DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 74 Sreda, 18. septembra 1935 Leto X Pred pragom zime... Večja bo beda nezaposlenih — večja bo potrebna pomoč. Delavstvo s slabimi plačami se boji zime. Nekaj tisoč delavcev je še vedno nezaposlenih. Pozimi se to število še poveča, poveča ga zlasti ono delavstvo, ki je bilo tu pa tam zaposleno pri raznih javnih in tudi privatnih delih s smešno nizko dnevno plačo od 10 do 20 Din na dan. Ti delavci so prav tako siromašni kakor oni, ki so bili čez leto nezaposleni, ker si od svojega zaslužka niso mogli pri-baviti zadostnih nujnih življenjskih potrebščin, kako šele obleko, obutev, kurivo in kruh za zimo. Nič ne koristi, če je po statistiki socialnega zavarovanja zaposlenih nekaj delavcev več, ko pa statistika obenem pravi, da delavske plače nominalno in realno naglo padajo. V pogledu zaposlitve in sigurnosti delavske eksistence torej nimamo ničesar pričakovati v bližnji bodočnosti. Nasprotno pa imamo pričakovati na zimo podraženje življenjskih, in industrijskih potrebščin po mestih in industrijskih centrih. To je za delavstvo jako važnega pomena, ker s tem zopet pade realna vrednost delavskih plač, to je: s svojimi plačami bodo delavci mogli kupiti mnogo manj, kakor so kupili doslej. Draginjo pa pospeši razmeroma slaba žetev, ki jo bodo veliki verižniki po možnosti izrabili. Najbolj so prizadeti sicer po slabi letini kmeti. Manjši siromašni kmeti prihajajo zaradi suše in drugih elementarnih neprilik v pravo siromaštvo. Majhni pridelek je edini vir, da krijejo davke in druge najnujnejše potrebščine. Letos pa bo marsikje beda, v pasivnih krajih, kjer vlada že sedaj beda, pa grozi celo lakota. Iz teh krajev bodo bežale množice kmetiških delavcev zaradi bede. In kam naj beže? V mesta in industrijske centre bodo pribežali v nadi, da tam prej dobe najnujnejši zaslužek, da, si rešijo življenje. V obupu ravnajo tako. A zaradi tega postaja pa tudi položaj delavstva po teh krajih še kritičnejši. Zaposleni in nezaposleni bodo morali stradati, če se pravočasno ne ukrene kaj pametnega. Prva naloga oblasti je, da se to zimo podpre kar najbolj nezaposlene. Delavci so zaradi dolgotrajne krize in nezaposlenosti izčrpani do skrajnosti. Tudi njih plače so padle do absurdnosti. Beda bo bodočo zimo, kakor vsi znaki kažejo, še hujša kakor je bila lani. Nezaposlenost in nizke plače so krive, da si nihče ni mogel kaj dati za zimo na stran. Zima je pa tudi v normalnih razmerah šiba božja za delavca. Pozimi je vse dražje, hrana, kurivo, obleka in obutev. Akcija za podpiranje nezaposlenih se pa mora letos vsekakor izvesti z državnimi in občinskimi pomoč-ki. Samo na tak način je ob današnjih razmerah mogoče ukreniti nekaj pozitivnega. Vsaka drugačna pomoč je le polovična in popolnoma nezadostna. Beda je prevelika, da bi se reševala z diletantskimi eksperimenti. Javne oblasti morajo poskrbeti za sredstva tam, kjer so. V dobi konjunkture in cvetočega izkoriščanja naroda so se zbirali kapitali. Tu je treba vzeti, da se prebrodi težka situacija. Kapitalisti s tem ne store milosti, marveč le socialno dolžnost do družbe. . Kasno, čisto na pragu nove zime ni ob težkih razmerah, v katerih žive Obe internacionali proti 1IAIHI Posvetovanja predstavnikov delav-IrVrjm skega razrednega gibanja v Ženevi Dne 5. septembra 1935 je imela skupna protivojna komisija Socialistične delavske internacionale (S. A. I.) in mednarodne strokovne zveze (I. G. B.) v Ženevi sejo, da pripravi skupno konferenco odbora I. G. B. in izvršnega odbora S. A. I. dne 6. septembra. Na konferenci, ki je obravnavala italijansko-abesinski spor, je bilo navzočih 52 delegatov, ki so zastopali socialistične stranke 12 dežel ter 11 mednarodnih poklicnih tajnikov. Prvi seji je predsedoval Louis de Brouckere in je obravnavala problem Društva narodov. Konferenca je po poročilih ss. George Hicks (Velika Britanija) in Leon Jouhau-xa (Francija) sprejela po kratki debati soglasno naslednjo resolucijo: »Posebna konferenca odbora I. G. B. in izvršnega odbora S. A. I. ponovno poudarja na svoji skupni seji v Ženevi dne 6. septembra 1935 svoje neomahljivo voljo miru; obsoja napadalne namene fašistične Italije proti Abesiniji. Spričo sedanjega položaja apelira v imenu milijonov delavcev zadnjič na Društvo narodov, da vrši svojo nalogo, reši mir ter zagotovi oblast pravice nad nasiljem. Nujna^ naloga Društva narodov je očrtana po sedanji vojni nevarnosti, ki zapovedujoče zahteva, da zborovanje Društva narodov postopa popolnoma v smislu pravil ter eventualno uporabi sankcije. Obe internacionali, v zavesti svoje mirovne naloge, sta pripravljeni, da jo popolnoma izvršita ter zagotavljata Društvo narodov, da dobi učinkovito podporo delavcev in delavk, ki jih zastopata, pri izvedbi vseh sankcij, ki bi se porabljale proti napadalcu.« Konferenca je sklenila, da to resolucijo predloži delegacija ss. de Brouckere, Hicks, Jouhoux in Pie-tro Neni predsedniku sveta Društva narodov, kakor tudi tajništvu Društva narodov, da jo sporoči članom sveta Društva narodov. Popoldne 6. septembra se je konferenca zopet sestala, da presoja položaj za bodočnost. Po temeljiti razpravi, ki so se je udeležili številni delegati politično strokovnih organizacij, je bilo sklenjeno soglasno, da naj skupna protivojna komisija S. A. I. in I. G. B. v permanenci sledi dogodkom ter se jo pooblašča, da brez nadaljnjega skliče izredno sejo odborov I. G. B. in izvršnega odbora S. A. I.. čim bi to zahtevali dogodki. Skupni komisiji, kakor tudi obema tajništvoma je bilo naročeno, da nemudoma stopita v stik z vsemi priključenimi političnimi in strokovnimi organizacijami, da konkretno razišče vse ukrepe, ki naj bi imeli namen: 1. povečati pritisk na Društvo narodov in vlado, da izvrši vse dolžnosti, ki izhajajo iz pravil; 2. alarmirati javno mnenje vsega sveta v svrho priprave akcije napram napadalcu; 3. pripraviti sklepe, ki jih bo treba sprejeti, v smsilu na omenjeni izredni konferenci strokovnih in političnih organizacij z ozirom na različne možnosti, ki bi nastale v nadaljnjem razvoju. Volitev uprav socialnega zava- PAlisnis ma V Pred novimi Imenovanji lOVallla ne DO - ravnateljstev Verjetno je, da se v kratkem1 iz-premene samouprave v delavskem socialnem zavarovanju. Vlada na teh izpremembah res nima interesa, ker to niso politične in ne državne ustanove, ampak javnoupravne samouprave sicer s privatnim značajem. V krogih, ki o teh stvareh razpravljajo, pravijo, da poteče sedaj jeseni poslovna doba teh samouprav ter da hočejo z ozirom na to in bližnje volitve izvesti izpremembo. Govorilo se je tudi o komisariatih, vendar zanje ni zakonite podlage. Volilni red za samouprave soci- i alnega zavarovanja je gotov. Skoraj popolnoma je verjetno, da bomo imeli v nekaj mesecih volitve v samouprave socialnega zavarovanja, čeprav del delodajalcev (ljubljanska trgovska in obrtna zbornica med njimi) zahtevajo imenovanje samouprav na predlog delavskih in delodajalskih zbornic. Delavstvo mora stati prej ko slej na stališču demokratičnih volitev v samoprave vseh socialnopolitičnih ustanov, torej tudi v socialno zavarovanje delavcev. Kaj bo z dodelitvijo naročil premoga? Konferenca o dodelitvi dobave premoga za državne železnice, ki