Poštnimi plačana v gotovini Štev. 22. V LJubljani, dne 26. mala 1932. Ooi io *0s*i*eznaifev. Din it* V'1932 efto XV. upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ,.Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak fetrtek Ntročglai u tozerajtvo: četrtletno 9 Dl«, polletno II Din, celoletno 3« Din: za mt» zemstvo razen Amerike: Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 DI.7 Amerika letna 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice r LJubljani, 5t. 10.711.' Reševanje v stiske zašlih bratovskih skladnic Spričo splošnih svetovnih gospodarskih tež-koč je zavladal tudi v naših rudniških podjetjih precejšen zastoj, zaradi česar se je poslabšal ■ tudi položaj naših rudarskih delavcev in njihovih bratovskih skladnic. Bratovske skladnice imajo zaradi naraščajoče brezposelnosti vedno manjše dohodke, a vedno večje izdatke. To je napotilo odločilne činitelje, da so sklicali širši posvetovalni sestanek, na katerega so bili pozvani zastopniki rudarskih organizacij iz vseh v poštev prihajajočih krajev, nadalje vse Delavske zbornice, osrednje tajništvo Delavskih zbornic, zastopniki bratovskih skladnic in zastopniki rudniških podjetij. Glavni namen sestanka je bila razprava o tem, kako bi se ohranilo ravnotežje imovine bratovskih skladnic, da bi se njihova sredstva zaradi zmanjšanih dohodkov in povečanih izdatkov ne izčrpala, s čimer bi bili prizadeti zlasti oni starejši rudarji, ki so v rudarskem poklic« ostareli-in so sedaj navezani iz-ključno na podpore, ki jih dobivajo od bratovskih skladnic. Ministrstvo za gozdove in rudnike je v to svrho sestavilo nova pravila za bratovske skladnice, ki naj bi bila enaka za vso državo, in sicer na podstavi pooblastila finančnega zakona za leto 1932./33. Po načrtu novih pravil bi se znižale podpore za brezposelnost in starostne podpore za 30 odstotkov, za kolikor so v zadnjem času padle tudi delavske plače. Podpore, ki so jih dajale bratovske sklad niče brezposelnim, so bile namreč dosedaj često večje kakor pa zaslužek onih rudarjev, ki so ostali na delu. Obenem naj bi se povečal doho dek bratovskih skladnic. Dosedaj so plačevali rudarji za pokojninsko in bolniško zavarovanje 5 do 12 odstotkov dnevne plače, poslodajalci pa za invalidsko zavarovanje 1 do 1'5 odstotka. Ta odstotek se z novimi pravili'nekoliko zviša in bo s tem zagotovljeno zavarovanje stotisočev rudarjev, ki bi sicer kar na lepem kljub dolgoletnemu plačevanju prispevkov ostali brez podpor. Posvetovanje, ki se je začelo 18. t. m. v prostorih beograjske Delavske zbornice, je otvoril ,v imenu odsotnega ministra za gozdove in rudnike, generalni ravnatelj oddelka za rudnike Ni-kola Belančič, ki je pojasnil namen posvetovanja, nato pa je govoril generalni tajnik centrale Delavskih zbornic dr. Zivko Topalovič, ki je podčrtal važnost bratovskih skladnic in zahteval, da se najprej rešijo štiri načelna vprašanja: zavarovanje že pridobljenih članskih pravic, ohranitev obstoječe višine podpor, jamstvo samouprave zavarovanja in jamstvo svobodnega izvrševanja funkcij rudarjev v bratovskih sklad-nicah brez bojazni, da bi bili zaradi tega preganjani od delodajalcev. Sestanek je stališče dr. Topaloviča osvojil ter se je o teh načelnih vprašanjih razvila širša razprava, v katero so med drugimi posegli tudi rudarski glavar iz Ljubljane g. inž. Stergar, generalni tajnik Kranjske industrijske družbe g. dr. Obersnel in zastopnik rudarskih organizacij g. Bratkovič. Gosp. dr. Obersnel se je zlasti zavzemal za ohranitev značaja pravne osebe bratovskih skladnic, nagla-šuje potrebo, da se nova pravila ozirajo tudi na krajevne prilike. Naslednjega dne se je posvetovanje nadaljevalo. Po poročilu g. dr. Živka Topaloviča, ki je orisal stališče rudarjev, se je razvila obširna razprava, v katero so posegli med drugimi odposlanec ljubljanske Delavske zbornice g. Filip Uratnik, zastopnik jeseniškega delavstva g. Je-ram in zastopnik trboveljskih rudarjev g. Arh Vsi so naglašali, da je rudarsko delavstvo odločno proti vsakemu zmanjšanju podpor. Že dosedaj je bila podpora, ki so jo dajale bratovske skladnice, zelo majhna. Izjavili so se tudi proti novim dokladam, ki naj bi povečale dohodke bratovskih skladnic. Primanjkljaj delavskega zavarovanja bi morala po njihovem mnenju kriti rudniška podjetja. Delavstvo zahteva popolno samoupravo rudarskega zavarovanja. Razen tega so odposlanci delavstva zahtevali jamstvo imunitete delavskih zastopnikov v upravi bratovskih skladnic v smislu določb zakona o zaščiti delavstva. V svrho uravnoteženja onih bratovskih skladnic, ki so zaradi velike brezposelnosti zašle v težkoče, predlaga delavstvo ustanovitev osrednjega sklada, v katerega naj bi se stekali dohodki od uvozne carine za premog, določen odstotek čistih dobičkov rudniških podjetij in pet odstotkov od izkupička za domači premog. Zastopniki delodajalcev so se izjavili proti zahtevam delavstva za znižanje podpor in proti povišanju prispevkov, ki naj bi ostali neizpre-menjeni. Na seji, ki ji je predsedoval rudarski glavar iz Ljubljane g. inž. Stergar, se je razprava v tem smislu nadaljevala. Tako delodajalci kakor delojemalci so vztrajali na svojih stališčih. Strinjali so se Ie v tem, da morajo bratovske skladnice ohraniti svojo samoupravo. Po tridnevnem zasedanju je v petek popoldne končal posvetovalni sestanek svoje delo. Rudarski glavar g. inž. Stergar je da! novinarjem o izidu posvetovanja naseldnje pojasnilo: Sestanek je bil predvsem posvetovalnega značaja. Ministrstvo za gozdove in rudnike je hotelo pred končno rešitvijo vprašanja denarnega uravnovesenja bratovskih skladnic slišati mnenje zastopnikov rudarjev in rudniških podjetij. Izdelalo je v glavnih obrisih osnutek novih pravil, ki so bila temelj razprave na sestanku. Sprva se je nameravalo počakati na novi rudarski zakon, s katerim naj bi se rešilo obenem tudi vprašanje bratovskih skladnic. Ker pa se je med tem zaradi naraščajoče brezposelnosti položaj bratovskih skladnic poslabšal in je uravnoteženje nujno potrebno, se je ministrstvo za gozdove in rudnike odločilo, da reši to vprašanje, ne da bi čakalo na novi rudarski zakon. Po tridnevni vsestranski razpravi je dobilo ministrstvo za gozdove in rudnike jasno sliko o stališču rudarjev in o stališču podjetnikov' ter bo na tej podlagi sestavilo sedaj v najkrajšem času končni pravilnik o bratovskih skladnicah. Glavni uspeh posvetovanja je v tem, da se bodo ohranile pravice onih rudarjev, ki so zaradi omejitve obratov izgubili delo in s tem tudi samo pa sebi prenehali biti člani bratovskih skladnic. Ti rudarji bodo še nadalje dobivali podpore, kakor da njihovo članstvo ni prenehalo. Obširno se je razpravljalo tudi o osnovi za odmero dajatev za posamezne panoge zavarovanja, to je za bolezensko, invalidno in pokojninsko zavarovanje s posebnim ozirom na trenutno slabi denarni položaj bratovskih skladnic. Zastopniki rudarjev so se zavzemali za povišanje prispevkov ter odločno zavračali vsako znižanje podpor. Nasprotno so zastopniki podjetnikov zahtevali, naj se znižajo tudi podpore že glede na znižanje delavskih plač in zaradi padca cen življenjskih potrebščin. Delavski odposlanci so tudi vztrajali na svoji zahtevi po enakem zastopstvu v upravi bratovskih skladnic, tako da bi se tudi predsedniki vsako leto menjali in bi bil predsednik eno leto zastopnik rudarjev, drugo leto pa zastopnik podjetij. Sestanek je v splošnem povoljno izvršil svojo nalogo in se lahko upravičeno pričakuje, da bo sedaj ministrstvo za gozdove in rudnike v najkrajšem času rešilo vprašanje bratovskih skladnic v obojestransko zadovoljstvo. Občni zbor Zveze slovenskih zadrug Te dni se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani redni občni zbor te zveze. Od 825 zadrug, ki jih ima zveza zdaj, se je udeležilo zbora po svojih zastopnikih 188 zadrug. Iz te lepe udeležbe se zrcali živo zanimanje zadrug za poglobitev zadružnega dela. Zbor je otvoril predsednik g. Pipan, ki je predlagal tudi udaripstno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki kmetijskemu ministru g. Demetroviču in ministru za socijalno politiko in narodno zdravje g. Puclju, ki so jih zborovalci sprejeli z odobravanjem/Nato je predsednik podal poročilo o splošnih gospodarskih razmerah. Zlasti je poudaril, da je prav zadružništvo poklicano, da zanese v sedanjih časih v gospodarstvo več požrtvovalnosti, poštenja in sloge. Pozival je javna oblastva, naj odločno delujejo na odstrani- tev vnebovpijoče razlike med cenami, zadrugar-jem pa priporočil, naj bolj zaupajo našemu gospodarstvu in zdravi valuti. Ravnatelj g. Trček je podal izčrpno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo: Lani je pristopilo 21 zadrug, odpadlo jih je pa 7. Ob koncu leta je štela zveza 318 zadrug; od teh je 147 kreditnih, 28 živinorejskih in pašniških, 23 mlekarskih, 23 elektrarniških, 18 nabavnih in prodajnih, 17 stavbnih, 16 kmetijskih strojnih, 10 obrtnih, 10 vodovodnih, 6 tiskovnih in založniških, ,4 vinarske in sadjarske, 3 zavarovalne, 2 osrednji kmetijski in 11 raznih. Po podatkih za leto 1930. so imele zadruge 74.283 članov, 3356 milijonov dinarjev prometa, 646 milijonov dinarjev vlog, 577 milijonov dinarjev kreditov in 52 milijonov dinarjev reservnih skladov iu deležev. Obrestna Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da izplačuje nove vloge vsak čas in v vsakem znesku« Ravnateljstvo. mera je ostala neizpremenjena, čeprav je vladala velika stiska za gotovino. Kredite zadruge so trpele zaradi nezaupanja vlagateljev v "denar in denarne zavode in velikega povpraševanja po posojilih, vendar so spričo solidnega delovanja celo nekoliko napredovale. Mlekarske zadruge so sprejele od članov okrog 1-9 milijona litrov mleka, ki so ga plačevale po 1 do 2 Din Cene so nazadovale zaradi obilice blaga, odnosno padca porabe. Blagovne zadrtige še vedno niso mogle dovolj uspešno organizirati vnovčevanja kmetijskih pridelkov, to pa največ zaradi tega, ker jim manjkajo trgovinsko dovolj usposobljeni zadružniki in zadostna obrestna glavnica. Zveza sama je tudi lani živahno in uspešno vršila svojo nalogo. Priredila je številna zadružna predavanja in izvršila mnogo posredovanj. Izdala je dva zadružna koledarja in poslala zadrugam 22 okrožnic. Zadrugam je sestavila 121 računskih z; ključkov in izvršila 129 pregledov pri zadrugah. «Zadružni vestnik» je izdajala redno vsak mesec. Največ dela pa je posvetila ohranitvi organizacije in odstranjanju težav, ki jih provzroča gospodarska J? ri za. Denarno poslovanje zveze je trpelo zaradi gospodarskega zastoja. Denarni promet je znašal le 294 milijonov dinarjev, vloge zadrug pa so se za okrog sto tisoč dinarjev dvignile in dosegle 28-8 milijona dinarjev. Zadruge posojajo skoro ves denar članom, zato so imele pri zvezi samo manjše blagajniške odviške. Reserve in deleži so se dvignili na 805.000 dinarjev, prebitek pa je znašal samo 58.626 dinarjev, kar priča, da vlada pri' zvezi pravi zadružni duh. Nato so bili izvoljeni na izpraznjena mesta za predsednika Pipan Ivan, posestnik iz Št. Vida nad Ljubljano, za odbornika Anton Kašman, posestnik in trgovec iz Škofje Loke, in Ivan Sancin, kmetijski načelnik v pokoju iz Ljubljane, v nadzorstvo pa poleg dosedanjih članov tudi Matija Goričar, posestnik in banovinski svetnik iz Mozirja. Iz gibanja JRKD ZBOR POSLANCA PREKORŠKA V GABRJU. Celje, maja. V soboto zvečer se je vršil v polnem salonu Permozerjeve gostilne v Gabrju pri Celju sestanek članov in somišljenikov JRKD iz celjske okolice. Prisotna sta bila med drugimi tudi celjski narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JRKD, g. dr. Kalan. Se-sfanek je otvoril g. inž. Ivo Krulc, ki je po pozdravu naprosil poslanca g. Prekorška, naj bi pojasnil članstvu današnji položaj v državi in razne druge zadeve. G. poslanec se je prošnji drage volje odzval in v temeljitem govoru obrazložil državni proračun, razne nove zakone, predvsem za- kone o odpravi kuluka, odpravi žitnega monopola, o izpremembi trošarine na vino in žganje in o zaščiti kmeta. Opisal je tudi splošni gospodarski položaj pri nas in v svetu, ki bo našel rešitev le v mednarodnem zbližanju, obenem pa je z ostrimi besedami obsodil širjenje raznih neresničnih vesti po gotovih ljudeh, ki bi radi na ta način 'škodovali državnemu ugledu. Udeleženci sestanka so izrazili svojemu poslancu za njegova lepa in odkrita izvajanja soglasno zahvalo. * * * BELA KRAJINA V VRSTAH JRKD. Črnomelj, maja. Korenine novo ustanovljene politične stranke JRKD so se razrasle tudi v Beli Krajini že skoro v sleherno vasico. Od kmeta ob Kolpi do planinskega kmetovalca s kočevskim naglasom, vse je spoznalo nujno potrebo ustanovitve enotne državne stranke. Skoro v vseh vaseh Bele Krajine obstoje že krajevne organizacije JRKD, ki predstavljajo mogočen kader politično zrelih mož. Zastopniki teh organizacij so se zbrali v nedeljo dopoldne v Črnomlju, da se strnejo v sresko organizacijo JRKD. Ob prisotnosti narodnega poslanca g. Daka Makarja, ravnatelja g. Juga iz Ljubljane kot zastopnika