PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE
Leto V ■ Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din_
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST petek 8. aprila 1949
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
atev. 83 (1173)
Partizani zahteuajo izpustitev HNviono oiisoieniit tovarišev
Včeraj popoldne ob 16.30 se je na sedežu anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu oglasila petčlanska elegaeija Zveze partizanov Trža-8 e<Ja ozemlja, kjer je zaprosila za sPrejem pri g. aen. Gaitherju, Slavnem ravnatelju za civilne tvaeve, z namenom, da bi prote-S !ra[a Proti neprestanemu preganjanju, aretacijam in obsojanju Partizanskih borcev. Kakor se več-•at zgodi, tudi tokrat g. gen. aitherja ni bilo; zaradi tega je e egacija zahtevala, da jo sprej-me njegov namestnik. Toda tudi namestnika ni bilo. Službujoče osebje pa je izjavilo, da je pripravljeno sprejeti le pismeni pro-ast, toda brez potrdila o prejemu. ato je delegacija oddala spodnji Pismeni protest, ki ga objavljamo, neki službujoči uradnici.
GOSPOD GENERAL
RIDGELY GA1THER
TRST
Zveza pariizanov Tržaškega o-z6mija protestira zaradi krivične obsodbe, ki jo je tukajšnje sodile izreklo 24. marca t. 1. proti bivšim partizanom:
obsodba je le člen v verigi •^štetih obsodb, ki si jih tukajšnje sodišče dovoljuje izrekati proti najboljšim sinovim našega ljud-8tva< ki so se na našem ozemlju orili v vrstah partizanskih edinic, k' so bile sestavni del partizan-?.* vojske in so dosledno, kot je '** njihova dolžnost, obračunali s letni vojnimi zločinci.
Protestiramo v irnenu vsega našega ljudstva, ki je vse žrtvovalo v narodnoosvobodilni borbi, v borbi proti nacifsšizmu za človečanske in demokratične pravice. Obsodbe, ki so bile do sedaj izrečena proti borcem — partizanom, niso samo žalitev časti našega ljudstva, temveč žalijo spomin vseh padlih borcev narodnoosvobodilnih in zavezniških armad, ki so žrtvovali življenje za zmago nad fašizmom.
Primer, da se pred tukajšnjim sodiščem skuša rehabilitirati Col-lottijeva zločinska tolpa, katere član je bil vojni zločinec Fabian, in da se obsojajo borci, ki so izvršili samo svojo vojaško dolžnost, dokazuje, da skušajo tukajšnje oblasti dajati pobudo vsem fašisiičnim zločincem za nove podvige, zločincem, ki so prizadejali toliko gorja našemu demokratičnemu ljudstvu.
Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja zahteva, da se krivične obsodbe razveljavijo, in hkrati poziva pristojne oblasti, da prenehajo z aretacijami partizanov, ki so zakrivili samo to, da so se udeležili narodnoosvobodilne vojne in s tem izvršili svojo dolžnost.
Zaradi tega zahtevamo, da se vsi do sedaj obsojeni borci oprostijo krivde in takoj osvobodijo.
Trst 7. aprila 1949.
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA
iani clii
i ms
la
ziene
SIGNOR GENERALE R1DGELY GA1THER
TR1ESTE L’Associazione Partigiani del
?,err‘torio di Trieste protesta per ingiustg condanna inflitta dalla ^orle d’Assise in data 24.3.1949 ad U1’i ex partigiani.
Questa condanna costituisce sol-shlo un ar.elfo nella lunga catena
tal ,COn<I*nne che il Tribunale lo-si permette di pronunciare 1 contronti dei figli migliori del ,y.Sll° Popoio che hanno combal-p p nel nostro Territorio, facendo e di unita pariigiane nel qua-sii° de!lesercito partigiano. Dueti part‘giani hanno regolato i con-> orne era loro dovere, con tutti sfiminali di guerra.
. n nome del nostro popoio che lij, sacrificato tutto nella lotta di w.rai'ons. nella lotta contro il e .tascismo e per i diritti umani Cotiči, protestiamo nella ne .'*ra p'u cnergica. Le condan-
"»n?* SOno state Iino ad ora pr0* tenti'ate "ei confronti di combat-
s0lt part>giani, non costituiscono stroan,° dn’oftesa all’onore del norico™01101.0’ ma offendono anche il
dutj ° d' tut*‘ 1 combattenti ca-
c d a,,t!eile *rmate di liberazione lor0 vCale’ ch« hanno sacrificato le la vi(, per il conseguimento del-. lu°r‘a sul fascismo.
Esigiamo percio che tutti i com-battenti finora condannati venga-* no prosciolti da ogni addebito ed immediatamente liberati.
Trieste, 7 aprile 1949.
ASSOCIAZIONE PARTIGIANI DEL T.L.T.
Co,
laito
che davanti alla locale
tarete ^ Assise si tenti di riabili-
lottj rj3] banda criminale di Col-
Ctiminai puale ,,a ,alt0 Pada >1 čann di guerra Fabian, si ccn-
»o j , 1 combattenti che non han-vtre ? nu,l’sllro che il loro do-ta|| a 1' Race, dimostra che le lo-ho (jjU or',a si Propop.gono lo sco-di ,u mcora£Siarc nuove azioni '»ntj j* 1 cciminali fascisti che s|fa im, °r* hani,o causato alla no-L’A, ° Zio,le democratica. del Ter?C.'aZ'one dei Partigiani •e con« ' °r'° d' Trieste esige clie 1'uHate aLnf inSiuste vengano an-aMe a ‘ elll> stesso tempo chiede 'erDine °rda competenti di porre Clle sonn * arresti dei partigiani I^ditato L°,lPCvolt soltanto di aver !,berazion.e ,lle deiresercito di 'ere, e latto il proprio do-
1»
v pariškem odboru za mir
BEOGRAD, 7. — Giavni. tajnik zveze pisateljev Jugoslavije Min-derovič je danes odpotoval v Pariz, kjer bo kot predstavnik jugoslovanskega odbora za pripravo svetovnega kongresa pristašev miru sodeloval pri delu pripravljalnega odbora tega kongresa. Odbor bo začel svoje delo 8. t m.
Izjave sovjetskega delegata Malika v New Torku
Listina OZN ni bila ustvarjena
da M ščitila zločince in izdajalce
imovi
Sovjetski delegat zahteva, naj OZN podvzame ukrepe proti vojnohujskaški propagandi v smislu resolucije glavne skupščine - ZDA in Velika Britanija sta kršili mirovne pogodbe ter napravili iz Italije in Trsta vojaške baze - Angleško in francosko stališče glede bivših italijanskih kolonij - Abesinske zahteve
LAKE SUCCESS, 7. — Urad glavne skupščine OZN. je danes nadaljeval razpravljanje o vpisu na dnevni red vprašanja odsodbe kardinala Mindszentvja in bolgarskih pastorjev.
Sovjetski delegat Malik je poudaril, da OZN ni pristojna v tem primeru, in pripomnil, da listina ZN ni bila napravljena za to, da ščiti zločince in izdajalce. Obtožil je vodilne kroge ZDA in drugih držav, da so si zastavili nalogo klevetati Sovjetsko zvezo in ljudske demokracije, ter se je skliceval na resolucijo glavne skupščine, ki obsoja vojnohujskaško propagando in ki poziva OZN, naj podvzame ukrepe, da tako delovanje preneha. Malik je pri tem dejal: Zahvaliti se moramo vladama Madžarske in Bolgarije, da sta uničili vojnohujskaško propagando teh izzivačev.
Oporekal je nato ameriškim trditvam o kršitvi mirovnih pogodb z Madžarsko in Bolgarijo.
Malik je obtožil ZDA, da kršijo listino OZN, ker ustvarjajo napadalne bloke m prikrivajo svoja dejanja z nekaterimi členi ustanovne listine OZN. Urad je nato izglasoval priporočilo, naj se zadeva vpiše na dnevni red.
V zvezi z noto, ki so jo ZDA poslale Romuniji, Bolgarski in Madžarski. smn te dni že poudarili, da je moskovski radio odločno zavrnil trditve, d.a so Romunija. Bolgarija in Madžarska kršile mirovno pogodbo, ter je poudaril, da so mirovno pogodbe kršile ZDA in Velika Britanija, ki pripravljajo nor o vojno.
Dočim so Romuni, Bolgari in Madžari vestno izvrševali določbe mirovne pogodbe, so ZDA in Velika Britanija napravile iz Italije in Trsta vojaške baze.
Pred političnim odborom se ie nadaljevalo razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah. Britanski delegat je izjavil, da bo Velika Britanija nodnirala francosko zahteve ned Fazzanom. Mae Neii ie zahteval. v>i O/N poveri varuštvo Oirrnaike Veliki Britanij; te« poudaril. da sp bo Angina unrla po. vratkli Italije v to pokrajino. Sinoči ie Abesinija ponovno postavila svoie zahteve in protestirala
Trajčo Kostov najtesneje
povezan	i	vohuni
Narašča demoralizacila
v grški monarhistični vojski
ATENE, 7. — Glavni štab demo kratične vojske poroča, da se nadaljujejo srditi boji na Gramosu in da demokratična vojska žanje vedno večje uspehe. Boji divjajo že šest dni in monarholašisti so prisi-leni prepuščati položaj za položajen osvobodilni vojski. V pivi fazi ofenzive je osvobodilni vojski uspelo zavzeti in utrditi glavne strateške točke ter obkolili več brigad.