se je vršila minuli teden v prometnem ministrstvu v Beogradu, je bila zopet odgo-dena. Verjetno je, pravijo, da prejme dravska banovina več dobav ka- zaposleni in nezaposleni delavci, objavljamo ta apel na vse odgovorne faktorje ter jih pozivamo, da pravočasno store vse potrebno, da se to zimo nezaposlenim zasigura vsaj go- lo življenje. Ni časa za odlaganje. Dolžnost trka s svojo močno pestjo na vrata odgovornih faktorjev. kor jih je bilo določenih po novi razdelitvi. Mi smo že rekli: niti en rudar ne sme biti reduciran, niti za eno paro se ne smejo znižati zaslužki naših rudarjev. Gil Robles jim je ideal. Na taboru pri Sv. Trojici je zastopnik »zelenih«, to je pravovernih krščanskih socialcev Kremžarjevega kova postavil za idela Gila Roblesa, španskega Dollfussa. To si velja zapomniti za tedaj, ko bodo hoteli zeleni, odnosno rumeni zatajiti ta ideal. Abesinija pred DruStvom narodov Angleški kapitalizem pro$ italijanskemu imperializmu. Svet pričakuje z napetostjo, kako bodo v Ženevi rešili italijansko -abesinski spor. Od rešitve tega vprašanja je odvisno mnogo, kako se bo razvijala politika in gospodarstvo. Odvisno je od tega, če ostaneta Anglija in Francija še prijateljici, ali pa se bo morala odločiti Francija za Italijo. Tako stoje stvari ob dosledni odpornosti Italije, da bi jo kdo oviral v Abesiniji. Jako pomemben govor pa je imel v Ženevi zastopnik Anglije, zunanji minister Sir Samuel Hoare, ki je povedal mnogo resnice ter vztrajal na zvestobi do Društva narodov, oziroma raznih paktov. Stališče Anglije je razumljivo, ker vlada svet s svojo gospodarsko silo in želi, da opravlja posel nemoteno. Vendar so Hoarejeva izvajanja tudi s stališča pacifizma ali racionalizma velevaž-na. V Ženevi niso pričakovali, da bo angleški minister ožigosal mednarodno politiko, Italijo in vojno hujskanje s fašističnim nacionalizmom. Ali storil je to in zaprepastil sejo Društva narodov. Ožigosal je »umetno hujskanje javnega mnenja«, »oboževanje nasilne politike« ter poudarjal, da se sklepajo pakti, ki vznemirjajo in napravljajo med državami večje nesoglasje kakor je bilo. Pakti imajo ozadja, za katerimi vidijo sosedje zavratno zaroto. S temi pakti se samo pripravljajo nove vojne, ker ustvarjajo vedno več medsebojne nedispozicije. Prav posebno je grajal, da v Društvu narodov male države nimajo vpliva. Tem državam je treba dati vpliva in vsa nasprotja v raznih vprašanjih se morajo reševati sporazumno, demokratično, ker sicer Društvo narodov izgubi svoj pomen. Anglija obstoja na načelu kolektivne varnosti, ki je utemeljena v raznih mednarodnih paktih. Angleški minister je skušal Italijo pridobiti za mirno rešitev abesinskega vprašanja s tem, da je predlagal, da naj se na londonski svetovni gospodarski konferenci zopet razpravlja o novi razdelitvi surovin in zlasti o kolonialih produktih, kakor tudi o kolonijah, protektoratih in mandatih. Namen teh razpravljanj bi bil predvsem, odpraviti vse kapitalistične monopole. Treba je razlikovati med gospodarstvom in politiko, osvajanjem in gospodarskimi interesi. Če kdo zahteva rešitev gospodarskih interesov, naj se to reši z gospodarskimi pogajanji, ne pa z vojno, ki nasprotuje mednarodnim paktom. Angleška vlada pritrjuje problemu, da se surovine pravično razdele ter potrebo ureditve ditribucije industrijskih izdelkov sveta. Po mnenju Aglije je pa ta problem ekonomskega in gospodarskega, nikakor pa ne političnega in teritorialnega značaja. Anglija je s tem dala legitimacijo za reševanje podobnih vprašanj kapitalizmu, vendar se pa nahaja v govoru angleškega ministra mnogo zdravega jedra. Zlasti je to: povečanje vpliva malih držav v Društvu narodov, grajanje oboževanja diktatur in nacionalističega hujskanja ter svetost mednarodih mirovnih dogovorov. Hoare je tudi izrecno rekel, da ne želi, da bi se prekinili dobri od- Doma in po sveta Dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, je nastopil v petek, dne 13. t. rn. svojo službo. Zvečer so mu priredili pristaši radikalne stranke bak-ljado pred banovinsko palačo pod vodstvom dr. Adlešiča. Sprevoda so se udeležili ljudje večinoma samo iz podeželskih krajev. ^ Vzklikali so: »Živela Jugoslavija! Živijo naš ban! Živijo ,Orel‘!« — V svojem' odgovoru na pozdrav dr. Adlešiča je rekel ban med drugim, da si ne smemo zakrivati oči pred dejstvom, da je v zadnjih letih v našem narodu zelo trpela državna avtoriteta. Premnogo-krat so predstavniki državne oblasti izvajali zakon — ne na korist ljudskih mas, ne na korist in v smislu širokih plasti naroda, ne proti vsem državljanom enako. Zato je med narodom' padlo zaupanje v zakonitost in trpela je vera v objektivnost državnih oblasti. Naša naloga je, da to popravimo, kajti zavedati se moramo, da je zakon temelj, na katerem sloni država, in da tisti, ki na tem temelju maje, ruši in ogroža obstoj države. — . Dr. Maček stopi iz rezerve? Širijo se vesti, da se dr. Maček prične politično udejstvovati. Kako in v kakšnem' pravcu, listi ne poročajo. Verjetno je, da bo iskal eventuelno stika z ostalimi opozicionalci. Bivši ban dr, Puc odlikovan. Ob odstopu je bivši ban dravske banovine dr. Puc, dobil red sv. Save I. razreda. Dr. Voja Marinkovič, bivši ministrski predsednik, je nevarno obolel. Bolan je na tuberkulozi. Naravnost nerazumljivo! Iz vrst delavskih starišev smo prejeli že več protestov, ki se tičejo nakupa šolskih knjig. Stariši so s težavo oskrbeli svojini otrokom, ki študirajo na srednjih šolah potrebne učne knjige. Šola je začela, sedaj pa prihaja deca domov s poročili, da se ta ali ona s krvavo prisluženim denarjem kupljena knjiga uporablja samo začasno, dokler ne bo v oktobru, ali pa morda še pozneje enkrat, izšla druga knjiga, ki je predvidena v učnem načrtu. V imenu prizadetih starišev apeliramo na naučno ministrstvo, da menjavo šolskih knjig med letom opusti. Ne samo radi tega, ker nikakor ne gre, da bi se starišem povzroča- li novi nepotrebni stroški, ampak tudi zato, ker je kvarno za poduk, ako se obravnava neka tvarina najprvo po eni, potem pa po drugi učni knjigi. — Nadalje smo opozorjeni, da sc letos uporablja v ljudskih šolah kot nova knjiga računica. ki je služila poduku pred osmimi leti. Od tega časa pa do nošaji med Anglijo in evropskimi državami. In če Evropa tega noče, naj varuje Društvo narodov in sprejme njegove nasvete. O italijansko-abesinskem! sporu pa razpravljajo dalje. Delavstvo celjske cinkarne nadaljuje stavko Stavka, ki je izbruhnila v cinkarni pretekli četrtek, je bila na prošnjo vodstva cinkarne v petek prekinjena, ker je vodstvo sklicalo sejo upravnega sveta cinkarne, ki se je vršila v soboto in nedeljo. V ponedeljek so se pogajanja nadaljevala, vendar podjetje ni stavilo kake take ponudbe, ki bi vsaj za največjo silo potolažila lačne želodce. Edina koncesija, ki jo je vodstvo ponudilo, obstoja v tem, da bi se božična nagrada delavcem podvojila. Ta nagrada znaša letno za posameznega delavca od 60 do 120 Din in ne zamaši niti najmanjše luknje v raztrganih financah tega delavstva. Zaupniki, ki so se udeležili pogajanj, so v ponedeljek zvečer sporočili delavstvu rezultat pogajanj, nakar so delavci soglasno sklenili s stavko nadaljevati. S tem je cin-karniško vodstvo zažgalo most