banovinskega odbora JRKD in mnogoštevilnega članstva je otvoril predsednik krajevne organizacije, župan g. Miil-ler, sresko skupščino, nato pa je poslanec g. Makar opisal današnje politično stanje v državi, obrazložil pomen nove stranke s posebnim ozirom na prilike v Beli Krajini in ostro grajal razdiralno delo gotovih ljudi, ki begajo pošteno ljudstvo z izmišljotinami. Izvajanja g. poslanca so bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Po kratkem posvetovanju je bil izvoljen naslednji sreski odbor: predsednik "črnomaljski župan Drago Miiller, podpredsednika Josip Fabjan in Stevo Vrlinič, blagajnik Josip Peršak starejši, tajnik Josip Vardjan; odborniki: Špiro Vranko-vič, Janko Strugar, Josip Držaj, Peter Matkovič, Peter Požek, Martin Sehvveiger, Pavel Majerle, Pavel Pešelj, Stanko Novak, Jure Šute, Mate Petek, Rudolf Lah, dr. Rasto Tusulin in Peter Mavrin; nadzorni odbor: inž. Leon Janežič, Anton Sever in Alojzij Stonič; namestniki: Alojzij Fabjan, Franc Majerle in Janko Zimmermann; odposlanci za banovinsko skupščino: Špiro Vrankovič, Miha Kobe, Alojzij Kolbezen in dr. Rasto Tusulin. Nato je ravnatelj g. Jug temeljito pojasnil vsa socijalna in gospodarska vprašanja, ki so na dnevnem redu vseh držav ter zavračal izmišljene trditve gotovih ljudi, ki izrabljajo današnje vsesplošno slabo gospodarsko stanje v zlobne namene in izkušajo ustvariti splošno nerazpoloženje naroda, ki si želi miru. Ob zaključku je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva ukinjenje zemljiške prometne komisije, ki je še izza avstrijske dobe v veljavi za Slovenijo in je dandanes brezpredmetna ter provzroča ljudem le nepotrebna pota irr nepotrebne stroške. Splošno se je tudi izražala želja, naj bi vlak, ki odhaja po novem voznem redu iz Ljubljane ob 13-50, vozil do Metlike in ne samo do Novega mesta, večerni vlak iz Karlovca pa do Črnomlja in ne samo do Metlike. Soteščan: Trnjeua pot ljubezni Povest iz starih časov. Pred grajskimi hlevi se je zopet sključil in naslonil na berglo. Obkolila ga je tolpa psov, ki so pridrli od vseh strani z glasnim lajanjem. Nerodno je zamahnil s palico, kar je živali še bolj razdražilo. Razkrojil jih je šelt grajski hlapec, ko je pričel udrihati z bičem. Nato je nadrl siromaka: «Kaj iščeš tukaj, stara pokveka?* «Stemnilo se je, pa nimam prenočišča*, je odvrnil prosjak s trpečim glasom. «Bog vam bo povrnil, ako me vzamete pod streho.* «V ječi je za lenuhe dovolj prostora. Naj li pokličem beriča?* «Usmilite se poštenega siromaka*, je prosil s povzdignjenimi rokami. «Ali naj spim pod milim nebom?* «Poberi se od tukaj!* je zarjul in nameril z i ičem. «Pusti ga!* se je zavzel za prosjaka starejši hlapec. Z njim so se strinjali vsi ostali posli ter s-3 zgražali nad sirovim početjem. Neizkušeni mladič bi jo bil kmalu pošteno izkupil. Moral se je podvizati, da je odnesel zdravo kožo. Hlapec je prijel siromaka za roko in ga po-vedel v hlev, kjer je bilo v zadnjem kotu nekaj sona in slame. Tukaj mu je pripravil borno leži- šče. Priskrbel mu je tudi večerjo, katere se ubožec ni dotaknil. Preveč je bil utrujen. Predan se je zleknil na slamo, se mu je ginjen zahvalil Zadnja beseda mu je utihnila v rahlem smrčanju. Ubožec je sladko zadremal. Rog grajskega čuvarja je zatrobil uro počitka. Luči v graščini so ugasnile druga za drugo. Vratar je zaklenil vrata. Tudi na dvorišču pred hlevi je potihnilo šumenje. Tlačani so odhajali domov, domači hlapci pa so se umaknili v hlev k živini. Posedli so okrog po jaslih in govorili o tem in onem. Zaradi tujca, ki je ležal v kotu na slami, sta se hlapca pošteno zbesedila. Mlajši je menil, da so taki ljudje nevarni postopači, katere je treba neusmiljeno preganjati. Starejši pa ga je zagovarjal: «Vsak pohabljenec je velik revež; celo zdravim nagajajo nadloge in težave. Kaj naj šele rečejo oni, ki hodijo ob palici po klancih življenja.. .* «Bolje jim je kot nam*, mu je ovrgel hlapec, ki ni poznal sočutja do siromakov. «Poleti pole-gajo po sencah in kradejo Bogu čas, ljudem pa milodare. Živijo popolnoma brez skrbi kakor ptički, ki ne sejejo in ne žanjejo. Ni jim treba delati tlake niti dajati desetine.* Izkušeni tovariš mu je dokazal zmoto in ga pognal na seno. Zapodil je tudi mlečnogobega pastirja in razposajenega kravarja. Navihanci so se zbrali na dvorišču, odkoder so odšli v bližnjo vas na vasovanje. Peti so začeli šele onkraj gozda, ker se petje ni smelo slišati v graščino, Starejši hlapci so ostali doma pri živini. Spati se jim ni ljubilo. Glasno so se pogovarjali, zakaj neznanec je smrčal, da je kar hreščalo. Ležal je mirno na eni strani, ves čas se ni preobrnil. Med živahnim pogovorom so zaškripala hlev-na vrata. «Kdo je?* se je oglasil hlapec, ki je imel v hlevu prvo besedo. «Blaže.* Prišlec je povedal svoje ime in zaprl za seboj vrata. «Truden sem, kakor bi bil prišel s tlake*, je potožil in sedel med tovariše. «Za nameček me ščiplje v kolenih.. .* «Le bolj tiho!* ga je opozoril hlapec. «Tamle na slami prenočuje tujec .. .* «Pa spi kakor klada*, je omenil volar. «Razen tega je gluh, da moraš zatuliti na ušesa.* Blaže, grajski voznik, se ni preveč zanimal za berača. Pohabljenec z berglo mu ni nevaren, posebno še, ako dobro ne sliši. Tudi ako ujame kako besedo, mu ne more škodovati. Sezul si je čevlje in iztrkal slamo. Tožil je, da ga pečejo noge. «Pa nisi zopet koga vozil?* ga je vprašal Anže, tako je bilo ime volarju. «Tisto pa ne*, je zanikal. «Vsako noč pa ne gremo tako daleč.. .* «Viteza že zopet ni doma*, je šepnil konjar Marko. i «Kod neki hodi?* je prisluhnil Anže. «Koder hoče*, je odvrnil Blaže. «Ako mam po-rnigne, moramo za njim ob vsakem vremeinu ...»" sanj« "" „_.. las iav,sl •0Orav»ne ^-N UMIVAJTE GLAVO VSAM TEMIV ! SKUPŠČINA SRESKE ORGANIZACIJE JRKD ZA METLIŠKI SREZ. Metlika, maja. V mestni hiši v Metliki se je vršila predzadnjo nedeljo pod predsedstvom g. Julija Koprnita skupščina sreske organizacije nove stranke, katere so se udeležili tudi narodna poslanca gg. Makar in dr. Rape in banovinski svetovalec g. Bajuk. Tajnik banovinske organizacije g. dr. Zajec je podal kratko poročilo o notranjepolitičnem položaju in predvsem opozarjal v zvezi s tem na lažnive vesti, ki jih širijo nasprotniki sedanjega stanja v državi. Za kake izpremembe v državni upravi ni nobenega povoda in bo sedanje narodno predstavništvo delovalo svojo določeno dobo po zakonu. Naposled je pozval vse prisotne, naj se strnejo v krepko organizacijo, kjer bodo dobivali tudi vsa potrebna pojasnila. Iz tajniškega poročila, katero je podal g. Lojze Franc, je videti, da imajo krajevne organizacije do sedaj 829 članov, število pa bo v kratkem naraslo na 2000. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Julij Kopinič (Metlika), podpredsednik Janez Pe-čarič (Čurile), II. podpredsednik Ivan Malešič ml., tajnik Franc Lojze, blagajnik Geopold Gra-brijan, odborniki: Slavko Pretnar (Metlika), Franc Graf in Andrej Pance (Gradac), Ivan Pe-trič in Martin Plut (Lokvica), Janez Žugelj (Podzemelj), Ivan Guštin (Drašiči), Franc Košir (Su-hor), Djuro Dučif (Radatoviči), Alojzij Janžeko-vič (Radovica), Ivan Konda (Črešnjevec), revizorji: Anton Rajmer, Polde Knapfl in Leopold Weiss mlajši (Metlika); delegati za banovinsko skupščino Franc Graf, Franc Pezdirc in Lepolod Grabrijan; delegata za glavni odbor v Beogradu Ivan Malešič in Franc Lojze. * * * USPEL SHOD POSLANCA KREJČIJA. P o 1 j č a n e, maja. V Baumanovem hotelu v Peklu se je vršil v nedeljo dopoldne pod predsedstvom poljčanskega župana g. Prešerna ob lepi udeležbi občinstva javen shod, na katerem je narodni poslanec gospod Krejči v daljšem govoru pojasnil gospodarski položaj v naši državi in razložil, kaj vse je že storila narodna skupščina za izboljšanje položaja kmetskega stanu in kaj še namerava storiti. Odločno je tudi zavrnil razne vesti, s katerimi hočejo nasprotniki sedanjega stanja škodovati ugledu naše države v inozemstvu, ter opozoril, da ni prav nikakega povoda za to, da bi si črno slikali svojo bodočnost. Kriza, ki je objela ves svet, je po drugih državah še mnogo hujša kakor pri nas in bomo mi tudi laže prebredli vse težkoče. Zborovalci so ves čas pazljivo poslušali izvajanja gospoda poslanca in mu pritrjevali. Nato je podal g. dr. Pučnik iz Slovenske Bistrice kratko poročilo o političnem položaju, ki zahteva v sedanjih hudih časih resnega dela vseh domovino ljubečih državljanov. V to svrho je bila ustanovljena tudi pri nas krajevna organizacija nove vsedržavne stranke, ki bo združila može in mladeniče vseh stanov, katerim je pri srcu blagor naše države. * * * LEP ZBOR SOMIŠLJENIKOV V SREDIŠČU. Središče ob Dravi, maja. Na binkoštni ponedeljek se je vršil v Središču velik javen shod, ki ga je sklicala krajevna or- ganizacija JRKD za Središče in okolico. Na shodu, ki je bil lepa manifestacija za našo novo stranko, sta govorila razen slovenskih poslancev gg.Benka, Petovarja, Zemljiča, dr. Pivka in dr. Rapeta tudi srbski poslanec (za srez jablanički) g. Miloš Dra-govič in hrvatski poslanec (za preloški srez) g. Dragutin Perko. Shodu je predsedoval in ga volil g. Franjo Robič, predsednik krajevne organizacije. Udeležba je bila izredno lepa. Nad 4C0 pristašev stranke iz Središča in okolice je sledilo stvarnim izvajanjem govornikov z največjim zanimanjem. Zlasti predstavnik bratov Srbov, gospod Dragovič, in predstavnik bratov Hrvatov, g. Dragutin Perko, sta bila prisrčno sprejeta. Na shodu je bila sprejeta naslednja resolucija: Zborovalci, zbrani na javnem zboru JRKD 16. maja v Središču ob Dravi, izjavljamo, da stojimo neomajno na stališču državnega in narodnega edin- «Tako je!» je potrdil Marko. «Vol se ne sme upirati gospodarju, kadar ga napreže ...» «Nikar preveč glasno!» jih je zopet opomnil hlapec. Ni še pozabil udarcev, katere mu je naštel berič na oskrbnikovo povelje. Utihnili so in poslušali, kdaj se bo berač preobrnil. Ker pa slama ni zašumela, je pošepnil Marko skrivnostno: «Viteza že dva dni nisem videl...» «Ima pač svoja opravila.* Blažetu ni ugajalo, ker so se posli vtikali v zadeve njegovega gospodarja. cNekaj si bo zopet izmislil*, je vedel Marko. Anže se je rad bahal in postavljal, zato je veljal na Aržišču za prvega hlapca. «To je tako», je rekel vselej, preden je kaj bolj važnega izustil. «-Milena se mi smili... Ni prav, kar se je zgodilo ...» «Seveda nb, je potrdil Blaže. «Pa ne moreš pomagati!» «Revež nima pravice govoritb, je omenil hlapec. «Še vzdihniti ne sme, kadar ga namlatijo beriči.* «Uboga Milenab je ponovil Anže. «Koliko je prestala b «Kam sta jo pa odvedla?» je poizvedoval radovedni Marko. «To je skrivnost.* Blaže mu ni mogel ustreči. «Pa vendar... Takole med nami rečeno in prst na usta ...» «Vseeno. Prisegel sem in vem, kaj me čaka, ako bi izbleknil...» Marko je odnehal. Prisega mu je bila sveta, ni se ga upal več nadlegovati. Anže pa je začel modrovati: «To je tako: človek ne sme samo govoriti, marveč mora tudi molčati. Kdo je molčal, ne vprašujejo, pač pa, kdo je govoril. Kdor molči, najbolje odgovori. Kar vesta dva, ve pol sveta. Blaže ni tak kakor tisti, ki je zaupal peči, kaj se mu je pripetilo. Peč je seveda molčala, vedeli pa so drugi, ki so poslušali. * Tako je govoril Anže vpričo tovarišev, toda sam v sebi je mislil drugače. Zanašal se je, da mu bo Blaže vse razložil, kadar ne bo nihče slišal. Saj mu je zaupal že mnogo, več, kakor je mogel pričakovati. Seveda mu je moral obljubiti, da bo ohranil zase. Šele potem mu je odkril zanimive prizore iz one noči, ko je vozil višavsko Mileno v skrivališče gorskega samostana. Radovednemu Marku se je bilo hudo premagovati. Zmajeval je z glavo in začel po kratkem molku: «Samo to bi še rad vedel, kaj se je Milena pregrešila. Brez povoda bi je vitez ne bil odvedel.. .> Toliko mu je bil Anže pripravljen razodeti. cTo je tako*, mu je razlagal. «Vitez se je maščeval nad Adolfom in nad Mileno ...» «Radoveden sem, kaj je zanetilo sovraštvo.» «Menda ljubezen ...» Anže je vprašujoče pogledal Blažeta, ali se je prav izrazil. Blaže je popravljal: «Vitez in Milena sta.se nekaj časa dobro razumela. Kmalu pa je prišlo do razdora. In to je bilo Adolfovo maslo...» «Med Aržiščem in Zlatogorjem menda še ni bilo nikoli pravega prijateljstva. Adolf in Oton sta se vedno črtila ...» «Oba bi rada sedela pri isti mizi.. .> je omenil hlapec, ki radi boječnosti ni mnogo govoril. «Pa je prišla zavist in stopila na sredo ...* «Zdaj bo šele grmelo!* je skrbelo miroljubnega konjarja. «Še udarili se bodo z orožjem .. «Kaj praviš, Blaže?» ga je Anže zaupno pogledal. «Hm.» Voznik je zmignil z rameni. «Mileno bodo iskali...* «Pa jo bodo tudi našli», je vedel strahopetnih «Milena se bo še vrnila. Dobro si zapomni!* «Ni mogočeb je zanikal Blaže. «Še mislil ne bo nihče tako daleč .. .* «A1 i ste se dolgo vozili?* je bil Marko zopet radoveden. «Dokler nismo tja prišli», mu je odgovoril. Marko se je ponovno obrisal pod nosom. Vendar se ni dal ugnati. «No, koliko si pa zaslužil?* se je hotel pošaliti. «Pot v krtovo deželo, ako napasem tvojo radovednost ...» «Oho, tako malo mi zaupaš!