Sovražnik je bil oris.ljen vreči v borbo več svojih brigad na sektorju Kozafta. Pendaloir.za. Kardi-ca, Mecova, Florida itd. Poročilo demokratične vojske poudarja, da je sedaj v akciji na fronti Gramos skoraj vse sovražno letalstvo. Sestreljenih je bilo 5 sovražnih letal. Od tretjega aprila dalje so cdinice demokratične vojske prešle v drugo fazo operacij- 6. aprila so mo-narhofašistične sile na področju Konica ponovile svoje napade na Pirgos-Stracani. Vsi napadi so bili odbiti. V šestdnevni bitki na G>'a-mosu je sovražnik izgubit preko 3900 mož. Ujetih je bilo 793 sovražnih vojakov.
Radio Svobodna Grčija javlja, da je monarhofašistično sodišče v Ko-
zani zadnje dni obsodilo na smrt 30 monarhističnih vojakov demokratične tendence. Vojaško sodišče v Kastoriji je obsodilo na smrt 60 vojakov, v Florini pa 69. Radio poudarja, da so te množične obsodbe znak naraščajoče dcmorali-zacije V monarh.ofašistični vojski zaradi uspehov demokratične vojske. Monarhofašisti streljajo vse po. štene vojake in častnike, ki se zavedajo. da gredo v vojno za tuje interese.
V Londonu preučujejo izvedenci zunanjega ministrstva položaj, ki je nastal zaradi srditih bojev na Gramosu in zaradi velikih uspehov osvobodilne vojske. Grški urad. ni krogi seveda zatrjujejo, da prihajajo «upomiki» iz Albanije. Pričakuje se torej nova sovražna kampanja proti severnim grškim sosedom, kakor se je to dogodilo vsaki-krat, ko je monarhofašistična vojska doživela kričeče poraze. Res pa je ravno nasprotno. Zadnje dni mo-narhofašistične čete vedno pogosteje kršijo albansko mejo, kar priča tudi pismo, ki ga je albansko zunanje ministrstvo poslalo glavnemu tajniku OZN.
proti delovanju italijanskega zunanjega ministra Sforze v Wa-shingtonu.
Dalje je Mac Neil izjavil, da želi biti Velika Britanija razrešena uprave v Tripolitaniji, a da nima konkretnih predlogov glede te kolonije. Predlagal je nato, naj se Abesiniji priključijo one pokrajine Eritreje, kjer prebivajo kristjani, predvsem pristanišče Asab ter mesti Masaua in Asmara. Glede zahodnih pokrajin pa nima posebnih predlogov. Glede Somalije je predlagal italijansko varuštvo.
Abesinski predstavnik je zahteval, naj se Eritreja priključi k Abe-
siniji, uprava nad Somalijo pa naj se poveri tudi Abesiniji. Pri tem je poudaril, da je Italija ravno iz Somalije in Eritreje izvedla svoj napad na Abesinijo.
Francoski delegat je izjavil, da smatra Francija, da ima Italija pogoje, da lahko sprejme varuštvo pod nadzorstvom OZN. Pripomnil je, da je treba tudi Abesiniji dati zadoščenje, do katerega ima pravico.
Glavni tajnik OZN je danes prejel pismo albanskega zunanjega ministra, ki mu poroča o trinajstih primerih obmejnih izzivanj grških monarhofašistov proti Albaniji,
na
LONDON. 7. — Na današnji 3eji namestnikov za Avstrijo je ameriški delegat povezal vprašanje povprečnega zneska, ki bi morala Avstrija plačati Sovjetski zvezi za nemško imovino na sovjetskem področju, z vprašanjem reparacij Jugoslaviji. Pri tepi je dejal, da bi bilo treba upoštevati plačilno zmožnost Avstrije. Sovjetski delegat je izjavil, da bi morale zahodne države pojasniti, kako mislijo glede svoje pravice nad nemško imovino v svojih področjih. Zahodni delegati so odgovorili, da je to odvisno od rešitve tega vprašanja v sovjetski coni.
OBVESTILO Opozarjamo vse organizacije in društva, da bo v nedeljo 24. t. m. popoldne pri Opčinah tabor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje in
PROSIMO, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev.
Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje.
Bolgarski državni in partijski aparat je treba očistiti ljudi, ki so bili v službi Gestapa, danes pa so v službi nekih imperialističnih sil - Vohunsko afero hočejo izrabiti za gonjo proti Jugoslaviji
BEOGRAD, 7. (Tanjug). -- V Bolgariji niso izdali doslej nikake-ga poročila o aretacijah partijskih in državnih funkcionarjev, o čemer je Tanjug že poročal. Glede Trajia Kostova, ki je aktivno Zapleten v to vohunsko afero, je izdal Centralni komite Komunistične partije Bolgarije 5. aprila resolucijo, ki jo je sprejel na svojem zasedanju 26'. in 37. marca letos.
V tej resoluciji se samo ugotavljajo unapake» Trajia Kostova. Na. vedeno je pruič, da je Kostov odklanjal gospodarske informacije sovjetskim, predstavnikom ter vo. dil «neiskreno in netovariško politiko do Sovjetske zvezo), drugič, da je kršil načelo kolektivnega vodstva in skušal aizločiti tako predsednika vlade tcv. Dimitrova kakor tudi ministrski svetn; tretjič, da je netil frakcionaško borbo v partiji ter j<vnašal dvome in ne. zaupanje med Bolgarsko komunistično partijo in VI<P(b)»; četrtič, da ni bil samokritičen.
Plenum je sprejel sklep o odstranitvi Kostova iz državnih funkcij tn iz Politbiroja. Prav tako je plenum sprejel sklep, da je treba v partiji sprejeti ukrepe za pojasnitev «odklona» Trajča Kostova.
Kakor je iz resolucije razvidno, si niso postavili cilja, da pojasnijo vse škodljivo početje Trajča Kostova in do konca razkrinkajo omenjeno vohunsko afero v Bolgariji. Ta resolucija dejansko molči pod videzom nekakih «nacionalističnih odklonov)) Trajča Kostova o dejstvih in kaže njegovo škodljivo vlogo kot odklon od tistih «naiel», ki jih je postavila zloglasna resolucija Informbiroja.
Poudariti je treba, da niso prejšnja delavnost, «linija» in dejanska vloga Trajča Kostova p Komuni, stični partiji Bolgarije znane šele od včeraj in tudi ne slučajni pojav, ki bi nastal zadnji čas. Vendar so sporočili o teh «odklonili)) šele sedaj, Uo so odkrili t’ Bolgariji vohune, ; katerimi je bil najtesneje povezan.
Tendenca omenjene resolucije plenuma Centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije je torej očitna, kajti škodljivo početje Kostova in posameznih drugih vohunov nekih kapitalističnih držav bi bilo treba prikazali kot sestavni del aktivnosti listih ljudi v Bolgariji, ki ne soglašajo Z resolucijo Informbiroja, ki so za iskrene fn prijateljske odnose z Jugoslavijo, ki zagovarjajo načela medsebojne-
ga sporazumevanja in enakopravnosti socialističnih držav v ekonomskem in vsakem drugem pogledu.
Odkritje vohunske skupine v Bolgariji naj bi bilo torej hkrati tudi S)-edstvo za odstranitev, tistih 'ljudi, ki ne soglašajo z resolucijo Informbiroja in z metodami, ki jih vnaša v. odnose med socialističnimi državami, v notranjo politiko ljudskih demokratičnih držav, prav tako pa tudi v. notranje življenje komunističnih partij.
Omenjena resolucija plenuma Centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije očividna ne osvetljuje celotne stvari. Predvsem bi morala pokazati, da je postala linija borbe proti socialistični Jugoslaviji, lii temelji na resoluciji Informbiroja, katere eden izmed glavnih njenih nosilcev je bil Ko-stev, primerno sredstvo za imperialistično vohunstvo in politiko imperialističnih držav. V nasprotju s tem pa dejansko prikriva bistvo
škodljivega početja Trajča Kostova, ki je med drugim po resoluciji Informbiroja obstajala u. organiziranju najnesramnejše nenačelne, šovinistične kampanje proti Jugoslaviji.
S svojimi trditvami resolucija očitno dezorientira partijske in ljudske množice in vzpodbuja nenačelne pristaše zloglasne resolucije Informbiroja, da obračunavajo, izkoriščajoč borbo proti vohunskim agenturam (ki so bile dejan, sko odkrite in so v Bolgariji), na nenačelen način z ljudmi, ki se zavzemajo za bratsko sodelovanje z Jugoslavijo in sodelovanje socialističnih držav na načelu enakopravnosti, iskrenosti in medsebojnega sporazumevanja, ki so proti resoluciji Informbiroja in so dejansko stali ter stoje na stališču, da je treba bolgarski državni ter partijski aparat očistiti ljudi, ki so bili v službi Gestapa. danes pa so u službi nekih imperialističnih sil.
Obsodba vohunov
v Novem Sadu
Zaradi političnega zloma resolucije Inlormbiroja so madžarske državne oblasti sprejemale v službo kriminalne lipe, da bi z njimi povzročilo motnje v Jugoslaviji
NOVI SAD, 7. — Danes je bila izrečena sodba proti skupini vohunov, ki r.o iz Madžarske prišli v Jugoslavijo po nalogu madžarskih varnostnih oblasti z namcnohi, da širijo klevetniški material proti Jugoslaviji in da vršijo vohunstvo. Trije obtoženci so bili obsojeni na devet let zapora, dva na osem let, tri pa na sede"m let.
V svojem govoru je javni tožilec analiziral ljudi, ki so na zatožni klopi. Nekateri obtoženci so bili po. vezani s protirevolucionarnim gibanjem na Madžarskem, drugi pa so navadni tihotapci in kriminalni tipi. ki so pred sodiščem izjavili, da bi radi lagodno živeli in nič delali ter da jim je bilo organiziranje ilegalnih prestopov čez mejo edina obrt. Take ljudi uporablja da. nes madžarska obveščevalna služba in madžarsko državno vodstvo v gonji proti Jugoslaviji.