pametnega Vodstvo cinkarne ne da niti pol odstotka. sporazuma, ki smo ga tudi mi priporočali in katerega je tudi delavstvo in organizacija želela. Stavka je seveda tudi za delavstvo težka stvar, toda v takem položaju, v kakršnem se je cinkarniško delavstvo nahajalo, pa ni bilo drugega izhoda. Biti brez dela in lačen, je tragično. Toda delati in to krepko delati, kakor se mora v cinkarni, pa biti po vrhu še lačen, pa ni samo tragično, temveč še neumno po vrhu. Nezaželjena borba je sedaj tu. Mi nič ne dvomimo, da bodo stavkujoči delavci postavili svojega moža. Tudi o tem ne dvomimo, na kateri j strani so simpatije celjskega prebivalstva, l Mi bomo, o vseh podrobnostih sproti obve-j ščali naše čitatelje, katere prosimo, naj v I svojem krogu pojasnjujejo pravično stvar, ' za katero se bore cinkarniški delavci. Kongres ogrske socia Proti reakcij Dne 14. t. m. se je po dveh letih in pol zopet sestal strankin kongres ogrske socialne demokracije v Budimpešti. Kongresa se udeležujejo številni inozemski delegati. Tako iz Češkoslovaške senatni predsednik dr. Fran Soukup in poslanec Jakš, iz Rumunije Radiceanu, iz Anglije delegat delavske stranke Compton, Ine demokracije in fašizmu. belgijske stranke de Bloc, holandski delegat Karl Woudenberg in mnogi drugi. * Strankin kongres se vrši v znamenju gesla proti reakciji in fašizmu, čigar predstavnik je ministrski predsednik Gombos. 40 urnik na Čehoslovi Češkoslovaška vlada soglasa Češkoslovaška vlada se v načelu strinja z uvedbo 40-urnega delovnega tedna. aškem s 40 - urnim delovnim tednom. Z uvedbo tozadevnega zakona dobi takoj sto do stopetdesettisoč nezaposlenih delavcev delo. Hitlerjev kongres v je bila velika paradna prireditev. Imenovali so ta kongres »kongres svobode«. Naglašal je Hitler miroljubnost Nemčije in označeval za podtikanje, če v mednarodni politiki trdijo, da je Nemčija imperialistična. Zahtevali so pa vrnitev kolonij. Niirnbergu Udeležencev pri manifestaciji je bilo okoli 180.000. Med tem se sestal nemški rajhstag, ki je sprejel zakon o nemški državni zastavi in zakon proti zakonski zvezi med Judi in čistokrvne nemško pasmo. Občinski nameStem prejemkov Na zborov ki se je vršilo v soboto in nedeljo v Ljubljani, so udeleženci zavzeli stališče proti še 10 odstotnemu poslabšanju plač teh nameščencev. ci proti znižanju anju mestnih in vaških uslužbencev. Sprejeta je bila tozadevna resolucija. Občinskih nameščencev v državi je 60.000. V ogledalu danes je bilo izmenjanih že nekaj račumic, da sedaj po osmih letih končno pridemo nazaj na staro. AH bi ne kazalo prenehati z izdajanjem vedno novih šolskih knjig, od česar imajo dobiček itak samo založniki, stariši pa nepotrebne izdatke. Včasih je bila knjiga uporabna celo desetletje, preden je izšla kakšna nova. * Nad 50 smrtnih obsodb zaradi albanskega upora je bilo izrečenih doslej v Fieri. Denarni zavodi pod zaščito. Pod zaščito se nahaja sedaj v, naši drža- vi 244 denarnih zavodov. Osem prošenj za zaščito še ni rešenih. Posledica priprav na vojno v Italiji je draginja. Kruli velja okoli 6 Din, salama 43 Din, maslo 49 Din itd. Grški plebiscit o vrnitvi kralja v Grčijo se bo izvršil 27. oktobra t. 1. Delavstvo je priredilo več stavk proti restavraciji monarhije. Demonstracije v tretjem cesarstvu. V predmestjih Kolna so se vršile ponovno demonstracije, pri katerih je prišlo do spopadov med demonstranti in policijo. Velike demonstracije delavskih žen proti draginji policija sploh ni mogla razgnati. Med Krščanski socialisti poudarjajo minimalne zahteve delavstva. Zadnja »Delavska pravica«, ki jo radi-kalski »Gorenjec« napada kot marksistični časopis, v resnici je pa še vedno glasilo krščansko - socialnih delavcev, piše med drugim: »Pri zadnjih državnozborskih volitvah je manjšina premagala večino. Sledila je nova vlada, ki se proglaša za vlado demokracije ... Pričakujemo, da bo nova vlada pristopila k reševanju gospodarskih socialnih vprašanj... V resnici pa danes žalibog stopa v ospredje le strankarska politika. A ljudstvo, zlasti delavsko, je gospodarsko toliko oslabljeno, trpi toliko bedo, da miora danes zahtevati: kruha in pravice nam dajte!« Nato prinaša obširno spomenico minimalnih zahtev, ki se v glavnem skladajo z zahtevami naših strokovnih organizacij. Mi pozdravljamo iskreno ta korak, ki omogoča skupno nastopanje delavstva za svoje osnovne pravice. Iz »Slovenčevega« nedeljskega pisma. V »Slovenčevem1« nedeljskem pismu1 je napisal Vital Vodušek tale stavek: »Nedvomno bi naša človeška pamet delala tu veliko krivico Bogu, če bi stokrat in stokrat ne poudarjali. da je glavna napaka za vse to v našem družabnem in gospodarskem redu. Gotovo je zemlja bogata dovolj, da nas prehrani in obleče še mnogo več, kot nas danes živi — če bi bilo le vse prav razdeljeno.« -Tu pravi »Slovenec«, da bi se zamerili Bogu, če ne bi tega poudarili, sicer pa vedno trdi. da je greh zahtevati izboljšanje socialnega položaja delavstva, češ, da je to odvisno od socialne uvidevnosti kapitalistov. — Najlepša politika je, imeti dve železi v ognju. Toda mi smo kljub temu mnenja, da je delavstvo v svojo socialno rešitev dolžno voditi tudi naj-odločnejše boje. Krivica je krivica in proti krivici se sme vsakdo boriti! demonstranti so bili tudi fašistični napadalni oddelki, ki so se s policijo spusti v prave borbe, ki so trajale po več ur. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. Kolnski policijski direktor je bil odstavljen. Protire-žimske sile se gibljejo in se ne boje niti težkih žrtev v boju za svobodo. Nezadovoljnost kmetov v Franciji. Cene poljskih produktov tudi na Francoskem silno padajo. Med kmeti je zaradi tega veliko razburjenje, prirejajo shode in napadajo vlado ter groze, da bodo proglasili stavko glede plačevanja davkov, če se v najkrajšem času ne izboljšajo cene kmetiškim pridelkom. To je posledica zniževanja delavskih plač in svobode kapitalističnega izkoriščanja, ki je nikjer niti ne omejujejo. Kapitalisti vztrajajo na pogodbi z Abesinijo. Znani zastopnik milijonarjev Rickett je izjavil, da njegov konzorcij vztraja na pogodbi, ki je bila nedavno sklenjena z Abesinijo. B. Traven, BombaZ Prevaja Talpa I. Knjiga 14 »Nu, sedaj vidite, fellers,« je Abraham’ goreče dejal, »to so vam pravi ameriški farmarji — prav taki, kakor so v državah. Od same skoposti bi si najrajši požrli nohtove. Ubogim kokošim privoščijo komaj prgišče koruze. Kako pa naj kokoši nosijo, če niso dobro krmljene? Le poglejte si moje kokoši! S koruzo prav nič ne varčuj cin. Zato pa živalice tudi kaj zneso. Treba jih je samo dobro in dovolj krmiti in z njimi pravilno ravnati, potem store tudi one svojo dolžnost. Vsega tega me je naučila moja babica Suzana, to vam je bila prav pametna ženska, to mi že smete verjeti, fellers. Prav res!« No, mi smo mu verjeli. Saj smo dokaze videli. 