* ga je ozlovoljilo, «Nič, ker preveč sitnariš!* Anže ju je pričel miriti. Grajal je konjarjevo nadlegovanje in hvalil voznikovo previdnost. Oba je postrašil z vitezom, ki ne pozna usmiljenja. «Ali tujec še spi?* je zaskrbelo Blažeta. «Spi», je potrdil plašljivec. «Ves čas se ni premaknil.* 32 zamišljenih krajevnih organizacij JRKD ustanovljenih 25. Popoldne 29. t. m. se bo vršil shod v Sedlarjevem, na katerem bo narodni poslanec g. Spindler poročal zlasti o vprašanju Sotle. Politični pregled Sejmi 30. maja: Nova cerkev, Dobrovnik, Litija, Tinsko. . 31. maja: Gornji Boštanj, Kostanjevica, Mirna peg, 1. junija: Stara cerkev, Št. IIj pod Turjakom. 2. junija: Motnik, Loka pri Laškem, Dole pri Litiji. 4. junija: Slovenska Bistrica, Križevci v Prek-murju. stva in izvajanja državne jugoslovenske politike. Smatramo, da so gospodarska in socijalna vprašanja najvažnejša vprašanja sedanjosti, vprašanja ki najbolj zadevajo široke sloje naroda, v prvi vrsti kmeta in z njim tudi obrtnika in delavca, duševnega in ročnega. Poročila naših narodnih poslancev sprejemamo z odobravanjem na znanje in odobravamo dosedanje delovanje naših narodnih predstavnikov v tej smeri, izrazujoč jim polno zaupanje in pričakujoč od njih, da posvetijo tudi v bodoče največjo pažnjo tem vprašanjem. Po-zivljemo vse prijatelje državnega in narodnega edinstva in ustvarjajoče gospodarske politike, naj stopijo v naše vrste in sodelujejo pri velikem delu narodnega preporoda in jačanja bratske sloge. * * * ŽIVAHNO GIBANJE V ŠMARSKEM SREZU. Šmarje pri Jelšah, maja. V nedeljo"22. t. m. zjutraj po maši je narodni poslanec šmarskega sreza g. Vekoslav Spindler zboroval na prostem pod vaško lipo na Sladki g o r i. Z zanimanjem so zborovalci, ki jih je bilo več sto, poslušali izvajanja poslanca ter ob koncu stavili razna vprašanja in izročali razne želje. Soglasna sodba je bila. da tako lepega in mirnega shoda na Sladki gori že dolgo ne pomnijo. Po shodu so se v ožjem krogu položili temelji za krajevno organizacijo JRKD. Popoldne ob 2. je bilo zborovanje v Lembergu pri Lorenčaku. Dasi so Lemberžani, ki spadajo pod župnijo na Sladki gori, po večini že zjutraj bili na shodu na Sladki gori, se je vendar tudi tu zbralo več volilcev. Po poročilu g. narodnega poslanca je bila izvršena ustanovitev krajevne organizacije JRKD pod predsedstvom župana g. Mernika. Isto popoldne ob 4. je bila pri Smehu v M e s t i n j u seja začasne sreske organizacije JRKD, ki je sprejela nekaj važnih sklepov. V sredo 25. t. m. zvečer je bil v R o g a t c u ustanovni zbor krajevne organizacije JRKD; v četrtek 26. t. m. zjutraj ob 7. bo shod pri Svetem Križu, nato pri S v. E m i. Na vseh shodih bo poročal narodni poslanec g. Spindler. V nedeljo 29. t. m. bo sreska skupščina JRKD za š m a r s k i srez ob pol 10. pri Habjanu. Poročali bodo senator g. dr. Ploj, narodni poslanec g. Spindler, član banovinskega sveta g. Gajšek, predsedništvo začasnega sreskega odbora in drugi. Izvršila se bo ustanovitev končne sreske organizacije. V srezu bo do tega dne od Po tritedenskih posvetovanjih je naposled sestavil novo avstrijsko vla Jo dr. Dollfuss. V novi vladi so zastopani krščanski socialci, Landbund in Heimatblock. Trdna pa ta vlada ni, saj ima samo en glas večine. Socialisti napovedujejo novi vladi najostrejši boj. Nevarno so se poostrile razmere v Grčiji, kjer je ministrski predsednik Venizelos podal ostavko vlade. V industrijskih krajih so nastale stavke, ki so imele prav revolucionarni značaj. Opasno je bilo zlasti stavkovno gibanje državnih nameščencev, vendar poročajo zadnje vesti, da stavkovno gibanje ponehava. Stavkujoči železničarji so se vrnili zopet na delo. Kako se bo spričo teh težav rešila vladna kriza, še ni jasno, zlasti ker se v reševanje vmešavajo tudi grški generali. Na Japonskem so po atentatu na ministrskega predsednika razmere zelo napete. Japonski vojaški krogi odločno zahtevajo sestavo nove nacionalne vlade in odklanjajo sedanjo vladavino. Posvetovanja med voditelji strank in vojaškimi krogi še niso dovedla do uspehov. GOSPODARSTVO Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za blizu 56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1333-42 do 1344-22 Din; 100 italijanskih lir za 288-10 do 299-80 Din; 1 ameriški dolar za 56-01 do 56-52 Din; 100 francoskih frankov za 221-88 do 223 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-56 do 167-42 Din. Vojna škoda se je trgovala po 178 Din, investicijsko posojilo pa po 49 do 53 Din. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Ljubljani 18. t. m. so se trgovali za kilogram žive teže: voli I. vrste po 5 do 5-50 Din, II. vrste po 4 do 4-50 Din, III. vrste po 3 do 4 Din, krave, debele, po 4 do 4-50 Din, teleta po 6 do 7 Din. Kratke vesti = Posvetovanje o hmeljarstvu v Beogradu. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se je vršilo važno posvetovanje o pospeševanju izvoza našega hmelja. Sestanka sta se med drugimi udeležila tudi narodna poslanca g. Ivan Prekoršek kot zastopnik savinjskega hmeljarskega območja in g. inž. Pahernik kot zastopnik podravskega hmeljarskega področja. Sestanek je razpravljal zlasti o izvozu našega hmelja v Belgijo in Francijo in o določitvi kontingenta. Oba poslanca dravske banovine sta izrazila nujno željo, naj bi naši poslaništvi v Parizu in Bruslju v tej zadevi posredovali pri francoski, odnosno belgijski vladi. Kakor je znano, sta Češkoslovaška in Nemčija dosegli zelo velika kontingenta za izvoz svojega hmelja, zaradi česar je upravičena bojazen, do bo vse to šlo na škodo naših hmeljarjev. Glede prostovoljnega oznamenjevanja hmelja je bilo na sestanku ugotovljeno, da pripada v dravski banovini prvenstvena in izključna pravica oznamenjevanja Hmeljarskemu društvu v Žalcu, odnosno Hmeljarskemu društvu v Marenbergu. V, pokrajinah, kjer ni posebnih hmeljarskih organizacij, ki bi lahko vršile to nalogo, naj vrše ozna-menjevanje posebne banovinske komisije. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je pri tej priliki opozoril tudi na to, da je v dravski banovini zlasti za savinjsko hmeljarsko območje v veljavi še vedno stari avstrijski zakon o izvoru. = XII. velesejem v Ljubljani bo od 4. do 13. junija. Z velesejmsko legitimacijo je dovoljen 50odstotni popust na železnici. Naj nihče ne zamudi ogledati si te velike, krasne prireditve. Nad 700 domačih in inozemskih tovarn razstavi naj- «Pokliči ga!» Blaže se je hotel prepričati. Hlapec ga je klical, a berač se ni oglasil. «Hvala Bogu!» se je vzradostil. «Zdaj pa o tem kar tiho! O Mileni nič več nobene besede!* Pričeli so se meniti o Marlugi, kako je podiral kapelo. Čim je odstranil iz znamenja svetnika, se je zatel takoj kesati. Rad bi bil popustil delo, a se je bal beričev. Moral je opraviti, kakor je bilo dogovorjeno. Zato se je prikupil vragu, ki ga obiskuje med polnočno uro. Ves se je že posušil, tako ga skrbi in bega. Tedaj se je prebudil berač; obrnil se je na ležišču in glasno zastokal. «Si li bolan?> ga je vprašal Anže. Prosjak mu ni odgovoril. Molčal je nalašč — tako ne bo nihče mislil, da je poslušal. «Ako si bolan, ti lahko skuhamo kamelio, mu je prigovarjal Marko. «Zadaj za hlevom pa raseta pelin in meliza ...» «Kje pa sem?> se je berač naposled zaspano oglasil. «V hlevu na Aržišču», mu je povedal Anže. KPridi sem, da S3 bomo kaj pomenili!* «AIi ni še dan?» je zasehal, «Zdelo se mi je, da sem slišal petelina.* «Saj se je šele znočilo*, mu je odvrnil Marko. :«Menda bi rad že odrinil.. c.Zares, imenitno sem počival.* Berač je vstal in počasi zapustil ležišče. Zaropotali sta palica in beigla, pa je sedel ob jaslih med njimi na otepu slame. StKje domu ješ ?> so ga vprašali. «Danes tukaj, jutri tam — če mi všeč ni, grem drugam», se je pošalil. «Dobro pa se počutim, kamor pridem.* «Kaj ti je pokvarilo noge?» je zanimalo Marka. «Eh, na starost pride vsa nemarnost...* Videlo se je, da berač ni rad govoril o tem. «Ali si bil v vojni?» Tudi Anže je moral kaj vprašati. «Nisem bil», je kratko odgovoril. «Pohabljen od rojstva», si je mislil Anže. «Kaj pa je novega po svetu?» je Blaže segel v besedo. : «V čem? Kako pa?» so hiteli vpraševati. «Prihodnje reči vidim kakor v zrcalu ...■>. «Ali tudi ponoči?* «Vseeno. Zamislim se, pa vidim, kar je komu namenila usoda ...* «Pa vedno uganeš? Ali se nisi še nikdar premotil?* «Nikoli. Dozdaj sem še vselej pogodil.. .» «Bi nam li hotel prerokovati?» «Kdor želi, mu rad ustrežem. Vendar pa nikogar ne silim .. «Koliko boš pa zahteval?» «Ničesar drugega kakor nekoliko hvaležnosti.^. «Jako poceni!» Hlapce je prešinjalo sladko zadovoljstvo. Očarani so posedli okrog berača iu čakali nestrpno, kdaj jim bo začel odkrivati bodočnost. Skoro so se zbesedili, kje se bo začelo. «Začnimo od krajab Prosjak je pozval Marka, naj mu poda desnico. Pretipal mu je dlan in rekel: «Ti boš dolgo živel in dobro ti bo na zemlji. Oženil se boš, kadar dopolniš trideseto leto* Žena ti bo zvesta družica. Dobil boš sina in hčerko, ki ti bosta stregla na stara leta. Umrl boš v. pozni starosti tri dni pred novim letom ...» «Kaj pa otroka?» Marko je hotel izčrpati be-* račevo bistroumnost. «Ali bosta preskrbljena?*' «0 osebah, katerih še ni, ne morem govoriti.>" «Kako pa veš, da mi bo žena vdana in zvesta ?> ;«Zato, ker je že rojena...»" (Dalje prihodnjič.) Samo z negovanjem zob nikoli več zobni kamen! Na zobeh se zelo često tvori po» vzročitelj hudih obolenj — zobni kamen. Sargov Kalodont od* strani zobni kamen, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti sulforicinoleat pO Dr. BrSunlichu. Pri čiščenju se> razkroje organske substance, ki so zvezane z zobnim kamnom. Tako izgubi zobni kamen sča* soma sv9je oporišče, se zdrobi in se lahko odstrani s trdo ščetko za zobe. Pomislite, kako važna je redna uporaba Sargovega Kalodonta za ohranitev Vaših zob. različnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke za tkanine, usnje, papir, pohištvo, strdje, kovine, kmetijske stroje, moderno zdravstvo, perutnino iii kunce, na oficijelno razstavo poljske republike, razstavo «Prijateljev narave v stanovanju* in tujskoprometno razstavo. Legitimacije se dobivajo pri cPutniku*, denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, večjih železniških postajnih blagajnah dravske banovine in naravnost od vel esej roškega urada. = Uvoz svežega sadja v Francijo. Izvozniki svežega sadja v Francijo se opozarjajo, da so z odredbo francoske vlade ukinjene prevozne olajšave za uvoz in da se bo v bodoče smelo sveže sadje uvažati samo tedaj, kadar bodo pošiljke opremljene z izkazilom o zdravstvenem stanju sadja, ki ga mora uradno izdati rastlinske bolezni raziskavajoče oblastvo tiste države, iz katere se sadje izvaža v Francijo. = Prepovedan uvoz železniških pragov na Madžarsko. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša: Uvoz železniških pragov na Madžarsko ni vezan samo na posebno uvozno dovoljenje, nego je v zadnjem času sploh prepovedan. Prepoved je izdala madžarska vlada zato, ker razpolaga Madžarska z veliko zalogo železniških pragov in je potreba po njih za dalje časa pokrita. = Gospodarski stroji in orodje bodo razstavljeni v posebni skupini na letošnjem XII. ljubljanskem velesejmu. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamo-reznice, pluge za okopavanje in osipavanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. = Koliko zemlje posejejo v naši državi z žitom. Kmetijsko ministrstvo je pravkar objavilo podatke o površinah, posejanih lani v jeseni z glavnimi ozimnimi žitaricami. Ti podatki, ki so jih sestavili kmetijski oddelki posameznih ban-skih uprav, kažejo, da se je površina ozimnih posevkov žitaric Ie neznatno zmanjšala. Če to začasno cenitev ozimnih posevkov primerjamo s končnimi cenitvami za zadnja leta, dobimo naslednjo zanimivo sliko (v hektarih): pšenica ječmen rž jeseni 1928 . . . 1,863.008 221.018 172.0731 jeseni 1929 . . . 2,067.587 244.185 198.486' jeseni 1930 . . . 2,134.757 254.486 211.211 j jeseni 1931 . . . 2,111.497 246.286 205.911! Ivan Albreht: Mora «Tukaj smo, Nace,» se zahihita sestra. «Aha! Ali vam je vroče?* «Seveda nam je, pa bo tebi še bolj*, se zasmeje Cinclja. «Ali ni res, Zinka?* «Ne vem.* Nace je prenehal in se oprl na kosje. «Kaj vas je pa prineslo?» «Noge», ga je dražila Cinclja. «Aha! Zakaj pa?» «No, ti bo že Zinka povedala*, se je poigravala Minka z dehtečim nageljnom. «Zinka?