Na koncu je javni tožilec dejal: Kazenska dejavnost obtoženih ima
svoje vzroke. Iskati jih im ramo v stališču madžarskega vodstva pb objavi resolucije Infcrinbuoja. Ko je ta resolucija doživela svoj politični zlem, so poskušali z drugo metodo. Vse podpisnice resolucije niso hotele izpolniti svojih obveznosti do naše države in ko le-te — v konkretnem primeru madžarsko državno vodstvo — niso mogle s tem ničesar doseči, so p:ičeli sprejemati v službo kriminalne tipe, pa tudi sovražnike madžarske ureditve, da bi z njimi povzročili motnje v Jugoslaviji.
V FLRJ so ukinili
borzo za uvoz in izvoz
BEOGRAD, 7. — Jugosiavanska zvezna vlada je odredila ukinitev borze za izvoz in uvoz, ki je bila ustanovljena proti koncu leta 1947, Funkcije te borbe bo prevzelo ministrstvo za zunanjo trgovino.
LetoSflia prvomalsha imislaua
mora biti manifestacija borbe vsega demokratičnega ljudstva
proti imperializmu!
Z e včeraj smo omenili, da je Vidalijev frakcionaški centralni komitet sklenil, da bodo Vidalije-vi frakcionaši letošnji prvi maj proslavljali samo z jutranjo manifestacijo, ki naj bf jo na ta dan priredili Enotni sindikati. Za tradicionalni telovadni nastop na Stadionu pa nočejo Vidalijevi razbijači nič slišati, češ da stane preveč denarja. Namesto tega so sklenili, da bodo priredili samo ugrandi festes popoldne ter na ta način vzpostavili sle vecehie tra-dizioni del 1. maggiou.
Kakor za vse manifestacije tržaškega demokratičnega gibanja, tako smo mi kot glasilo Osvobodilne fronte ter vsi resničn; predstavniki tržaških demokratičnih organizacij zahtevali tudi za 1. maj enotno proslavo, ki naj bo tudi letos, kakor je bila vsako povojno leto, veličastna manifestacija vseh demokratov našega ozemlja v borbi za mir in proti nakanam imperialistov, ki spreminjajo naše mesto v svojo vojaško bazo. In kakor je Vidali odklonil doslej vse naše pozive za enotni nastop vseh tržaških demokratov, tako je odklonil tudi naš poziv za enotni -nastop pri manifestaciji za letošnji 1. maj.
Sedaj pa je Vidali s svojimi frakcionaši sklenil, da bo šel še dalje. S svojim zgoraj omenjenim sklepom hoče spremeniti značaj in pomen tradicionalnih tržaških
prvomajskih proslav pod izgovorom vzpostavitve starih socialističnih tradicij proslavljanja 1. maja. S tem hoče odvzeti tržaškim prvomajskim proslavam tisto borbenost in mobilizacijsko silo tržaškega demokratičnega gibanja, ki je bila na vseh povojnih prvomajskih proslavah glavni in bistveni izraz tega največjega praznika delovnega ljudstva vsega sveta. Hkrati pa hoče Vidali odvzeti letošnjim prvomajskim proslavam značaj pmznovanja osvoboditve našega mesta izpod nacifašistič-nega suženjstva. Vidali hoče s svojim novim načinom proslav Ijanja zatemniti spomin na tisti slavni dan pred štirimi leti, ko je tržaško delovno ljudstvo prvič v zgodovini vzelo oblast v svoje roke. Namesto tega pa se postavlja Vidali na stališče bivšega CLN-a, k; je prav takšen način proslavljanja predlagal pred dvema letoma in čigar predstavniki nočejo sedaj nit- o tem načinu ničesar več slišati.
Zaradi tega moramo označiti Vidalijev sklep glede letošnjih prvomajskih proslav kot nov korak frakcionašev u razbijanju enotnosti tržaškega demokratičnega gibanja, razbijanju, ki ga že devet mesecev dosledno izvaja.
Tržaško delovno ljudstvo in vsi resnični demokrati pa se zavedajo, kam vodi takšno Vidalijevo
početje. Zaradi tega zahtevajo:
LETOŠNJA PRVOMAJSKA PROSLAVA MORA BITI ENOTNA VELIČASTNA MANIFESTACIJA VSEGA DEMOKRATIČNEGA L JUD STVA, MANIFESTACfJA, KI JE POSTALA ZA TRST V ZADNJIH POVOJNIH LETIH TRADICIONALNA IN NA KATERI STA VSAKOKRAT PRIŠLI DO IZRAZA OGROMNA SILA IN MOC NAŠEGA DEMOKRATIČNEGA GIBANJA!
TUDI LETOŠNJA PRVOMAJSKA PROSLAVA SE MORA VRŠITI NA LINIJI BORBE VSEH DEMOKRATOV ZA MIR IN BORBE PROTI IMPERIALISTOM IN VOJNIM HUJSKAČEM, KAR JE DOLŽNOST VSEH DEMOKRATOV ZLASTI DANES. KO SQ ANGLO -AMERIŠKI IMPERIALISTI Z VKLJUČITVIJO NAŠEGA MESTA V NAPADALNI ATLANTSKI PAKT SPREMENILI TRST V SVOJO VOJAŠKO BAZO-
LETOŠNJI TRŽAŠKI PRVI MAJ MORA BITI MANIFESTACIJA NASE BORBE ZA SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE IN ZA ZDRUŽITEV VSEH NAPREDNIH SIL V BORBI PROTI KOLONIZATORSKIM NAČRTOM IMPERIALIZMA!
LETOŠNJI PRVI MAJ MORA BITI MANIFESTACIJA BRATSKEGA SOŽITJA M-iO TUKAJŠNJIMI SLOVENCI IN ITALIJANI IN MORA DOKAZATI VSEMU SVETU. DA HOČEJO BITI TRŽAČANI V TRSTU SAMI GOSPODARJI SVOJE USODE IN SVOJEGA MESTA!
Zakaj Vidali prikriva
bisli/ii aretacij v Bolgariji
Ni še minilo leto dni, odkar je sedanji Vidalijev glavni urednik Leopolda Gašperini pisal, da je naj-sigurnejii znak, da je demokratično gibanje na pravi poti predvsem tedaj, ko njegova stališča reakcionarni in imperialistični tisk napada ali pa se vsaj z njim ne strinja. Toda že devet mesecev smo priča, da se reakcionarni tisk vsega sveta, zlasti pa v Trstu mnogokrat in pre-mnogokrat ujema s stališčem, ki ga zavzema Vidalijevo glasilo zlasti v besnih napadih proti FLRJ.
Zadnje dni pa nam pisanje in poročanje o bolgarskih dogodkih daje najjasnejši in najzgovornejši primer soglasnosti tukajšnjega reakcionarnega tiska z Vidalijeuim glasilom. «Ultimissime», aha Voce libera», «Giornale di Trieste» itd. po eni strani in Vidalijevo glasilo po drugi, prikazujejo bolgarske aretacije visokih državnih in partijskih funkcionarjev zgolj fcot nacionalistični odklon Trajča Kostova, podpredsednika bolgarske vlade in poudarjajo, da gre v Bolgariji za nekakšnega «novega Titan itd. itd.
Spričo dejstva, da je bilo v Bolgariji aretirano okrog 300 funkcionarjev, ki so bili v službi imperialistične vohunske službe, je takšno stališče reakcionarnih glasil zelo razumljivo i? eno stavnega razloga, ker hoče reakcionarna in imperialistična propaganda za vsako ceno 'svojo špijonsko mrežo v Bolgariji prikriti in jo skriti za nekakšnimi frazami o nacionalističnih odklonih in podobnem, kakor poroča službena bolgarska agencija sama in o čemer javljamo na drugem mestu.
Nastane vprašanje: Zakaj pa Vidali prikriva bistvo in prave vzroke aretacij bolgarskih državnih in partijskih funkcionarjev? Zakaj
KAIRO, 7. — V kratkem bo odpotovala v Jugoslavijo egiptska gospodarska komisija, da se pogaja za sklenitev trgovinske pogodbe.
Vidalijevi akrobatski uredniki proglašajo Trajčo Kostova za Titovega somišljenika, ko je vendar vsemu svetu znano, da je bil prav Ko-stpt’ na čelu bolgarske besne gonje proti Jugoslaviji? Zakaj in čemu to laganje, ko se vendar prav dobro ve’, da so bili ravno sedaj aretirani prvaki bolgarske varnostne službe tisti, ki so zapirali in pretepali jugoslovanske državljane, jih obsojali na tajnih razpravah in maltretirali jugoslovanske uradnike, ki so bili v službi na bolgarskih tleh?
Odgovor na to vprašanje postane očiten, čim pomislimo, da so bili prav ti prvaki bolgarske varnostne službe dejansko člani vohunske mreže imperialistov in delali torej tisto, kar je služilo imperialističnim interesom.
Kaj pa počne Vidali v Trstu it devet mesecev?
Tudi Vidali se v Trstu poslužuje imperialistične policije proti tukajšnjemu demokratičnemu gibanju! On se poslužuje za svoje razbijaško početje tudi sodišča. Tako policija kot sodišče mu gredo v vsem na roko. bodisi pri izvajanju njegove provokacije s upatrimonio del pay-iito», bodisi glede razbijanja kmečkega sindikata, bodisi glede razbijanja sindikata prosvetnih delavcev. bodisi glede razbijanja demo. kratičnega tržaškega gibanja sploh, razbijanja, ki je samo in zgolj v prid reakcije in imperialistov.