9 Ko smo tisti večer povečerjali, smo zopet nadaljevali pogovor o vprašanju, koliko denarja nam bo ostalo, ko bo žetev minila. To pot pa nismo pri tem omenili tie jajc niti Abrahama, ki je sedel z nami. Ta večer smo vsi enodušno spoznali, da moramo dobro jesti, če hočemo ostati pri moči, in da nam mora ob koncu žetve še ostati določena vsota, da ne bomo delali zastonj ali pa kakor sužnji samo za hrano, in da je torej — na kratko povedano — mezda prenizka. Ce bi dobivali za kilo osem namesto šest centavov, bi bilo ravno prav. S to mislijo smo šli spat. Ko so naslednje jutro prišli ostali delavci na polje, sta Antonio in Gonzalo takoj stopila k njim in jim povedala, da nameravamo zahtevati za kilo osem centavov in še po dva centava doplačila za vsako kilo, ki smo jo doslej natrgali. Ker so bili bolj neodvisni kakor mi — vsak je imel namreč košček zemlje —, so z našim predlogom takoj soglašali. . ^ , . x , Sedaj so odšli Antonio in Gonzalo m se dva od ostalih delavcev k tehtnici, kjer so mr. Sliineju obrazložili naš sklep. »Ne,« je odvrnil mr. Shine, »tega ne plačam, saj nisem nor! Toliko nisem še nikoli plačal! Saj bom imel izgubo!« »Dobro,« je rekel Antonio, »potem pa ne delamo več. Potem pa še danes odpotujemo.« Tedaj pa se je vmešal v pogovor eden od delavcev domačinov: »Čujte. senjor, dve uri vam damo odloga. Premislite si. Ce boste še potem rekli ne, pa osedlamo mule. Bomo že poskrbeli za to, da drugih delavcev ne boste dobili.« S tem je bilo posvetovanje končano. Cetvo-rica odposlancev se je vrnila na polje in poročala o odklonilnem odgovoru; tedaj smo vsi zapustili svoje vrste, odšli pod drevje in legli spat. Ko sem se bližal drevju, je mr. Shine zaklical: »Hej, mr. Gale! Pridite za trenutek sem!« Odšel sem tja. »Nu,« sem mu dejal, ko sem se še bližal, »če morda menite, da vam bom sluz1!! za posredovalca, se motite, mr. Shine. Če bi bil farmar, bi stal na vaši strani in bi šel čez drn In strn z vami. Ker pa nisem farmar, nego delavec, držim s tovariši. To boste menda že razumeli.« »Seveda, mr. Gale,« je odvrnil, »saj vas tudi ne nameravam pridobiti zase; kajti vi sami bi tudi ne mogli potrgati bombaža. Toda rad bi se z vami v miru pogovoril.« Mr. Shine si je prižgal pipo in mi ponudil tobak. Njegov najstarejši sin, ki mui je bilo približno šest in dvajset let, si je prižgal cigaro, drugi sin. ki je bil najmlajši v družini in mu je bilo okroglo dva in dvajset let, pa je izmotal iz prepotenega papirja kos žvečilnega gumija in ga vtaknil v usta. »Vi ste edini belec med trgalci. in ker vam že plačujem po osem centavov, vas to prav za prav ne zanima in tako se lahko mirno pogovoriva. Saj menda vendar niste ostalim fantomi povedali, da dobivate po osem centavov,« je pristavil mr. Shine in vzel pipo iz ust. »Ne,« sem rekel, »za to nisem imel niti najmanjšega vzroka.« Dick, najstarejši sin, je splezal v tovorni avto, se naslonil na zavoj bombaža, z nogami pa jo bingljal preko ograje. 12 NAŠIH KRAJCU Studenci pri Mariboru Kako so delavski kolesarji uničili lepo napredujoče »narodno zavedno kolesarsko društvo«? »Mariborski Večernik« z dne 10. t. m. ie sporočil svojim čitateljem, da so odborniki »Delavskega kolesarskega društva« v Studencih izrinili iz lokalov »Pri beli zastavi« »na pobudo nekaterih mlajših narodno zavednih športnikov« ustanovljeno .Kolesarsko društvo Studenci1«. »Mlado društvo,« pravi ,Večernik\ »se lepo razvija in šteje že 40 aktivnih in požrtvovalnih športnikov.« Glasom: »Večernika«, je gostilničar odpovedal lokale »lepo napredujočemu društvu« na pobudo in zahtevo odbornikov Delavskega kolesarskega društva. Poročilo je zabeljeno še z raznimi ocvirki, da sta krivica in nasilje, ki naj bi ju bili zagrešili delavski kolesarji nad narodno zavednimi kolesarji še bolj očitna. — Vest, ki jo prinaša omenjeni list, je docela neresnična. V dopisu napadeni delavski kolesarji so se obrnili na gostilničarja, da jim pojasni, kako je s to zadevo. Gostilničar, g. Klemenčak, je izjavil to-le: »Laž je, da bi bil odpovedal lokale .Kolesarskemu društvu v Studencih' na pobudo odbornikov 1. Delavskega kolesarskega društva v Studencih. Res je, da lokalov sploh nisem odpovedal. »Kolesarsko društvo Studenci« že več mesecev ni obdržalo pri meni nobene seje ali sestanka. V začetku mesca avgusta je prišel nek dečko po društveni grb, katerega mu je gostilničarka izročila, nakar je odšel. To je vse, kar morem reči o prenehanju stikov med menoj in .Kolesarskim društvom Studenci1.« — O nadaljnji usodi lepo se razvijajočega narodno zavednega društva, ki je ostalo brez strehe, bo pa »Večernik« vedel kaj več povedati. Ruše Gradnja pohorske ceste. Na dopis v št. 70. »Delavske Politike« z dne 4. t. m. smo primorani izjaviti, da je napisan nestrokov-njaško. Vzbudil bi lahko domnevo, da režijski odbor za gradnjo ceste Ruše—Areh ne upošteva dovolj želje prizadetega prebivalstva. Kritika je v celoti zgrešena, zakaj navajamo spodaj. Gradnja ceste se vrši pod stalnim nadzorstvom sreskega cestnega odbora. Tehnično vodstvo torej mora polagati Pažnjo na to, da je vzpon nove ceste kolikor mogoče majhen, oziraje se pri tem na obstoječi teren. Pisec članka misli, da se bo z niveliziranjem nove ceste zasula hiša S- Lingelja do roba oken, kar je popolnoma izključeno, ker hiša omenjenega posestnika ne pride v poštev. Trasa nove ceste gre mimo hiše g. Eignerja 6 in od poslopja, tam se bo napravil samo dovoz iz stare ceste, torej tudi v tem slučaju ne bo ta hiša popolnoma nič prizadeta. Pri pekarni Šiker se dvigne cesta res za 40 cm, to pa je popolnoma upravičeno, vsled zveze z banovinsko cesto, ker vendar ne gre, da bi se tam, napravil most. Pekarna se torej ne bo spremenila v klet, po krivdi gradnje nove ceste, ampak je poslopje že itak nizko zgrajeno. Kar se tiče regulacije potoka in poglobitve struge, pa to ni v zvezi z gradnjo ceste, ker je to delo prevzela banska uprava in ga vodi njen oddelek za hudournike. Kritiko je nasloviti na drug naslov. Tudi vzpon banovinske ceste pri hiši g. Črnkota ne zadene vodstva za zgradbo nove ceste, ker ta klanec obstoja že dolgo in se nahaja na terenu banovinske ceste. Cesta se gradi s kolikor mogoče malimi stroški, po načrtu strokovnjakov, in je vodstvo za zgradbo ceste za vsa dela in za polaganje računov odgovorno banski upravi v Ljubljani. Če bi pisec članka vedel, koliko sporov ima gradbeno vodstvo s posestniki, radi odstopa potrebnih zemljišč in koliko tisočakov se je že izplačalo za odškodnino, potemi bi mogoče celo stvar premotrival iz povsem drugega vidika. Ravno sedaj je ponovni spor s posestnikom g. Lingeljem, radi odstopa zemljišča. Njemu se je že obljubilo Din 3.600 za odstop nekaj travnika, sedaj pa zahteva še Din 1000— za eno jablan, ki bi jo bilo treba podreti. Če se zadeva z g. Lingeljem ne uredi, bo vodstvo gradnje ceste primorano zaradi enega drevesa delo ustaviti, s tem pa bo prizadeto precejšnje število delavcev. B. S. Hrastnik Odkar je delavstvo kemične tovarne pred meseci obnovilo strokovno organizacijo SDSZJ in se je dvignila organizacija na Preko 90 odstotkov zaposlenega delavstva, srno si stavili za cilj obnovitev pred leti odpovedane kolektivne pogodbe. Ker se nahaja g. ravnatelj na dopustu, še ni moglo Priti do razprave. Toda že je začel zaupnik neke nam nasprotne organizacije, ki sta mu marksizem in razredna delavska organizacija trn v peti, proti tej akciji intrigirati. Razširja po obratu kemične tovarne govorice, da misli delavstvo v štrajk. 