838, Boek Sprtega, rejnik: JOHN TELBAN. Box 707. Forest Oitj. Pa. CL tajnik: JOHN OSOUN. Bor 402. Foreat City. Pa. Ble—Jltlk: MARTIN MUHI C, Box 687. Tote* City, Pa. U JOSIP SALAB. 1004 North Chicago Bt, J«U*t. Q. TBHOTNI IDUTnU IVBO. M# owaaaa m* Jeilat, H* ■ADZOBNI ODBOBl Predsednik: IGNAC PODVASNIK. 6325 Station St. E Pittatwrgft, Pa. Cs andnonlk: JOHN TORNlO. Bor «22. Forest City, Pa. *X nadaornik: FRANE PAVLOVČIČ, Box 70S. Oonemansk. Pa. nil pai« flfcj ANDREJ BXiAE, 7718 Iaalar Are.. (JlereUnd. OMi POBOTNI 0DBO|| FrMJtdnan MARTIN OBREŽAN, Box 72, Baat Mineral. Kafi* Bi peroCnik: MARTIN STEFANČI^, Box 78, Franklin, m perocnik: MIHA ML ELOPClC. 128 Daraon Ati. E F. D. 1. »M Detroit. Mlak. UPEATNI ODBOBl wmsmami anton hoCbvar. e f. d. e«. i b«z L afTatnlk: ANTON DKMSaB, Box 188. Broughton, Pa. IL «vrnmijti PAVEL OBRBGAR, Box 402, Witt. IU. ■nI ai PoElJaJe L tajnika Ivan Teltnn, P. O. BaK KHi DrUtrftM glaall«! ■ KIlODP, je prišla do sklepa, da so jo popoldne njene oči varale. Tu se je daleč nad morj^ru «a,-eul grom. Mladža ribiče vika je pre-1 plašena prišla v dnixinako sobo pravit, da se bliža nevihta in daj se luč J osi pove ladijske svetilne ne vidi več. Nekateri navzočih so hiteli ik oknom. Drugi so se j>o«lo-; vili. k*r niso marali biti med ne-i vihto z doma. X cikat ere sofiede. ki so namera-! vali noč prečuti pri mrliču, je stara ribičevka prosila, naj jo po-! neso pred hišico. Njena yki*b za. sina ji ni pustila ostati v sobi. Slarieo so posadili pred hišico i na stol. Dve sosedi sta jo opirali, j Ko je bolnica videla svetle bi i-j skt*. ki so švigali nad morjem, se je j»* polastila tnised. da je danes1 /e videla tak svit. Blesk zlata, ka-' tero je krasilo vilinsko devo. in ■ zar teh plamtečih bliskov; Ali ni| i iz obojega sijala ista luč — pin-; meneč, grozeč- odsvit skrivnostne-j ! ga vil i nekega Izlata? Težka skrb je legla stari materi: j na srce. Začela je glasno jokati.' OX .država koli je poizkušal izrabiti silo ve- gled žene in trudno oko matere. Modri kos nebesa. v katerem se je upirala na -kraj. o katerem sta .že- zvezda videla, je bil podoben le-n-a in mati mislili, da se ondi na-! pemu. t emnom odlomu očesu. Ln kakor zlata solza, zasvetila v očesu in Ko se je bližal večer se je mlaJ haja JoK- lildja. Ni slutiL ko-Lvezda je bila k; di rrb* hotel vrniti. 1 oda .kakor- ljko skrbi jV pnvzr^.L1 materi iu' kat,.ra M, je 7as, Materina solza. Iz kanarske ljudske poezije. MATERINA SOLZA. M<*ki in ženske, ki » mrl h'u, so iKxsedli na klopi. ski solo. Moški so /.'■li-sike so se usedle sta stali pri oknih. N- ka ženska je vzela /lati glavnik vrlinske deve. 1 storila / izgovorom, da hoče ni»'i lepše urini it i lase. (ilavnik \ roki tehtajo* \ /kliknila : "(►h, kako j.» težak! IJe-s • i-tejpve i/lato." In glavnik je šel rok do rok po klopeh, na katerih so sedele x ^ , , , , z« m s tem. da je »a« odstranil z za žarel a kot solzna knplia. ki io da ^/T k h™*\\ — jambora. Skrb obeh žensk bi bila'obseva nadzemska svetloba. In v , vse je bilo brezuspešno, ladjica pa k(wna j ko bi bi)a ,U4v/Jati lu(-i fclfl.Pa s((li5na. (kapJja ^ ,je ostala vediio v isti razdalji od|mtala lia svaj),iu MU,stn. y t4,ni je nii,(1Hila v nestevilne