Leto LXXII., št. na
iznuja vaaa dax> popoldne urvsemOJ nadalje la praznike — I nara ti do 80 patit vrat i Dm 'i. do 100 vrat i Din i 60. od 100 do 800 vrat i Din 3, već* inaaratl patlt vrata um 4 — popust po dogovoru, inaeratni daven posebej — inioionoal Narode
velja mesečno v Jugoslaviji Din 13-—. m inozemstvo Ola 30.—.
OKBDNaftTVO IN CVRAVNUTVO LJUBLJANA, Knnfljava nftea štev. 5
Podrulalea: MARIBOR. Orajakl trg it 7 — NOVO MESTO, LJuDljanska cesta, telefon it 36 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmayerjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprava: fCoceoova uL 2, telefon at. 190 — jesenice : ob kolodvoru 101, 8LOVSNJ QatAl3MOi Slomškov trg 5.   —   Postna hranilnica v LJubljani at. 10.351
Bonnet pred poslansko zbornico:
Francija se ne bo vmešala v španske zadeve,
tila
a tega tudi drugim ne bo
Francija Zeli ostati zvesta politiki nevmeiavanja, vztraja pa ureditvi svojih notranjih razmer — Svoje i nterese in in lahko pri tem računa na vso podporo An slije
pa bo
Pariz, 27. jan. r. Na sinoćnji seji poslanske zbornice je naposled spregovoril tudi zunanji minister Bonnet in pojasnil stališče vlade glede vseh perečih medna-rodnih problemov, zlasti pa glede Španije. Z napetostjo pričakovane izjave zunanjega ministra pa so precej razočarale, ker ni ppvedal nič novega, marveč je samo potrdil odločnost vlade, da vztraja pri politiki nevmešavanja v Španske zadeve in čuvanja francoskih interesov. Zbornica je sprejela njegova izvajanja dokaj hladno.
V začetku svojega govora je zunanji minister Bonnet poudaril, da so v Franciji vsi trdno odločeni da branijo svojo domovino. Nato pa je nadaljeval:
KolikSna protislovja pa so glede sredstev, ki jih je treba uporabiti. Prizadevali smo si, da zasnujemo mednarodne odnoša-je na pravici, prišlo pa je do nesporazuma. Tu prihaja v prvi vrsti
češkoslovaška žaloigra
Pri ocenjevanju monakovskega sporazuma se je treba spomniti na okupacijo renske pokrajine, dogodka, ki je neposredno zanimal Francijo, ko je bilo vse prepričano, da se ni treba zoperstavljati s silo. Dogodki se/ pokazali, da je imel Daladier prav, ko je odšel v Monakovo in podpisal sporazum, da bi rešil mir. Vse je bilo pripravljao za vkorakanje na Češkoslovaško. Francoska vojska bi naletela na močno obrambno črto in bi bila gotovo osamljena. ^ Za tem je Bonnet dal vse priznanje ple-* nenitemu zadržanju češkoslovaškega naro-5| a ter poudaril prisrčni
»razum med Francijo in Anglijo
temeljni kamen francoske politike. Obe ive demokratični državi ne zahtevata :ogar ničesar, nameravata pa ohraniti* svojo dediščino nedotaknjeno. (Živahno odobravanje). Bonnet je v zvezi s tem omenil Chamberlainovo izjavo, da francosko-ang leski odnosa j i v znatni meri nadkrilju-jejo navadne diplomatske obveznosti. Potovanje angleške kraljeve dvojice izpričuje to prijateljstvo. Bonnet je nato poudarjal, kako sta Francija in Velika Britanija na vseh poljih začeli voditi pogajanja, da bi dovedli v sklad svojo politiko. V primeru vojne, kakor se sicer nadejata, da do nje ne bo prišlo, bi se vse angleške in francoske vojaške sile znašle druge ob drugi. Frane-ja in Anglija morata te svoje sile okrepiti do najvišje meje. (Odobravanje). Francija se je prizadevala, da bi zboljšala svoje odnošaje z Nemčijo. Menda mu ne bo nihče očital, da je podpisal sporazum z Nemčijo. Bonnet je izrazil nato upanje, da bo možno vzpostaviti
sodelovanje med Francijo in Nemčijo
sodelovanje polno zaupanja. Vojna bi pomenila nesrečo za oba naroda. Vsi bivši bojevniki žele miru med Francijo in Nemčijo. Francoski narod bi to deklaracijo, če bi mu bila predložena v glasovanje, gotovo soglasno odobril.
Minister Bonnet je nato prešel na
odnošaje med Francijo in Italijo Francija želi, da bi z boljšala svoje odnošaje z Italijo. V zvezi s tem je razloži ves potek razgovorov v Rimu in Parizu leta 1935, razgovorov, ki so bili prekinjeni po Mus-solinijevem govoru v Genovi. Po konferenci v Monakovu je Francija imenovala svojega veleposlanika v Parizu. Zdelo se je, da razen španskega vprašanja ni med Italijo in Francijo nobene težave več. Italijanska vlada pa je odpovedala sporazum od leta 1935. Na to odpoved je francoska vlada odgovorila, da ne sprejme italijanskega stališča, po katerem bi bila razveljavljena pogodba, ki se je začela šele izvajati Ko smo sporočili svoje mnenje v London, so nas naši angleški prijatelji popolnoma razumeli. Zadržanje Velike Britanije je bilo popolnoma lojalno. Francoski vladi ni žal ničesar, kar je storila za zboljšanje odnosajev z Italijo. Francosko javno mnenje je razumelo, da Franciji ni mogoče ničesar očitati. Francija ne bo dovolila, da se kdo dotakne njenih kolonialnih posestev, ki si jih je priborila s trudom in krvjo. (Navdušeno odobravanje). Francija bo bran'la svojo neodvisnost in svoje ozemlje. Triumfalno potovanje predsednika vlade Daladier ja je pokazalo, da enoduš-nost francoskega javnega mnenja odgovarja enoduSnoeti javnega mnenja vsega francoskega imperija. (Navdušeno odobravanje).
Francija se je prav tako tudi prizadevala, da ohrani svoje prijateljstvo do Belgije in Hol and i je in dalje do narodov v baltiških prajih in v Srednji Evropi. Vztrajali bomo pri tem. da obdržimo najboljše odnošaje z Romunijo.
Odnosa ji s sovjetsko Kosijo so označeni z medsebojnim posvetovanjem, do katerega Je prišlo večkrat. Bonnet Je
imel tudi večkrat razgovore s poljskim veleposlanikom. Poljski zunanji minister Beck je izjavil, da prijateljstvo s Francijo pomeni osnovno črto poljske politike. Treba je narediti konec glasovom o paktih v vzhodni Evropi Francija ostaja pri pogodbah s Sovjetsko Rusijo in z narodi v srednji in vzhodni Evropi.
Bonnet je nato prešel na vprašanje odnosa jev med Francijo in Z edin j enim i državami ter izrazil veselje nad tem, da so ti odnošaji zadovoljivi. Pri tej priliki je izkazal priznanje plemenitim naporom Roose-velta. Kar se tiče beguncev nobena država ni storila toliko, kot Francija v korist žrtvam zaanjih evropskih dogodkov.