1 udi je že večkrat govoril o nekakšni splošni stavki v Hrastniku, katere središče naj bi bilo v kemični tovarni. S kakšnim namenom on te govorice raznaša, je pač vsakomur jasno, zato jih samo zabeležimo, da bo delavstvo Vedelo, s kom ima opravka. Da je kolektivna pogodba vsemu delavstvu potrebna, o tem ni dvoma. S tistimi, ki tej akciji nasprotujejo, pa bo delavstvo obračunalo.^ S človekom, ki je imel še pred nedavnimi časom peščico brezplačno organiziranih okoli set)e, ki je hotel postati voditelj in se boril za »Jungkrafte« ter se večkrat trkal na junaška prsa in povdarjal, da on ne bo pri Podjetni interveniral tako kakor marksisti, temveč, da bo s svojimi zvestimi krepko udaril po mizi in vse dosegel, je vsaka de-oata odveč. Radi tega se mu je delavstvo a vse njegove uspehe in neuspehe, izzi- Boj za 30 letne ščencev Medstrokovnemu odboru priključene organizacije privatnih nameščencev v Mariboru so priredile v petek 13. t. mi. v spodnjih kazinskih prostorih veliko protestno zborovanje proti načrtu pravilnika k § 307 obrtnega zakona, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo v soglasju z ministrstvom socialne politike in narodnega zdravja. Zborovanje je otvoril podpredsednik Medstrokovnega odbora tov. Gilčvert, ki je po markantih uvodnih besedah podal besedo referentu s. Petejanu. Ta je v enournem stvarnem govoru orisal usodepolne posledice že omenjenega načrta za največji del privatnih nameščencev. Trgovinskim, in privatnim nameščencem bi bile s tem pravilnikom odvzete 301etne pravice v pogledu plačanih letnih dopustov, zakonitega 6teden-skega odpovednega roka, pravica do plače za časa bolezni ter pravica do starostnega zavarovanja itd. Ta načrt pravilnika predvideva namreč kategoriziranje trgovskih in privatnih nameščencev v dve skupini, in sicer v one, ki opravljajo višjo ali važno Rudarji so dejansko najstarejši proletariat naših krajev in so že pod Avstrijo vodili ves delavski pokret. Za njimi so desetletja težkih borb. Celo s krvjo je pisana zgodovina njihovih mezdnih bojev. Rudarji poznajo sijajne zmage svojih borb, pa ravno tako že tudi iz prejšnjih časov zopetni padec, razkroj organizacij, razočaranja v lastnih vrstah, hude opozicije levičarske in naicionalistične fronte, vse že iz predvojne in poprevratne dobe. Zdi se, da so zadnji čas začeli rudarji Vse to temeljito premišljevati in sklepati, kaj se morejo iz tega naučiti. Svobodne strokovne organizacije so slabotne ravno v času, ko bi morale biti najmočnejše in najbolj strnjene. Je značilno, da so si ravno v takšnem času rudarji zaželeli Izobrazbe, poučnih predavanj o svojih pravicah. Saj je naravnost kričeče, da se socialna zakonodaja izvaja že skoro povsod po tovarnah, kjer imamo še popolnoma nezaveden kmečki proletariat. Po rudnikih, trboveljskih in celo državnih, pa ta zakonodaja še vedno spi spanje pravič- Velika Ljubljana Velika Ljubljana je gotova stvar. Ljubljana, ki je štela ob zadnjem ljudskem štetju 59.768 prebivalcev, bo štela s priključenimi kraji okoli 80.000 prebivalcev. V današnjih socialnih razmerah je velika občina nujnost, zato je pametno, da se je teritorij mesta razširil na sosednje dele okoliških občin, ki po svoji strukturi in prebivalstvu pripadajo v Ljubljano. Kraji so to, kjer prebivajo delavci in uradniki iz mesta, mestne in okoliške industrije ter obrtniki, ki delajo za mesto. Ljubljana je postala s tem bolj delavska itt bolj uradniška kakor je bila doslej. V mestu in mestni upravi delavstvo in uradništvo že več let nima nobenega svojega zastopnika, kar je očividna krivka. V mestni upravi se vodi politika, ki je delavstvo in uradništvo ne more ume-ti, niti dejansko nima prilike kritike ali stavljenja predlogov, ker se vse rešuje v svojem krogu in se takih predlogov ne upošteva. Videli smo, da se mestnim uslužbencem poslabšuje socialni položaj venomer. Tako je bilo. Videli smo, da je občina ustavila že pred leti stanovanjsko akcijo zaradi interesov hišnih posestnikov, da občina ne oddaja del pod pogojem ob zasiguranih delavskih plačah itd. Vse to so socialno važne zadeve. Zlasti je pa važna kormmal- Pred imenovanjem občinskega sveta Velike Ljubljane. V kratkem utegne biti izvršeno imenovanje nove mestne uprave ljubljanske. Po privatnih vesteh bo nekaj mest dodeljenih raznim skupinam, da občinska uprava ne bo popolnoma homogena, kakor je bila doslej. Učni uspehi na ljubljanskih šolah bodo morali biti slabi pri taki prenatrpanosti in pomanjkanju primernih šolskih prostorov. Dogradila naj bi se vsaj bežigrajska šola, ki že dolgo, napol zgrajena, čaka ljudi, ki Celjski mestni svet se je konstituiral. V soboto je imel celjski mestni svet prvo sejo pod predsedstvom Miheliča. Na seji je bilo konstituiranih petnajst odsekov, enega volijo še na prihodnji seji. Starešino našega pokreta v Celju s. M. Plankarja je obiskala huda nesreča. Umrl mu je v ljubljanski bolnici sin Alojz, ki je vanje in diktiranje in tudi za vse zgoraj omenjene intrige, ki bi bile v stanju resno ogrožati našo akcijo za kolektivno pogodbo, že primerno oddolžilo in to na najbolj primeren način — s skoro stoodstotno že pred meseci izraženo nezaupnico. To naj služi tudi vsej javnosti v vednost. Zaenkrat naj to zadostuje, drugič pa še kaj več, če bo treba. pravice name- Veliko protestno zborovanje privatnih nameščencev v Mariboru. službo, ter v one, ki opravljajo nižjo službo. Dosedaj privatni nameščenci niso poznali kategoriziranja ter so vsi imeli enake pravice in enake dolžnosti. Po tem1 načrtu pravilnika pa izgubijo vsi oni nameščenci, ki bi bili postavljeni v nižjo kategorijo, zgoraj omenjene pravice. Značilno pri celi stvari je to, da § 307 obrtnega zakona ministru sploh ne daje pravice do kakšne spremembe zakona, temveč edinole to, da sme po-edine nejasne določbe zakona razjasniti. Nadalje bi se poslabšal položaj trgovskih nameščencev z uvedbo delovnih knjižic. Da se tako neverjetno poslabšanje socialnega položaja privatnih nameščencev pravočasno prepreči, je referent s. Petejan pozval vse navzoče, da zastavijo vse svoje sile v obrambo svojih starih pravic ter da soglasno sprejmejo od tov. Gilčverta pre-čitano protestno resolucijo, ki bo odposlana vsem merodajnim faktorjem v državi. — Po dolgotrajnem odobravanju referentovim izvajanjem in po bodrilnih zaključih besedah je predsednik tov. Gilčvert zaključil protestno zborovanje. nega. Okrog 500 udeležencev. Dne 12. t. m. je priredila podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije v »Delavskem domu« za rudarje izredno važno predavanje o socialni zaščiti delavstva. Predavatelj s. dr. Reisman je tolmačil določbe zakona o zaščiti delavstva in obrtnega zakona, pri tem pa na drastičen način prikazal potrebo razredne strokovne organizacije in delavskega časopisja, »Delavske politike«, ki bi jo moral imeti sleherni rudar naročeno. Predavatelj s. dr. Reisman je žel za svoja izvajanja ogromno priznanje s strani poslušalcev. Ko je s. Murn zaključil predavanje, so se zborovalci enodušno izrekli za razredno strokovno organizacijo in tudi naročnikov »Delavske politike« se je na novo prijavilo 20, kar pa še nikakor ni niti od daleč zadovoljivo število. Tako,važnega, velikega in posrečenega predavanja še ni bilo v Trbovljah. Vse delavstvo iskreno želi, da se s sličnimi predavanji nadaljuje. O poteku predavanja govore vse Trbovlje. na socialna politika sploh. V novi Veliki Ljubljani