------ 366 ------ Politični pregled. Mladočehi in plemstvo. — Glasilo čeških fevdalcev dunajski „Vaterland" poslednji čas zopet jako pridno zabavlja proti Mladočehom. Zamerili so se „Vaterlanduu in njega pokroviteljem posebno zaradi tega, ker nočejo priznati, da bi bilo češko plemstvo poklicano za vodje češkega Daroda Dosedaj so bili zlasti v okrajnih zastopih načelniki plemeniti gospodje. Tako je bil dolgo let v Nepomuku načelnik okrajnemu za-stopu grof Harrach. Pri novi volitvi pa ni dobil več večine, kajti Mladočehi so proti njemu. „Vaterland" sedaj vzdihuje, da vse delovanje Mladočehov meri le na to, da od javnega življenja odrinejo plemstvo. Tudi jedino zaradi sovraštva do plemstva so za občno volilno pravico Od „Vaterlandak' je pač le lepo, Če se za plemstvo poteguje, kajti že davno bi bil moral prenehati, da ga ne podpirajo plemenitaši. Ženska agitacija. — Na Dunaji protisemitje napenjajo vse sile, da bi pri občinskih volitvah, ki se vrše v drugi polovici t. m., dobili večino v mestnem zastopu. Ker pa moška agitacija več ne zadostuje, so osnovali poseben odbor krščanskih gospej in gospodičen, da agitujejo po mestu od hiše do hiše. Pravijo, da vspeh te agitacije ni slab, ker ženske marsikoga pregovore, pri katerem bi se moški zastonj trudili. Dunajski protisemitje so dosedaj navadno bili proti temu, da bi se ženske mešale v politiko, a v sedanji stiski so pa pozabili na to načelo. Protisemitske agitacije. — Ker dunajskim protise-mitom ne gre vse posreči, jeli so razne nasprotnike dolžiti, da so podkupljeni. Posebno zabavljajo zoper Čehe in tiste obrtnike, ki nočejo za njimi več hoditi Čehom očitajo, da so jim liberalci dali več tisočakov za češko šolo na Duaaji in pa za volilne agitacije, kar je seveda le grda laž. Obrekovalci sami dobro vedo, da na tem ni nič resnice. Te dni je pa svobodomiselni kandidat Fr. Lacina, čevljarski mojster, proti Luegerju in „Deutsches Volksblattu" vložil tožbo zaradi razžaljenja Časti, ker sta ga obdolžila, da so ga liberalci najeli za agitacjjo in mu plačujejo po 30 gld. na dan. Razpor mej hrvatsko opozicijo. — Nasprotje mej hrvatsko stranko pravo in pa mej zmerno opozicijo se je silno poostrilo. Pravaši so sklenili, da z zmerno opozicijo ne bodo vkupno postopali pri bodočih občinskih volitvah v Zagrebu in bodo postavili svoje kandidate. Tega razpora se pa veseli vladna stranka, kajti najbrž ne bode voljen sedaj noben opozi-cijonalec in vladni pristaši bodo v mestnem zastopu ložje samovoljno gospodarili Volitve v Dalmaciji. — V soboto so volile kmetske občine za dalmatinski deželni zbor. Voljenih je 10 pristašev zmerne in 3 pristaši radikalne hrvatske stranke ter sedem Srbov. Radikalci zgubili so jeden mandat, Srbi in zmerni Hrvatje pa dobili po jeden mandat Volilni boj je bil precej hud. Bilo je tudi nekaj pretepov. Zaradi hudega boja mej obema hrvatskimi frakcijama, je malo manjkalo, da v zaderski okolici niso zmagali Italijani. Sploh se pa govori, da so pri letošnjih volitvah Italijani igrali važno vlogo. Podpirali so Šibe in zmerne Hrvate proti radikalni hrvatski stranki. „N. Fr. Pr.u je celo poročala iz Dalmacije o nekem dogovoru mej zmernimi Hrvati in Italijani zastran deželnozborskih volitev in še proro- kovala radikalni stranki poraz Mi obžalujemo to bratenje z Italijani, ker bode gotovo imelo še slabe posledice. Kdo bode gališki namestnik? S tem vprašanjem se Badeni že nekaj časa ubija glavo. Prosil je že Dunajewskega, Jaworskega, Zaleskega in Bobržvnskega, a nobeden noče prevzeti tega mesta Sedaj se govori, da bivši moravski namestnik Loebl postane gališki namestnik. Loebl je že v pokoji. Ob svojem času je bil v Galiciji podpredsednik gališkega namest-ništva in razmere v Galiciji dobro pozna. Nemčija. — Najhuji trn v peti so bili slaviteljem se- danske zmage socijalni demokratje, ta mnogoštevilen faktor nemške države, a ob ednem sila nezadovoljen s sedanjo nemško upravo. Ne samo, da so se strogo zabranili oi strani vlade vsakteri pojavi socijalnih demokratov povodom tega prazno- k vanja, pozabiti jih celo niso mogli razni slavnostni govorniki. Nemški cesar je pretil v neki napitnici socijalnim demo- 1 kratom z ostrim postopanjem. Rekel je, da niso vredni, da se imenujejo za Nemce in jih nazivljal izdajalce. Odličen državnik je v nekem govoru poživljal vse stranke, da naj se združijo proti socijalistom. Storijo naj se vsi koraki, da se udušijo ti i nezadovoljneži. Cesar naj stopi z vlado na čelo akcije. Če bi • vse nič ne pomagalo, apelirati bi se potem moralo na vojake. 1 Zares neki grozen strah mora navdajati Nemčijo pred socijal- 1 nimi demokrati. Grozno je jezilo Velikonemce, da sedanski - praznik ni bil tako veličasten, kakor bi ga radi in da so 1 mnogo tega krivi socijalni demokratje. Mi pristavljamo le to, da inn nezadovoljnost svoje vzroke. Armenija. — Neznosnim razmeram v Armeniji še ni konca. TurČini še vedno delajo silo kristjanom. Tako se čuje, da so ravno minoli čas turški vojaki zopet napali neko selo in je požgali in oropali. Sicer vsa ta grozodejstva skuša turška vlada potlačiti, a prišlo bo vse na dan in konečno bodo evropske velevlasti z najskrajnejo silo pritisnile na Turčijo in jo prisilile k vzdržanju reda. Dosedaj Turčije ni bilo še moč prisiliti do tega, dočim Anglija, Rusija in Francija to zahte- vajo. Turška vlada sama bi pae ustregla tem zahtevam, a sultan sam se upira Boji se za svojo samostojnost v Aziji. Ko bi dovolil evropskim velevlastim nadzorovanje Armenije, pripetilo bi se celo lahko, da bi te velevlasti raztegnile pravico nadzorovanja nad celo turško državo Povod temu bi se kmalu našel. Ker pa sultan že na to računa, da se bo moral prej ali slej iz Evrope v Azijo umakniti, hoče vsaj poslednjo ohraniti popolnoma nezavisno. čuje se, da je sultan pripravljen raji vse svoje evropske pokrajine odstopiti, nego, da bi se odpovedal popolni svoji samostojnosti v Aziji. Stvar se torej še ne bo tako hitro razmotala in tudi se ne ve kako, govori se, da se snide evropski kongres, ki bo zadevo rešil. ------ 367 ------