Zatem je govoril Bonnet
o položaja na Daljnem vzhoda
ter izrazil vse priznanje naporom maršala Cangkajšeka in njegove vojske, ki se bojuje z vsemi silami, da bi rešila celotno Kitajsko. Francoska vlada je krepko odločena, da ne dovoli ni kake kršitve francoskih interesov v teh krajih. Francija ne dovoli, da. bi se napisani sporazumi enostavno trgali
Prešel je nato na
špansko vprašanje
ter dejal, da je francoska vlada odločena nadaljevati s politiko nevmešavanja. Špancem samim se mora prepustiti, kako si hočejo urediti svoje lastne zadeve. Francija pa je izpolnila svoje človekoljubje. Poslala je v Španijo žita za 40 milijonov frankov In je zdaj sprejela že 11.000 beguncev. Bonnet je nato omenil prošnjo španske vlade, da bi Francija sprejela veliko število žensk, otrok in starčkov in je nadaljeval: Sprejel sem Del Vaya. Nisem mu dejal, koliko bo vse to stalo, pač pa sem mu samo odgovoril »v redu«. Poslanska zbornica bo soglasna pri izglasovanju potrebnih kreditov. Predsednik Negrin nam
je poslal zahvalo. Francija tona v Španiji interese, ki jih mora •hraniti. Mi ne M mogli dovoliti, da bi se katerakoli država vmešavala in preko Španije ogrožala nedotakljivost Franc1 je. Vlada v Burgosu je dala na znanje, da ne bi pristala na nobeno tujo spremembo.
Bonnet je omenil dalje določbe angleško-Italijanskega sporazuma, da mora Italija Iz Španije umakniti vse čete in orožje. Angleška vlada prav tako kot francoska pripisuje veliko, važnost temu, da se na noben način ne krši neodvisnost Španije. Francija ne more pristati na to, da bi kdo od zunaj zasedel španski polotok, španske otoke in španski Maroko, ter na ta način ogrožal njene prometne sveze s Severno Afriko. Anglija ne bi bila nič manj ogrožena na Malti in Gibraltarju. Kar se torej tiče tega vprašanja, vam morem zagotoviti da sta Velika Britanija In Francija popolnoma solidarni.
Mir ne bo rešen drugače, kot s posredovanjem na vseh bojnih poljih — na Kitajskem, v Španiji, kakor tudi v Srednji Evropi — (klici: »Tornistre na hrbet!«). V skorajšnji bodočnosti bi se mogle pri tem pojaviti težave. Nanje bomo odgovorili s hrabrostjo naroda, ki,se zaveda svojega poslanstva. Francoska obnova se je začela po septembrskih hrtrnsnjafa, ko se je začel ponovno javljati dah reda in discipline.
Francija ne bo zanemarila svoje dolžnosti Septembrska mobilizacija je pokazala, da je Francija prežeta z enim samim duhom. To bi se ponovilo. Tisti, ki bi od zunaj računali na njeno slabost, bi sami sebi pripravili bridka razočaranja. To si je treba dobro zapomniti. Ce se pokaže potreba, bo Francija kot en mož odgovorila na klic domovine.
i Ko je Bonnet končal svoj govor, je bila I seja ob 17. prekinjena.
ftpanci tami odločajo o branila z vsemi sredstvi
ha ja jo v zelo težkem položaju. Spijo pod drevjem navzlic neprestanemu dežju. Predsednik republike Azana se nahaja v nekem malem mestecu ob španski meji.
Zahvala Mussoliniju
RIM, 27. jan. AA. Štefani: General Fran-co je po zavzetju Barcelone poslal komandantu italijanskih legionarskih čet Gambariu brzojavko, v katerem ga prosi, naj sporoči Mussoliniju njegovo hvaležnost za junaške napore italijanskih čet, ki so v Barceloni skupno s španskimi tovariši prejeli venec triumfa.
Odmev na borzi
NEW YORK. 27. jan. AA. Strah pred posledicami v zvezi s padcem Barcelone je povzročil na newyorški borzi padanje vred nostnih papirjev, kakršno ni bilo zabeleženo od časa češkoslovaške krize. V toku včerajšnjega dneva je bilo prodanih okoli poldrug milijon delnic.
Angleška demarsa v Rimu
LONDON, 27. jan. g. Po nalogu vlade je sinoči angleški poslanik v Rimu lord Perth napravil demaršo prt italijanski vladi v zvezi z vpoklicem 60.000 rezervistov. Angleška vlada zahteva pojasnila o tem ukrepu, ki je izzval v Londonu veliko vznemirjenje. V londonskih krogih tudi živahno komentirajo sinočnjo izjavo Mussolinija, da pomeni zmaga fašistične stvari v Španiji še le začetek in da se fašizem ne bo ustavil v svojem poletu, marveč bo ishteval izpolnitev vseh svojih zahtev do kraja.
V čilu že nad 20.000 mrtvih
Cela mesta so v razvalinah
NEW YORK. 27 jan. g Vesti, ki prihajajo s potresnega ozemlja v Cilu, dajejo vedno strahotnejšo sliko razdejanja, ki ga je povzročil predvčerajšnji potres. Po dosedanjih ugotovitvah znaša število smrtnih žrtev ie nad 20.000, ranjencev pa so dose-daj ugotovili ie nad 40.00«. Cela mesta so v razvalinah in baje se, da se bo število smrtnih žrtev še znatno povečala«—
Mesto Chillan je popolnoma , razdejano in znaša število smrtnih žrtev samo v tem mestu okrog 10.000 V Concepcionu so porušena vsa glavna poslopja Večja polovica
mesta je v razvalinah. Občutno je zlasti pomanjkanje vode. Električne napeljave, telefonske in brzojavne zveze so vse prekinjene. Dosedaj so v Concepcionu izkopali izpod razvalin okoli 800 trupel. Nemogoče je ugotoviti točno število žrtev. Splošno pa smatrajo, da je v tem mestu mrtvih 15.000, rnnienih pa okoli 8.000. Narodni poslanec Carice Ribet. ki je z letalom obiskal Con-cepcion in okolico, je dejal, da niti Dante ne bi mogel opisat: strašnega stanja V. krajih, ki jih je porušil potres.
Daladier poziva vso Francijo k slogi
Pri nadaljevanju seje je povzel besedo tudi ministrski predsednik Daladier, ki je na kratko podkrepil izvajanje zunaniega ministra ter podčrtal, da se bo Francija energično branila pred vsemi napadi na njeno posest Storila bo vse. da ohrani svojo neodvisnost V obramb: imperija je Francija enodušna
Ob viharnem pritrjevanju zbornice je Daladier naslovil na ves francoski narod in ves Imperij ooziv, naj se složno zbere okrog vlade, ne zaradi nje, marveč da bi Francija vsema sveta dokazala svojo neomajno voljo in odločnost, da hoče eno-dušno braniti svoje interese, svojo varnost, nedotakljivost svojih meja in svoj mir.