bo to najpomembnejše vprašanje, kateremu dosedaj ljubljanska občina ni posvečala prav posebne pažnje. V veliki občini to ni več diletantski problemič, ampak resen problem, ki ga mora vsaka velika občina reševati čim vestneje, da ne pade v socialno gnilobo, kakršno imajo marsikje v občinah. Meščanski razred, ki sedaj upravlja občino, tega vprašanja ne more resno razmotrivati, kakor ga razmotriva delavec, uradnik, obrtnik. Kaj ga vse to briga. Prav zato nastaja z Veliko Ljubljano dolžnost navedenih slojev, da zahtevajo zastopstvo v občinski upravi. Treba je novega volilnega reda za mestne občine, s katerim bo zopet uvedena tajna volilna pravica s proporcem, da pride glas delovnih slojev do veljave. Mislimo, da sedanja vlada namerava te volilne rede izpremeniti v tem smislu. Tedaj pa bodo Ljubljani pridruženi delavci, uradniki, obrtniki in kmeti nastopili skupno, da uveljavijo v občini po-I polnoma svoj vpliv. Interesi vseh delovnih ljudi so danes eni in isti, zato upravičeno zahtevamo to pravico, ker tvorimo itak večino ljubljanskega prebivalstva. bi jo zgradili do kraja in izročili njenemu namenu. Kulinarično razstavo, zelo okusno prirejeno, so letos spet priredili gostinski nameščenci. Za sedanji čas bi bilo zelo primerno prirediti razstavo, ki bi pokazala, kako naj dobro kuha in gospodinji delavska mati z družinskima dohodki 500—1000 Din na mesec. S to pripombo nikakor nočemo omalovaževati pomena sedanje kulinarične razstave zlasti za gostinske obrate. bil uslužben v Ljubljani kot tipograf. Užaloščenim staršem in sorodnikom izrekamo naše najglobokejše sožalje. Knjige Cankarjeve družbe naročite takoj pri poverjeniku s. Alojzu Božiču, trgovcu, Kralja Petra cesta. Knjige so zelo lepe in bo tiskano le določeno število izvodov. Srednjeveški gheto za Žide uvaja v Nemčiji zopet nacijonalnosocijaLi-stična vlad. Zidovski otroci ne smejo v arijske šole, ampak morajo imeti svoje židovske šole. Za najmanj 20 židovskih otrok se sme ustanoviti taka šola. S tem se hoče doseči, da RogaSka Slatina Za pregrupacijo naših občin. Banska uprava je dala po sreskem načelstvu Šmarje pri Jelšah navodila zaradi pre-grupacije občin Rogaška Slatina zdravilišče in okolica Slatina; iz teh navodil povzemamo: § 6 zak. o občinah govori o »pismeni zahtevi večine volilcev. Zbiranje podpisov v omenjene namene se ne sme preprečevati ali oteževati niti z uporabo § 3 nuredbe z dne 26. junija 1933, katera za te namene sploh ne velja, niti na katerikoli dru:n način. Vsak volilec ima v § 6 zakona o občinah zajamčeno pravico, da izreka.svoje mnenje in stavlja zahteve po izpremembi občinske zemlje in da pridobiva druge volilce za svoje težnje.« — To pa mogoče ni znano gotovim gospodom z visokimi nazivi in še kakšnim drugim bratom. Prav bi bilo, da bi banska uprava še ponovno in javno razglasila, da nima nihče pravice kratiti ljudske volje. Nek gospod se je izrazil: »Dokler ne dobim direktno navodila, se ne sme podpisovati nobena lista.« — Mogoče si ta gospod tolmači zakon tako, da bi morala veljati njegova? Pa naj velja, toda prevzeti mora tudi vse naše davke in druga plačila. Mi smo domačini in državljani, nami zadostuje zakon in se temu pokoravamo, upamo, da se bo tudi temu gospodu povedalo, da velja zakon tudi zanj. Diktature ne maramo, ampak hočemo, da se upošteva iskrena volja večine občinarjev-volilcev. K. Sezona bo kmalu minila, opaziti je bilo nekaj več gostov kot lansko leto; vendar bi bil lahko še večji naval, ako bi v pogledu preskrbe stanovanj aparat boljše funkcioniral. Letos smo imeli nekaj senzacij, kakor n. pr. brezplačno rokoborbo uglednih oseb pred gosti, kar je publiki jako ugajalo. V stanovanjskem uradu sta se letos mnogo trudila g. baron Zois in pa njegov sotrudnik Perger. V največjem navalu gostov je odlično sodeloval tudi ing. stud. Janšek. — Kako veliko delo je morala zmagati zdraviliška uprava pa sledi iz tega, da so nekateri gostje baje morali oditi brez računov, ker so bile pisarniške moči čez mero zaposlene in ni bilo mogoče sproti zmagovati dela. Zlasti je vzorno vršila službo hčerka tuk. posestnika, gostilničarja in trgovca z živino, gdč. P. Kakor čujemo, je pri njenem sprejemu v službo odločala pred vsemi drugimi socialno šibkejšimi njena kvalifikacija. — Pod Mullijem in dr. Šterom ni bilo v Rog. Slatini nikoli takega navala v glavni sezoni kot letos, zato je kritika nekaterih, ki pravijo, da je bilo v uradu zaposlenega preveč personala, seveda popolnoma neumestna. Kaj pa to? Delavstvu pri zdravilišču se obljublja brezplačni dopust. Pravijo, da bo zaposleno v partijah in da bo vsaka partija delala vsakih 14 dni. Ali bi se tega ne dalo preprečiti? Recimo z reduciranjem drugih izdatkov. N. pr. se nam zdi odveč renovira-nje bivšega krasnega stanovanja g. dr. Šte-ra. Če pa so že potrebne redukcije, naj se pa izvedejo pri delavstvu in uradništvu v enakem obsegu. Pohištvo je potrebno! Oprema sob, ki jih oddaja zdraviliška uprava, je že tako starinska, da bo nujno treba omisliti novo. Saj je del pohištva najbrž še izza časa utemeljitve zdravilišča. Ako pride kakšna višja oseba v Slatino, išče uprava pohištvo po vseh sobah, da spravi potrebno opremo skupaj. Zakaj ne bi imelo zdravilišče nekaj rezervnih garnitur pohištva na razpolago. I o je nujnejše kot eventuelne prezidave. Svarilo in objava. Podpisani Alojz Leskovar, vratar tovarne stekla pri Sv. Križu, svarim vsakogar, ki bi raznašal neresnične vesti o meni, da semi iz službe odpuščen radi nerednosti, ker bom proti vsem raz-širjevalcem takih in sličnih vesti sodno postopal. Res pa je, da sem skozi sedem let dnevno opravljal 12 urno naporno službo in da sem vsled svoje starosti, 69 let, primoran izstopiti iz službe. — Alojz Leskovar. Melica Kruta smrt je dne 8. septembra ugrabila triinpolletno Marjetico Mauričevo. Na zadnji poti je spremljala prikupljivo dekletce velika množica ljudi. Nad 30 belo oblečenih deklic je nosilo v sprevodu vence in šopke. S težko prizadetima starišema sočustvujejo vsi prijatelji in zinanci. Sožalje izrekajo tudi delavske žene in dekleta. se Židje nasele v skupnih židovskih okrajih. Sovjetska vojska ima svoje manevre blizu poljske meje. Udeležile so se jih vojaške delegacije Francije, Italije, Češkoslovaške in Turčije. Cerkveni rop v Mehiki? V Mehiki se že leta vrši borba med katoliškim duhovništvom in mehikansko vlado. Ta boj je končan, ker je država zaplenila vse cerkveno imetje, ker ne more dopuščati, da bi verska organizacija preprečevala napredno-socialistično politiko vlade. Isto se zgodi z imetjemi drugih verstev. »Slovenec« je zaradi tega silno hud, ker je država zaplenila iz naroda izmozgano imetje. Prav nič pa ni bil hud na »rop« delavskih pristradanih socialnih ustanov v Avstriji in Nemčiji. To je dvojna mera, ne? Se hujše! Siiaino zborovanje rudarjev v Trbovljah Naši rudarji se dramijo in zbirajo. Ljubljana Celje Maribor »Slovenec« piše, da se širijo po mestu govorice, da namerava mestni načelnik dr. Lipold odstopiti. »Slovenec« bo že vedel, kam pes taco moli. Polaganje temeljnega kamna za novo šolsko poslopje v V. mestnem okraju se je izvršilo v nedeljo 15. t. m. na slovesen način: z nagovori, petjem šolske mladine in godbo. Ako bo licitacija odobrena, bo poslopje v 70 dneh pod streho. Cuje se pa tudi, da licitacija ne bo odobrena, ker se je je udeležil samo kartel mariborskih stavbenikov, dočim morata pri prvi licitaciji vložiti ponudbe vsaj dva reflektanta. Predavanje o mestnih podjetjih mariborske občine. Strokovna komisija v Mariboru bo priredila v sredo, dne 18. septembra t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-11, predavanje o mestnih podjetjih mariborske občine. — Predavatelj s. Ošlak V Niirnberg so se peljali mariborski Nemci na vsedržavni zlet nemških rjavih srajc, da slišijo in vidijo svojega božanskega Fiihrerja in si naberejo novih sil za odrešilni trenutek, ki po njihovem mnenju ni več daleč. Založili so se z vsemi potrebnim kar za dva tedna in vzeli slovo od svojih Greti in Kati, v kolikor niso šle z njimi. »Miss tekstilna delavka.