* «Kar povej mu», je bodrila Zinka, «da bo vsaj vedel, koliko je bila ura!» Cinclja je medtem stopila tesno za Zinko in ji sikaje narekovala, kaj naj reče. In dasi se je vse upiralo v njej, je mladenka drhte ponavljala za Cincljo: «Vprašat sem te prišla, Nace, Če bi me maral. Sam ne prideš k meni, pa sem se ti prišla jaz ponudit....» . Minka je odbrzela in tudi Cinclja se je umaknila za nekaj korakov, Nace pa je stal kakor prikovan in nekaj časa ni mogel izustiti niti besede. Potem je naenkrat zavriskal in brez besede izpustil kosišče ter tako burno objel Zinko, da je ta skoro zajokala od bolečin. Po vsem travniku je nastal vrišč in smeh in cvik, Nace pa ni ne slišal ne videl ničesar. Nebo se je bilo razgrnilo okrog njega in mu svetilo iz Zinkinih oči, samo dobrotno božje nebo. Kakor je iz teh številk razvidn", se je posejana površina do zadnjega leta razmerno naglo dvigala in tudi zmanjšanje v pretekli jeseni posejane površine znaša pri pšenici le 1-1 odstotka, pri ječmenu 3-2 odstotka in pri rži 2-5 odstotka. V dravski banovini je bilo lani v jeseni posejanih 62.126 hektarov z ozimno pšenico, 15.475 ha z ozimnim ječmenom in 32.152 ha z ozinlno ržjo. Glede površine, posejane s pšenico, je dravska banovina med vsemi banovinami na sedmem cZinka, ali res?* Dekle je bilo brez moči in malone brez zavesti. Kakor v smrt ji je omahnila glava na njegove prsi in Nace jo je še vedno držal objeto, kakor bi se bal, da mu jo kdo nenadno spet ne iztrga. «Hej, Nace, ali ni dober zarečeni kruh!* je vriščala Cinclja, toda Hojnikov se niti malo ni zmenil za nagajivo roganje. Najrajši bi bil pobegnil z Zinko domov in se skril z njo, da bi ji čisto na samem mogel povedati, kar mu je narekovala toliko časa zatajevana ljubezen. «Kot pa le imate!* so ponavljale grabljice Cinclji in Nace je slišal. «Saj ga je pošteno zaslužila*, je zavriskal in ni več pustil Zinke od sebe. Zdaj se je šele mladenka pričela zavedati, kaj je storila. V želji, da bi tej okorni in pošteni grči priznala vse svoje gorje, je zdajci stopila k njemu in ujela njegovo težko desnico v svoje dlani: «Ali si hud, Nace?» V očeh so se ji zalesketale solze. «Hud? Kaj pa vendar misliš?* Spet jo je objel in zajecljal kakor velik, velik otrok: «Ali ne veš, da bi rad nebo in zemljo dal zate?» To je vzelo Zinki poslednjo moč. Kako naj pogazi tolikšno vdanost in zatre takšno ljubezen? In usta, ki so se bila že napol odprla za izpoved, so ostala nema. Dober mesec kesneje je bila Zinka Nacetova žena, mlada Hojnica... mestu, glede površine, posejane z ječmenom, na šestem mestu, glede površine, posejane z ržjo, pa na tretjem mestu. Glede pšenice prednjači dunavska banovina z 875.762 hektari ali 41 odstotki vse površine, tako da je ta banovina daleč na prvem mestu. Glede površine, posejane z ječmenom in ržjo, pa prednjači vardarska banovina. ili si že član Vodnikove družbe? XVII. Cinclja se je preselila v Hojnikovo bajto, dekleti sta se omožili in Nace je bil najsrečnejši človek v Okladi. Res da je nekam zgodaj dobila Zinka otročeta, toda črvič se je zdel Nacetu tako drobcen in slaboten, da ni čisto nič dvomil o resničnosti tega, kar mu je pravila Cinclja: «Prezgodaj je bilo revše rojeno.* Svetovala je, kako je treba takega otroka prav posebno negovati, ako hočemo, da ostane živ. in si opomore. Nace ni odrekel ženi ničesar, karkoli je nasvetovala starka, in je tudi za otroka, hčerko, preskrbel vse, česar je bilo treba. Tolikanj mu je bilo to malo nebogljeno bitje všeo, da je često vzel deklico v naročje in jo pestoval. Rad bi bil videl, da bi bila krščena tudi ona za Zinko, toda Cinclja je menila, da mora pnoroje-no nositi očetovo ime. Slednjič je jela taka spoštljiva pozornost ugajati tudi gospodarju samemu in tako je mala dobila ime Ignacija. In Nace je vedno rad poudaril, da je «naša Cija* brihtna in srčkana in zala. Še preden je bilo mogoče, prav slutiti otrokove poteze, je vsakogar prepričeval, da je «čisto živa Zinka*. Čim bolj je deklica odraščala, tem bolj je bila tudi res podobna materi. Tako je minila Zinki najhujša skrb, kaj bo, ako se v otrokovem obrazu nekoč ožive poteze Konrada Parapata. Jerebova Meta je dobila sinčka in so ga krstili za Načeta. Jereb namreč nikakor ni mogel dokazati svoje nedolžnosti in je toliko znakov pričalo zoper njega, da je bil obsojen zaradi uboja na večletno ječo. Zaman se je siromak trudil in ARTIČE. V nedeljo 5. junija priredi Sokol v Artičah prvi letni društveni nastop, ki bo izredne važnosti za razvoj sokolske misli v Artičah. Iz razlogov, ki so vsem dobro znani, prosimo vse prijatelje sokolstva, naj nam s svojim posetom pomorejo do čim večjega uspeha. Sokolski kroji dobro došli! Začetek točno ob 3. uri na prostoru br. Martina Rozmana. Vstopnina 3 Din. Za dobro pijačo in jed bo poskrbljeno. Po nastopu bo prosta zabava s pestrim sporedom. Svirala bo godba iz Loč pri Dobovi. BUČE PRI KOZJEM. (Smrtna kosa.) Na binkoštno nedeljo smo spremili na poslednji poti vzorno in priljubljeno gospodinjo Ano Bergle-zovo, staro 72 let, iz hiše žalosti v Veračah na pokopališče na Bučah, kjer smo jo položili k večnemu počitku. Za predobro materjo žalujejo sina !Anton v Zagrebu in Frane v Marenbergu in hčeri Gertruda Kolarjeva v Podčetrtku in Uršula Ber-glezova v Kozjem. Pogreba se je udeležilo poleg rodbine mnogo sosedov, prijateljev in znancev. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje! DOBINDOL. Veliko slavnost smo imeli na binkoštno nedeljo. Domače gasilno društvo je blagoslovilo svoj Gasilni dom. Društveni odbor se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do lepe prireditve. Po blagoslovu se je vršila prosta zabava na vrtu g. Zupančiča zraven doma, ki je potekla mirno in veselo. Dom se je gradil s ku-lukom, tako da delo, les, pesek, apno in vožnje niso stali niti dinarja. Gradbeni material pa je stal 12.000 Din. Sedaj, člani, pa spet na delo za novo brizgalno in druge gasilske potrebščine! HRASTNIK. Ker je število biezposelnih z odpustom pri rudniku 15. t. m. .naraslo za 200 oseb, so se sestali nedavno vsi hrastniški odborniki trboveljske občine in zastopn ki industrije, strokovnih organizacij in brezposelnih. Brezposelni so bili pozvani, naj se čimprej javijo na občinski izpostavi. Nekaj brezposelnih je začasno dobilo delo pri urejanju opuščenega šolskega stav-bišča. Na pobudo učitelja g. Hofbauerja je bil tudi sestanek zastopnikov pevskih in godbenih društev, ki so se dogovorila, da prirede koncert 19. junija v prid brezposelnega delavstva. To prireditev bo vodil g. Hofbauer, koncert sam pa uči- telj g. Čander. Oba sestanka je vodil občinski svetnik g. Malovrh. LETUŠ V SAVINJSKI DOLINI. (Smrtna kos a.) V Letušu je v petek popoldne umrl po dolgotrajnem bolehanju znani posestnik in gostilničar g. Florijan R e m i c. Pokojnik je bil kot mladenič dvakrat v Ameriki, kjer se je navzel ameriške hladnokrvnosti. Dokler mu je dopuščala zavratna bolezen, se je udejstvoval pri vseh domačih prireditvah kot pevec in igralec. Pred kratkim je bil kot požrtvovalen gasilec odlikovan. Zapušča ženo in dva mala sina. Blag mu spomin! MALA NEDELJA. Prva akademija sokolske čete na binkoštno nedeljo je bila zelo dobro obiskana. Posetili so nas v velikem številu gostje iz Gornje Radgone, od bratske sokolske čete pri Sv. Duhu, od matičnega društva iz Ljutomera, iz Radincev in drugih sosednih krajev. Vsem po-setnikom bratska hvala za obisk. Pogrešali smo, žal, brate in sestre od Sv. Jurija in iz Križevcev in tudi več takih domačinov, katerih dolžnost bi bila, vedno posečati sokolska prireditve. Na zaslepljene nasprotnike sokolstva se ne oziramo, ker vemo, da vkljub vsej nasprotni agitaciji sokolska misel zmaguje. PODČETRTEK. (S m r t n a k o s a.) Bil je lep majski dan, ko smo spremili našega župana, lekarnarja g. Lovra J u r š e t a, na njegovi zadnji poti. Pri odprtem grobu so se poslovili od pokojnika v lepih besedah domači g. župnik, podnačel-nik gasilske župe g. Podlinšek in tajnik g. Lov-rec. Pogreb je pokazal, kako silno je bil naš Jurše priljubljen na tej in na oni strani Sotle. Bil je zelo delaven vsepovsod: dolga leta je vodil občino, bil predsednik' Prosvetnega društva ♦Sotle*, krajevnega šolskega odbora, cerkveno-kon-kurenčnega odbora, načelnik gasilske župe kozjanske in domačega gasilnega društva. Bodi mu ohranjen hvaležen in časten spomin! SELCA. (S m r t n a k o s a.) V ljubljanski bolnišnici je preminil nad vse priljubljeni in zna-čajni mladenič g. Ivan Šparovic, star komaj 33 let. Selca so se zavila v žalost. Z Gasilnega doma je zavihrala črna zastava. Kljub zaposlitvi kot tesarski delovodja se je brat Šparovic z vsem navdušenjem oklenil dela pri novem Sokolu v Selcih. Dve polni leti je bil načelnik in zgleden brat. Bodi mu časten spomin! SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. (Smrtna kos a.) Dne 17. t. m. zjutraj je zatisnila svoje trudne oči priljubljena in poštena mladenka; Julka Kolaričeva iz Lače vasi. Stara je bila šele 20 let. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Pevci so ji zapeli ob grobu pesem ♦Vigred*. Blaga prw jateljica, počivaj v miru! ŠKOF J A LOKA. (S m r t n a k o s a.) V Škof ji Loki je po kratjd bolezni izdihnil inšpektor go- -spod Karel O g o r e v c. Rodil se je leta 1871. v Novem mestu in je bil dom njegovih roditeljev že takrat močno ugleden. Po študijah v Novem mestu, Gradcu in na Dunaju se je posvetil višjim obrtniškim vedam in služboval najprej pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, potem pa je prestopil k železnici. Bil je vzoren uradnik, dober in pravičen nasproti vsakomur in vedno naprednega mišljenja. Ohranimo pokojniku naj-častnejši spomin! — Po daljšem bolehanju je umrl v Škofji Loki posestnik in trgovec g. Gašper Č a r m a n v visoki starosti 84 let. Pokojnik je bil prava škofjeloška korenina. Rodil se je kot sin uglednih kmečkih staršev in se lotil v zreli moški dobi pekovske obrti in je vodil še sedaj splošno znano gostilno «Pri Pepetu». Bil j,e vzor nad vse pridnega in delavnega moža. Kljub veliki zaposlitvi je imel mnogo smisla za napredek domačega kraja. Bil je dalje časa okrajni cestni nadzornik, Mlekarska zadruga v Škofji Loki ga je štela med ustanovitelje in zveste sodelavce, gasilci so izgubili z njim svojega vnetega člana in občinskemu odboru je bil preudaren svetovalec. Pokojnik zapušča žalujočo ženo Terezijo in hčer Marijo, soprogo škofjeloškega župana g. Josipa Hafnerja. Gospoda Čarmana ohranimo v častnem spominu! ZGORNJE HOČE. (Smrtna kosa.) V Zgornjih lločah je po dolgotrajni bolezni umrl v 42. letu ugledni župan, slikar in posestnik g. Herman G 1 a s e r. Pokojnik je zadnje desetletje neprekinjeno županoval ter si pridobil splošen ugled. Sodeloval je vodilno pri vseh domačih narodnih društvih. Pogreb se je vršil ob mnogoštevilni udeležbi občanov. Ob grobu mu je izpre-govoril v slovo genljive besede načelnih gassilcev g. Kovač, domači pevski zbor pa mu je zapel ža-lostinke. Blag mu spomin! ŽIBRŠČE. Za nedeljo 29. t. m. napovedani shod narodnega poslanca g. dr. Rapeta je preložen na nedoločen čas, ker je g. poslanec ta dan zadržan po nujnih poslih. Shod bo kesneje in bo pravočasno objavljen. zaklinjal, da ni ubil škrica. Sodba je bila izrečena in mož je moral v ječo. Takrat je bilo precej hrupa v Okladi in se je Jerebovih vse tako ogibalo, da ni hotel nihče iti otroku, ki ga je povila Meta, za botra. In tisti čas je storil Nace nekaj, kar ga je v Zinkinih očeh čudovito poveličalo. «Slišiš,* je dejal, «ali veš, kako je z Jerebovo?* ♦Reva je*, je menila žena. ♦Aha! Sem dejal, kaj, ko bi ga jaz držal pri krstu?* ♦Misliš?*'Zinka kar ni mogla verjeti. ♦No, brez botra vendar ne more hiti, saj je po božji podobi ustvarjen.* Zinko so silile solze v oči, a Nace: ♦Aha, sem dejal, če bi se ti ne zdelo za malo, bi mu bila pa še ti za botro.* Zinka je vztrepetala. Parapatovemu sinu za botro, ona, mati Parapatove hčere? Kri ji je silila v glavo in v grlu jo je tesnilo, da je komaj Izdavila: ♦Če misliš, da bo prav.* In sta Hojnik in Hojnica bila malemu za botra. Tudi to je vzbudilo nekaj govoričenja, vendar ne toliko, da bi bilo Nacetu kdaj kaj prišlo na ušesa. Jereb se ni več vrnil iz ječe. Zavest, da trpi po nedolžnem, in misel na hčerino sramoto sta ga bili kmalu spravili pod rušo. Doma je vse propadlo in Meta je shirala. ♦Jetika, kali?* so rekli ljudje, ko so se vračali c pogreba. Tedaj se je spet spomnil Nace: ♦Aha, za malega bo pa zdaj hudo, kaj deš, Zinka?* «Seveda je siromaček.* . Le če dokažemo, da je večina staršev dravske banovine za nedeljen dopoldanski pouk, smemo upati, da bomo dosegli končno odgodi-tev celodnevnega pouka. Ako tega ne dokažemo, bo z novim šolskim letom zopet uveden celodnevni, dopoldanski in popoldanski pouk. Prav tako je v korist vseh staršev, da odgovorijo na drugo vprašanje z «n e>. Ako tudi v tej točki ne dokažemo, da zastopamo misli in koristi večine, bo s prihodnjim šolskim letom onemogočen obisk srednje šole vsem onim dijakom, ki stanujejo izven mestnega okoliša in ki se vozijo iz okoliških krajev v Ljubljano, Celje, Maribor, Kranj itd. S tem bodo prizadeti predvsem kmetski in delavski sloji, ki ne bodo več mogli šolati svojih otrok! Starši! Usoda vaših otrok je v vaših rokah! Odgovorite vsi brez izjeme na prvo vprašanje z «da», na drugo vprašanje z «ne»! Vabimo tudi vse starše, da pristopijo k našemu društvu kot člani, ker nam bo le tako mogoče vršiti naše naloge in zastopati koristi staršev in šole. Društvo «Šola in dom> v Ljubljani, Stross-mayerjeva ulica št. 1. * šolska mladina bo imela za obisk letošnjega ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po 3 Din za učenko, odnosno učenca, ako bo obisk skupen pod vodstvom učiteljstva. Dan obiska poljuben. * Novi železniški vozni red je stopil ob polnoči med 21. in 22. t. m. v veljavo. Natisnjene razpredelnice novega voznega reda so razobešene na vidnih krajih na vseh železniških postajah. Novi vozni red se dobiva tudi pri okencih blagajn na železniških postajah. * Gradba ceste Ljubljana—Litija—Radeče. Z odlokom ministra za gradbe je odobren načrt za gradbo ceste Ljubljana—Litija—Radeče, ki bo stala 13,7CO.OCO Din. K temu bo prispevalo ministrstvo za gradbe kot prvi obrok 250.000 Din. * Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XII. ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija posebno vrsto cigaret «Vardar» in «Drina», ki se bodo prodajale v sejmski trafiki za obiskovalce velesejma v škatlicah po 20 kosov po ceni, ki velja za navadne cigarete «Vardar>: in «Drina». } * Istrsko kmetijstvo v hudih stiskah. Na občnem zboru Centralne blagajne v Pulju je ugotovil tajnik Segnan, da je gospodarski položaj v Istri danes tak, da se je bati popolnega propada istrskega kmetijstva. Istrskemu gospodarstvu bi se dalo pomagati do zopetnega rednega življenja le, ako bi se takoj pričelo zdravljenje razmer, kar bi trajalo dolgo vrsto let. Tako je izvajal Segnan, ki je samo ponovil, kar je povedal že leta 1928. gospodarski strokovnjak dr. Stacchiotti, da je namreč mogoče izboljšati istrsko kmetijstvo samo z izredno pomočjo. Rimska vlada ima cele kupe prošenj in predlogov za rešitev istrskega kmetijstva. Storila pa ni ničesar takega, kar bi merilo na ohranitev kmetske posesti v rokah domači; nov. Z dolgoročnimi posojili bi se dalo kmetu pomagati, toda Centralna blagajna je ukrenila tako, da so dobivali lani kratkoročna posojila samo taki posestniki, od katerih se denar lahko vsak trenutek izterja. Dolgoročnih posojil pa niso dajali. Vino je dalo lani v Istri skupnega dohodka deset milijonov lir. Davki pa znašajo 15 milijonov lir. Leta 1929. je znašal dohodek od vina še 43 milijonov lir, lani pa že tako malo! Istrski kmetje imajo okoli 72 milijonov hipotečnih dolgov, cd teh pride 62 milijonov na zavod Credito Fondiario. Za amortizacijo in obresti od teh 62 milijonov je potrebno kmetom na leto pet milijonov lir. 15 milijonov za davke in pet milijonov za amortizacijo in obresti znaša 20 milijonov, kolikor je vredna vsa istrska kmetijska proizvodnja. Števila govore jasno, da je stanje istrskega kmetijstva nevzdržno. Dražb nepremičnin je bilo lanj v Istri 991, to je 458 več kaker leta 1930. Za plačilo davkov je šlo na boben 514 posestev, za Credito Fondiario 396. Dražb premičnin je bilo lani nad 10.000. Letos bo še vse huje. Drugih raznih dolgov istrskih kmetov je okoli 65 milijonov lir, ki po večini težijo malega posestnika. Samo ti dolgovi brez davkov in hipotek znašajo za 30 od. stotkov več kakor kosmata vrednost vse istrsko kmetijske proizvodnje v lanskem letu. Dr. Segnan je po ugotovitvi obupnega kmetskega stanja v Istri povedal, da se je slovansko zadružništvo v pokrajini povsem nehalo. Še leta 1926. je delovalo 46 denarnih zavodov in 17 kmetijskih zadrug, fašizem pa je vse uničil. * Tri žrtve ljubavne žaloigre. Na Uncu pri Ra« keku je zahajal že dalje časa graničar Gjorgje Milic v Grudnovo gostilno, kjer se je seznanil z Ivanko, gostilničarjevo sestro, in se vanjo zaljubil. V. nedeljo zvečer je bil na Rakeku nad tako zvanim Cirjem sestanek Sokolov s Planine in Rakeka, na katerem je bila tudi Ivanka. Tja je prišel tudi Milic, ki je hotel z njo govoriti, pa ga je dekle zavrnila. Pozneje je šla domov v družbi Jožeta Sveta. Blizu Mrškove kovačije ju je Milic dohitel in brez vsakega povoda trikrat streljal na dekle, jo zadel v ramo in v glavo ter jo usmrtil. Nato je samemu sebi nameril puško na prsa in sprožil. Strel mu je šel skozi trebuh in izstopil na hrbtu. Snirtnonevarno ranjen je graničar obležal na cesti. Milica so nato prepeljali v vojaško bolnišnico v Ljubljani. Ves trud zdravnikov pa je bil zaman, poškodbe so bile smrtne in je Milic v ponedeljek umrl. Zaloigra pa je zahtevala še tretjo žrtev. To je bil Jože Svet. V nedeljo zvečer po strašni žaloigri fanta ni bilo domov in domači so bili zanj v hudih skrbeh. Ker ga v ponedeljek zjutraj še vedno ni bilo, je šel njegov brat za njim poizvedovat. Našel ga je blizu vasi pod neko leseno barako mrtvega. Prejšnji večer so fanta videli, ko je šel po cesti proti Planini. Kaj se je zgodilo z njim tega večera, ne ve nihče. Skoro gotovo je in vsi znaki kažejo, da je grozni dogodek tako vplival nanj, da si je sam končal življenje. Poleg njega so namreč našli samokres. Komisiia je ugotovila, da je bil ustreljen v levo sence. Pokojnega Sveta so vsi pozn -i kot zelo mirnega in značajnega fanta. Zato v>i sočustvujejo s hudo prizadeto njegovo rodbiuo, prav tako pa tudi sočustvuje vse prebivalstvo Grudnovimi. * Nerodnosti v občinski blagajni v Cerknem v Julijski Krajini. V Gorici se je vršila razprava proti Amaliji Kumarjevi, bivši občinski uradnici v Cerknem, ki je bila obdolžena, da je poneve-rila okoli 90CO lir občinskega denarja. Obtoženka je mirno zavračala vse obdolžitve in pripovedovala, kako pogosto je morala od pobranega denarja odštevati večje ali manjše vsote bivšemu 'občinskemu tajniku, ki jih je rabil za razna planila. Po denar je hodil k nji bivši občinski načelnik, da je plačal delavce. Primanjkljaj v blagajni je ugotovil lani v januarju odposlanec pre-fekture Castagnoli. Takrat pa še ni manjkalo 9000 lir. Na razpravi se je jasno pokazalo, da ni bilo nobenega reda v poslovanju občinske blagajne. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, kako je prav za prav s primanjkljajem in kaj je v resnici Zagrešila obtoženka. Sodni dvor je obsodil obtoženo Amalijo Kumarjevo na šest mesecev ječe tn 300 lir globe, toda pogojno. Kumarjeva je bila navdušena fašistka, kakor so v občinskih službah tam okrog povsod nameščeni samo vneti člani fašistične stranke. Kumarjeva je sestra nedavno Ubitega cerkljanskega davčnega izterjevalca Antona Kumarja. * Stroga obsodba dveh Slovencev v Trstu. Pred tržaško poroto sta se te dni zagovarjala zaradi Umora 261etnega miličnika Romea Zivianija 23-letni Tone Žagar in 211etni Jakob Cucek. Obtožena sta bila, da sta lani blizu Ribnice ob Reki Napadla miličnika Pastiglija in Zivianija, oddala panju več strelov in Zivianija tako hudo ranila, 3a je 14 dni kesneje umrl v tržaški bolnišnici. Po daljšem zasledovanju so ju karabinijerji prijeli in izročili posebnemu sodišču za zaščito držaje v Rimu, ker so menili, da gre za političen napad. Posebno sodišče pa je dognalo, da sta se hotela le maščevati nad miličniki, ki so ubili Cuc-kovega psa, in je zaradi tega izročilo oba obtoženca tržaški poroti. Žagar je priznal krivdo umora, Cucek pa se je priznal le za sokrivca. Sodišče je obsodilo oba obtoženca na dosmrtno prisilno delo in utemeljilo obsodbo tako, da tla izvršila umor premišljeno in iz ničevih razlogov. * Nočni požar. Ogenj se je pojavil v eni zadnjih noči na strehi stanovanjske hiše Jurija Rožiča, po domače Pregla v Gaberkah pri Šoštanju. Požar je opazil sam gospodar Rožič, ki ga je zbudilo glasno prasketanje. Ko je prihitel na piano, je bil del hišne strehe v plamenih. Zbudil je hitro domače, ki so nato v naglici rešili opravo ln obleko iz hiše, dočim so na podstrešju plameni Uničili krov, vso zalogo žita, moke, mesa in več drugega živeža. * Dve hiši v Križah žrtvi ognja. Pred kratkim ponoči je gorelo v Križah, in sicer je požar zajel Sitarjevo hišo sredi vasi in hišo čevljarja Malega. Kako je ogenj nastal, ni jasno. Orožniki so aretirali sumljivega človeka in ga odgnali v zapor V Kranj. * Najdba utopljenega rojaka pri Splitu. Pred dnevi se je na morju pri Splitu ponesrečila trojica izletnikov. Njihov čoln se je prevrnil in vsi trije so utonili. Med njimi je bil tudi Slovenec •Janez Škrinjar, natakar po poklicu. Njegove telesne ostanke so 20. t. m. našli na produ ob jimorju. Bile so skoro same kosti, ker so meso izvedle ribe. Na kosteh je bil še telovnik, v katerem so našli izkaznico, po kateri so tudi spoznali "litopljenčeve zemske ostanke. h * V Ljubljanici najden utopljenec. V bližini fffoserjeve letne vile pri Ljubljani so našli te dni Starejšega utopljenca in ga potegnili na suho. V Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru Št. 104—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! nesrečniku so sptfznali 451etnega čevljarskega pomočnika Josipa Kenka, Ljubljančana, očeta treh nepreskrbljenih otrok. Kenk si je najbrže sam končal življenje. * Smrt v Krki. V nedelj j okrog poldneva so opazili otroci, ki so se igrali na Loki pri Novem mestu, da postaja ob vodi neki moški. Kmalu je prišel k njim in jim dejal: sPoglejte, tale klobuk bom tukaj pustil in če bi kdo vprašal, kje je tisti, ki ga je nosil, mu pokažite v Krko.> Odložil je klobuk in odšel. Otroci so se temu smejali in se niso zmenili zanj. Naenkrat pa so zaslišali ne daleč proč močan pljusk in videli, da se oni mož, ki je prej z njimi govoril, potaplja. Pričeli so klicati na pomoč. Otroške klice so začuli v bolnišnici usmiljenih bratov in takoj odposlali čoln na pomoč. Med tem pa je mož že utonil. Na pomoč je priskočil tudi g. Miha Rezelj s svojim čolnom in je s pomočjo fratra Metoda potegnil truplo na suho. Utopljenca so poizkušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, a bilo je že prepozno. V utopljencu so spoznali 491etnega delavca Jana Maurerja, ki je bil oženjen in zapušča precej otrok. Stanoval je v Regerči vasi pri Novem mestu. Kaj je moža gnalo v smrt, se ne ve. * Neznano utopljenko so potegnili pred bin-koštmi pri Dolu blizu Ljubljane iz Save. Na bin-koštni ponedeljek je napravila izlet v Dol neka delavka iz Most, uslužbena v tovarni «Saturnus». Ko je čula vest o utopljenki, je odšla v mrtvašnico in povedala, da je utopljenka istovetna z delavko Klaro Anderlinovo s Sela pri Mostah, ki so jo že dva dni pogrešali. Ko so nekateri Kla-rini znanci v Vevčah in tudi tam stanujoči brat zaznali o njeni zagonetni smrti, so pohiteli v dol-sko mrtvašnico, kjer je Klarin brat odločno izjavil, da utopljenka ni njegova sestra. Ander-linova sama je prišla naslednje dni zopet na delo v tovarno «Saturnus» in tako je bilo potrjeno, da utopljenka ni Anderlinova. Kdo je neznanka, doslej še niso mogli ugotoviti. Bila je stara približno 20 let, velike postave, okroglega obraza in kostanjevih las. * Truplo mladega Goričana v gozdu pri Bazovici. Pred dnevi so našli kmetje v gozdu pri Bazovici truplo mladega človeka, ki je že razpadalo. Iz izkazov, ki so jih našli pri njem, sledi, da je mrtvec 231etni Ljubomir Kovačič, rojen v Gorici. Vzroka smrti še niso mogli ugotoviti. Uvedena je preiskava. * Žalosten konec nočnega vasovalca. 231etni brezposelni kleparski pomočnik Janez Menhardt iz Hajdine pri Ptuju je imel že dalje časa ljubav-no razmerje s kuharico Kolaričevo iz Vurberga, uslužbeno pri trgovcu g. Sarii starejšem, katero je večkrat zvečer obiskoval. Nedavno zvečer se je mladi Menhardt nahajal v sobi svoje ljubice. Ko se je gospodar zvečer vrnil domov in je zapazil, da so vrata služkinjine sobe odprta in da v sobi nekdo govori, je vprašal kuharico, kdo je v hiši. Na vprašanje mu je kuharica odgovorila, da nihče. Med tem časom pa se je splazil Menhardt skozi okno na streho hiše. G. Saria je slišal neki ropot in mislil, da je v hiši vlomilec. Zato je stopil na ulico in javil dogodek nekemu orožniku, ta pa policiji. Stražnik g. Pestotnik je skupno z orožnikom šel na lice mesta, kjer sta oba zapazila na strehi ležati mladeniča, katerega sta pozvaia, naj se odstrani s strehe. Tedaj se je Menhardt povzpel na dimnik in se začel jror-čevati iz policije. Naposled pa je hotel skočiti na streho sosednje hiše, a je padel z glavo naprej na ulico in se ubil. * Samomor mladeniča. Zaradi neozdravljive bolezni si je prerezal vrat z britvijo posestnikov sin Franc Preložnik v Podovi. Bil je pošten in miren fant. Pogreb pokojnika se je vršil na pokopališče v Slivnici pri Mariboru. * Požari na Dravskem polju se neprestano vrste. Te dni so se nenadno pojavili ognjeni jeziki v gospodarskem poslopju posestnika Bera-niča v Strgonjci na Dravskem polju. Ogenj je na mah objel vso Beraničevo gospodarsko poslopje s svinjaki vred in se razširil tudi na bližnje gospodarsko poslopje posestnika Klasinca. Na kraj nesieče so prispeli gasilci iz Gorice, Cirkovc in Šikot z motorkami ter ogenj omejili. Nedvomno je tudi ta ogenj podtaknila zlobna roka zločinskega požigalca, ki opravlja svoj posel že dalje časa. * Zidanica žrtev ognja. Na binkoštni ponedeljek se je odpravil posestnik Vidmar iz Št. Jošta k jutranji maši v Stopiče in je opazil, da mu gori zidanica. K sreči je imel posestnik večjo količino vina spravljenega v svoji drugi zidanici, v pogoreli pa le neznatno množino. Kako je nastal požar, še ni dognano. Najbrže je bil podtaknjen. * Kovačnica dvodinarškov in šilingov blizu meje. V času hude brezposelnosti si pač žrtve na vse načine prizadevajo, da