Aretirani funkcionarji j) Bolgariji in 1 iclalijevi frakcionaši v Trstu so torej služili in služijo interesom imperialistov, pri čemer so se posluževali in se poslužujejo klevetniške resolucije 1U v svoji besni gon ji proti novi Jugoslaviji. Zato bi bilo zelo čudno, ako Vidalijevo glasilo ne bi prikrivalo pravega bistoa aretacij v Bolgariji. Vendar pa je to prikrivanje zelo ubogo na dokazih, od katerih so do sedaj povedali samo enega in še tistega so si izmislili sami. A ta je, da jugoslovanski tisk o. boIkarskih dogedikih «od včeraj dalje molčiš...
O, ubogi akrobati! Da bi znali vsaj spretno lagati!
odbor Zveze enotnih
do°]> izvršim °dobrU «u><rep» isti Veze nrr .odbora v ško-rL ^ ,šrsui°SV. 1 1 delavcev z
‘cgaJaI Rad£h £*' Jlh je upo-odbora	-16	prcdsedmk
L*18! še° huišpV°^V-?ri stvar> ie tUd sv0jitn nn«ta' .avni odbor br!i a>teiio p°1s.topan)em odobril dnev? p b,Ciie ZVU. ki je
»red *** delav*urat v zk°<lovmi >loi °Vala na n	gibanja po-
fcii ukren na5'-in' da bizao-8 brivatnl dlsc‘Pimskesa zaClJe, ‘vatne delavske orga-
^'iavClddtdbni Salic*ie so nam-Z;, Es	Prosvetnih
pten? i°r°vanje^1 i dovolienie
utemom°va>>je tl)all dovolier>ie Sve?mh ’p. da io Hate«°riie z
Sd‘viS^^o^
pro-
s
hiza'bed vodifnrmliivo'sori hioral|e ,ir> organi nZIrd"e orKa' Vp'lheo. rrhirati ‘C1,e ZVU p'>3tavo delavca ^ borncRa za-V- lvav‘ia v zvel', Po'et?no ko se odkar°kviru deiavsi- Stvom' da
?»■’»
L0rii in°iiciia Sfe- Prepogo-bun»	Umri,-,"- s<'kvfstra-
rzuJskega razreda* edStavni'
V konkretnem primeru je potrebno, da bomo bolje razumeli postopanje glavnega odbora 111 policijskih organov, analizirati Radichev članek v «11 Lavorato. re» od 29. marca, ki ga je napisal v obrambo dela izvršilnega odbora Zveze enotnih sindi-kativ napram Zvezi prosvetnih delavcev ES.
Predsednik Enotnih sindikatov piše takole v tem članku: «V določenem trenutku se ie zgodilo. kar se je moralo zgoditi: rovarji so bili sramotno vrženi iz organizacije«.
Opravičila Radicha. glavnega odbora in civilne policije so v glavnem sledeča:	«Nekaj preko
sto učiteljev, včlanjenih v Zvezi prosvetnih delavcev ES se je spremenilo (kar nenadoma!) v skupino rovarjev buržujskega nacionalizma, ki jih delavci ne morejo trpeti, da ne bi sami postali orodje nacionalizma. Potreba borbe proti obema buržoazi-jama. proti zagovornikom nacionalistične linije v sindikatih, proti razredni dejavnosti Zveze prosvetnih delavcev Entnih sindikatov«.
Vidi se takoj kakovost argumentov. Jezik reakcije: jezik šo-vinistov. nestalen, nedoločen, brez vsake podlage in predvsem brez odkritosti, brez zveze.
Na poti, po kateri je šel fašizem
(Zveza prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov, E. Radich in policija)
Ta ponovna razbijaška akcija
oportunističnega vodstva Zveze
enotnih sindikatov spada torej
v okvir akcije Vidalijeve frak-cionaške skupine.
Ta skupina potrebuje, zato da stopi na isti tir s strujami bivšega tržaškega CLN-a pri delu za revizijo mirovne pogodbe za priključitev Trsta k Italiji, poostritev svojega sovražnega stališča proti oni skupnosti politično -sindikalnih dejstev, ki spadajo v bližnjo zgodovino tržaškega delovnega ljudstva, javno mora zavreči veličastno in junaško borbo tržaških demokratičnih množic. uničiti enega od njenih največjih uspehov: slovansko-itali-jansko bratstvo.
Ta frakcija hoče pretrgati sle-hemo vez s Slovani. Razbiti drugo za drugo številne vezi. ki so se stvorile med delavci obeh narodnosti v letih vztrajne borbe, ki so jo skupno bojevali, in dokončno prekiniti vezi s slovanskimi intelektualci, ker so napredni elementi, in s tem uničiti
sleherni bratski odnos z narodi Federativne ljudske republike Jugoslavije.
To je pravi pomen »ukrepov« izvršilnega in glavnega odbora Enotnih sindikatov in civilne policije. Zveza prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov včlanjuje preko 100 učiteljev po večini Slovencev. Zato jo je treba izključiti.
Od julija 1948 škodi vse. kar ie slovensko «stvarl» Vidalija, Destradiia, Radicha. Ferlana itd., škoduje stvari Pratolonga. stvari izročitve Trsta italijanskemu imperializmu.
Slovenski šolski delavci morejo postati ((nacionalistična buržoazi-ja», tako kakor so slovenski študentje (po večini sinovi delavcev in kmetijskih delavcev, sinovi padlih v osvobodilni vojni, vsi sinovi ljudstva) nacionalisti. Kateri lcolj slovenski intelektualec — in prav zato, ker je Slovenec — je seveda »buržujski nacionalist«.
Ti argumenti Radicha, glavnega odbora in policije vojaške upra-
ve naj bi bili razredni, interna-cionalistični!
V sindikalnih organizacijah posameznih držav sveta je na sto tisoč intelektualcev.
So člani z lastno narodnostjo, jezikom, tradicijami in običaji, s posebno mentaliteto in stališčem, ki mnogokrat ni stoodstotno razredna. To pa ne ovira, da ne bi teh tisočev delavcev smatrali v njihovih sindikalnih organizacijah »e samo za vredne člane, pač pa jih pozivajo, naj'se včlanijo, 'er jih s posebno pozornostjo skušajo odtrgati vplivu sindikalnih organizacij, ki so pod direktivami kapitalizma.
Radichev Izvršilni odbor pa zavrača te pozitivne sile, reže zopet nove veje od sindikalnega drevesa, le da s tem zadosti oni politiki, ki veže to skupino likvidatorjev na to, da nenehno pitajo z buržujskim nacionalizmom vse delavce, bodisi intelektualce ali ne. slovenske narodnosti in vse one. italijanske delavce, ki nočejo izdati svojega razreda z izdajstvom
ciljev osvobodilne vojne in njenega socialističnega bistva.
Ne glede na dejstvo, da Radich dokazuje, da prav nič ne razume o političnih doktrinah, o nacionalizmu in o razredni borbi, je važno. da morajo on in njegovi prijatelji videti nacionalizem povsod, kjer naletijo na Slovane.
Odločilno dejstvo, da Slovani v Trstu niso buržuji, nikakor ne predstavljajo buržoazije, niso torej vladajoči razred, ker niso gospodarji gospodarstva in bogastva, nima zanj vrednosti.
Da Slovani v Trstu ne dobivajo ukazov iz Rima. niso povezani z interesi Marshallovega načrta, z ameriškim kapitalom, pač pa da ima večina od njih skupne intere-e z delavci italijanske narodnosti, teh frakcionašev ne briga.
Niti dejstvo, da je imela borba proti Slovanom tu v Trstu vedno izrazit razredni značaj, ker je buržoazija. ki deset in desetletja vlada v mestu, italijanska, nima vrednosti pri presojanju glavnega
odbora in predsednika Enotnih sindikatov.
Novi italijanski imperializem, ki hoče italijanski Trst z isto ((ljubeznijo«, preračunljivostjo in nameni, kakor ga je hotel leta 1915, dobiva pri teh ljudeh nepričakovano podporo.
Trst je treba dati italijanskemu kapitalizmu, mora priti pod črni klerikalni režim. To je Vidalije-va misel: pokazal jo je že ob tolikih okoliščinah. Radich, Res-sauer, Weiss in prijatelji se morajo zato združiti z avtentičnim nacionalizmom voditeljev Delavske zbornice, združiti se s predstavniki strank, ki po nalogu imperializma to zbornico vodijo in ki predstavljajo v znani »Giunti d’intesa» najbolj živo žarišče zagrizenega nacionalizma, kar smo ga kdaj videli, in glede katerega je tržaški delavski razred pred kratkim imel tragične izkušnje.
S temi ljudmi se da bratiti. Radich. Rizzotti in drugi si lahko delijo vodstvo tržaškega sindikalnega gibanja s temi pristnimi šovinisti.
Izključitev Zveze prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov iz Zveze enotnih sindikatov je samovoljno in protirazredno dejanje, ki kaže, do kakšne stopnje je prišlo
protislovansko sovraštvo in oportunizem nekaterih ljudi, ki bi danes hoteli govoriti v imenu Zveze sovjetskih socialističnih republik.
Radichev članek, ki je bil objavljen v «Lavoratore», da opraviči težko dejanje proti Zvezi prosvetnih delavcev, si bi s kratkim pridržkom lahko mislili objavljenega v glasilu tržaškega fašizma «11 Popoio di Trieste« za časa zloglasnega Francesca Giunte in podpisanega po kakem sindikalnem hierarhu.
In res, jezik, ki ga Radich uporablja v tem članku, ki je jezik Vidalijevih frakcionašev, priča o «rimski šoli«, o šoli rasne nad-vrednosti, o šoli fašizma.
Vidali je že uvedel v delavsko fronto metode fašizma: manjkale so teorije: sedaj je vse!