kapljice. | obrežja. Sledupc se je se veter za- |slnfaju hi .bili nann,.;, la,hko n \ ki so lk,lkot. hlišč^e iskre popa- _1,1 ZiU'cl Voto-' je ozrl proti svoji beli hišici, se grene najvišjih valov k obrežju, dolgo, da je čudovita zvezcLi k; in reke ne usahnejo nikdar, tim je zdelo, u- o prišli ču-t po ilinžin- 11 i k peči;, k j ■ obiskovab'.' razveseljuj«' eudoljubeznjivo y»et-[«genj v svoji hišici. A to mu ni mirnem morju, je nevidnih vil. ki odmeva i'" koristilo. Saj Jadjice ni imeli Ta čas, ko je-Josip marljivo ostaja! vedno silnejL Josip i v njegovi odsotnosti godi na nje-, prve zvezde so se prikazovale na se je veekrat moral prijeti zajščala za sebo j|>osebno široke pro-v roko|x«»vem domu, pogleda sanvo v void-1«nel>ewieiii olx^ku. Veter je sicerstensko robovje. da ga silno gu-! ge belili pen. o j,.! lijak, kise nahaja sredi otoka. Na ■ pljal vodo, a valovi niso bili vi-1 gan je ladjice ni prevrnilo. Ko se ,.a; dnu vodnjaka vidi kakor v zrcalu soki. Tudi mali Josipovi jadernici je zopet povrnil na krov. so va-I vse, kar se isti čas godi doma. In niso bili nevarni. K naj lvadar je nepoznana, zvezda sijala. je pred Josipom zlatožareča lovi i^ljuskali že čez ladjico. Res' eesta bliščala tako ljubeznjivo. ko se obiskovalec zopet poda k '] u je mladi ribič opazil, da se j« začelo deževati. Toda na krovu1 kakor bli-Či samo rešilna luč, ki svoji ladjici, hoteč odjadrati, naj- daleč na zahodu dviga nevihta, da se ie deževnica mešala z morsko! vodi iz gotove pogube. Ko se je -le ladjico polno vsega, kar je j se mu vedno bolj in bolj Miža. j vodo, ki se je črtfutajoč s^iletala- vca&da razdelila v bliskajoče užival na Čudovitem otoku. M-le-jliila je, kakor bi vladala v ozrač- na krov. Tako ni bilo upanja, da'utrinke, je tudi na desni in levi 1 In kako lepo j«' iadelan!" \obon zlatar ne bi mogel it\ili lepšega glavnika." IK Ki eno kap- zlate vodne ceste v najbližjih va-! lih za iskril svetel odsev padajo- Kaj je bila nepoznana zvezda, ki je i'ginjala in izginjala Ter zopet zažareva.la To so bile vtlznc kaplje, ki so privreVale iz oči lju-1 boče, umiraj-oče matere! _(Konec prihodnjič.) Iščem JOSIPA LOXISKK. doma jz Kamnika na (Soren jskem. in LOJ Z A LIPOV l-:r, doma i/. Novega O rada na Primorskem. Oba znata dobro, zakaj ju iščem. — Ludvik Šušlaršič, e o Crlaviauo Štore. Ludlow, Colo. $1*=° GALONA JAMČENE VIŠKE Cla*oviti "I.urky Tijr^r" * e zdaj nudi ljudstvu ra ki »o jo ti rt'je plačali «to!on«*rji v sodih ! .1»» mofm in blatr — naprodaj z t.flerzmm raklotwrm Jarm"«na varno, ali denar na- Čimprej narot-it^. te.nvM-pi ihraaite. Stulz Brothers S Slulz BuUdinr. Kansas City, Mo. Importirane Franz Lubasove harmonike •o razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter ae za J^fflafffift; pozneje rojakom priporočam. sz— Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno *n zanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y ko. vino, med. jmgače in sladko ju dva tokova. Tik nad morsko bi Josip mogel ujeti sadje, hranjeno v težkih zlatih gladino je veter pihal od obrežja 1 jo sladke vode. su-in wise v pauaju- jMKsodah. je v ladjici pripravlje- proti /morju. Isto smer je imc.1 tu- Brž od zjičetka viharja je Josip čib utrinkov. In tu se je mladcanu no da bi bil brodar iii^ij gredoč di morski tok, ki je ribičevo lad- zadrgnil jadra. Vihar je sedaj ribiču zdelo, kjukor bi mu sreča 8 preskrbljen z živežem. Srečen jo gnal vedno dalje od brega, gnal ladjo proti Ziihodu: vsaj ta-'sama ptwlajala roke. obsijana z S ln-.Hlar, ki se zadovolji z zlatom. (Jori v višjih zračnih plasteh je; ko se je zdelo. Jaderuica je j»le-| rajsko svetlobo. 