bi si omogočile življenje. Pri tem pa zaidejo posamezniki tudi na kriva pota. Guštanjski orožniki so na binkoštni ponedeljek prišli na sled dvema delavcema iz Črneč, ki sta se lotila kovanja denarja. Uredila sta si za ta pošel podzemskko klet, ki sta jo izpremenila v kovačnico in livarnico ter imela tudi razpečevalca, ki je izdelke spravljal v promet. Ponarejeni denar je izdelan tako dobro, da ga je po zunanjosti zelo težko ločiti od pravega, le kovinasti žvenk ga izdaja za nepravega. Zadeva se je odkrila takole: V Dravogradu se je pojavil pri nekem mehaniku ponarejen dvodinar-šek. Neki moški je kupil električno žarnico in plačal znesek z drobižem. Šele zvečer je mehanik našel med drobižem ponarejeni dvodinaršek, ki ni imel običajnega žvenka. Pri natančnejšem opazovanju je odkril tudi razliko v listnatem vencu, ki je bil na ponarejenem novcu nekoliko nejasen. Čisto enak novec je bil oddan tudi v trafiki. Orožniki so po dolgem poizvedovanju našli sled, odkod izvira ponarejeni denar. Jasno je bilo, da se mora nekdo v bližini pečati s ponarejanjem, ker so se že tudi v Labudu v Avstriji pojavili ponarejeni šilingi. Na binkoštni ponedeljek so bili na meji zasačeni delavca S. in H. iz Črneč pri Dravogradu iir neki Avstrijec. Pri hišni preiskavi so orožniki našli v kleti pravo kovačnico denarja s potrebnimi stroji, kovaškim mehom in topilnico. Največ sta delavca izdelala šilingov in le nekaj dvodinarškov, ker ju je izdelava dvodinarškov preveč stala, kakor sta izjavila. Oba delavca sta bila aretirana. * Roparski morilec Štefau Falež je pomilo-ščen. Veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je v letošnjem februarju obsodil roparskega morilca Štefana Faleža v sinrt na vešalih, ker je, kakor smo to takrat obširno poročali, umoril in oropal posestnico Julijano Heri-čevo in izvršil razne druge zločine. Na smrt obsojeni Falež je po obsodbi zahteval revizijo razprave. Kasacijsko sodišče pa je zavrnilo njegov priziv in izpremeuilo smrtno obsodbo v dosmrtno ječo. * Omilitev kazni očetomorilcu Žagarju in vnovična razprava proti njegovi materi. Svoj čas je bil pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča obsojeii zaradi umora lastnega očeta 321etni bivši rudar Anton Žagar iz Zdol v kozjanskem sodnem okraju na dosmrtno robijo, njegova mati, 661etna Ana Žagarjeva, pa zaradi soudeležbe na dvanajst let robije. Oba obsojenca sta takrat po zastopniku prijavila priziv in revizijo razprave, čemur je stol sedmorice v Zagrebu ugodil. Antonu Žagarju je bila kazen znižana na 15 let, sodbo glede njegove matere pa je stol sedmorice razveljavil in odredil ponovno razpravo. * Zagoneten dogodek v dolenjski zidanici. Enega zadnjih večerov je prišel po cesti U Mirne peči proti Šentjurski gori kakih 50 let star neznan popotnik, ki je stopil v zidanico posestnika Frana Lužarja iz šentjurške gore in ga poprosil za pijačo. Lužar je prošnji ustregel in natočil popotniku bokal vina. Med obema se je pričel razgovor. Kmalu sta se pridružili tudi Lužarjeva žena in soseda Ana Kranjčeva. V prijetnem kramljanju se neznancu nikamor ni več mudilo in pridno je segal po kozarcu. Naposled ga je Lužar opomnil, da bo treba domov. Takrat pa je tujec naenkrat postal objesten. Brez vsakega povoda je skočil na prag zidanice, izvlekel dolg nož in ga zabodel v bližini stoječi Ani Kranjčevi v vrat Kranjčeva se je zgrudila v mlaki krvi, Lužar pa je ves prestrašen planil proti tujcu, da bi. mu odvzel nož in preprečil tako nadaljnje klanje. Toda tujec je skočil za ogel zidanice in začel neusmiljeno udrihati z nožem po Lužarju. Prizadejal mu je več ran po obrazu, prsih in rokah. Krvaveč iz številnih ran je Lužar z zadnjimi močmi pograbil tujca za roko, njegova žena pa mu je iztrgala nož. Ogorčen nad toliko nehvalež-nostjo in krvoločnostjo, je Lužar nato pograbil tujčevo debelo popotno palico in začel udrihati po njem, dokler se ni zgrudil tudi sam in se onesvestil. Lužarja so spravili proti polnoči domov in ga prepeljali v kandijsko bolnišnico, neznanca pa so naslednjega jutra našli mrtvega poleg zidanice. Kdo je in kako se je prav za prav odigral ves dogodek, bo dognala preiskava. * Obsodba morilke. Pred celjskim velikim senatom se je vršila razprava proti 431etni čevljar-jevi ženi Antoniji Vetrihovi, ki je v svojem stanovanju pri Sv. Jederti pri Žalcu s sekiro pobila 371etnega tesarja Ivana Turnška, ki jo je napadel. Turnšek je še isto noč podlegel poškodbam. Ve-trihova je strašno dejanje v celoti priznala, zagovarjala pa se je s silobranom. Vetrihova je bila obsojena zaradi umora v razburjenosti na tri leta robije in triletno izgubo državljanskih pravic. Obsojenka je prijavila priziv proti previsoki kazni. * Vlom v blagajno mariborskega sodišča. Skrajno predrznost so pokazali svedrovci, ki so obiskali v eni zadnjih noči mariborsko okrožno sodišče. Prvi so zjutraj opazili vlom snažilci. Policija je ob prisotnosti ravnatelja g. Podlesnika ugotovila, da so vlomilci s ponarejenimi ključi odprli vrata njegove pisarne, prebrskali vse predale, odprli pisalno mizo in odnesli zapečateno kuverto z različnimi ključi od jetnišnice in blagajne okrožnega sodišča. S temi so potem odprli blagajno in pobrali iz nje vso gotovino, namreč okoli 1400 Din, od tega 400 Din državnega denarja, 1000 Din pa je bilo last ravnateljeva. Vlomilci so izginili brez sledu. * Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava naravna «Franc Jožefova» grenčica iz-borno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso «Franc Jožefovo» vodo. «Franc Jožefova* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IZ POPOTNIKOVE TORBE PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC. Sv. Ana v Slovenskih goricah, maja. Draga «Domovina», tvoji zvesti bralci v naši župniji ti moramo povedati odkrito, da te vsi prav radi čitamo in komaj čakamo dneva, ko te dobimo v roke. Včasih roma en izvod «Domo-vine» skozi 20 rok in vsi morajo priznati, da je «notri lepo branje». Pa se še najdejo pri nas tudi ljudje, ki izkušajo na pretkan način odvračati ljudi od «Domovine». Vsi, ki jo že dolgo beremo, ne najdemo ničesar pohujšljivega v njej, zato jo bomo še naprej vsakomur priporočali in jo še z večjim veseljem brali. Vsi tisti družbi, ki se zaletava v «Domovino*, pa odločno povemo, naj vsako tako početje opusti, da ne bo pozneje treba dajati odgovorov. Bralci «Domovine* čitamo vse časopise, ki nam le pridejo v roke, in se včasih marsičemu čudimo. G. urednika «Domovine* bi prosili, naj nam ob priliki pojasni, zakaj vendar nekateri časopisi v naši banovini ne prinašajo skoro ni-kakih poročil o delu naših poslancev, senatorjev in vlade in o novih zakonih za bllgor kmetov. Kaj o tem, kar delajo naša vlada in poslanci, ne smemo na deželi ničesar vedeti? Lahko rečemo, da dandanes na deželi ne moremo biti brez časopisa «Domovine». ki nam brez pridržkov pove, kaj je kje novega, zraven tega pa daje lepe gospodarske nasvete. Posebno tiste, ki radi čitajo lepe povesti, «Domovina* zelo zadovolji. Ker je ljudstvo danes tako zbegano po deželi, si želimo, da nam večkrat pišete zlasti o trdni varnosti denarja in da ovržete prazne čenče o vseh mogočih rečeh, ki jih natrobijo ljudem razni nepridipravi. No, pa smo Anovčani že dovolj trdni, da ne verjamemo vsemu, kar čujemo, zlasti ker so se doslej še vse take govorice izkazale za izmišljene. SMRT UGLEDNEGA POSESTNIKA. Š t. V i d pri Grobelnem, maja. Naglo je za pljučnico umrl 24. t. m. posestnik g. Povalej Jakob, star komaj 34 let. Pokojnik je bil vedno naprednega mišljenja, vnet Jugoslo-ven in zvest naročnik «Domovine». Zdaj ne bomo več slišali njegovega basa pri pevskem zboru. Mnogokrat je pel nagrobno pesem, a sedaj njemu zapojejo zadnjo pesem v slovo. Pokojni g. Povalej je bil zelo prosvetljen in skrben gospodar. Gasilci so izgubili z njim nad vse vnetega izvršujočega člana. Bil je tudi tajnik krajevne organizacije JRKD, kjer ga bomo zelo pogrešali, saj je bil pokojnik naobražen in trezno misleč mož. Zapušča žalujočo ženo in tri nepreskrbljene otroke. Ohranimo ga v častnem spominu, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje! ŽudoDifa dela (Ljudska pripovedka.) Tisti, ki so mi pravili to zgodbo, so že davno pomrli. Odšli so za svojim župnikom, kateremu so bili vdani kakor otroci svojemu očetu. Gospod Jeras jim je bil vse: zdravnik, svetovalec, pomočnik in dobrotnik. Kadar je udarila njegove župljane kakšna ne-i sreča, je bilo vselej ,narejeno'. Gospod pa je znal ,oddelati'; pregnal je moro iz svinjaka in čarovnico iz hleva. V ta namen je blagoslovil košček lesa ter ga dal zakopati pod prag ali nabiti na vrata. Ljudje so zaupali in vera jim je pomagala. V njegovi župniji je nekoč nastal ogenj. Gorela je hiša, ogroženo je bilo tudi gospodarsko poslopje. Gospod je bil takoj na mestu kakor dandanes gasilna društva. Vprašal je, ali ni morda v hiši kakega človeka. Ko so mu zanikali, je dvignil roke in ,panal' ogenj. Takoj je nehalo goreti. Ljudje so bili radovedni, zakaj ni ustavil požara poprej, dokler ni vedel, da ni nikogar v gorečem poslopju. Gospod pa je odgovoril: «Zato, ker bi bil pogubljen tisti človek .. .* Čarovnice so gospoda Jerasa silno sovražile, ker mu niso mogle do živega. V njegovi župniji ni nikdar pobila toča. Gospod je bil pravi angel varuh žitnega polja. Nekoč je odšel po opravkih v sosednjo župnijo. Čarovnice so porabile priliko in začele maščevalno kupičiti črne oblake. Vršalo je, kakor bi bil mešal orehe: čarovnice so delale točo. Gospod je pravkar dospel k prijatelju, a se je takoj spet vrnil. Hlapcu je naročil, naj hitro požene. Šlo je, da se je kar kadilo. Ko je prestopil mejo v domačo župnijo, se mu ni več mudilo. Tukaj je bil on gospodar, čarovnice so morale odstopiti. Še enkrat je togotno treščilo, potem je posijalo solnce. Umljivo je, da dobri gospod Jeras v svoji župniji ni imel sovražnikov. Našel pa se je hudoben tujec, ki je napadel gospoda, ko je šel ponoči od obhajila. «Stoj!» mu je zaklical na samoti, kjer ga je počakal za drevesom. «Pa ti, stoj!» mu je mirno odvrnil župnik. Ropar je obstal in se ni mogel več geniti. Župnik je odšel po svoji poti. Doma je naročil hlapcu, naj takoj odide po tisti poti in zbudi neznanca. «Pa hitro!» mu je zabičil, «zakaj tujec stoji kakor štor in si ne more pomagati. Nevarna mu je celo navadna mravlja.* Taka in enaka čudovita deta je izvajal gospod župnik Jeras, ki živi še danes med starejšim moravškim ljudstvom v dobrem spominu. Soteščan. Dober izgouor Robidar je bil pod strogim nadzorstvom svoje boljše polovice. Njene misli so ga spremljale povsod, kamor je odšel po opravkih. Kadar ga ni bilo hitro domov, tedaj mu je že hitela naproti. Nekoč si ga je bil naložil tako, da je omagal sredi poti. Noge so ga zanesle na travnik, kjer je legel in zadremal. Tukaj ga je našla njegova skrbna ženica. «Grdoba, spet se je nažrlb je pričela godrnjati. «Špela!> Robidar se je prebudil. Drobno kakor miška iz moke je gledal okrog sebe. «Domov se mi poberi!* mu je oblastno ukazala. i «Špelica!* Možiček je začel trepetati. Z ženo se ni bilo varno šaliti. Kadar je bil nadevan, ga je premagala po kratkem boju. «Domov, pravim!* je ponovno zarohnela. «Ali meniš, da sem pijan? Nisem ga pokusil. Škoda denarja.. .* Žena se je sklonila in zavohala duh po žganju, «No, vidiš... Saj sem vedela...» mu je oponosila. «Ne, žganja pa ne... Pijan pa ne.. .* se je upiral. «Zakaj pa ne vstaneš?* je zahtevala dokazila. Vstati se Robidar ni upal. Vedel je, da se mu zapletajo koraki. Zato se je milo nakremžil in rekel: «Napil se nisem, pač pa se mi je pripetilo nekaj drugega.. .* «Kaj pa takega?* Špelica mu je skoro verjela. «Noga me boli. Ne vem, ali sem si jo zlomil ali izpahnil.. .* «Revček!* ga je pričela milo vati. «Prehladil se boš ... Tukaj ne smeš ostati.. .* «Kam pa naj grem, ako ne morem stopiti na nogo?* «Sedi, Janže, sedi!* Nato je počenila iredenj in rekla: «Okrog vratu se me okleni!* Robidar je zastokal in zlezel dobri ženici na štupo-ramo. Šlo je brez težave. Ona je bila močnih kosti in visoke rasti, on pa majhen in lahek, kakor bi bil iz papirja. Doma ga je položila v posteljo. Ponudila mu je še obkladke na nogo, kar je odklonil. Potem ga ni več nadlegovala. «Kaj pa noga?* ga je vprašala drugo jutro. | «Je že zdrava*, je odvrnil. «Pa si tožil, da jo imaš zlomljeno ali izpah* njeno.* «Boga zahvali, da si je nisem zlomil*, se je namuznil in priznal, da jo je prevaral. Soteščan. PozcibljiD tat Ponoči se je v stanovanje pisatelja Prazno-slamskega prikradel star tat, ki je bil v tisti noči izvršil že več vlomov in si nabral masten plen. Denar je nosil v skrivnem žepu svojega suknjiča. Pisatelja Praznoslamskega ni bilo doma in tat je lahko nemoteno prebrskal njegovo stanovanje. Ze se je hotel razočarani svedrovec odstraniti, ko je opazil v nekem kotu pisatelja Praznoslamskega edini površnik, ki sicer že dolgo ni bil več nov, vendar še dokaj dobro ohranjen. Ne da bi bil dolgo pomišljal, je rokovnjač slekel svoj raztrgani suknjič in zadovoljnega obraza zlezel v pisateljev površnik. Potem jo je hitro odkuril.. t Ko se je pisatelj Praznoslamski zjutraj vrnil domov ter opazil sledove in posledice svoje pre-t dolge odsotnosti, se mu je obraz grdo nakremžil, zlasti pri pogledu na zamenjani površnik. Toda ko je pozneje po temeljitejši preiskavi odkril v žepu starega suknjiča zavoj bankovcev, se mu je izpremertila žalost v radost. Ali je raztreseni tat prišel iskat, kar je v sta* novanju pisatelja Praznoslamskega pozabil, pa ne vem. Edvard. Jutranje delo. Katehet: «Kaj stori tvoja mama najprej, kQ ustane zjutraj?