Nato se je razvila ostra debata o besedilu resolucije Eno so stavili radikalni socialisti, drugo pa socialni demokrati V obeh resolucijah se podčrtava enodušnost francoskega naroda v obrambi imperija. Radikalna resolucija izreka vladi zaupanje, socialistična pa  je zahtevala inter-
vencijo v Španiji Daladier je vezal na resolucijo vprašanje zaupnice
Glasovanje
Pri glasovanju je bil soglasno sprejet prvi del resolucije, ki proglaša nedotakljivost vsega' francoskega imperija Socialistični dodatek glede intervencije v Španiji je bil odklonjen, nakar je zbornica s 374 proti 228 glasovom izrazila vladi zaupnico.
Tndi Anglija ie enakega mnenja
LONDON. 27 'an. AA Snoči je Imel V Stratfordu govor bivši angleški zunanji minister Eden. V svojem govoru je Eden omenil najnovejše dogodke v Španiji ter dejal, da je za Anglijo živijenskega pomena, da se nobeni tuji sili ne dovoli, da bi imela v Španiji kakršnekoli, posebno pa vojaške privilegije. Anglija ima največji interes na tem, da Španija sama odloči o svoji usodi brez Intervencije tujih držav.
Barcelona se je vdala
Republikanci m brez boja prepustili frankovcem
PERP1GNAN, 27. jan. r. Docela nepričakovano se je včeraj popoldne Barcelona brez boja vdala. Republikanci so še na predvečer razglasili, da se bo Barcelona borila do zadnjega in branila vsako posamezno hišo in ulico. Izkazalo pa se je, da je bil to le manever, s katerim so prikrili svoj umik. Frankovci so računali na hude boje in so se vsestransko pripravljali. Zaradi tega se je zavlekel nameravani splošni napad na mesto. Med tem pa so se republikanci v vsej tišini umaknili in odnesli is mesta vse, kar se jha je zdelo količkaj vredno. Opoldne, ko sa se frankovci pripravljali na splošni napad, so po navodnili republikanskih oblasti lale na vseh hišah F ve v znak, da se hoče tL General Franca je sprva mislil, da je to le manever hi da pripravljajo republikanci v mestu nevarne zasede. Zala Je izdal povelje, da Maja prodirati v
tankov. Se le, ko se Je
čano v pol ure. Republikanci so se umaknili proti severu, kjer so zavzeli nove postojanke.
B UR GOS, 27. jan. AA. Ren ter: Po vesteh nacionalističnega poveljstva je Barcelona skoraj nedotaknjena. Danes so pristopili k obnovi električnih instalacij. Telefon je začel ponovno delovati. Po ulicah so nalepljene proklamacije generala Davile o priključitvi Katalonije k nacionalni Španiji pod upravo generala Franca. Razveljavljeni so vsi sklepi republikanske vlade od leta 1037 sem.
is mutidie
PERPIGNAN, «7. Jan. AA. Reuter: Novinarji, ki prihajajo iz španskih krajev, prinašajo podatke o zadnjih urah republikanske Barcelone. Kakav trdijo
več kal mesec dni, ker Je stanicijc ter brez hrane. Dve glavni cesti, ki vodita. v severozapadno smer, sta bili danes polni vojaških tovornih avtomobilov z begunci, ki jih Jo v Gerono in
Sprememba turške ustave?
Cvrstejša povezanost vodstva države
CARIGRAD, 27. jan e V tukajšnjih političnih krogih se govori v zvezi z zadnjimi spremembami. v turški vladi o možnosti spremembe ustave. Sprememba bi obstojala v tem, da bi se funkcija predsednika republike in ministrskega predsednika združili. To bi pomenilo, da bi predsednik republike Izmet Ineni sprejel oba ta važna položaja v državi. V političnih krogih tudi govorijo, da bo prejšnji londonski poslanik Feti določen za namestnika Izmeta Inenija. Govori se tudi. da bo generalni ta.*nik republikanske narodne stranke, ki je tudi zunanji minister, v bodoče opravljal samo tajniške posle, da bo imel tako večjo možnost posvetiti se organizaciji stranke same.
Poselilo ČSR
LONDON. 27. jan. e. Dosežen je bil sporazum o višini angleško-francoskega posojila Češkoslovaški. Poleg 4 milijonov fun j tov šterlingov, ki jih je angleška vlada po- : darila ČSR, je bilo odobreno Se posojilo I 8 milijonov funtov šterlingov s poroštvom i angleške in francoske vlade. To posojilo bo t dano Češkoslovaški pod določenimi pogoji I in se bo smelo uporabiti edino za pomoč 1
beguncem. Višina obrestne mere še nI določena. Del francoskega posojila bo odobren z odpisom prejšnjih čeških dolgov v
Franciji.
Izdelovalnima bomb v Bukarešti
Nova razkritja o teroristični akciji Železne garde
BUKAREŠTA 27. jan e. Policija v Bukarešti in notranje ministrstvo nadaljujeta preiskavo proti 2elezni gardi. Snoči so odkrili enega najnevarnejših članov Železne garde, bivšega srednješolskega profesor ja Vasila Cristesca v neki hiši v ulici Avi-ator Constatilescu. Ko je policija obkolila hišo in je Cristesca videl, da ne more pobegniti se je ustrelil. V hiši so našli 80 kg žvepla in 1500 izdelanih ročnih granat ter bomb. Vasila Cristesca je svoječasno pobegnil skupaj z Alfonzom Cantacuzenom, ko so ju vodili v zapor.
Berlinski demanti
BERLIN, 27. jan. e. S služene strani kategorično demantirajo vse vesti objavljene zadnje dni v inozemskem tisku, nanašajoče se na spremembe v Nemčiji Čeprav so bile te vesti že večkrat demantirane, vendar francoski tisk popolnoma neosnovano še naprej piše o teh spremembah zlasti pa o tem, da bo 30. januarja maršal Goring imenovan za državnega kancelarja.