Opozarjamo delavstvo, da presodi ta dejstva in nevarnost, ki bo visela nad Enotnimi sindikati, dokler bo ta skupina ljudi lahko nadaljevala svoje uničevalno delo nad vsem, kar so si delavci dobrega in velikega ustvarili s toliko borbo, s tolikimi žrtvami in s toliko navdušenostjo, v prepričanju, da bodo delavci pravočasno posredovali, da rešijo svojo organizacijo in svoje pridobitve.
B. P,
8. aprila 1949
Antifašistične žene iz Šempolaja za mir
Antifašistične žene iz Sempoiaja, zbrane na svojem masovnem sestanku ugotavljajo, da hoče anglo-ameriški imperializem vključiti tudi Trst v atlantski pakt, iz katerega je razvidno, da ima namen ustvariti novo vojno.
Ker so naše rane še odprte in spomini na grozote zadnje vojne še živi, obsojamo tako početje in pakte, ter naj jim velja naš odgovor, ki je obenem odgovor milijonov in milijonov mater, ter sploh žena, da vojne nočemo!
IZRAŽAMO našo solidarnost s kongresom za mir, ki se bo vršil v Parizu na pobudo Mednarodne federacije de-mokratičinh žena, Svetovne sindikalne zveze, Mednarodne zveze demokratične mladine in drugih demokratičnih organizacij.
TER OBLJUBLJAMO, da se bomo borile z vsemi našimi silami proti novi svetovni moriji.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
SLEDI 71 PODPISOV.
Laži Vidalijevih glasil so dosegle uspeh
TRŽAŠKI D NEV NI K
Odpusti z dela na dnevnem redu
Kakšno je stanje v tržaški industriji po vseh „dobrotuli*‘ narsliallovcga plana
Kot smo že javili, so šolske ob. lasti pri vojaški upravi odpustile iz službe učiteljico Trošt Klavdijo iz Gropade, češ da je ((izdajala ljudem izkaznice, ki so jim potem služile za prehod čez mejo. Tako izdajanje izkaznic je smatrala VU kot njej sovražno delovanje». Tako je izjavil načelnik za notranje zadeve polk. Shinkle dr. Baši, ko je zahteval pri vojaških oblasteh po jasnila zaradi njenega odpusta Razni tržaški časopisi od desni-Čarskih pa vse do Vidalijevih glasil <tll Lavoratore» in «De!o» so u zadnjem času veliko pisali s tem v zvezi o tov. Trostovi ter objavljali razne lažnive in izmišljene vesti, ki so edino le posledica politične borbe in razkola v demokratičnem taboru. Te laži je najprej objavil 5. marca 1949 slovenski »demokratični« časopis «Delo» pod naslovom «Jugoslovanske ob. lasti kršijo sporazume)), kateremu je zvesto odgovoril sil Lavorato-rei>, ki ni hotel in ni niti mogel zatajiti svojega tedenskega bratca ter je v natolcevanju šel celo tako daleč, da je pozival v svojem članku z dne 8. marca 1949 civilno policijo, naj podvzame potrebne ukrepe. Ko govori v tem članku «11 Ua-voratorev, da zahtevajo jugoslovanske obmejne oblasti poleg redne dvolastniške izkaznice še izkaznico OF, nadaljuje: sGropajsko prebivalstvo se vprašuje, ko vidi, da se nadaljujejo iz dneva v dan umazane špekulacije, če priznavajo tudi oblasti cone A tajništvo te navidezne organizacije, kakor ga priznavajo oblasti v coni B. za razdeljevanje dovolilnic za prehod meje».
Ni treba posebej poudarjati, da taki lažnivi izpadi tukajšnjih slovenskih in italijanskih časopisov, ki se sicer tako radi sklicujejo, da branijo interese slovenskega ljudstva, njegovo kulturo in slovensko šolo, neposredno koristijo prap v tem času italijanski reakciji, ki skuša ob podpori vojaških oblasti postopno uničiti slovensko šolo na Tržaškem ozemlju ter odstraniti iz nje demokratične učitelje, ki bi vzgajali slovenske otroke tudi v nap rednem duhu. Kako naj si sicer razlagamo dejstvo, da se vodi vsa gonja proti slovenski učiteljici, ki ni zakrivila drugega, kot da je vzgajala otroke v slovenskem jeziku in da je bila morda v nemilosti pri nekaterih Gropajcih zaradi različnega gledanja na resolucijo Informacijskega urada, istočasno z veliko gonjo proti slovenskim šolam, ki so jo prav v teh dneh ponovno začeli italijanski reakcionarni listi z «Emancipazione» na čelu.
Ni naključje, da so vojaške oblasti zgrabile za nastavljeno past, marveč sp komaj čakale, da so lahko na mesto stare antifašistične borke namestile begunca Magušarja Aleksandra, ki ne spada v šolo niti it vzgojnih, še manj pa zaradi njegovih osebnih kvalifikacij. «11 Lavoratore» in «Delo» si lahko če-stitata Za veliko delo, k sta na opravila ob podpori vojaških oblasti. Demokratično ljudstvo jima tega na bo nikdar pozabilo. Ne antifašiste, marveč belogardiste na slovenske šole, ne borba, marveč likvidacija slovenske šole in naprednih učiteljev, to je dejanska posifdira njihove časopisne gonje. |
Pisani okoli listov «Delo» in «11 j Laioeatoreo ;>a s svojimi lažmi.",- \ m’ trditvcmi sami sebe bijejo v j obraz. Vzdolž vse meje imajo naši | kmetje dvolastn ike izkaznice in nikdar ni bil nobenemu dvolastniku prepovedan prehod preko meje, čo je imel v redu drnlastni-Škp i;ka}riirQ. Qled$ prehoda mce obstajajo namreč med tukajšnjimi in pristojnimi jugoslovanskimi oblastmi sporazumi in tega ne bi mogla ovreči neka učiteljica s kakršnimi koli izjavami. S tem pa se tudi tukajšnje oblasti same smejijo, ko dajalo glede odpusta tovarišice Troltove izjave, da smatrajo tako postopanje za sovražno dejanje proti sebi. Ukrep, let ga je izdalo viiie šolsko nadzorništvo, pa istočasno tudi demantira trditve vojaške uprave, da je učitelj izven šole popolnoma svoboden državljan. Klinb vsem nepravilnostim bo morala vojaška oblast končno le sprevideti to napako, jo popravit’ ter dati zadoščen e tovarišici Troštmi, s tem de jo zopet nastavi na prejšnje mesto.
Naše slovensko demokratično Vudltvo pa bo je Bolj dosledno kot doslej vodilo borbo za slovensko šolo in za njeno neodvisnost ter bo v vsem podpiralo slovenske učitelje ki so izšli iz vrst delovnega ljudstva.
Neštetokrat smo že menda govorili in pisali o tem, da se položaj v tržaški industriji vedno bolj zaostruje ter da je postal še prav po-sebno kritičen, odkar je imel «čast» biti priključen Mashallovemu planu, ki nosi s seboj vrsto «dobrot» in raznih «izboljšanj». Vojaška uprava, ki bi morala skrbeti za tržaško industrijo ter ji pomagati k vzponu in napredku, ni pokazala do danes zadostno voljo, iz katere bi lahko sklepali, da ji je to vprašanje pri srcu; nasprotno, lahko smo videli, da je celo skušala ovirati raznim tržaškim tovarnam in podjetjem normalno obratovanje, s tem da je izdala razne ukrepe in nove uredbe. Tako je moralo prenehati z obratovanjem ali pa odpustiti precejšnje število svojih uslužbencev več tržaških večjih in manjših industrijskih podjetij in tovarn, ki so v preteklosti vendarle dajale možnost zaposlitve določenemu šte-vilu tržaških delavcev.
Položaj tržaškega delavstva se se veda zaradi Marshallovih «dobrot» ni prav nič «izboljšal»; danes živijo tržaški delavci, ki so še uslužbeni, v večnem strahu, kdaj bodo prejeli pismo, ki jim naznanja, da so odpu. ščeni z dela ali pa kdaj bodo slišali, da je njihova tovarna ali podjetje prisiljeno izvršiti likvidacijo.V zadnjem času so bili na Tržaškem ozemlju pogosti primeri likvidacije raznih manjših in srednjih industrijskih podjetij; tako so bile na primer prisiljene izvršiti likvidacijo naslednje tvrdke in tovarne: ladjedelnica Felszegy v Miljah, ladjedel-nica Martinuzzi (ki je sedaj pod nadzorstvom vojaške uprave) podjetje ITPS in prav v zadnjih dneh še tvrdki RIDEMA in Taurus.
V našem časopisu smo že pisali o vzrokih, ki so privedli tvrdko RIDEMA do tega, da je morala napovedati likvidacijo. Čeprav ji ie vo-
ALI SI 2E NAROČNIK • PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
jaška uprava obljubila nakazilo za razstavljanje nekaterih potopljenih ladij, kar bi ji omogočilo delo za precejšnjo dobo, je to svojo obljubo v zadnjem trenutku prelomila ter nakazala razna nova popravljalna celo drugim ladjedelnicam in podjetjem. Vodstvo RIDEMA je prejelo od glavne direkcije iz Genove ukaz, da prične z likvidacijo, ker bi v takih razmerah ne moglo nadaljevati z obratovanjem ter plačevati uslužbene delavce. Take so lepega dne prejeli vsi uslužbenci RIDEMA obvestilo, da je tvrdka v likvidaciji ter da bodo zaradi tega odpuščeni vsi delavci.
Ni čuda, da je delavstvo RIDEMA reagiralo na to novico s tem da je stopilo v stavko, ki je trajala več dni. Sindikalne organizacije, ki so se takoj zainteresirale za vprašanje tvrdke RIDEMA pri vojaški upravi, so dosegle to, da je bil ukrep o odpustih z dela začasno odgoden, dokler ne bi zainteresirane stranke našle bolj pravično rešitev. Vprašanje je ostalo začasno nerešeno; sindikalne organizacije pa so zahte. vale od odgovornih uradov, da skličejo sestanek, na katerem bi lahko obravnavali problem novih odpustov z dela.