0 1 ■ ► j.- delo vilinskih rok.'*! n"bajaj<»Čiii» se v teh posodah! V pa menda vladalo nasprotno >e je. j bi bilo mngo.-e najti troro.l\l M> običaju bo zlato ohranilo svo-j banje. Na zahodu vstajajoča ob-! morju, kakor listič, s katerim se' ("'mlovrta zvezda je ostala mi B kateri rasle to zlato!" vrednost, tudi ko bo brodar lačna stena se je hitro širila in jo; igra vetertski vrtinec. | 110 na Istem .mestu L11 žarela še £ \ bele vile znajo čuvati svoje kazala pot. ki jo je bil zgreši U B late gore onkraj morja, na kate-J »"'-'r.-be -zlata, kar ga le more lad- prkj,. 0ginil lako- Io poikrito s črnimi oblaki in tako iščoč vilinsko zlato, i bivajo vile. in katera je vidna A komaj zapusti obrežje te in ^ , AU mu t&ka smrt ribič ni mogel dognati, v kateri i' tistemu, katerega vile ho.Vjo1 v ,llllsk^ga otoka, vstane silen vi-; namenjena, ker je zoper voljo svo- »meri naj vozi. da pride domov, ^v. iti s svojimi zakladi.| Da <1 hnnhir olajša ladjo,mat0re ixtegnil rodco po vilfal-! Iu te snežn«»lH*le, kakor čiste moli« v morje k<« za 'ko-jskem zlatu? Kq ^ m ^krbJ KAŽIPOT. '• »" krtir:iuo žganje. pri>|-1.0 vino. <*orki in mrzli prigrizek vedno na razpolago. — Cnion-ltara. Poseltno se pri]Kiroe:im štajereeni. Kranjmn in Hrvatom MOTEL. JOE 717—719 East St., Cor. Foreland (preje First St.) PITTSIU R<;il. FA. losi p je našel ženo v skrajnem 1 , obujui. mater pa mrtvo. ro ob- so vile zajele iz morja, kat l i v« zlato vilinsko goro." Jv-iiske ao zata.kni!e «etal morje, se; , ka,ko so ^ d™ali črni l_ *i - . n - , ! v.slovati O Zlatem vilinskem veter poleže, se morje pomiri. I.a- LrihJ^i^oblaki Z P ' P^*ak„-|skih ,Mpirjev, ot^iren ^ vpra5anj č. 11. žejen in imI vih.n-ne vo/jije do| Zil jel -e nekaj in nikier skarile Svobode in v kateri dobite j vse. kar Vam je treba vedeti o zgodt>-. . , . . J vini iM ustavi Z«lr. držav, predvsem pa Obupan je sedel neki večer f>b natančna navodila za dobavo državljau- "Ot«nk ima tpiKlolwi raja. Xaj-slaslnejš«' zelenje, najčudoviteje, najbolj pi«*aifo cvetje [pokriva hri-; be in polni doline. Toda nikjer ni' globlje kot en čevelj,! smrli utrujen dosjw mače pri stan išče.** Stani rirf»ičeva joč, da se 1k> morda zjasnilo. in odgovorov v angleščini in slovenščini, brodi r v Ho -------- kflblov m°r"ke Tll ^ ilk mid obzorjem jh)-! ' vode. ormil žnjo krov. nato snel kos :n,odrega neba. Velika' ,To k"jic:o vsak<1° ZASTONJ . j jadersko svetilno z jambom. Sel zvezda >se ie tani Ziisvptil;, Kadcor' ak° TŠ^tSŠiStlv "i^ti je molče p^ krov in ]ino za seboj. zl:lt venec" biH žarkL ki J GLAS SVOBODE poslušala te pogovore. — * * ba kopati se prUle liotel je drugam ^preložiti vse. kar: ^krty- izhajali iz nje. Od časa do in 10c za pokritje poštnih stroškov, en ee\'cij,• Samo tega stara bolna ribičev-; je ležalo na dnu