* Lukec: «Bolhe začne loviti.. .* PREKMURSKI GLASNIK Strah prod kaznijo in sramoto ga jo pognal v smrt. Delavec Tivadar Franjo iz štrigove si je v Beltincih prilastil kolo nekega posestnika, ki je tatvino javil orožnikom. Orožništvo je začelo poizvedovati za tatom in je kmalu izsledilo omenjenega delavca. Tivadar je tatvino priznal in je moral kolo povesti nazaj lastniku v spremstvu orožnikov. Pot jih je vodila proti Muri. Ko so prišli v Razkrižju na brod; se je Tivadar nenadno pognal v Muro in izginil v valovih. Vsaka pomoč bi bila zaman, ker se obupanec ni več pojavil na površju. Dve uri no dogodku se je posrečilo, da so izvlekli Tivadarjevo truplo na breg. Obupanec je pač šel v smrt zaradi strahu pred kaznijo in sramoto. Ženo in otroke je hotel sežgati. Blizu Murske Sobote je vas Krajina, kjer bi se pred kratkim skoro odigrala strašna rodbinska žaloigra. Le hitri pomoči se je zahvaliti, da ni postalo troje življenj žrtev plamenov. Posestnik K. je živel že dalje časa v sporu z ženo. Zena, ki je bila pred leti operirana, ni mogla več tako delati, kakor je hotel mož. Večkrat se je mož tudi napil in se v takem stanju dejansko lotil žene ter jo pretepal. Uboga žena je morala često ponoči spati z otrokoma, fantkoma v starosti od 10 in 12 let, nad drvarnico, kjer so si vsi trije pripravili skromno ležišče. Te dni sta se mož in žena zopet sprla in žena se je odpravila z otrokoma spat nad drvarnico. Ko je bila z otrokoma že gori, je postal mož jako nasilen. Bil je vinjen in je silil za njimi. Zena se ga ni mogla drugače ubraniti, kakor da je pograbila bližnja polena in mu jih vrgla v glavo. Uspelo ji je, da je irasilnika res pregnala. Nato je legla k počitku. Mož je čakal tako dolgo, da je vse utihnilo, potem pa se je splazil v drvarnico. Pripravil j<5 kup slame. Ko je bil prepričan, da vse spi, je slamo zažgal. Ogenj se je kmalu razširil po vsem prostoru. Prasketanje ognja, dim iu nenavadna svetloba pa so v zadnjem trenutku zbudili ničesar hudega slutečo družino nad drvarnico, ki je še mogla rešiti se iz plamenov na prosto. Sosedje, ki so prihiteli gasit, so ogenj še pravočasno pogasili, da se ni razširil na sosednje stavbe. Orožniki so K. aretirali. Pri zaslišanju je priznal svoj čin, a se je izgovarjal, da je hotel le prestrašiti ženo. Sirovo maščevanje. V vasi Veliki Polani se je zgodil sirov čin, ki je razburil vse prebivalstvo. Minilo zimo so često zmanjkale pri tem ali onem posestniku kokoši. Tatu dolgo niso mogli priti na sled. Ko so pa bile ukradene kokoši pri Ke-lenčevih, so ti osumili tatvine 231etnega fanta Jerebica Martina, ki je prišel v roke pravice. To ga je tako ujezilo, da je sklenil maščevanje. Na binkoštnj ponedeljek zvečer je stopil v hlev posestnika Kelenca. S seboj je vzel sekiro, s katero je pričel neusmiljeno udrihati po kravah. Hudo je poškodoval dve kravi, eno telico in tele. Eni kravi je razbil križne kosti, da je morala rešiti ubogo živinče nadaljnjih muk smrt. Nečuvena sirovost pokvarjenega fantalina zasluži najstrožjo kazen. Ženo je pretepel in se obesil. Filo Kalman v Gornjih Petrovcih je bil nasilen mož. S svojo ženo je živel v stalnih prepirih. Žena je bila večkrat prisiljena, da je morala zbežati pred njim k sosedom. Živela je v stalnem strahu, saj se je mož večkrat izrazil, da bo najprej ženo ubil, potem pa še sebe. Pred kratkim je prišlo zopet do prepira. Ker je mož začel ženo pretepati, je morala ta zopet zbežati k sosedovim, kjer je ostala čez noč. Drugo jutro je neki sosed šel h Kalmanu. Ker pa Fila ni našel v sobi, ga je šel iskat še po drugih prostorih. Ko je stopil tudi na skedenj, je opazil Fila obešenega na strešnem tramu. Nesrečnik je bil že mrtev. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe? NAŠI NA TUJEM Lepa prireditev v dcvelandski slovenski Šoli. V slovenski šoli v clevelandskem Narodnem domu se je tudi letos vršila običajna pomladna prireditev, ki je zopet enkrat pokazala, kako lepe uspehe doseza s poukom slovenščine. Veseloigra «Pot do srca» je bila odlično podana. Učitelj višjega razreda na tej slovenski šoli je g. Ivan Zor-man, znani glasbenik in pisatelj, učiteljici pa sta gdč. Antonija Siničičeva in Marija Ivanuševa. Slovenka žrtev letalske nesreče v Ameriki. V Brookfieldu v državi Iilinoisu živi slovenska rodbina Prezljeva, ki je nedavno iz Sparte v državi Viscontinsu prejela žalostno vest, da se je tam smrtno ponesrečila 211etna hčerka, poročena Schaffertova. Z možem in nekim znancem je sedla na letalo in napravili so krajši polet. Pri pristanku je letalo zadelo ob drevo in se prevrnilo, pri čemer so bili ubiti Schaffertova, pilot in neki potnik. Smrt med ameriškimi rojaki. V Coketonu je bil v premogovniku ubit Josip Porok. Pokojnik se je rodil leta 1898. v Gorenjem jezeru pri Cerknici. Zapustil je ženo in osem mesecev starega sinčka, v starem kraju pa žalujejo za njim roditelji. — V Clevelandu je izvršil samomor Josip Kubasa, oče sedmih otrok, ki je bil že pet mesecev brez dela. Zaloigra pa je imela še druge posledice. Prizor je opazil Josip Sedlak, ki se je z avtomobilom pripeljal mimo, kar je vplivalo tako na njegove živce, da je zavozil v razburjenosti z avtom v ograjo in se hudo ponesrečil. — — V Clevelandu so umrli: Josipina Kovačeva, rojena Ferenčakova, doma v Boštu pri Krki (v Ameriki je bivala 26 let; zapustila je moža in pet otrok; stara je bila 49 let), Miha Črček (star 57 let, doma v Sadinji vasi pri Žužemberku; v Ameriki je bival 30 let; zapustil je ženo, štiri sine in tri hčerke), Ana Stankova (stara 57 let; zapustila je dva sina in hčerko). — V Lorainu je umrl Andrej Klinar. Pokojnik se je rod'l v Gorjah pri Bledu leta 1865. V Ameriki je živel 20 let. Zapustil je ženo in sir.a. — V Denverju je umrl 221etni Janez Šute. — V Detroitu so pokopali Janeza Košnika. — V Milwaukeeju je umrl 48-letni Janez Starič, doma iz Radje vasi pri Tre-belnem. V Ameriki je bival 27 let. Zapustil je ženo, štiri sine in dve hčerki. — V Chicagu je umrla Ana Kožuhova. — V Barbertonu so pokopali rojakinjo Terlepovo. Zapustila je moža in dva otroka. — Bodi jim lahka tuja zemlja! Samomor ameriškega rojaka. V svojem stanovanju v New Yorku se je v samomorilnem namenu zadušil 231etni rojak Edvard Koren. Sedeč na stolu je beležil svoje občutke, kako je umiral. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Sirnate rezine. Umesi na deski v testo: 30 dek moke, 30 dek sirovega masla in 30 dek sira (skute). Umešeno testo naj počiva na hladnem eno uro, nato ga razvaljaj in položi na pomazano pekačo in napolni z nadevom. Nadev pripravi takole: Pol kile sira pretlači skozi sito, primešaj sirovega masla, 7 dek sladkorja in tri rumenjake, tri žlice sladkorja, 4 deke rozin, pest sesekljanih orehov ali mandeljnov in malo limonove lupi-nice ter pripravljeni nadev pomaži po testu in speci. Pečeno in hladno zreži na rezine. Torta z orehovo kremo. Mešaj v skledi 18 dek sirovega masla, 7 dek sladkoraj in tri rumenjake, da se speni; potem primešaj 10 dek moke, pol zavitka pecilnega praška, žlico ruma, pol limone soka in lupinico. Tortni model dobro namaži, ga potresi z drobt|nami in zlij vanj pripravljeno testo in speci. Pečeno torto postavi na stran, da se shladi. Hladno pa namaži po vrhu z nadevom. Nadev: zmešaj 15 dek zmletih orehov, 12 dek sladkorja, žlico ruma in nekaj žlic sladke sme- tane, da dobiš gosto zmes. S tem pomaži torto po vrhu. Nato stolci trd sneg treh beljakov, mu primešaj 10 dek sladkorja, tri žlice mezge (katere vrste jo pač imaš) in pet dek zrezanih orehov. To namaži čez prejšnji nadev in postavi torto za nekaj minut v pečico, da se sneg malo strdi. Ko se hladi, torto nareži in daj na mizo. Fini krofi. 40 dek moke, malo soli, četrt litra sladke smetane, 7 dek razpuščenega sir n ega masla, 5 rumenjakov, 5 dek sladkorja, malo va-nilije, žlico ruma, sok in lupinico pol limone iu skodelico mlačnega mleka, v katerem si razpustila dve deki kvasa. Vse skupaj stepi v skledi s kuhalnico v prav fino testo. Stepeno testo potresi po vrhu z moko, ga s toplo krpo pokrij in postavi za eno uro na toplo, da vzhaja. Z vzhajanim testom ravnaj, kakor po navadi delaš krofe. Praktični nasveti Da preženemo mi^i in podgane, jim nastavimo majhne koščke navadne gole (kakor jih rabijo po šolah), ki smo jih namočili ali še bolje ocvrli na olju ali masti. Te koščke polagamo po kotih in špranjah, po kleteh in shrambah, kjer so miši ali podgane. Živalim gre ta vaba zelo v slast, a goba se jim potem v želodcu tako napne, da jih zaduši. Kako preženeš ščurke. Kupi v drogeriji 50 gramov borove kisline, ki jo zavri v enem litru vode. To zmešaj potem z drobtinami in koščki kruha tako, da napraviš nekak močnik. Namaži to zmes na papir, ki ga položi na mesto, kjer lazijo ščurki. Ščurke to gotovo pokonča. Madeže od vode spravimo iz parketov, če jih dobro izsušimo. Položi na madež flanelasto ali volneno krpo in postavi nanjo toplo likalo, a ne preveč vroče, da se krpa ne zasmodi. Vsakih pet minut menjaj krpo in likalo: krpo, da se posuši, -likalo pa, da ga spet segreješ. Če imaš dva liikal-nika na razpolago, gre stvar hitreje. To je edini način, da odstranimo madeže, ne da bi morali dati parketna tla ostrgati. ZANIMIVOSTI X Prva ženska sama z letalom preko morja. Ameriška letalka Amalija Earhartova je 21. t. m. srečno pristala na Irskem po 16urnem poletu z Nove Fundlandije. Pristala je popoldne na nekem travniku. Kakor je izpovedala, je nad morjem večkrat zašla v dež in meglo. Earhartova je takoj telefonično sporočila v London, da je srečno prispela, da pa v njenem tanku za bencin ni vse v redu. Pred svojim odletom v Novi Fundlandiji je izjavila, da bodo v 15 urah zopet culi o njej. Ker je prispela samo uro kasneje, je torej svoj polet izvršila precej točno po načrtu. Earhartova je prva ženska, ki je sama preletela morje, obenem pa tudi edini pilot, ki je Atlantsko morje že dvakrat preletel. X Smrtna nesreča slovitega madžarskega letalca. Madžarski prekomorski letalec Endresz, ki se je nameraval udeležiti rimskega zbora preko-inorskih letalcev, se je ob prihodu v Rim smrtno ponesrečil. Na letališču v Rimu je pričakovalo slavnega madžarskega letalca mnogo odličnega občinstva. Pri pristanku pa se je letalo z imenom «Pravica za Madžarsko», s katerim je lansko leto priletel iz Amerike na Madžarsko, prevrnilo in treščilo na tla. Preden so prihiteli na pomoč, je letalo zgorelo, oba letalca pa sta bila mrtva. Endresza je spremljal kot navigator Julij Bittay. Vest o nesreči je izzvala tako v Rimu kakor tudi v Budimpešti splošno žalovanje. Ob otvoritvi zbora prekomorskih letalcev so zaradi tega opustili vse nameravane svečanosti. X K nesreči francoskega parnika. Kakor smo že zadnjič poročali, je nastal na francoskem par-niku «Georges Philipparju> ogenj v Adenskem zalivu. Ugotovilo se je, da je začelo goreti v neki kabini. Brezžična postaja in poveljniški most sta postala skoro istočasno žrtev plamenov, čeprav sta bila precej oddaljena od glavnega ognjišča požara. Potnike na krovu je presenetila naglica, s katero se je požar širil, zato se jih je nekaj zadušilo v kabinah. Nekateri so poskakali v morje in se na ta način rešili. V reševalne čolne so spravili najprej ženske in otroke, nato pa tudi potnike, moštvo in naposled oficirski štab. Potniki so ohranili po večini mirno kri, oficirji in moštvo so pokazali občudovanja vredno požrtvovalnost. Poveljnik je zapustil ladjo ob 8. kot zadnji v trenutku, ko je bila že vsa v plamenih. Francoska paroplovna družba, katere last je bil zgoreli parnik, objavlja, da se je od 767 potnikov, kolikor se jih je po uradnih podatkih vkrcalo na parnik, rešilo 718. Parnik «Georges Philippar», ki ga je po nastopu požara morje zaneslo 160 milj daleč, se je dne 20. t. m. 150 milj severnovzhodno od rtiča Guardafuia potopil. X Zasledovanje morilcev Lindberghovega sina. V Monterryju v Mehiki je bil prijet znani tihotapec Harry Fleischer, ki je bil že dalje časa osumljen, da je sodeloval pri ropu Lindberghovega otroka. Fleischer priznava, da je bil udeležen pri ugrabitvi otroka, odločno pa taji, da bi otroka umorili. Kakor zatrjuje, je otrok padel z lestve, po kateri so roparji vdrli v spalnico, in sicer tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. V strahu pred odkritjem so nato otroka naglo pokopali v bližnjem gozdu. Dr. John Con-don, eden izmed Lindberghovih svetovalcev pri iskanju ugrabljenega otroka, je izjavil, da je že davno vedel za izmišljena odkritja lastnika ladjedelnice