žilo da se bo vsa zelenjava posušila. Manj v.eseli so bili morda Tržačani, ki so stisnjeni ob zidovih tekli vsi premočeni na svoje domove. Toda ker je pomanjkanje vode že tako veliko in ker s tem v zvezi primanjkuje tudi električna energija, se tudi na ta skorajda nepričakovani dež niso preveč jezili, temveč so samo vzdihnili: «Naj bi se kaj hitro izlilo, da bi imeli zopet lepo vreme».
No, sedaj bi bilo dobro, da bi dež le še precej časa trajal, da bi se lahko tako položaj dobave električne energije izboljšal in bi izginil strah pred sušo. Temni oblaki obetajo kar «dobro», samo da bi veter miroval...
5&i2č“a°ee^° peo“cot™n Ma i h n i m tovarnam za izdelovanje sifona
«Banca d'ita.	grozi likvidacija
Stavka uslužbencev «Banca lia» se še vedno nadaljuje. Uslužbenci «Banca d’Italia» so stopili v stavko istočasno s svojimi delovnimi tovariši v Italiji, ki že toliko Časa zahtevajo povišanje mesečnih prejemkov, katere jim pa delodajalci še.do sedaj niso odobrili.
Zaradi stavke uslužbencev «Ban-ca d’Italia» so se pojavile razne težkoče v izplačevanju pokojnin in drugih podpor. Pred dvemoma dneva smo objavili v našem časopisu poročilo PIO, ki je javilo, da se bodo vršila izplačevanja pokojnin in drugih podpor v Ul. Largo Panfili št. 2.
Sedaj pa je finančni odsek vojaške uprave javil, da se bo vršilo izplačevanje pokojnin in drugih podpor na glavni pošti in sicer dnevno od 8 do 16. Vse zainteresirane osebe se bodo morale torej zglasiti na glavni pošti in ne v Ul. Largo Panfili št. 2.
če ne bodo odgovorne oblosti primerno rešile tega perečega problema
Velika podjetja uničujejo manjša podjetja — to je že staro pravilo v kapitalističnem sistemu, kjer konkurenca ne pozna nikakih meja ali uvidevnosti.
Tako se na primer dogaja tudi na našem ozemlju, da morajo prenehati razna manjša podjetja z obratovanjem samo zaradi tega, ker ne morejo vzdržati preveliko konkurenco z večjimi podjetji, ki razpolagajo z večjimi denarnimi sredstvi in ki si lahko privoščijo bolj vidno ter uspešno reklamo.
V Trstu imamo na primer že dolgo časa približno sedem majhnih tovarn za izdelovanje sifona; v teh majhnih tovarnah je zaposlenih
TISKOVNA KONFERENCA PRI VU
Po dolgem času zopet dež...
«Dosli grmenja, pa bolj malo dežja» se hudujejo Tržačani, ki so upali, da bo kar naprej deževalo. Včeraj okrog enih je pričelo precej močno deževati, a se je kmalu nato nebo ie precej zjasnilo in je začel pihati veter, tako da je bila že nevarnost, da bo veter oblake zopet razgnal. V poznih popoldanskih urah se je nebo ponovno pooblačilo in tudi deževalo je še precej močno. Tržaški smandrjarji» so se dežja zelo razveselili, saj je bila zemlja že popolnoma izsušena in je že gro-
Na včerajšnji tiskovni konferenci v tiskovnem uradu ZVU je major Sasson izjavil, sklicujoč »e na poročilo gen. Gaitherja in na volivni zakon, da bodo volitve verjetno 3. ali 12. junija. Bolj verjetno pa 12., ker je 5. junija binkoštna nedelja. Prippjnnil pa jp, da do sedaj ni bilo uradno še nič sklenjeno.
Med drugimi zastavljenimi vprašanji vojaški upravj je «11 Lavoratore« postavil vprašanje, kaj je s sestavljanjem zakona o amnestiji za vse antifašistične politične jetnike, obsojene zaradi domnevnih dejanj izvršenih med vojno, med vstajo maja 1945 in sploh za vse one, ki so bili aretirani med Ijud-skijnj manifestacijami.
V odgovoru je bilo navedeno, da so pregledali sodnijeke registre. U-gotovili pa so, da ni bila nikdar izrečeni nobena obsodba za take politične prekrške kot so navedeni v vprašanju- Prav zaradi tega. da ne obstoji nobena potreba po takšni amnestiji za politične jetnike. Vendar pa, da VU. v kratkem namerava dati izjavo o vprašanju ant, nestij sploh.
Ker je to vprašanje v današnjih razmerah naravnost kričeče in ker nas odgovor, ki so ga dali na tiskovni konferenci, ne more v nobenem pogledu zadovoljiti, si je treba po-bliže ogledati, kako sloje dejansko stvari.
V italijanski republiki so izdali kar sedem amnestij. Vse te amnestije so bile izdane za navadna vojaška in politična kazniva dejanja. Najvažnejši od teh amnestij pa je prva, ki je bila izdana 22, junija 1946. Ta predvideva tudi umore, ki so bili izvršeni iz političnih namenov do konca junija leta 1946, in ona od 9. februarja 1948.
Na našem ozemlju pa je vojaška uprava izdala samo ene amnestijo, in sicer 2. marca 1946. znano pod označbo «Odredba št- 48». Kljub te. mu da ta amnestija predvideva mnoge olajšave onim, ki so sodelovali v narcdno-osvobr.ditni vojni, je mnogo bolj skromna v primeru ono, ki je bila izdana v Italiji 22. j unija leta 1946. Saj predvideva sa mo dejanja, ki so kazniva največ s petimi leti ječe. Prav zaradi tega ne pri de ta v poštev pri nas za bivše parVzane, katere sedijo krivično zaradi umorov. V,u te je namreč predvidena najnižja kazen 21 let. Omenjena amnestija bi prišla v poštev kvečjemu za tako imenovani «sequestro di persom» ali toč. neje aretacija fašistov, za katero je predvidena najnižja kazen šestih mesecev. Poleg tega pa se nanaša odredba št. 46 na dejanja, ki so bila izvršena do prvega marca 1946. Prav zaradi tega bi bj!o pričakovati, da bi bili vsaj za «seqVestro di nersonan deležni partizani amnestije, saj so bila ta dejanja izvršena med vojno. Toda državno tožilstvo vztraja, da je «sequestro di verso-na» trajno kaznivo dejanje. Prav
zaradi tega sodišče tu odloča na dva' načina: Da podeli amnestijo partizanom, ki so aretirali osebe leta 1945 in katerih smrt je nastopila pred prvim marcem leta 1945. Ne uporablja pa amnestije proti partizanom, ki so aretirali fašiste, ki niso mrtvi, pač pa so samo izginili in ki so še vedno živi. Jasno je, da tu ne gre ne v prvem ne v drugem primeru za nobeno kaznivo dejanje, kajti tedanji člani narodne zaščite, zakonite ustanove, so izvršili to, kar je bila njihova dolžnost in izročili fašiste vojaškim poveljstvom
Vprašanje zase v tej zvezi pa je amnestija, ki je bila podeljena fašistom. Vsakemu je že znano, da so bili vsi fašisti, obsojeni od tržaškega izrednega porotnega sodišča, amnestirani.
In sicer iz tega vzroka.
Italijanska vlada je svoj čas izdala poseben dekret, ki predvideva apliciranje vseh amnestij izdanih v Italiji, tudi za liste, ki so bili obsojeni od sodišč v Trstu pod pogojem, da sc ti nahajajo na ozemlju italijanske republike. Na ta način je bilo mnogo velikih in malih fašistov, ki so bili obsojeni v Trstu, poslanih v italijanske zapore na ozemlje italijanske republika. Kdo jih je poslal? Cez nekaj časa so bili seveda izpuščeni na svobodo. Prišli so v Trst, in če se dobro spominjamo, smo jih videli, kako so na procesih, kjer so blatili partizane in narodno-osvobodilno borbo, nastopil i kot obtožilne priče.
Prav s tem o zvezi bi vprašali, kdaj bo vojaška uprava pokazala nekaj dobre volje in napravila tako amnestijo tudi za antifašiste in bor. ce za svobodo, ki bo napravila konec škandaloznim procesom po avlah tržaškega sodišča. Za taka dejanja, ki so bila izvršena zakonito za časa borbe in v dneh, ko je tržaško ljudstvo z cn-ožjem v rokah po-
Glede prehoda v cono A iz tujine, pravi VU, da so tozadevne določbe definitivnega značaja in da je zato merodajen urad za dovoljenja. Javni uslužbenci pa, ki so bili premeščeni v Italijo in je bila njihova premestitev razveljavljena, se lahko vrnejo z normalnim postopkom.
Novice o velesejmu prenagljene
Glede tržaškega velesejma pa pravi VU, da so vse novice še prezgodne, ker se o tem vprašanju še razpravlja in se sprejemajo razni predlogi.
približno 50 delavcev.
Ker so druga večja podjetja in tovarne za izdelovanje piva mnogokrat ogrožala te tovarne, je bil leta 1927 izdan zakon o zaščiti majhne industrije za izdelovanje sifona, po katerem so se morala ta podjetja obvezati, da ne bodo skušala razpečavati piva drugih tovarn, medtem ko so se tržaški izdelovalci piva obvezali, da sami ne bodo pričeli izdelovati sifona.