ladje, ter plužin- se je ZVc®da razdelila v liuio-'skn,'aj v M,1w>bni prodaji velja do najčistejšoga zla- ka ni mogla razumeti: kaiko to, sko vodo izpljati m osci-sti-ti plu-:?0 zvezdnih utrinkov ki padli knjijrj ^ s vred. bi- žinski pod. Ko bi žačeio deževati, v morje, s svetlimi potezami' za-1 NADALJNA UGODNOST čeprav ji je bi se deževnica na krovu lovila J znamn joč pot. po katerem so le- KfHlor s tak°J naroči na GLAS SVO nevidno, ko je Josip tt^kla skoz lino in se *' 1 ZA BOŽIČNE PRAZNIKE. POSEBNO NIZKA CENA VINA IZ DRŽAVE NEW VOKK. Itokler zalosa ne |n»t(tr iMinudini na ravnem i iz faruuir-ke vinaria f'oii<-ord ali erno vino, sod samo.................. Riesling ali l>elo vino. s«»d sjtuio....................s:;oou Na razpolago imam *~t sodov. Naročilu priložite Kkspress ali .Money Oriler. aii pa Hank draft hitro naroeilu s«- uljudno |>rij>oroeain. M. KRA^Z, 61-0 ST. CLAIR AVe, CLEVELAND. OHIO •la m rim. »hi j». vino ri>t<. iii naravno. 7.1 I • kat.-rega so s»v.idane gore da je sedaj videla glavnik in linitkeira otoka. Drevje riwli naj- sere vilinske deve. it,|š<» zidove dvanajstkrat v letu. j bilo oboj 1. tfo/dn^m grmovju raMo mb č- odhajal? Po torkih in j^tkih. Vsakemu ro-1 svetilno zapustil krov. i nro to ponavljalo. Josip:Jakl1 l"^Uemo na zahtevo eno številko Pn-poluoma zoper navado mla- bil ves osupel. Še nikdar ni vi-i ™*tmi "J ^Jj1' d«^ga ribiča je.bil o, da je pustil na del podobne n^>esno prikazni.'Ol«« ^^ZSZTlill valovih ornčttluijoco ladjo -brez iu-^udi se ni si>oinmjal, da. bi bil . 0 0 DOQe j či; če ladja nuna luči. se podaja kdaj o taki »zvezdi slišal. j 3&>&& Crawford Ave. Chirago. I1L v nevarnost, da jo v temi večji i Kadar se je zve«da vnovič za- ^W^mi^^m brodovi r>ovozijo. svetila, je najbližje oblake pre- Totla Josip m bil pripravljen zA odela z lahnim zlatim svitom. In ST. CLAIR AYS. JEWELRY CO. dolgo vožnjo. Razen jamborske odsev zvezde v vodi — aH ni bil svetilne ni imel nobene druge lu- docel enak odsvitu ognja. Icatere-! či. Tudi ni bilo pričakovati, da bi ga so -kurili ob vhodu njegove hiše večja tedja približala tej malo šiee. alko se je Josip ponoči naha-' obljudeni obali in da bi srečala jal na morju ? Odsev te čudovite Josipovo ladjico, razen v tem slu- zvezde je bil tudi kakor svetla j čaju, da 'bi vihar prignal kako zlata cesta, vodeča iz brezkončne j ladjo ■semkaj. In viharja za sediajj vodne pustinje, lie ni bilo. čeprav je vedno nara-| Nehote je Josip vodil ladjico j ščajoče šiKmenje valov s popolno i tako. da je vozilti po vodni poti, gotovostjo napovedovalo, da bo, katera je žarela v svetlobi čudovite zvezde. Mladi ribič ni mogel oči odvrniti od svetle, lahno migljajoče zvefode vedol razložiti, < B Z 5 mi 3 -f« >r. 3 K® S g K i ^ c — a BJ 1-1=1 Jl-Hs j kmalu izbruilinilo siino neurje. Ribič v razburjenoisti ni mislil, j da dve ljubeči ?bitji pogrešata h»e, ki je snaičila mesto, kjer je Josip plavaj na penečih valovih. Ni videl, kako sta ae bistri ,po- Joseph Harinčič, lastnik, 5805 St. Clair Avfc, Cleveland, Ohio. Slovencem in bratom Hrvatom priporočam nakup vsakovrstnih ur, verižic, priveskov, prstanov, tudi takih z drnSt-veniml ln jednotlnimi znaki, v zalogi imam vse kar spada v