« Narodno zavedno »Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev® je priredilo v veliki Unionski dvorani ustanovno veselico, na katero so vabili poleg časopisne reklame tudi veliki po mestu in tovarnah nabiti lepaki. Kot posebna atrakcija večera je bila predvidena v$i-tev »Miss tekstilne delavke«. Tekstilno delavstvo je na to povabilo odgovorilo na edino primeren način — s svojo odsotnostjo. Došli lastniki tovarn, ravnatelji, podravna-telji in višji uradniki so se čudili zevajoči praznini v veliki dvorani, ki bi seveda morala biti premajhna, ako bi hoteli spraviti vanjo vse v Mariboru zaposleno tekstilno delavstvo. Ali to delavstvo ima drugačne skrbi kot pa hoditi na prireditve narodno zavednih društev in voliti kraljice-lepotice. S tem je zadoščeno vsej ostali delavski javnosti, ki se je upravičeno spodtikala nad tem šlagerjem letošnje sezone. Voditelji nacionalnega delavstva pa sedaj tudi lahko vedo, koliko je bila ura. Načrt za regulacijo Glavnega trga, ki ga je v »Kroniki slovenskih mest« objavil inž. arh. Černigoj, je predmet živahnih diskusij. Načrt je res dober, zahteval bi pa, da se uresniči, težkih milijonov. Ostal bo še dolgo muzika bodočnosti. — Upamo, da bodo zaenkrat popravili vsaj tisti paviljon pri Treh ribnikih, ki naj bi služil v okras našemu mestu. Na Kralja Petra trgu bodo tiste tri prometne otoke reducirali na dva in ju asfaltirali, cestišča pa tlakovali s kockami. Hodnike bodo razširili in napravili nove tudi ob nezazidani parceli. Seveda, če bo še kaj lepega vremena ... Tomšičevo ulico nameravajo regulirati, tako čitamo v lokalnem časopisju. Dobila naj bi široke pločnike s kamenitimi robniki, cestišče pa naj bi bilo tlakovano. Potrebno bi bilo res, so pa drugje še večje potrebe, na primer na Kralja Petra trgu, ki kar kriči po remeduri, a pravijo, da ni denarja. Sploh se opaža zadnje tedne v lokalnem* meščanskem časopisju nekaka načrtna kampanja: ali se na vse pretege hvali, kaj vse je sedanja občinska uprava storila za mesto in ga olepšala, ali pa se razvijajo razni načrti, kako bi se to in ono velikopotezno še naredilo, če... To se nam zdi kakor pri kakšnemu človeku, ki so mu radi zanikrnosti odpovedali službo, ki pa potem zadnjih štirinajst dni odpre vse registre svoje pridnosti in spretnosti, da bi ga še dalje obdržali v službi. Z avtomobilom v obcestni kamen. Lastnik tovarne olja v Framu Miroslav Pučelik se je v noči od 13 na 14. t. m. vozil s svojim avtomobilom iz Reke proti Hočam. V najhujšem diru se je zaletel v nek obcestni kamen, da ga je izruvalo in odneslo pet metrov daleč na bližnji travnik. Pučelika je vsled sunka vrglo iz voza in to s tako silo, da je smrtno nevarno ranjen obležal. Ker ni bilo pomoči, je izkrvavel in so ga zjutraj našli mrtvega poleg razbitega avtomobila. Repertoarni načrt »Nar. gledališča«, iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1935-36. Drama: Slovenska dela: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. — Kranjc J.: Direktor Čampa. — Kreft: Malomeščani. — Ouidam: Injekcija. — Vombergar: Zlato tele. — Srbo-hrvatska dela: Kosor: Požar strasti. — Nu-šid: Mister Dolar. — Vesnič: Po potih skušnjav. — Češko delo: VVerner: Medvedji ples. — Rusko delo: Dostojevskij-Debevec: Bratje Karamazovi. — Bolgarsko delo: Kostov: Goljemanov. — Neslovanska dela: Arx: Izdaja pri Novari. — Bulgakov: Moliere. — Dickens: Cvrček za pečjo. — Br. Frank: Vihar v kozarcu. — L. Frank: Vzrok. — Lichtenberger: Karijera kanclista Vinciga. — Maugham: Za zasluge. — Moliere: Tar-tuffe. — Ortner: Čevljar Anton Hitt. — Ro-stand: Orlič. — Shaw: Hudičev učenec. — Shakespeare: Ukročena trmoglavka. — Svarkin: Tuje dete. — Z\veig: Siromakovo jagnje. Sirite nai list! Razprava v toibah železničarjev »proti-državnih elementov" proti Tumpeju in tovarišem Maribor, dne 16. 9. 1935 V ponedeljek 16. t. m. so se zagovarjali pred tukajšnjim sreskim sodiščem Turnpej Rudolf, Tušek Stanko in Prevoljšek Janko, vsi železniški uslužbenci v Mariboru in bivši dolgoletni voditelji in organizatorji nacionalnih železničarjev v Mariboru. Obtoženi so bili od 34 železničarjev, da so sestavili seznam železničarjev, v katerem tožilcem očitajo, da so hudi nasprotniki nacionalnih društev, oziroma organizacij in da izražajo splošno mržnjo povsod do nacionalnih organizacij, oziroma do njihovih predstavnikov. Nadalje trdijo, da so najhujši tisti, ki so z modrim svinčnikom podčrtani. To so: Oman Ignac, Klampfer Rudolf, Frangeš Henrik, Unger Franc, Kozar Jožef, Saletinger Karel, Fabjan Martin in Florjančič Jakob. Po mnenju Tumpeja in tovarišev propagirajo ti z dobrimi razmerami v Avstriji in zatrjujejo, da bo itak drugače, ker bodo meje spremenjene. Tum-pej Rudolf je lastnoročno napsial na te sezname naslednje besedilo: »Piavo podčrtani propagirajo z dobrimi razmerami v Avstriji in da bo itak drugače, ker bodo meje spremenjene.« Prevoljšek Janko pa je napisal tele besede: »Vsi so hudi nasprotniki nacionalnih društev oziroma organizacij in izražajo splošno mržnjo povsod do istih, oziroma do njihovih predstavnikov. Najhujši so tisti, ki so z modrim svinčnikom podčrtani.« Nadalje so Tumpej, Prevoljšek in Tušek obtoženi, da so sezname železničarjev s svojimi pripombami vročili komisiji generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, ki je na podlagi teh seznamov vršila preiskavo o anacionalnemi delovanju tožilcev. Današnja razprava je vzbudila med železničarji zelo veliko zanimanje, tako da so popolnoma napolnili razpravno dvorano in pazljivo sledili poteku razprave. Nad vse zanimiv je bil zagovor obdolžencev. Prvi je bil zaslišan kot obdolženec Prevoljšek Janko, ki je trdil, da je izvrševal te sezname le v organizatorične namene. Zatrjeval je, da je v društvo nacionalnih železničarjev hotelo stopiti veliko število članov in da je zaradi tega odbor društva hotel imeti točno kontrolo, koga se lahko v društvo sprejme in koga ne. Ta seznam je izročil Prevoljšek Tušku. Sestavljal je seznam na podlagi informacij večih informatorjev. Na zahtevo zastopnika tožilcev, naj imenuje imena svojih informatorjev, je Prevoljšek Janko to odklonil, češ, da ga veže častna beseda, da svojih informatorjev ne bo izdal. Na dramatičen način je bilo izvršeno zasliševanje bivšega predsednika UJNŽB Tumpeja Rudolfa. Tudi Tumpej se je zagovarjal, da nikdar ni imel namena izročiti seznamov javnosti in je odločno zanikal, da bi te sezname