SINDIKAT V PRIPRAVAH ZA ČETRTI SAMOPRISPEVEK LJUBLJANSKIH OBČIN
Učinkovit nadzor in kakovostno delo
Kot /e bllo v navadl prl vseh treh doslej uspešno izpeljanih aamoprlspevklh v IJubljanskih občinah, so tudl pri pripravi za referendum za četrtl samoprispevek vsem družbenopolitičnim organlzacljam zaupall njihov del nalog, njihove predstavnike pa v okvlru fronte soclallstlčnlh sil vključlli v najširše družabeno telo za prlpravo In Izvedbo. Vsaka družbenopolitlčna organizacija pa v okvlru avoje metodologlje In obllk delovanja zagotavlja demokra-tlčno ureanlčevanje dogovorjenlh nalog.
Tudi pri pripravi tega samoprispevka, ki je namenjen za varovanje in izboljša-nje okolja, je Zveza sindikatov dobila svoje povsem konkretne naloge, ki jih je doslej v sktadu z rokovnikom tudi uresničila. V tem mesecu so organizira-li 5 posvetov s predsedniki izvršnih od-borov osnovnih organizacij, konferenc in koordinacijskih odborov Zveze sindi-katov. Udeležba je bila dobra - takšna kot je običajna pri takšnih posvetih.
Na posvete je prišlo približno polovi-co povabljenih. To se dogaja tudi pri drugi tematiki, tako da običajno pridejo v drugem sklicu ostali predsedniki. Vendar pa tokrat čas zaključka javne
razprave ne bo dovoljeval drugega skli-ca. Zato so se pri občinskem sindikal-nem svetu odločili za osebne stike s predsedniki, ki se vabilu niso odzvali. Poudarjajo pa, da odsotnost na posvetu ne pomeni, da v teh okoljih ni bilo no-bene aktivnosti oziroma javne obravna-ve v zvezi s tem vprašanjem. Celo na-sprotno. Glede na dobro vspostavljen sistem povratne informacije pri občin-skem svetu vedo, da so v večini organi-zacij že imeli javne obravnave in izrazili vso podporo četrtemu samoprispevku. Značilen je primer Gostinskega podjet-ja Ljubljana, kjer so pobudo za uvedbo samoprispevka pozdravili, izrazili vso
podporo in željo, da bi ga čimpreje sprejeli.
Sindikalna organizacija bo v skladu s svojimi metodami dela znova pozvaia vse organizacije naj še naprej izrabijo vsako priložnost za razpravo o tem ob-čutljivem vprašanju. Pri tem mislijo na seje drugih družbenopolitičnih organi-zacij in samoupravnih organov. Iz pri-spelih zapisnikov s sestankov v osnov-nih in drugih organizacijah pa lahko razberemo, da javne obravnave poteka-jo, da dalavci ne nasprotujejo samopri-spevku in takšnemu načinu hitrejšega uresničevanja programov razvoja naše-ga mesta. Sem ter tja se sicer pojavi kakšno vprašanje, ki izraža preslabo obveščenost posameznikov glede poli-tike uresničevanja samoprispevkov, to-da teh je zanemarljivo malo. Nekateri pač ne sežejo po informacijah, ki so jim na voljo, in ki jim jih včasih že kar vsilju-jejo.
Na posvetih ni bilo slišati niti glasu proti uvedbi novega samoprispevka, ki pa za Ljubljančane ne pomeni neke no-
ve dajatve. Že dvanajst let smo namreč navajeni nanjo, poleg tega pa se vsa ta leta kažejo konkretni rezultati solidar-nega združevanja sredstev iz neto osebnih dohpdkov za hitrejši razvoj družbene sfere našega mesta. To niti ne preseneča, saj vsi radi živimo v ureje-nem in čistem okolju. To pa ni mogoče brez ustreznega družbenega standar-da, za katerega smo doslej po solidami poti združili že precej sredstev.
Sredstva vseh samoprispevkov so bi-la brez dvoma in skrajno racionalno porabljena za tiste namene, za katere smo ga združili. K temu je prispeval tudi učinkovit družbeni nadzor, ki je bil vzpostavljen pri vsakem samoprispev-ku. Niti dinar doslej ni bil porabljen za druge namene.
Tudi na posvetih sta prišli v ospredje dve vprašanji, ali bolje rečeno zahtevi. Delavci zahtevajo še naprej učinkovit nadzor izvajanja programa, ki ga bomo kot kaže zagotovo sprejeli, po drugi strani pa skrajno odgovornost izvajal-cev za pravočasno, strokovno in kako-vostno opravljeno delo. Iz posvetcjv lah-ko razberemo, da se Ljubljančani dobro zavedajo, da gre za način hitrejšega uresničevanja programa, ki bi ga sicer lahko uresničili šele okoii leta 2000.
Jurij Popov