Curtisa in da je bil tudi Lindbergh poučen o njegovih sleparstvih. V ostalem policija tudi preiskuje, ali niso morda umorili Lindberghovega otroka črnci, ki so zaposleni na njegovem posestvu v Hopevvellu. Hopewell je namreč v pokrajini, kjer živi mnogo črncev in rtiešan-cev. Doslej je samo znano, da so se nekateri črnci pritoževali, da pod Lindberghovim gospodarstvom ne morejo več piti toliko alkohola kakor pod prejšnjim lastnikom. Curtis je bil aretiran, ker je obdolžen, da je z namenom dajal napačna pojasnila o zločinskih dejanjih prizadetih oseb. Odpravili so ga v sodne zapore v Fle-mingtonu. Policija preiskuje, kje je bil usodne dni, ko je bilo odvedeno Lindberghovo dete. Sumijo, da je tudi Curtis sodeloval pri ugrabitvi otroka. X Na vrvi med zemljo in nebom. Ameriški vojni zrakoplov «Akron*, ki ga je zajel vihar in ga metal dva dni po zraku sem in tja kakor žogo, je naposled izkušal pristati na letališču San Diegu v Kaliforniji. Spodaj stoječe vojaštvo je z vrvmi držalo zrakoplov, a vihar ga je trikrat iztrgal vojakom iz rok. Pri tretjem poizkusu se je zgodila huda nesreča. Ko je vihar tretjič dvignil zrakoplov in ga iztrgal mornariškim vojakom iz rok, so trije vojaki, ki niso pravočasno izpustili vrvi, obviseli na vrvi. Dva sta padla z višine 50 metrov in se ubila. Tretjemu vojaku pa se je posrečilo, da si je ovil vrv okrog života in se na ta način začasno rešil. Tako je visel v višini 300 m na viseči vrvi v viharju tri ure. Njegov boj za življenje je od spodaj opazovalo 20.000 ljudi, ki so bili vsi trdi od groze, kaj se bo z njim zgodilo. Naposled ga je zagledala posadka zrakoplova, ki ga je po vrvi potegnila k sebi na krov. Zrakoplov je pri četrtem poizkusu srečno pristal. X Borba za plavolaso Margareto. V državnem gledališču v Leipzigu so nedavno igrali Goethe-jevega «Fausta», kjer je prvič .lastopila kot Margareta nova igralka. Igra je imela velik uspeh, toda že čez nekaj dni je ravnateljstvo gledališča prejelo pismo gledališkega odseka narodnih socialistov, ki ogorčeno ugotavljajo, da Margareta ni bila plavolaska, temveč temnolaska, kar da nikakor ne gre, ker so svetli plavi lasje znak nemškega rodu. Pismo je tudi trdilo, da omenjena igralka s temnimi lasmi ni nemškega po-kolenja. Ravnateljstvo je odgovorilo, da je dekle doma iz dobre bavarske meščanske hiše in da lahko dokaže svoje nemško pokolenje prav nazaj do svojih pradedov. Sicer se pa ravnateljstvu čudno vidi, da se narodni socialisti zavzemajo za plavolasko, saj je njihova bojna barva rjava. Kljub temu so zahtevali narodni socialisti, da mora biti Margareta plavolaska. Gledališko vodstvo se je moralo udati in poslej je nastopala Margareta s plavolaso lasuljo. Tako je bil zdaj volk sit in koza je ostala cela. Gledališki igralci in umetniki so pa duhoviti ljudje. V odgovor na to so poslali glavnemu voditelju narodnih socialistov Hitlerju švetlorumeno lasuljo in stekleničko sredstva, s katerim si lahko prebarva svoje temne lase v svetle, češ, da smejo pač tudi od njega zahtevati, da je plavolas in da nosi svetlo brado, če mora že biti Faustova Margareta na vsak način plavolaska. X Pojasnitev zagonetne smrti ameriške plesalke. Pred meseci je New York in vso ameriško javnost precej razburil zagoneten umor lepe plesalke Alice Manterbyjeve. Več mesecev se je policija zaman trudila, da izsledi morilca. Naposled pa je imelo njeno prizadevanje uspeh. Monterby-jeva je bila ena najznanejših newyorških plesalk. Svoječasno so jo obdolžili, da je v zvezi s tihotapci, pozneje se je pokazalo, da so te vesti brez podlage. Neke noči pa so našli plesalko v parku na klopi mrtvo. Komisija je ugotovila, da je bila plesalka umorjena; morilec jo je z zastrupljeno iglo zabodel v srce. Dejanje je izvršil med spanjem, kar je policija sklepala na podlagi raznih okoliščin Med preiskavo v njenem stanovanju je policija našla umorjenkin dnevnik. Iz "njega je bilo razvidno, da je bila jedva 261etna plesalka lastnica velikega premoženja, ki si ga je bila pridobila pretežno od svojih številnih čestilcev. O plesalki so splošno mislili, da je pošteno dekle, njen dnevnik pa je pokazal, da je živela ona zelo razuzdano in da je imela nebroj ljubčkov. Dnevnik je navajal imena raznih odličnih osebnosti. Oblastva so sicer res molčala o tem, toda marsikaj je vendarle prodrlo v javnost. Znano je, da je imela plesalka 18 prijateljev, ki so jo redno podpirali. Nekateri so bili prav radodarni in so ji na mesec plačevali po 500 do 600 dolarjev. Med njenimi prijatelji sta bila dva senatorja, trije ugledni sodniki, neki slikar iir več vele-industrijcev. Policija je sprva mislila, da gre za dejanje iz osvete. Zategadelj je vse plesalkine ljubčke povabila k zaslišanju. Več mesecev se je policija zaman trudila, da bi ugotovila, kdo je glavni krivec, naposled je pa prišlo naključje na pomoč. V plesalkinem stanovanju je namreč našla policija umetno brado, ki jo je privedla na pravo sled. V nekem nočnem zabavišču so detektivi namreč opazovali moža, ki se je večkrat opil. Kadar je bil pijan, si je prilepil brado. Moža so zaradi kršitve zakona o zabrani uživanja alkoholnih pijač (prohibicije) aretirali in pri zaslišanju so ugotovili, da je bil s plesalko pred sedmimi leti poročen. Zato so ga naravnost osumili umora in mož je tudi to priznal. Gre za bivšega režiserja Alberta Logana, ki je plesalko pred leti odkril in čigar zasluga je bila, da je Monterbyjeva prišla kot plesalka do takega slovesa. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Tako je. Gost: «Zahteval sem sveže pivo, a to je toplol* Pikolo: «Seveda je toplo, ker je prispelo pravkar iz pivovarne ...* Nemogoče. Nežika: «Zakaj si se prav za prav ločila? Tvoj mož je vendar zelo prijazen človek.> Uršika: «Pomisli, vedno mi je očital reči, ki sem jih zaupala le svojim najboljšim prijateljicam! Ali bi ti mogla živeti z možem, ki je imel pred teboj vse tvoje prijateljice?* Je zaposlen. Hišna: Kaplan «Potem je reč drugačna, kajti otovorjen s tako težkim bremenom nisi mogel hitro hoditi...» IVI ALI OGLASI ?EB? Tednik «ZABAVNI LIST» 7. gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic — Stražišče. Posamezna številka sanio 1 Din. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 95 Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje: «Zadruga*, Ljubljana, poštni predal 807. Išče potnike. ~ 154 25 hI štajerskega vina kupim. Lah Mihael, Vrhpolje-Kamnik. 161 Učenca za slikarski obrt sprejme takoj Franc Smole, slikarski mojster v Kočevju št. 51. Učna doba po dogovoru. 162 Nagradni razpis, ki ga prireja „ZABAVNI LIST" Rešitev matematičnega problema! Letnim naročnikom našega tednika «Zabavnega lista» (dva romana, humor, novele, praktični nasveti, tedenska kronika, slikarska galerija v formatu razglednic itd.) plačamo brez izjeme Din 300 - če pošljejo pravilno rešitev sledeče matematične naloge in če so naši letni naročniki. Kako rešimo to nalogo? Teh devet polj je izpolniti s številkami od t do 9, da dado pri seštevanju navpično, vodoravno in poševno vsoto 13. \sota 15 mora biti zapopadena čim večkrat ko mogoče. Številke se ne smejo ponavljati. Vrstni red številk je poljuben. Rešitev naj bo napisana na čistem papirju. Novi naročniki morajo priložiti celoetno naročnino v znesku Din 50-— ali pa jo poslati po nakaznici. Na-grade se ne bodo izplačevale na podlagi žrebanja, l nego dobi vsak letni naročnik, ki pošlje pravilno ' rešitev, izplačan goren ji znesek. Rešitve sprejemamo nepreklicno še do 5. junija 1932. Razdelitev nagrad se izvrši dne 18. junija 1932. Pravilna rešitev in imena rešilcev bodo objavljena v 20. številki «Zabavnega lista» dne 18. juni ja 1932. Prosimo, da pišete naslove natančno in razločno. Rešitev in naročnino je poslati na naslov: «Zabavni list», uprava, Stražišče pri Kranju, odd. C. Ugoden nakup! Proda se hiša s trgovinskimi prostori, stanovanji in vrtom na Dobravi pri Gorenji vasi. Krasen kraj, velika okolica. Da se prevzame vknjižba hranilnice, je potreben majhen kapital, dobro amortiziran. Ugodna prilika za pridobitev lastnega doma. Pojasnila daje tvrdka Kašman, želez-nina, Škofja Loka. 160 Vsi, ki namerjate kupiti pohištvo, se ne prenaglite, ker ga dobite za majhen denar ali celo zastonj. Pošljite svoj naslov in 2 Din v znamkah upravi ^Domovine* pod značko: «Na-gradno tekmovanje*. 163 Vstopim brezplačno v službo za samo hrano in streho. Zdrav in oblečen in snažen dovolj. Nekaznovan. Star 40 let. Perfekten tudi v nemščini. Grem v trgovino, pisarno ali na kmetijo, samo ne k živini. Nastopim lahko dne 15. junija. Dopisi naj se izvolijo poslati upravi ♦Domovine*. 167 Mizarji pozor! Oglejte si nove patentirane posteljne tračnice «Kapo» v paviljonu na velesejmu Sclineider & Verovšek. 166 Popolnoma zastonj še nikjer, a za 17 Din dobite že svilene reform-hlače, za 29 Din svileno kombinežo, za 8 Din podveze za nogavice, za 46 Din 12 mesečnih vložkov, za 52 Din 12 finejših, i 74 Din 12 najfinejših frotirastih, pas za mesečne vložke 6-50, 9'50 Din itd., itd. kakor tudi vso manufakturo po skrajno znižanih cenah pri Prvi gorenjski razpošiljalnlci Ivan Savnik Kranj It. 78. Zahtevajte Se danes brezplačen manufakturni cenik! Najnovejše dvokoio z motorčkom 1'/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. za dame in gospode z opremo pletilstva v hiši. Zajamčen mesečni zaslužek 1500 Din, ker odkupimo izgotovljeno pleteno blago, plačamo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo za podelavo. Pišite še danes po gratis prospekte pod naslovom: Domača pletarska industrija št, 8 — Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2. Pobrigaj se za dober tek, prihranil drag si bodeš lek! Evo, kaj veli ljudstvo. Že po tem se vidi, da so ljudje smatrali dober tek za ključ do dobrega zdravja. Dandanes pa se dogodi, da pridejo prebavni organi, bodisi zaradi življenjskih prilik, bodisi zbog slabe hrane, cesto v nered, kar se kaže na prvem mestu v nedostajanju teka, nadalje bolečinah v glavi, navalu krvi v glavo, vzpehavanju, napetosti, odvratnosti do jedi itd. Ako se ti pojavi zanemarjajo, pride lahko do zelo težkih obolenj in nadlog. »Pobrigaj se za dober tek!» znači torej, da se mora dober tek ustvariti, ako ga ni, in zato priporočamo močno švedsko tinkturo «ELSA» (švedske kapljice) lekarnarja Fellerja, ki vpliva poleg tega, da je zelo okusna, fino aromatična pijača, uspešno na delovanje prebavnih organov in, ostavljajoča v želodcu čuvstveno prijetne svežosti, vpliva takisto na splošno razpoloženje in delovno sposobnost. 2 steklenici 50 Din, 4 steklenice 92 Din z zavojnino in poštnino vred. Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina). Lahko sredstvo za čiščenje Elsa-pilule (6 škatlic 30 Din). Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Sp. br. 509 z dne 24. marca 1932. V Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim.^ Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašen! je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino' Sestava živalskegl telesa, zdravila, « s kladki, masirant drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dvl ganju padlih ali nih živali, o ranili ter kaj je storiti i raznih slučajih nagle obolesti, ki pri poškodovan) rogov, poSkodblk pita in zakovanji „ pri prišču med iiiP parklji, opeklini streli, zlomu kosi zvitju, izčlenjenj izpadu porodnic in maternice, iz padu danke, vnetji vimena, driski, za prtju, koliki, nape' njanju goved 1 šgfc, ovac, pri tujihpre* metih v požiralniku,'pretresu možgan, solnčaricl, m varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih it< Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škod^ pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigoJ Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruga v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3 FURMANI! „Lu-lu-lu-luštna je mo-moja fu-fu-fu-furengaK j« vedno govoril furman, ki so mu rekli „veseli Jaka"« Ampak govoril je čisto resnico, kajti veseli Jaka je uporabljal pri furanju štrange, uzde in vrvi samo take, ki imajo privezan listek s pajkom iz Grosupljega. Na to je pri nakupovanju vedno dobro gledal in je bil zato vedno dobre volje kot spomladi tiček na veji. Ti varstvena znamk^f garantira xa najbolj?« kvaliteto. • Zahtevaj« vse vrvaraka Izdelka' lamo i to znamko.^ Vsak trgovec, obrtnik, gospodar in vsaka gospodinja poseti XII. Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija 1932. Zakaj ? Ker nudi velesejem največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen blaga, polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih. ' m <- 700 razstavljalcev, 40.000 m2 razstavišča. — Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljske republike, higijenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju. Legitimacije po 30 Din se dobivajo pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljetarnah «Putnika». Prenočišča poskrbljena. Kdor oglašuje, ta napreduje! Izdaja za konzorcij «Domovine» Adolf Ribnika r, Urejuje Filip O m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.