on izročil komisiji, ki je meseca maja 1934 poslovala v Mariboru. Priznal pa je, da je ob priliki poslovanja te komisije v Mariboru govoril z nekim članom komisije na cesti ali v kavarni. Tumpej je pri svojem zaslišanju izpo-vedla, da je svojo opazko na sezname napravil po informacijah, katere mu je dal menda soobdolženi Prevoljšek Janko. Točno se pa na ime svojega informatorja ne more spominjati. Na vprašanje sodnika in zastopnika tožilcev, zakaj so se sestavljali ti seznami, je Tumpej Rudolf odgovoril, da je sestavljal te sezname zaradi tega, ker je v UJNŽB v Mariboru obstojal že od leta 1922 običaj, da so se vodili taki seznami. Ko pa je zastopnik tožilcev Tumpeja povprašal, ali so tudi v teh seznamih take opazke, je g. Tumpej odgovoril, da so v tistih seznamih take opazke, da bi se železničarjem ježili lasje, če bi jih čitali. (Dalje prihodnjič.) Kulturni pregled Nečedni in bedasti nameni. Neko društvo z Gorenjskega je poslalo razpuščenim »Svobodam« neko okrožnico, v kateri jih opozarja na svoja potrjena pravila. To je očiten namen, da bi se okoristili z razpustom »Svobode« in da bi »Svoboda-še« speljali v drugo društvo. Tak poskus je seveda smešen, če so ponudniki mislil, da bodo z njim uspeli. Kmalu se bo tako ali tako odločilo o pritožbi proti razpustu »Svobode« in člani delavskih kulturnih organizacij bodo sporazumno določali svojo bodočo pot in se bodo znali ogibati tako provokatorjev kakor laži-prijateljev. »Naša misel«. 5., 6., 7. in 8. številka, smo prejeli. O nji smo že poročali pri 2. številki. Naslednje številke so enako pestre in bogate na vsebini. List, ki je z roko pisan na 16 šapirografiranih straneh, ima popolnoma resen značaj in je sarajevskim slovenskim delavcem, ki ga izdajajo, res v čast. Poleg raznih resnih člankov, odlomkov, črtic in pesmi priobčuje v nadaljevanjih vodilno rovest Marjana Telatka »Veriga klevet«. Prinaša tudi poročila iz delavskega kulturnega življenja v Sloveniji. Naroča se pri »Delavskemu kulturnemu društvu ,Cankar1« v Sarajevu. »Snaga«, socialistična revija za mesec avgust, je izšla z bogato vsebino: članek k 40 letnici smrti Fridrika Engelsa (z njegovo sliko); Dr. Mojsije Zon: Zahtevamo političnih svobod; Dragiša Djurič: Naš znanost-ni program; Anton Rozmajer: Za edinstvo kulturne akcije; Maksim Gorki: Temelji literature; Martin Ron: Proletarski junak- mučenik (Koloman Wallisch); Teodor Draj-zer: Hiša brez nade; J. Katan: Večerni sprehod (pesem). Politični pregled, razne vesti in beležke. Naroča se: »Snaga«, Sarajevo, poštni predal 181. Stane letno 30 Din. »Zarja«, glasilo slovenske ženske zveze v Ameriki, ni ravno borben list, je le bolj glasilo za gojitev družabnosti in pa za vzdrževanje slovenske zavednosti. Že to mu daje pravico do obstoja. Številka za julij je lepa, z zanimivimi prispevki in pogledi v snovanje te zveze. Zanimivosti Rudar pred ljubljanskim avstrijskim voJaSklm sodiščem V »Kroniki slov. mest« popisuje Ivan Robida justifikacije na suhem bajarjvj v Ljubljani med vojnim časom, ko so po 'nedolžnem ustrelili marsikatero žrtev. Med drugim popisuje tudi prizor pred ustrelitvijo nekega udarja: »Niti malo bojazni ali obupanosti ni kazal eden izmed teh, ki je bil po poklicu rudar... Tudi ta je odklonil duhovnika, ki je še na morišču hotel izpreobrniti obsojenca. Dejal mu je: »Človek, ali se ne bojiš ne sodbe ne pekla, pomisli vendar!« A rudar mu odvrne: »Ničesar se ne bojim, in kot socialni demokrat tudi ne verujem na kak pekel. Ce pa je kak pekel, ne bom* sam, dosti nas bo sodrugov zbranih!« In junaško je umrl. Statistika strokovno nadaljevalnega šolstva In zaposlenosti obrtnega in trgovskega naraščaja v Dravski banovini Tek. št. 1 Kraji obrtno-trgov. nadaljev. šol ter zdravniški okoliši Brežice srez Bizeljsko Planina pri Sevnici Rajhenburg Sevnica Število učencev v šolskih letih 33/34 34/35 61 61 48 35 Vstopilo v učenje v obrti in pri OUZD T. B. O. D. do 30. 8. 1933 1934 1 935 1932-34 38 41 iS — 8 5 1 7 7 2 12 23 24 trgovini Skupaj 114 14 16 59 Skupaj 109 96 65 76 62 — 203 2 Celje mesto 407 377 108 149 109 74 440 3 Celje srez — — Braslovče 42 54 — — — Gomilsko 16 — — — — Polzela — —. 26 18 8 — 52 Sv. Pavel pri Preboldu 15 — 5 11 2 — 18 Sv. Peter p. Sv. gor. — — 4 6 2 — 12 Štore pri Celju — — . 9 1 — 10 Teharje 23 24 — — — — — Vojnik 26 14 14 17 18 — 49 Vransko 21 19 4 11 5 — 20 Žalec 56 90 38 49 18 — 105 Skupaj 199 201 91 121 54 — 260 4 Črnomelj srez 25 36 32 42 25 — 99 Metlika 48 37 24 31 10 — 65 Skupaj 73 73 56 73 35 — 164 5 Dol. Lendava srez 28 33 10 18 14 — 42 Beltinci — — 12 24 14 — 50 Dubrovnik — .— 21 13 9 — 43 Turnišče 22 26 — — — — — Skupaj 50 59 43 55 37 — 135 6 Gornjigrad srez — __ — — 10 — 10 Ljubno — — 0 9 7 1 22 Mozirje — — 6 15 15 — 36 Šmartno ob Paki — — — — — — — Skupaj — — 11 24 32 — 68 7 Kamnik srez 84 68 18 22 9 1 50 Domžale 50 44 31 47 26 — 104 Lukovica 7 20 5 — 32 Mengeš 52 50 — — — — — ' Skupaj 186 162 56 89 40 1 186 (Dalje prihodnjič.) Kako Je prlSel Rlckett do abesinskih petrolejskih koncesiJT Ko se je raznesla po svetu vest, da je dal abesinski cesar obsežne gospodarske koncesije veliki anglo-ameriški družbi, je nenadno postalo slavno ime Ricketta, ki je izposloval te koncesije. Kdo je Rickett? Premeten in debelušen Anglež, ki ljubi rože, konje in ribolov, bogat in spreten kapitalist. Način, kako je prišel do abesinskih koncesij, se niti malo ne razlikuje od pravljic iz »Tlisoč in ene noči«. 19. avgusta je bil Rickett še v Kairu. Lepega dne se je odločil in prišel v abesinsko prestolnico kot navaden turist. Tam je prišel kmalu v stik z vrhovnimi oblastniki in v noči med 29. in 30. avgustom so podpisali pogodbo o koncesijah, ki se raztezajo na pol Abesinije. Ne ve se, za koga je on prav za prav kupil te koncesije. Firma, v imenu katere se je podpisal, ni tako bogata, da bi se mogla baviti s posli takega obsega. Katera kapitalistična skupina se skriva za njim? In končno, zakaj je dobil Rickett petrolejske koncesije v državi, kjer ni petroleja, kakor trdi večina raziskovalcev? Rickett tudi malo ne spominja na italijanskega nasprotnika: saj se je pred odhodom v Afriko najdalje mudil baš v Rimu. S tem postaja njegov posel še bolj zagoneten. Ali je Rickett novi Kreuger, ki je z vsemi državami sklepal vžigalične pogodbe in so bili vsi dolžni njemu, ki je v resnici imel samo neizmerne dolgove? Krvava delavska stavka v Palestini Vzrok; slabe mezde. V tobačni tovarni Karman v Ja fi so stopili arabski delavci v stav ko zaradi mezdnih zahtevkov. Pod jetje si je hotelo pomagati s stavko kazi, ki jih je pa v nedeljo in pone deljek napadla velika množica Ijud Pri spopadu je bilo ranjenih dese oseb, med njimi tudi eden od solast nikov tobačne tovarne. Od poškodo vanccv jih je bilo več prenešenih 1 bolnico. JESENIČANI IN OKOLICAM! Zase bi za svojce kupujte ali naročajte po meri vsakovrstna oblačila, kakor obleke, plašče, športne jopiče, hlače, perilo itd., dalje zajamčeno trpežne čevlje, v celoti ročno delo domačega delavca, po zmernih cenah v trgovini in krojaštvu GOGALA na Jesenicah. Prepričajte se o kakovosti in kupujte domače izdelke! n m 1IV0 IZ IV Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Lludska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.