trgovino zlatnine, diamante, stenske ure a kukavico, budilke, Columbia gramophone, slovenske *n druge plqHe. Sprejemam v popravo ure vsakega izdelka, gramophone in zlatnino in za vsako delo jamčim. Priporočam se ^a obilo Ubogi izgubljenec si ni in ^ , - j .Steno postregel. Ne pozabite gesla: zakaj se zvezda1 svoJi k ^^ JOSIP MASINCič. tako utrinja in zopet prikazuje, i S ? > —1 /. z, "Z. Z U — - b •—* S s 9 'Z U — / C —5 H —. — -r •X /. i* rz — - i e S - X M — ~ 1 r ta — i /. ±L f- 9 »i ca i 5 •S 7 9 C/. a et. S 7 kamni Kl$rin k«>le-sje ^lo.,"}«.!. l.l kamnov Kljrin kolesje To sr> najkrasnojše ure. kar ste jih iSe kilaj videli. Velika zaloga Columbia gramofonov, in Columbia slovenskih plošč, ki ijrrajo na oltt? si raft i. * Pišite jk» cenik, pošljem ga brezplačno; tiskan ji" v slovenskem jeziku. Kupite blago tnl svojega rojaka, dolrfte ga ceneje in boljše kot pa od tujca. Se priporoča, IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. ^ I _ wmmmsm GLAS NARODA, 33. NOV. 1916. I« I« Kraszewakli UMIRAJOČI. ZGODOVIN3KCROMAN. (Za *'Gla«CNaroda"Jprir«dl)|J*^T.) 40 (Na d a lje va nje ). NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare po&taja št. 55 v Coneanaugh, Pa., se daje na znanje, da se vrei na prihodnji seji dne 3. decembra volitev novega odbora za leto 1917. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje vdeleži. da potem ne bode kakšnih postranskih opazk. Ta
  • ^owski stopical po sosednji sobi in poslušal vjeti kako besedo. Dr. KOLER, 638 Pean Are., Pittsburgh'Pa. L>r. Koler i« najstarejši slovenski zdravnik. I p e c i j al 1 ■ t v Plttsburahu, ki Ima lSletno prakso v zdravljenju tajnih rno ikih bolezni. Slfilia ali strupljenje krvi ______________zdravi a g laso vitim ki gu Je ižumel dr. prof. Erlicb C® imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izclstil vam bo kri. N« fakajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavae ali tri - per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Eusenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem Casu. Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer bres operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?lne v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovo Jstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, ikrofle In druge kožne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ii> ni potreb-no ležati. Slovensko samostojno bolniško podporno droštro za Greater New York in okolico edino postavno priznano društvo v Greater New Yorku, zboruje vsako četrto soboto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulica blizu 3, Ave. v New Yorku in se prične točno ob 8, uri zvečer. ODBOR : Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New York. Podpredsednik: dosip Sval. 216 Ten Kyck St., Brooklyn. N. Y Tajnik: Vinko Zevnik, 29 Gamma Plaee, Glenthde, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave., Kidgewood, N V , Zapisnikar: Ivan Gerjovieh, 442 Union St.. Brooklyn. N\ Y. NADZORNI ODBOR: Josip Pogaohnik. 50 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovieli. 440 Union St.. Brooklyn, N. Y.% Viktor Volk, 169 W. 48th St., New York, N. Y. i DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. Henry U. Robinson. 