Besedo o sezonskih delavcih
Pred dnevi je »Slovenski dom* v dopisu iz Slovenskih goric načet važno, a obenem tudi kočljivo vprašanje sezonskega delavstva, ki je zlasti pereče v Prekmurju in v Slovenskih goricah. List piše. da se v Prekmurju in v Slovenskih goricah množice kmetskega ljudstva pripravljajo, da odidejo spomladi kot sezonski delavci za kruhom v tujino, nato pa pravi:
»Ako bi bil na pomlad dovoljen odhod v Nemčijo vsem onim. ki to žele, bi bile Prekmurje in Slovenske gorice postavljene pred še težavnejše vprašanje. Kaj bo s kmečkimi posestvi, kdo jih bo obdeloval, kdo bo gojil smisel ljubezni do domače grude? Ali bomo mar dopuščali, da nam tujina naprej zastruplja naše delavce, da jih telesno izčrpa do skrajnosti in jih z nemo-rato okuži. Težka je rešitev tega vprašanja, ko ječi prekmurski bajtar s številno druiino v velikem pomanjkanju in bedi. Domača zemlja mu niti za polovico tega ne donaša, kar potrebuje za obstoj, in je tako prisiljen iskati kruha in zaslužka v tujini. Na drugi strani vidimo revne stove-njegoriške viničarje. Tudi tam je usojen popoln propad, tato pa iščejo to, kar jim domovina dati ne more, le v tujini. Tretji ao kmečki sinovi, hčere in mati
Tudi ti nočejo biti nič prikrajšani pri sezonskem zaslužku v tujini. Mnogi pa na našo škodo gredo zgolj iz gole pohlepnosti in nevoščljivosti do drugih, ki so revni m zaslužka dejansko potrebni. Tako postajajo spomladi obsežne kmetije prazne, nt tistih pridnih rok, ki bi pridno prijele za delo. Kaj pomaga še tako lep zaslužek ob trdem delu v tujini, ko pa doma propada in se razkraja to, kar bi se moralo bujno razvijati, še je čas, da se temu pravočasno naredi primeren konec. Potreba narekuje spričo razmer kakor z narodnega, verskega, socialnega, tako s stališča vsesplošne ljudske blaginje, da se reši to vprašanje.« — Popolnoma se strinjamo s temi izvajanji in jih podpisujemo, obenem pa poudarjamo, da je dolžnost merodajnih činiteljev, da pravočasno poskrbe našim ljudem v Prekmurju in v Slovenskih goricah delo in kruh, da jim ne bo treba v tujino s trebuhom za kruhom.
Sorzna poročila.
CURIH, 27. jan. Beograd 10.—, Pariš 11.705, London 20.7125, New York 441.—, Bruselj 74.85, Milan 23.30, Amsterdam 230, Berlin 177.12, Praga 15.15, Varšava 03.70, Bukarešta 3.40.
ZSJSZZZSSjZZSJSZl
Strun 2
»8LOVBN8KJ NAROD«,
Proračun mestne občine mariborske m.    za leto 1939-40
Snoja |e bila prora te«tska *e}a iritnfi sveto — M Uaa*ff |o
Maribor. 27. januar jo, V mestni posvetovalnici je bila snoci prva letošnja sej« mestnega svete mariborskega, ki jo jc otvoril in vodil mestni župan g. ©T. Ju v«n.
Mostni avet se je snoći bavil predvsem s proračunom mestne občine za leto 1939-40, ki izkazuje 62.218.440 din izdatkov in prav toliko dohodkov, in sicer znaša proračun meotnc uprave 27,356.630 din, proračun mestnih podjetij pa 34361.810 din. Celotni proračun je za 2,100.240 din višji od proračune za tekoče leto. Proračun mestne uprave je za 079.100 din višji, proračun mestnih podjetij pa za 1,121.140 din višji napram proračunu za 1. 1938-39.
Zanimive so številke v posameznih partijah proračuna, ki so s celotnim proračunom v naslednjem odstotnem razmerju: osebni izdatki znašajo 12.56 odst. (lani 12.25 odst), izdatki splošne mestne uprave 5.71 odst (lani 3.94 odst), izdatki za osebno in imovinsko varnost znašajo 1.22 odst (1.25 odst.), izdatka finančne stroke 13.15 odst. (lani 12.71 odst.), dražbeno stroka 2.39 odst. (4.0), zdravstvo 3.72 odst. (3.86), socialno skrbstvo 735 odst (7.14), šolstvo 2.33 odst. (2.68), znanost in proeve-ta 0.48 odst (0.45). obrt. trgovina in turizem 0.44 odst. (0.63), mestni veterinarski sklad 0.27 odst., razno 0.88 odst. (0.33), mestna podjetja 50.50 odst. (50.70). Dohodki: splošna mestna uprava 0.07 odat. (0.08), mestno davščino 30.80 odat. (30.88), finančna stroka 8.90 odst. (8.77), gradbena stroka 1 odst (1.35), socialno skrbstvo 0.0 odst. (0.0), mestni veterinarski sklad 0.29 odst., razno 2.82 odat (2.73). mestna podjetja 56.04 odst. (56.10).
V proračun mestne občine mariborske pa spada tudi tako zvani regulacijski sklad, kri predvideva za proračunsko leto 1939-40 1,600.000 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Z regulacijskim skladom, ki tvori del proračuna, znaša proračun za leto 1939-40 63,818.440 din. tako da je
proračun dejansko za 3,032.240 din višji od proračuna za I. 1938-39.
V številkah znašajo izdatki v smislu proračuna za leto 1939-40 takole:
Osebni izdatki (mestna uprava in mestna podjetja) 7,820.360 din, to je za 446.740 din več kakor v proračunu za leto 1938-39.
.Materialni izdatki splošne mestne uprave znašajo 2,933.840 din, to je za 567.120 din več. V tej vsoti so tudi bolniški stroški in zdravila za uslužbence ter bolniško in pen-/ijsko zavarovanje uslužbencev, kar znaša 200.000 din. Ogromno vsoto 1,650.000 din izkazuje proračun za vzdrževanje mestnih poskyp?j, in sicer
milijon dinarjev za dokončno ureditev mestnega gradu ter 400.000 din za nadzidavo poslopja gledališke blagajne m preureditev Študijske knjižnice.
Izdatki za pisarniške potrebščine jo 238.000 din. Pobiranje mestnih davščin bo stalo mestno občino 289.500 din, za telesno vzgojo naroda pa je v proračunu votšranih 100.000 din.
Postavka osebna in imovinska varnost izkazuje v novem proračunu 761.670 din, to je za 9200 din več kakor doslej. Za gasilsko četo je votimnih 146.200 din, odboru za obrambo mesta pred napadi iz znaka 50 tisoč din, prispevek predstojništvu mestne policije k materialnim izdatkom pa znaša 565.470 din.
Izdatki za finančno stroko 00 predvidena na 8,181.810 din, to je za 562.060 din več.
V to postavko spada aauitetna služba, ki predstavlja najtežje breme mestnih financ. S koncem leta 1938-39 so znašala
vsa posojila mestne občine dinarjev 59*56839835, proračun za leto 1939-40 pa predvideva najetje treh posojil v iznosu 8,000.000 din. tako da bodo znašala posojila mestne občine din 67^6339835. Postavka gradbena stroka predvideva din 1.485.960, to je za 952.940 din manj kakor v proračunu za tekoče leto. Za vzdrževanje cest, ulic, trgov,   hodnikov, mostov, ograj itd. pojde 554.300 din, za čiščenje mesta 546.430 dio, za olepšavo mesta pa 235.250 din.
Za zdravstvo je v novem proračunu vo tiranih 2,315.100 dao, to je za 9000 din manj. Prispevek javni bolnici znaša 267.000 din, preskrba mesta z vodo pa stane 2 milijone din, dočim donijo zdravstvene ustanove 13.600 din podpore.
Socialno skrbstvo stane mestno občino v smislu novega proračuna 4,573.490 din (za 281.720 din več). Z« starostno skrbstvo je
predvidenan 1,767.120 din, za mladinsko skrbstvo 1,00070 din, za delavsko skrbstvo 1,060.000 din, za razne skrbstvene za-deve 330000 din, dočim znaša prispevek premoženjski upravi MP k anudtetni službi za delavsko kolona jo 412300 din.