To stanje je trajalo vse do pred nekaj meseci, ko je neka tržaška tvrdka za izdelovanje sifona pričela z razpečavanjem piva, ki ga ne izdeluje pivovarna Dreher. Pivovarna Dreher je smatrala, da je tvrdka s tem uničila veljavnost prejšnje pogodbe ter je zagrozila, da se tudi ona ne bo več držala predpisanih pravil,
Ce bi vodstvo pivovarne Dreher res uresničilo svojo grožnjo, bi moralo vseh sedem najhnih podjetij za izdelovanje sifoma prene-hati z obratovanjem, to pa zato, ker je pivo Dreher na našem ozemlju zelo razširjeno ter ga prodajajo prav v vseh gostilnah in barih in bi zgoraj omenjene tovarne ne našle prav nobenega odjemalca več.
Ce ne bodo znale odgovorne oblasti najti pravilno rešitev za to pereče vprašanje, bo ostalo prav gotovo ponovno 50 delavcev brez službe, kar bo še bolj pripomoglo k poslabšanju že tako kritičnega položaja tržaškega gospodarstva.
Petek 8. aprila
Albert, Viljenica Sonce vzhaja ob 5.33, zahaja ob 18.42. Dolžina dneva 13.09. Luna vzhaja ob 12.33, zahaja ob 3.31.
Jutri sobota 9. aprila Tomaž, Ljuban
SPOMINSKI DNEVI
1945 so bile pokrajine Kosov.o in Metohija, Sandžak ter Vojvodina priključene k federalni
Srbiji.________
PRESKRBA
Dvig odrezkov. V teku današnjega dne morajo vsi trgovci na drobno dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za belo moko. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu.
Delitev mleka. Sepral sporoča, da bodo danes 8. t. m. začeli v mestu in podeželju deliti evaporirano mle-ko in sicer po 7 škatel za skupino od 0 do 4 let ter preko 65 let na odrezek 2, po 2 škatli za skupino od 9 do 19 let na enak odrezek in po 7 škatel za umetno hranjene otroke, za bolnike, noseče žene, dojilje in delavce (izpostavljene zastrupljenju) na odrezke z datumom od 1. do 30. t. m. dodatnih nakaznic, oziroma na odrezke vseh štirih tednov (za delavce).
Cena v mestu 40 lir, v podeželju 41 lir. Konec razdeljevanja 30. t. m.
Razdeljevanje oglja. S ponedeljkom 11. t. m. bodo začeli razdeljevati ogle po znižanih cenah lastnikom prednostnih šiviljskih nakaznic za brezposelne, upokojence in bolnike. Vsak bo lahko dvignil po 10 kg na teden. Cena 30 lir za kg.
Prodaja oglja bo v mestni prodaja zalogi v. Rojanu (šolsko dvorišče «G. Brunner«) in v Ul. Ko-lonji 24.
.SLOVENSKA I\l/IK (10 IVO GLEDALIŠČE
za Tržaško »zemlje Danes 8. t.m. ob 20
premiera igre v treh dejanjih Arnauda d'Usseaua in Jamesa Gowa
Globoko so korenine
v prevodu dr. Mateja Šmalca v dvorani kina v
SKEDNJU
Elza . An-
EIls-
0 podporah za zidanje hotelov
Glede podpor za zidanje novih hotelov, ki so jih deležni v Italiji, obljublja VU, da bodo isti predpisi v kratkem veljali tudi v coni A.
Po tej odredbi dobi vsakdo, ki do 10. 6. 1951 sezida ali obnovi hotel, razne podpore in olajšave: za dobo 25 iet 3U prispevek za polovico stroškov, enkratno podporo do 25tt za vse ostale stroške ter oprošče-nje davkov na zgradbe za dobo 25 let.
Ker vojaška uprava obljublja še posebne podpore za dvig turizma pri nas, bi bilo pametno, če bi se naši domačini ob obali ali na Krasu zanimali za 'graditev hotelov, kar bi pripomoglo k gospodarskemu izboljšanju zlasti onih krajev, ki co pasivni, toda imajo možnost za razvoj turizma. Sicer pa bedo to izkoristili. kakor vedno, ie tujci, seveda na škodo domačinov.
Iz Gropade
Invalidi NOB
za enoten nastop na volitvah
ENOTNI SINDIKATI
Tudi v naši vasi so se zbrali na sestanek invalidi in svojci padlih v narodnoosvobodilni borbi. Pogovorili so se o svojih problemih, o izplačevanju invalidnin in penzij ter o bodočem delu v korist invalidov in onih, ki so izgubili svojce med borbo.
Na sestanku se je razvil prisrčen, domač razgovor. Vsak je dal svoje predloge jn je izrazil mnenje o raz-nih problemih, posebno glede prihodnjih volitev.
Vsi, ki so za osvoboditev svojega naroda izpod fašističnega jarma žrtvovali zdravje in svoje najdražje, ki so v skupni borbi dali največ, se zavedajo velike važnosti se-danjega časa in borbe. Zato je trdna volja vseh. da se na prihodnjih volitvah nastopa enotno v Slovensko-italijanski ljudski fronti, ki je edina porok uspehov dosledne borbe za uveljavljanje, naših pravic.
Poljedelci in upokojenci iz Rie-manj, Loga in Boršta bodo imeli jutri 9. aprila ob 20.30 sindikalno sejo v Ricmanjih. Na sporedu je poročilo o uspehu intervencije glede prošenj poljedelcev in upokojencev, zato so vabljeni vsi, da sc seje zagotovo udeležijo.
Občinski delavci in uslužbenci krajevnih javnih ustanov bodo imeli jutri ob 16 sejo glavnega odbora na sedežu ES v Ul. Imbriam 5.
DAROVI IN PRISPEVKI
ZA DIJAŠKO MATICO
je zbralo omizje pri Cappuzzeri
1000 lir.
Osebe: Honey Turner Barbičeva; Beila Charles gela Rakarjeva; Senator worth Langdon - Modest Sancin; Genevra Langdon - Štefka Drolčeva; Aliče Langdon - Angelca Sancinova; Roy Maxwell-Belizar Sancin; Howard Mer-rick - Rado Nakerst; Brett Charles - Jožko Lukeš; Sheriff Ser-kin - Anton Požar; Chuc War-ren - Ernest Zega; Bob Izay -Julij Guštin.
Režiser: Modest Sancin — Scenograf: Jože Cesar.
Prodaja vstopnic pri blagajni v Skednju v petek 8. t. m. od 9 do 12 in od 15 ure dalje.
t soboto 9. t. m. ob 20
gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na
KONTOV ELIJ z igro Arnauda dTJsseaua in Jamesa Govva
Globoko so korenine
ob 11
V nedeljo 10. t. ni
dopoldne gostovanje v dvorani
ŠKEDNJl
z mladinsko igro M. Surinove
kina
,Dedek Mraz“
Povišane postne
Smrtna nesreča
na Nabrežju N. Saura
magaio jugoslovanski armad i csvo-;	Včeraišnii	dan	ie zahteval	Dolea	smrtne žrtve tudi več manjših nesreč
hoditi mesto. Ce veljajo ugodnost	11	ra
za fašiste, potem naj še toliko več	Qd (.fle	vrste
prisl ojtolne
ZVU je odredila, da se raztegne na Tržaško ozemlje povišanje poštnih tarif za notranji promet v isti obliki in z istim datumom (10 april 1949), kakor je to določila republika Italija. Ista odločba velja tudi za pošiljke namenjene v cono, ki spr.da pod jugoslovansko vojaško upravo.
Cenik je sledeč: pisma do 15 gr 20 lir, dopisnice 15 lir, razglednice 25 lir, doplačila za ekspresna pisma 40 lir, za ekspresne zavoje 60 lir, navadni paketi do 1 kg 60 lir, od 1 do 3 kg 120 lir, od 3 do 5 kg 180 lir, od 5 do 10 kg 290 lir in od 10 do 15 kg 385 lir, avionsko ekspresno nismo je treba za vsakih 5 gr doplačati še 65 lir.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7, aprila 1049 se je v
Trstu
rodilo 14 otrok, umrle so 3 osebe, porok pa je bilo 9.	.
Cerkvene poroke: težak Paol;,,j Marij in gospodinja Manospor Raffaela, uradnik Pascali Vince«
in gospodinja Verderi Bice, -	.
tehnik Garofoli Karlo in ^osP0 nia Zoia Amalija, uradnik P«PP , cia Darij in uradnica Bortohn*
radi°
Nora, mehanik Sardo Silvan in 8° spodinja De Nicold Silvana, ura.
Ulja	DllbUlU DIH«*  	, - -g
nik Goruppi Alojz in gospod1 J Kukanja Wanda. ladijski nataK . Flora Josip in gospodinja jn Katarina, šofer Di Rocco Gi„e0-gospodinja Laporta Karmela, g ._
rnhipv WV)Aatlfsv .Tampc P ifl O**
meter Wheatley James C. in nja Brau Marija.	Aioir.
Umrli so: 68-Ietni Rebula * ' j 76-letni Bregar Guglielmo, **' Zangrando Tomaso.
ir RADIO I«
TRST II.
Petek 8. aprila 1949-
veljajo za antifašiste in borce za svobodo.
Podnajemnine in podnajemniki
Na vprašanje nekega tednika glede potrebe, da se normirajo podnajemnine in se tako preprečijo razne zlorabe in navijanje cen na škodo tistih, ki so zaradi pomanjka nja stanovanj prisiljeni, da žive kot podnajemniki, je informacijski urad VU dal odgovor, da sta še vedno v veljavi splošna ukaza št. 54 in 64. ki vsebujeta določila o zaščiti podnajemnikov. Proti pretiranim cenam in zlorabr.m se morejo prizadeti podnajemniki obrniti s svojimi pritožbami na urad za nadzorstvo najemnin, Verdijev trg št. 1.
Prehod iz Itolije na STO
Neki drugi list se je pritožil zaradi nekih določb in ovir za prehod iz Italije na Tržaško ozemlje.