301 E 10th St., med Ave. A in B, Nev York, N. Y. WM A i*-'"!- V - •/^V o V"i Vv • - * it • v\v i 'J i _ m ; i {] 'WW (. ^'-v 0 ' ■ iT ■ ' 1» - 1 > ti r. OPOMIN. Vse one. 'ki mi kaj dolgujejo, opominjam da poravnajo svoj dolg do Božiča. Jaz potrebujem denar, »ker sem vdova. Kdor mi do Božiča ne ho poslal, jja bom objavila s polnim imenom. Mrs. Frances Zidar. 427 Woodland Ave.. Emporium, (29-11—1-12.) Pa. Dr. LORENZ, mmmmmmmmm MV PBONB um Zastopnik GLAS NARODA 82 Cortland t Street. New York. N. Y. Frank Petkovsek Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET V AOKROiM, ILL PRODAJA fina vina, izvrstne amotfce. patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prtkomor-skih črt. POŠILJA denar ▼ stari krai zanesljivo ta poiteno. UPRAVLJA vse f notarski posel spadajoča dela. mM Kadar je kako drnfitvo namenjeno kupiti banders, ssitsrs, rstaljs, (odbene Instrumente, kape Itd., aU pa kadar potrebujete aro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, ds tudi nas za cene vprafiate. tJprašanJe Vaa Mane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat pošiljamo brezplačno. PISite ponj IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA. HRACKERJEV BRIN JE V EC Specialist molki* bol« Stari Zombrinski jo bil potem, ko pra je zapustil njegov poobla ! s'-en. c, skoro norel je od ^amih skrbi in načrtov. Celo svoje življenje j jc p roža l na priložnost, ko so bo mogel maščevati. Vedno je mislil, kaj mu je vtoriti. <^'el eas jo študiral, kako ho vse staremu knezu povedal, kakšne izraze bo rabil, kako ga bo izplačal, kako se bo nad njin>. maščeval. Sklonil se je maščevati a vse, kar m?, je knez storil. Ko je v-topil Zembrinski v dvorano, mu je prišlo pred oči vse ko bi se bilo v>e včeraj godilo. Knez mu je šel, ko je on vstopjil, par korakov nasproti in «rn prijazno pozdravil. Zombrinski je vbodel vanj svoje mačje oči in molčal. Pogledat u;t je tako. kot bi ga hotel oredreti s pogledom. Ozrl se jf po sobi: bila je prazna in vrata zaklenjena. Po petdesetih letih jo bil zopot tukaj, sam žnjim. s knezom, nad; katerim je hotel izvršiti svoje maščevanje. — Podravljam vas kot svojega prijatelja ni se vam zahvaljujem da ste se potrudili, — je rekel stari knez. — Tukaj ni nobenega govora o prijateljstvu, — je odgovoril i".tom ko ga jc še enkraet pogledal s svojimi neprenosljivi očmi. — Vi se motito jaz sem prišol iz drugih vzrokov. — - To vsekakor ni laskajoče opazka za nas, — za me, — je pripomnil kne/. — Kot sem vam rekel, jaz ^em prišel iz drugih vzrokov. — je' nonovil Zembrinski. Stari knez so niu j«' čudil in g;i gledal kot bi samsobi. sam svo-, jim očem no mogtd vrjeti. — Prosim, vsedite se, — mu je ponudi1 sedež knez. — Bomo stoje govorili. — Kot žolit«*. toda prosim, dovolite, da se jaz vsedem.... starost. — Knez je z velikim mirom spustil v naslonjač in pogledal po strani svojega gosta. Pogleda sta se srečala. — Zemhrinskijeve oči bile grozne, da je knez pobesil trepalnice. Knezov mir je Zembrinskega razburjal. — Ne vem, če se vaša visokost še spominja starih časov, — je' pričel končno Zembrinski in se tresel po celem telesu. — Pred vee kot petdesetimi leti je na dvorn vaše knežje visokosti služil ubojr deček, ki si ni mogel prislužiti vaše naklonjenosti in milost. Njega he je teplo in okoli preganjalo, on je bil igrača vseh____Tukaj, r Jas ssm edini krrsflko gorors-m Specialist moiklli bolesti s Pittsburgh u. Pa. DB. LORENZ. 