Za šolstvo je v letošnjem proračunu le 1443860 din, to je za 171.480 din manj.
V postavki znanost in prosveta je vnesenih 293.400 din (za 20.120 din več). Za javno Studijsko knjižnico je v proračunu 61.400 din, podpora Narodnemu gledališču znaša 115.000 din, podpora Muzejskemu in zgodovinskemu društvu 32.000 din, rasnim
drugim kulturnim društvom 60.000 dta.
Za obrt, trgovino ta turizem pojde 270 tisoč din, to je za 100.000 manj kakor lani.
V tej postavki SO prispevki .občine za obrt-«0 nadaljevalno §o4o v znesku 100.000 din, trgovski nadaljevalni šok,/5000 dm, gostU-ničarskl nadaljevalni Šoti 5000 din. Zavodu as pospeševanje obrti 10.000 dm ter obrtni in gospodinjski ioH zavoda »Vesna« 30.000 din. Za mestni turistični urtd je rezervira sil 70.000 din, dočim znaša podpora občine Mm stadion SK Maratona v letošnjem proračunu 50400 din. Ker pa pravijo, da je to prva polovica, je sklepati, da bo občina da-ta omenjenemu klubu na razpolago najmanj 100X00 din,
Novost letošnjega proračuna je »Mestni kulinarski sklad«, M katerega znašajo xz-cktki 166J000 dm. Največja postavka v tem skladu so pisarniške potrebščine, ki je 100.490 din.
V postavki »Rasno« sta vsesani dve številki, in sicer 350.000 din v kritje ispadka v depozit nem skladu za dekfiald zavod »Vesna« in 200.000 din kot proračunska rezerva za nepredvidene in premalo predvidene izdatke. Postavka »Rasno« se je napram lanskemu proračunu povi Sela sa din 350.000.
Proračun izdatkov mestnih podjetij znaša 31,422.930 din. in sicer za mezde in socialno zavarovanje delavstva, potnine, nadure in pavšale u radništva itd. dinarjev 5,406.780. za vse vrste stvarnega in jamstvenega zavarovanja 307.790 din, javne dajatve državi, banovini in mestni občini 2.194.610 din. razsvetljava in pogon dinarjev 7,424.500 din, amortizacija in obresto-vanje posojil 5,526.410. materialni izdatki za nove gradnje, inventarne nabavke, vzdrževanje in obnovitev obratovanja, prodaja blaga itd. 10,214.010 din.
Navedeni izdatki mestne občine se bodo v smislu proračuna krili naslednje:
40 odst. d oklada na zemljarino, ztfreda-rino, prodobnino, družbeni davek, rentnino in uc*lužbenski davek, kar znaša 3.424.030 din. 10 odst. posebna socialna dok' la ms državne neposredne davke, kar bo vrglo 850.000 din. Mestne pristojbine (mestne takse, komisijske pristojbine, tržni na, sej-miščna pristojbina, plovnlne, tebterrma) za* šajo 760.000 din. Samostojne mestne davščine (davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi, trošarina na vino in vinski mošt, trošarina na žgane alkoholne pijače, Hkerje, špirit, rum, konjak, trošarina na pivo, gostaschia, kanalščina, voda-rina in večje poraba vode) bodo vrgle din 14,025.000, to je napram lanskemu proračunu za 605„510 din več. Dohodki finančne stroke znašajo 5.542.410 din. gradbene stroke 625.000 din. socialnega skrbstva din 60.600.
Dohodki mestnega veterinarskega sklada znašajo 166.000 din in tvori največjo postavko izkupiček za tiskovine živinskih potnih listov ter pri manipulaciji z živinskimi potnimi Usti, kar znaša 96.650 din.
Med dohodki nahajamo še pod »razno« postavko 1,750.000 din in sicer so to prihranki prejšnjih let (za 110.000 din več kakor v prejšnjem proračunu).
Dohodki Mestnih podjetij pa so naslednji: električni tok, voda in plin 18,000.000 din, proizvodi in blago za prodajo 4,018.300 din, pristojbino (plinomer-šcina, elektroštevn ina, k lav n ina, oglednina, tehtnina itd.) 2,452.500 din, prevoznme avtobusov 3,482.000 din, vstopnina mestnega kopališča m kopališča na Mariborskem otoku 350.000 din, donos pogrebov 730.000 din, donos zgradb 2362300 din, dohodki gradbene uprave (gramoznica itd.) dinarjev 1,380.730, dohodki premoženjske uprave (izvoz fekalij) 637.900 din, material za razna dela 925.100 din, razni dohodki (terjatve prejšnjih let. obresti, skonto HA) 522.780 din.
Končno so v proračunu tudi še razne ustanove. Izdatki znašajo 9.059 dan, dohodki pa 6.107 din.
Ob
seje Sta. bika na iniciativo a urroiieaa
odkar m disciplinsko sodi-
za m ca tate usruibenee. Na Zupanov predlog ao biH ▼ sodišče In v odbor izvoljeni isti ljudje lasti
Finančni referent n—Inoga sveta Hra-etetj je obširno poročal o proračunu. Naglasa! je, da je bn nacrt proračuna sestavljen
po načetih skrajne varčnosti. Pregledala ga je tudi komisija občinskih odbornikov in ga odobrila. V svojem poročilu se je med drugim ustavil tudi pri vprašanjih nove mestne tržnice in novega mostu iz Melja na Pob rež je. Nova tržnica povzroča mestni občini največ skrbi. Načrti so že pripravljeni. Morda bo uspelo zgraditi jo v prihodnjem letu. Kar pa se tiče mostu, je omenil, da je mestna občina sklenila prispevati za amortizacijo posojila, ki ga bo treba najeti za gradnjo, po 200.000 din na leto. froeaoun aa most določa okrog 10 milijonov din izdatkov.
Mestni »ve tačk H ras tel j je zatem govoril o davčni moči Maribora in je med drugim omenil, da plačujejo Mariborčani letno
51 milijonov din davkov in doklad državi, banovini fn občini.
Župan dr. Juvan je po tem poročim pripomnil, da bo mestna občina ustanovila noseben pokojninski sklad pn mestnih podjetjih, iz katerega bodo mestni pogodbeni uradniki prejemali enake pokojnine kakor pragma tizi rani nameščenci.
V občo debato o proračunu so posegli podžupan Žebot. dr. Miler, Sojič in Kovači č. ki so vsi po vrati hvalili dosedanjo upravo mestne občine ter poudarjali, da bodo glasovali za proračun, ki je btl še v zadnjem hipu povečan za 60.000 din na 62,278.444 din. Proračun je bil nato soglasno sprejet. Izdatki in dohodki so tudi po poslednji spremembi uravnovešeni.
Pri podrobni debati je m. s. Meglic takoj spočetka odločno nastopil proti temu, da bi mesto plačevalo svojim pragmatizi-renim uradnikom uslužbonski davek, katerega breme pripade že po zakonu »jim samim. Zahteval je, da se postavka 200.000 din, ki je bila določena v ta namen, črta i« proračuna. Njegov predlog pa je bil odklonjen. O proračunu so nato govorili še mestni svetniki Senica, dr. Pihler, Žebot, Juvan in Hrastelj. Tudi po specialni debati je bil proračun v podrobnostih sprejet. Proti njemu je tokrat glasoval le m. s. Meglic, ki je vztrajal pri svojem prvotnem predlogu.
Nazadnje je mestni svet sinoči še sklenil, da se stanovanjski prostori v hišah, ki bodo zgrajene od 1. aprila 1939 do 1. aprila 1940 za dobo 10 let oproste kanalščine in vodarine. Z vodarino bodo obremenjeni le, kolikor bodo vode v rt jih prekomerno porabili. Prošnje za oprostitev teh dveh davščin bo treba vložiti v 30 dneh po izdaji gradbenega dovoljenja pri mestnem davčnem uradu.
Proračunska občinska seja v Poljčanah
Skupni izdatki in dohodki znašajo 313,000 in proračun
je od lanskega večji sa 19%
Poljčane, 26. Januarja Ob polnoštevilni udeležbi so se zbrali V torek občinski odborniki k občinski seji, kjer jim je predsednik občine Detiček Anton najprej poročal o osnutku proračuna občine, ubožnega, veterinarskega in sklada odkupnine ljudskega dela za leto 1989-40, ki ga je na svoji seji sestavila občinska uprava in proti kateremu v določenem roku ni bilo vloženih pritožb. Proračun se po daljšem razmotrivanju v predloženi obliki izvzemži malih izprememb, sprejme. Skupni izdatki in dohodki znašajo 212.000 din ter je proračun od lanskega večji za 19*/«. Od tega gre za osebne Izdatke 32.300 din, drugo pa za materialne izdatke. Za vzdrževanje gasilske čete je določen znesek 5 000 din, podpora kulturnim društvom znaša 1.000 din, za Rdeči križ 500 din, medtem ko znaša   podpora sokolskemu
društvu 200.—, čeprav je sokolsko društvo naslovilo na občinsko upravo posebno prošnje za podporo, ker namerava v tem letu pričeti z gradnjo sokolskega doma. Za obvezno telesno vzgojo Je določenih 1.000 din.
V kritje proračuna sklene občinski odbor pobirati v proračunskem letu naslednje občinske davščine: 84% dokl&do na vsa državne neposredne davke. Predpis
znaša din 177.222 din, dalje občinsko trošarino, občinske takse, in selmarino. kar ostane večinoma na lanski visini. Za javno razsvetljavo se določi mesečni pavšal 700 din in letno 15 brezplačnih žarnic. Popravila mora podjetnik izvršiti na svoje
stroške. Most pred župniscem se popravi in prostor okoli primerno uredi. Občina pristopi kot članica k zvezi za tujski promet »Putnike. Vinski mošt se oprosti občinske trošarine do 12. novembra vsakega leta Na potrošnjo uvoženega mesa se naj kontrola poostri.
Za ubožni sklad se določijo sledeči dohodki in izdatki 4.300 in 43.000 ter se bo primanjkljaj 38.680 din kril iz občinske bla gajne. Veterinarski sklad izkazuje 7.600 din in 8.500 din dohodkov in izdatkov, sklad odkupnine osebnega dela pa 3000 in 15.000 dohodkov in izdatkov ter se bo tudi tu primanjkljaj kril iz rednega proračuna občine.
Ker bo železniška uprava s 1. aprilom ukinila tehtanje za privatnike sklene občinski odbor, da postavi svojo moderno mostno tehtnico, ki bo stala na vogalu trgovine g. Sime. Za začetni fond se bo uporabil gradbeni fond bivše občine Pekel, pod pogojem da se vrne za postavitev občinskega doma.
V občinski odsek za telesno vzgojo so bili izvoljeni gg. Sima Karel iz Pekla, Kolar Janez iz Studenic. v nadzorni odbor pa Kitek Simon in Pihiar Ignac, za vaditelja pa Virant Mirko iz Pekla. r>rofenik Roziki
se dovoli nadaljevanje gostilniške obrti. V nadaljnjem poteku seje so razpravljali
o trošarin, prestopkih, o podelitvi in zavrnitvi podpor. G. dr. Korošec Anton je
bil izvoljen za častnega občana občine PoljČane.
Mariborske in okoliške novice
— Svetosavska proslava. Danes je bila po vseh šolah svečana proslava Sv. Save. Dopoldne je bfla svečana proslava v umorni. Najprej SO bCH tradicionalni cerkveni obredi, ki ph. je opravil prota Ivoeević, na
kar je sledila Šolska proslava, na kateri je bfia zbrana vsa arednjeiolska mladina. Proslave ae ej udeležil tudi oficirski »bor. Nastopili so posamezni pevski zbori pod vodtvom povo vodij. Drevi bo koncertni del .ve Sv. Save.
nagrade mariborskim dlan bile svečano izročene francoske nagrade mariborskim dijakom klasične in realne gimnazije, Trgovske akademije kt učiteljišča. Na realni gimnaziji Je razdelil darila tukajšnji francoski konzularni agent dr. Ropotec. Bronasto kolajno Je prejela Vida Zemljičeva is 8-a, francoske knjige pa Dušan DoUnSek S.c, Srna Hafnerjeva 7a, Anton FreHh 7J>. Bojan Pav-enflc 7.e, Ljubo Založnik 74 tn Franc Turk 6jl Ob priliki rasjdeiltve Je imel dr. Ropotec lep nagovor. Tudi na klasični gimnaziji je dr. Ropotec raadelil darila. Srebrno kolajno je prejel Ado Dergenc. dijak 7.b, knjige Milka Pečko. «.a Ivan Irilč 8.b,
Doroteja 2ebot 7Jb, Cvetana Miheicič
Štefanija SUbter 8.D, MeUuor Frelog S.b. V Trgovski akademiji je razdelil darila ravnatelj Modic. Bronasto kolajno je prejela Marija Praprotnikova. knjige pa El-frida Kolar, obe četrti letnik. Na učiteljišču je darila raadelil ravnatelj Kadunc. Bronasto kolajno je prejela Zora Lanova iz 4. letnika, knjigo pa Jožica Pirnatova.