844 PMs Av. IL mM. mm aUee. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. nre a večer, v pet. ktb od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL HIŠE NA PRODAJ oeve m lablta edplallla, kakor ts0 prazne lote in farme. Zavarovanje prsti ognju. JOHN ZULICH, lib.. Norwood Rd, Cleveland, OMe POZOR ROJAKI! vi-' M bukt luc. kakor tsd ________b krade. OS >i« mnIIi truMio * tMk teSalk taa^l so*tl la Šolal lariy kakor tudi dite gospod knez----ali se še spominjate?----prav tukajle je ti- JJttu™toMt^Mu'iS at i nedolžni deček dobil od tebe udarec po obrazu____Tisti deček ; ^T^Ti^i'bS potM Mfi kurje otm. asobHoo v par dneh po-PoIdmb« »ditranjia. Kdor bi mejo •Sravila bin Kne; ni sprva razumel zaknj gro. končno se je dvignil in stal nipito tabli «bb jm«« «svoo. FiiHe takoj so ,, ; etfts. ki takoj positem tastoerj. pred Iljim kot mrtev kip. KrunižepnikOLEDARMleto 1917 , , , . ... . , .. , „ , . ______, : dobili ako poil j«ie 4 wnt« u ixi In ino. — Ha..... Ti se bojiš. — ie zaklieal Zembrinski — Ti so ho-» /AOOB WAlOlO jtS. starec po s^m jaz; jaz ».oni tisti, kateremu >i ti dal oni ndareo.. . Ti se bojiš. — je zaklieal Zembrinski. — Ti se bo-i i)anos ti v mojih rokah, moji milosti si prepuščen... Toda, kaj bi bilo j>otom, če bi te vdaril po obrazu*.....Jaz ti bom rajš'- š*-l do srca, do srca. in sicer, da se bova tako pogovorila, da t<* bo umorilo?.... Vi vsi ste radi mene bankrotni. samo p« moji milosti ste zdaj še v Bransku, vi nimate ničesar več.... Vi ste berači. — berači v>i skupaj.... pa še slabši kot berači, vi imate še dolgo- io. velike dol (rove. Raznmeto, knežja visokost?____ Vsem sem pre- n -el.... zdaj imam pa čast vrniti.... povzročiti vaš konec!....; Z bciH.sko malho boste odšli iz Branska. visoki knez! Ha, ha, ha____ iStari knez je stal kot kip. niti trenil ni ter ga gledal i izbulje-j nimi očmi. -— Kaj? — Kako?.... Govorite razločneje. .. . počasneje Jaz vas nič ne razumem... . — O, vaša visokost me ne razume? Kako?.... Kaj? Ali se ne! spominjate ko ste me tlesknili po obrazu?____Vdaril si me, da sem, se opotekel in onesvestil---- Ali razumeš?____ Mogoče se tudi nej ;:aveda«, da si ti, visoki knez, brez novčiča?. — Se ni kdar ni kak Branski bankrotiral. — jo zakričal knez. j Vod i>repaden. — Res? In zakaj ni? - i — Zato, ker ni nikdar mogel trpeti, da bi imel dolg: vsak Bran-j s.k5 je bil tega mišljenja, da je treba plačati vse. — Dvomim. — ga je prekinil Zembrinski. — Ako bi bilo temu tako, potem ne bi bilo res ftar jaz vem____Ako se ne motim, ste vi več dolžni Garbovskemu kot je bilo vse skupaj vr«dno____ Jaz bom vura vzel polovico Bran&ka----in vi ga morate zapustiti z be-! nriko malho. Knez ga je zijal----S tresočo roko je potegnil preko čela, na I katerem so se pričele zbirati kapljice. — Le počasi, poča«i, — je rekel knez. _(Dalje prihodnjič)._j Darujte pa^ cantor slovenskim trpinom t domovini l1 iilaiainiiiis ni.....-.....