— Iz sr«—»Pod klancem na državni cesti Mar&nr—Kamzuca, kl je pred Mariborskim Otokom, je most, ki pelje preko potoka. Most je bil v zadnjem Času v zelo slabem stanju in je bil preperel. Nedavno ao ga pričeli radi tega popravljati. Ko pa Je lastnik gramoznice g. Susec voza s velikim tovornim avtomobilom, ki je bil na-tovor jen z gramozom, preko mostu. SS je le prepereli most porušil. V naslednjem hipu je zgrmel tovorni avto. ki Je bfl sredi mostu v potok in sicer tako, da Je prednji del s hladilnikom molel kvišku. K sreči ni bilo pri tem nobene človeške Žrtve. Niti šoferju in niti delavcem, ki ao zaposleni pri popravljalnih deHh, se ni pripetilo nič hudega. Delavci ao z dvlgalnlml pripravami potegnili tovorni avto iz potoka to
ga spravni na nadaljnjega
V zvezi s tam je do promet na tem delu dr-
*. 11 po-fek gospod je, stevno drugih, v zadnjih Istih zlezel v vsttfee dolgova, Slasti je dolgoval lepa VBOtloo sjeki mariborski banki. Kar al buo Zagleda, da bi bila banka prišla do kritja svoja terjatve, Ji irposiovriln v nekem večjem podjetju svojemu dolžniku mesto ^ravnatelja« s prav čednimi mesečnimi dohodki, ki znašajo maA 5000 din. Za to ravnateljsko mesto dolžnik prizadete banka sicer nima potrebi ie kvalifikacije, toda to ni glavno vprašanje. Bolj važno pri tej zadevi je, da g. »ravnatelj« izroči banki vsak mesec domala vso plačo v kritje svojega dolga. Ravnatelju ni to bas po volji, toda upravni svetniki banke so mu jasno povedali, da so mu preskrbeli ravnateljsko mesto le radi tega, da bo v kratKem lahko poplačal ves dolg. — Povedali so mu tudi, da to ravnateljsko mesto ni popolnoma sigurno, ker bi se danes ali jutri razmere lahko tako spremenile, da M g. »ravnatelje zgubil čedno mesto.«
— Redni avtobusni promet na progi Maribor—Ribnica na Pohorju uvede tukajšnja podružnica SPD. Poseben avtobus za smučarje pojde vsako soboto ob 15. z Grajskega trga. Vrnitev v nedeljo ob 18.
— Is profesorske službe. V 6. položajno skupino sta napredovala prof. Boris Sokolov, ki poučuje na tukajšnji klasični gimnaziji in prof. Leon Detela, ki poučuje na tukajšnji realni gimnaziji. Za suplenta je imenovan na tukajšnji nepopolni gimnaziji g. Ivan Bo m bek. ki bo poučeval verouk.
— Drobne novice. Na spolzkih tleh je
padel 69-letni posetnik Josip Gul iz Koro-
Sčeve ulice 20 na Teznem in si pri tem
natrl vec reber. Zdravi se v bolnici. — Mlin je zgorel na Vurmatu. ki je last g. Rudolfa Ravnjaka. — Na Pobrežju se je poškodovala pri telovadbi 23-letna Marija Lukežič, hčerka upokojenega stražnika. Zlomila si je levo nogo v gležnju. Prepeljali so jo v bolnico. — Mizarski pomočnik Josip O. se je igral z nožem. Pri tem je po nesrečnem naključju zabodel vajenca Štefana Mimika. — Zasebni ca Katarina Intihar s Tržaške ceste 57 je prijavila policiji, da ji je neka Amalija Z. iz Nove vasi obljubila, da ji bo preskrbela službo v neki tukajšnji tvornici. Za posredovanje ji je že vnaprej izročila 500 din. Posredovalke ni bilo več; na spregled. Tudi denarja ne. Prizadeta se je obrnila na policijo W
je Amalija Z. kmalu izsledila. Pri zaslišanju je Amalija Z. dejala, da je storila to radi bede in pomanjkanja in pa, ker nima nobene službe in tudi ne denarja.
— Konec pohorske pravde. Poročali smo svojčas o pravdi podružnice Slovenskega planinskega društva v Rušah, za katero je bilo v vseh obmejnih planinskih krogih živahno zanimanje. Pravda se je končala sedaj v tretji instanci. SPD je v tej pravdi izgubila pravico do markiranja in uporabe malega odcepa Hlebove poti. Ta odcep pa se bo nadomestil z drugim, tako da ne bo v turističnem prometu nobenih motenj. S tem je dolgotrajne pravde konec. Podravsko podružnico SPD v Rušah je zastopal odvetnik dr. Leopold Boštjančič, g. Pavla Glančnika pa odvetnik dr. Franc Schau-bach.
— Na da* ztvUanJz. . . Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je buo lani 1030 kazen.
v.  Trnsbhm l senat je obsodil oseb, 77 pa oprostil, sodniki
neadmcl so obsodili sol osebo, 41 pa so ghoproatffi. Pogojnih kazni je bilo izre-oanm 356. Državno tožilstvo j« izdelalo 1H5 obtožnic in je prejelo prijave proti 3860 osebam. To kale, da je imelo r m ribarsko državno tožilstvo v preteklem letu pome roka dela.
—- Grozna najdba. Drava je naplavila pri Jlrsstf rnkl truplo ženske, stare okoli 25 let. Truplo je bilo brez glavo in brez levice. Obtičalo js v napravi sa prestrezanje lesa. Neki delavec, ki je prvi opazil truplo na-plavljenke, je obvestil o tem orožnike. Ko je skušal orožnik potegniti truplo za desno nogo na suho. se je noga odtrgala od trupla. Truplo je Dram odplavila naprej. U top ljenka je bila v vodi najmanj 14 dni. Ti upio je bilo že v popolnem razkroju. Sedaj skudajo dognati njeno identiteto.
— Kaj Izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu novembru ln decembru 1938 pri predstojnic t vu mestne policije v Maiibom oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje: nahrbtnik, moški klobuk, pes prepeličar, pločevinasta kanta, ženska de. narnica, moški jopič, zapestna ura, denar^ niča z denarjem, par pletenih rokavic, 500 din v gotovini, medeninast prstan, denarnica z denarjem, domača gos, klešče, otroški nahrbtnik s šolskimi potrebščinami, prometna* knjižica na ime šum Rudolfa, nikljasta moška verižica, naočniki, huber-tus plašč, zlat prstan, denarnica z denarjem, dolga svetlorujava moška suknja, zračna sesalka, pes nemški ptičar, otroška ročna torbica, zavitek z žensko obleko, usnjati predniki, otroška ročna torbica, 2 britvi in škarje, pes. naočniki. mo; Ška žepna nikljasta ura. kapuca hubertu-sovega plašča, ženska ročna torbica, ste-nografske beležke, pes doberman, posoda z mastjo, poslovna knjižica na ime Oman
Novo Tajzin, sanke, žepni nož, žepna moška srebrna ura, veriga od avtomobila, denarnica z denarjem, pes mjave barve, pes Aladeriteri. moška pokrom ana zapestna ura.
— Beg iz življenja. V Vojašniki ulici 5, si je prerezal žile na rokah 31-letni čevljar Ivan Puconja. Na Ferkovt cesti pa je spila večjo količino oetove kisline delavka Hedvika *unko. Oba so prepeljali v bolnico.
— Mariborski mestni Aeroklub je imel snoči svoj občni zbor, na katerem sta poročala predsednik Krejči in tajnik Piska. Pri volitvah je bil izvolejn dosedanji odbor s predsednikom Krejči jem, tajnikom Pisk o
in blagajnikom Ostapovičem na čelu.
Mariborsko gledališče
Petek, 27. r zaprto.
Sobota, 28.: ob 20. Matura, Red D.
Nedelja, 29.: ob 15. Vse za Salo. Ob 20.
Pesem s ceste. Globoko znižane cene.
Zadnjič.
Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 28. t. m. zaključuje prodorno uspela Fodorjeva komedija »Maturac z redom D vrstni red a bone n to v, ostane pa se nadalje na repertoarju. V nedeljo sua zopet dve predstavi. Popoldne ponovV na ljubo okoličanom in vsem, ki tako zab<Avn<* domače operete kot je >Vse sa SaJoA »** niso videli v večerni predstavi. Zvečer \pa se pri globoko znižanih cenah z repertoarja poslovi veseloigra >Pesem s ceste«.
27. januar 1919 v Maribor*
V spomin častniškemu namestniku Ivanu Omahnu
Maribor, 27. januarja Tisto dopoldne je ne le preko dravskega mostu, nego tudi po vseh mariborskih ulicah brila mrzla burja z redko naletu jočimi ledenimi snežinkami. Tudi sicer tisto neprijetno zimsko vreme, ko človek vzljubi gorko sobo in ko gre na ulico le tisti, ki je za to poslovno primoran.
Med temi sem bil tudi jaz. Dva dni preje smo dobil v našo rez. vojaško bolnico na Tržaški cesti med transportom iz Koroške tudi težkega bolnika, ranjenega in še posebe tudi trebušnega leganja osumljenega, častniški name**tniK rvan Omanen! de danes mi je žal, da ne vem, kam sem pri tolikih preselitvah (vmes tudi prisilnih) založil natančnejše podatke bas o tem Omahnu, svojem rojaku in v vojnem času celo bližnjemu sosedu. Spominjam se le se, da je Omahen komaj vraivši se s fronte in tako potreben od-počitka. prostovoljno odšel Maistru na pomoč na Koroško, kjer so ga Avstrijci
ujeli, da pa je napol mrtev ubežal na daljnemu trpinčenju. Na pobegu je nekje obležal z ranami in z legarjem.
Tisto jutro torej sem tudi jaz moral iz gorke pisarne vojaške bolnice na ulico.
Dobil sem namreč prijavo, da «0 zjutraj našli Omahna na tleh pred posteljo — mrtvega. Mene, ki sem skOZi VOJnO hl ŠS
v tisti prvi prevratni dobi tolikrat moral
biti priča tUdI najstrašnejši smrti, je ta
vest pretresla v dao duSe. Se prejšnji večer  sem  spremil  njegovo  sestro.     ki je
prihitela na naš brzojavni poziv iz Kan-dije v Maribor, k bolniku, ki je bil videti
tako izboljšan, da smo zaCeU upati na njegovo ozdravljenje. V tem upanju je sestra odšla prenočit v hotel »Meran«.
Mislite si moj položaj kot jobskega iz-vestitelja sestre, da je njen brat za veke rešen vsega trpljenja. Čeprav globoko zatopljen v razmišljanje, kako naj odpravim svoj posel .da jo polagoma pripravim na nepričakovani udarec, se mijena potu   preko glavnih ulic vendarle čudno
zdelo, da ao uMce navzlic burji m sneženju tako nenavadno pome ljudi, toda samih Nemcev; med njimi otroci in komaj se pokonci držeči starci in starke. Spomnil sem se predvečera v Venki kavarni, ko je našemu omizju nekdo pritajeno zaupal: »za jutri *e nekaj pripravlja...« in kako je kmalu na to od nase družbe izginil nekdo, ki sem ga to jutro v moje nemalo presenečenje videl takorekoc čelu one »armade«, ki je a desnega brega korakala preko mostu na Glavni trg ta
naprej. State* nekaj velikega, sem pohitel, da odpravim svojo žaJcstno nalogo.
Vračajoč se s Omahnovo sestro v bo*-nieo, kjer je reva nasla avojega mrtvega brata — m zopet nazaj v mesto, da naj-deva zdravnika zaradi dovoljenja za prevoz trupla v Kan« jo, sem si bfl te precej na jasnem o dogodkih, ki so se a nagUeo razvijali, dokler nI prišlo na Glavnem trgu do katastrofe. Dotedanji absolutni go-so as najprej z
zavzetja magistrata, temeljito pripravili, da ameriški komisiji, ki je tisti čas dospela v Maribor zaradi odločitve nase usode zlasti med Dravo in Muro pokaže in dokaže svojo nedotakljivo oblast v prvi vrsti nad Mariborom,
Po brezuspešnem iskanju dotičnoga zdravnika sva se opoldne vrnila proti bolnici. Bile so pa vse glavne ulice tako prenapolnjene z demonstrirajočimi množicami, da sva na njeno prošnjo krenila v Kirbisevo gostilno v Vetrinjski ulici. Komaj pa sva sedla k mizi, že počijo prvi streli. V naglici opašem sabljo tn čeprav so me skušali zadržati, sem planil na ulico, kjer sean kmalu dospe! takorekoc v naročje zdivjanih demonstrantov, ki so me seveda poznali in me zajeli, ne vem ali kot talca ali kaj so z menoj nameravali. Par trenutkov pred tem so na Glavnem trgu (pred rotovžem) zagrmeli oni usodni streli, katerih posledice sem videl na sneženih kupih, kjer je v prvem hipu obležalo okoli 20 žrtev bolj zapeljlvcev, ko pa svoje lastne krivde. Mojo in najbrž
usodo Se katerega znanega Slovenca pa je odločilo vojaštvo,  ki se je pojavilo iz
Gosposke ulice in katero so si demonstranti predstavljali za celi polk — v mojo srečo. Ker čim so demonstranti zagledali prve vojske, so me izpustili in »e z dBrugbni vred divje razpršili na vse strani. (ČJe bi bili le malo pričakali, bi bili videli, da je bil dozdevni polk samo — patrola 12 mož in Se ta zagvoodena med
demonstrante.) Sploh je imel slovervsikl Maribor olo prevratu vec ko srefto. 1. novembra slovenski major kar na svojo roko prev^rne mestno pcve-Ijstvo, tu pa obvladuje desetorica ali celo petorica slovenskih redarjev po navodilih svojega tovariša R. desetttsoeero maso zdivjanih demonstrantov. Drugi dan je bil kar nati-homa pogreb Omahnov in prvih smrtnih žrtev 27. januarja l. 1919. Ce se ne motim, se je vojaški duhovnik kar med potjo poslovil od pokojnika; vem pa. da ga od tega dne dalje nisem več — pozdravljal. Omahna niso pokopali med takrat že številne vojaške grobove, marveč Icar v tisti vrsti, kjer so pokopane prve žrtve tega za Maribor usod ©polnega dne. Govorilo se je o naknadnem prevozu na ftnihelsko pokopališče, tudi o nagrobnem spomeniku. Odkar so vsem med vojno poikepanim vojakom napravili skupno grobnico, je izginil tudi Omahnov grob.
Rasen v dr. Senekovicevem opisu 27. januarja, riisern doslej še nikjer izsledil kaj natančnejSera o njem. Pa je Omahen zasluzil vsaj tak spomenik. Kdor o njem kaj več ve, naj to prijavi na podružnico
»Slov. Naroda« v Mariboru pod označbo Omahen *
Podprimo nabiralno akcijo za gradn\o doma matičnega tn darujt* za nfen sklad i