— ~* t POROTNIKI, s Zk Vsem onim, ki ste namonjenl potovati ▼ Cleveland, posebno ako tmste 2 družino, bo potrebno nabaviti poblfitvo In knblnjsko opravo ako se nočete B nastanili v nasi naselbini. Zato ob toj priliki priporočam svoje velike B prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedno po- B Steno in zanesljivo blago. 5 Ako dospele v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti, po- • 8 kličite na telefon Prinoeton 1381 ali pa Rosedale 1S81 in jaa bom poslal B en avtomobil'po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljlte a St. Clatr R karo do «2. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov: \ A. GRDINA, 4 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. p Pri nierfl ee vedno dobi letni koledar za 20e. pofitnlb snamk. Slovensko-Amerikanski Koledar bo tekom par dni izšel. Vseboval bo najraznovrstnejše članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerimi ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE FRONTE in prizori iz PORUŠENE GORICE. Ker smo ga tiskali le omejeno število, svetujemo ro jakom, da ga PREJKOMOGOCE NAROČE. Cena 35 centov. Naročite ga še danes! SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. t. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebue informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženL Kdo i? želi poslati svojcem v staro domovino kako svoto denarja za na to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja. Za cene glejte v listu na prvi strani. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street* T New York, N Y. D tf A je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim (tona sa "BKINJEVEC" je: 6 steklenic 9 flBO 12 ateklccic ia 00 V ZALOGI IMAMO tndl Cisti domači THOPINJEVEC Is 8LIVOV-KA kohana v na.šl lastni dlstllerljL Naše cene so sledeče: TropinJfVM jn-r gal. $2/25. $1' .VI, |2.75 Id $3 00 Sllvovltz per gal...............$'J.7& — $3.00 Troplnjevw zaboj .................... $ 9.00 SUvovItz zaboj........................»13.00 "«C" R^e Whiskey 5 1' star, raboj......$11.00 k- Hude^a Oblo vina per gat.......65c. 60c., 73«. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo računam« $1.00, sa 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj ae priloži d^nar all Maiey Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-01 ST. cure AVE.. CLEVKUND. 0 ©Izvrstno domače vino. ® Vscin tnojim stariin o»lj«-nia!«'cm in prijateljem naznanjam. iri >:iino naravna, domača vina. Prodajam s::i d<»ma po eno ?almio ali več, ter ga tudi fM,,;'ljjim na v>»» strani Z»-dirij«-u!li držav ne manj kot 15 ga Ion. Pošiljam denarje v staro rionmino s posredovanjem znane bančne tvr«lk<> F. Nailer, New York, in sprejemam naročnino lista "(,las Naroda". Izdelujem jMK.Itlastiln in v-«* dni^e notarske listine. Svoji k svojim! FRANK JI IMOVKC 1801 \V. 22nd St., ( Iiicago, 111. MODERNO UREJENA 1 TISKARNA GLAS NAHODA si VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * * * DELO OKUSNO. * * * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • * * UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • * POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA roSMITE NA: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., Mew York, N. T.