SEJA CONSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Pogovori, poročila, pogovori
upokojenci pa životarijo
Razstava umetnika Spacala
Opozarjamo občinstvo, da si ogleda razstavo tržaškega umetnika L. Spacala, kateri razstavlja svoja sli-karsjca dela v Galeriji Scorpione, Ulica S. Spiridione 12 B.
Razstava, ki bo trajala do 15. aprila, je odprta vsak dan od 10 do 13 in od 16 do 20 ure.
Brvi del redne seje conskega upravnega odbora, ki je bila v sre-do pod predsedstvom conskega upravnega inšpektorja dr. Furlana, je bil posvečen obravnavanju nekaterih točk, ki so bile predmet redne uprave.
Potrjena je bila odločitev tržaške pokrajine, da nakaže nekemu bolničarju iz umobolnice posebno bolniško podporo. Ponovno je bilo odobreno pokrajini, da izda za letošnje leto brezplačne vozne listke spremljevalcem otrok, ki posečajo šolo za gluhoneme. Poleg tega so bile odobrene še naslednje točke. Odločitev -miljske občine, da se brezplačno pokloni IACP (Istituto autonojno case popolari) zemljišče, kjer bodo gradili stanovanjske hiše; nekatere spremembe pri plačevanju trošarin tržaški občini. Gre namreč za to, da bodo sedanjih 50 lir, ki jih je treba plačevati troja. Tinskemu uslužbencu za vsako ope racijo izven službenih ur, povišali na 80 lir. Sprejete so bile tudi spremembe k pravilniku o uslužbencih v ambulanti in v oddelkih pokra, jlnske bolnišnice za živčne bolezni Odobrena je bila tudi izredna navada s strani tržaške pokrajine ne kemu svojemu zdravniku, ki teden, ko izvršuje preglede v bolnišnici v Tržiču.
Končno so ponovno začeli razpravljati o poročilu dr. Bozuttija o proračunu zadruge kraškega vodovoda glede naprav, ki so potrebne za njegovo delovanje. Vsakršna od-
ločitev glede tega je bilg odgodena, ker so so odborniki izrazili, da je treba počakati še na nadaljnjih informacij.
Čeprav je conski odbor ponovno razpravljal o neki odločitvi miljske občine, ki predvideva nekatere spremembe v službenem pravilniku za svoje uslužbence, niso bila po. ročila občine tako izčrpna, da bi lahko bila »prejeta odločitev glede tega predloga.
Med manjšimi vprašanji so bila nekatera v zvezi s prizivi posameznikov, ker jim niso hoteli izdati obrtnega dovoljenja. Proti koncu seje je prevzel predsedstvo predsednik cone, ki je bil do tedaj odsoten in zaposlen na drugi seji. Predsednik cone je razložil mišljenje predsedstva v zvezi s poročili, ki so jih predložili Enotni sindikati vojaški upravi in lokalnim oblastem v zvezi s položajem upokojencev in na splošno vsega delavskega razreda v Trstu in na Tržaškem ozemlju. Predsednik cone je nato obvestil odbornike o svojih zadnjih pogovorih, ki jih je imel z vojaško upravo. Ti pogovori so predvsem stremili, da bi vpeljali nove plačilne lestvice, s katerimi bi se izboljšal ekonomski položaj uslužbencev javnih uradov. Isto tako je predsednik cone poročal o seji, ki se je vršila istega dne popol. dne in na kateri so razpravljali o ustanovitvi novega policijskega upravnega zbora.
s prometnih inciden-1 sija sta bila namreč v celi vrsti čerai nrioetili. ie ne- vozi), ki so čakala, da jim prometni
IZPRED FOROTNEGA SODISCA
1 leto in 7 mesecev ječe, Ker je streljal na znanca
Novembra lanskega leta ie Pavel Ca.stellano skupno z drugimi prijatelji p, tbil večer v neki gesi' ni v Ul. Trento, kjer tudi stanuje. Skupini se je tedaj pridružil tudi čeV' ijar Domenico Cipriani, ki je za čel nagajati Custellaniju, dokler ni prišlo do prepira in nato do pretepa. Z ranjeno glavo je Castellanl zapustil gostilno in šel domov, da M jo obveže. Med brskanjem po predalih je našel samokres. Ker se je bal, da bi ga Cipriani spet napadel, je vtaknil v žep orožje in se vrnil v gostilno. Komaj pa je napravil nekaj korakov iz hiše, je naletel na Ciprianija. In prav tu so padli usodni streli, ki jih sprožil Castellano. Padlo je pet strelov. Cipriani je zbežal, Castellano pa je nadaljeval svojo pot do gostilne, ne da bi vedel, da je ranil Ciprianija. Selc naslednji dan je Castellano iz časopisa izvedel, da so Ciprianija pripeljali v bolnišnico, ker je dobil strel v pljuča. Proces se je vršil 5. januarja t. 1., vendar je obramba dosegla, da ga je sodišče odgodilo, ker Je želela, da bi obtoženca Castella-na pregledal psihiater. Castellano je bil namreč že v umobolnici.
Včeraj je zdravniško poročilo, ki je bilo predloženo sodišču, javilo, da je Castellano zagrešil svoje dejanje v duševni zmedenosti. Tudi državni tožilec je zaradi tega predlagal olajševalne okoliščine in predlagal kazen 4 leta in 10 mesecev ječe. Zagovornik odv. Paolucci je prav tako pokazal obtoženca kot duševno omejenega šloveka in je zato predlagal vse olajševalne okoliščine. Po polurnem zasedanju ga je sodišče obsodilo na 1 leto in 1 mesece ječe.
tov, ki so se včeraj pripetili, je ne dvomno najhujši oni, ki se je zgodil včeraj opoldne na Nabrežju N, Sauro in je terjal mlado človeško Življenje, Motorno kolo TS 0235, katerega je vozil 45-letni Millo Josip iz Mdtnjana, sedaj bivajoč v Trstu v Ul. Settefontane 12, je vozil vzdolž zgoraj imenovanega nabrežja proti Velikemu trgu. B seboj je imel 23-letnega Daveggio Jordana doma iz Ancone, sedaj pa bivajočega v Ul. Crosada X6. Nekako 30 metrov pred Ul. F- Vene-zian pa je motorno kolo prehitel neki tovorni avto. Prav v tem pa je z nasprotne strani privozilo drugo vozilo. Da bi se temu izognil, je Millo zavozil malo bolj na desno, V tem pa je Millo izgubil kontrolo nad motorjem, tako da je vozilo odletelo proti pločniku. Pri tem je Daveggia zletel z vozila. Oba pone-srečenca sta bila takoj nato odpeljana z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na kirurški oddelek. Najhuje je bil poškodovan Daveggia, ki je imel močno notranje krvavljenje. V kratkem času je tudi izdihnil. Millo pa je dobil poškodbe po čelu in na nqgi. 10 do 40 dni se bo moral zdraviti. Truplo pokojnega Daveggia so prepeljali v mrtvašnico, kjer bo na razpolago sodnim oblastem.
stražnik odpre pot naprej. Razen Vatte, ki je bil rahlo ranjen, ni bil nihče drug kaznovan.
* * *
Ob pol 5 popoldne je vojaški tovorni avto, katerega je vozil Cer-viati Attilio iz Ul. De Amicis 10, zavozil v tovorni avto Fiat TS 6436, katerega je vozil lastnik Vestidello Bruno iz Ul. S. Francesco 62. Zaradi dobljenega udarca je tovorni avto zletel na pločnik in podrl tri Ženske, in sicer 18-lotno Grison Nerino iz Ul. Tarabocehia 4, njeno sestro Grison Jolando in 21-letno Prodan Roso iz Ul. Commerciale 19. Razen druge, sta obe žen3ki dobili poškodbe lažjega značaja, zaradi katerih pa sta morali kljub temu v bolnišnico. Šofer Vestidello pa je k sreči ostal nepoškodovan, čeprav je skraja tarnal o bolečinah.
Proces proti Colucciu
Včeraj dopoldne se je pred izrednim vojaškim sodiščem nadaljeval proces proti policijskemu agentu Colucciu. Zaslišane so bile 4 priče. Prvi od teh je bil agent Wranitsky od fotoelektrične skupine. Tisti dan, ko se je vršil lov na Trgu Cavana, je bila ta priča na jeepu v bližini lekarne Seravallo skupno z dvema bolničarjema, s katerima je prišel iskat streptemiein.
Pričal je tudi orof. Perraechia. vodja kirurgičnega oddelka glavne bolnišnice- Poročal je o rani, ki jo je dobil Mlekuž pri streljanju. V bistvu tudi včeraj ni bilo nič no vega.
I tlCIV O. VUK	-	J.
7.15; Koledar. 7.20: Jut ra,*^r0£i la-
ba. 7.45: Napoved 11.30: Godba na trgu. 12.00: BUU”e, na Anglija. 12.10: Priljubi)*1** -^i-lodije. 12-45: Napoved časa, P,145; la. 13.00: Glasba po Željah, Chopinove etude. 14.00: P01 .»g 14.15: Dnevni pregled svet°ap(i.
tiska. 14.28: Čitanjo večernega red«. 17.30: Veseli oder.	So-
ša povest. 18.15: Cesar pt'an4° HUrU.
nata za violino in klavir v A du.rsi, 9.00; A
na po radiu. 19.30: Dahiru^Jo.Od:
18.41: Operni zbori. 19.00: Anf'ei.a
19.45: Napoved časa, poročila-Slovenske narodne	1'-j-j-žašk*
Glasbena medigra, kulturni razgledi, na harmoniki. 21.00: de. 21.30: Brahms:
22.00: Iz znanih baletov
Mojstri
Simfonij8 jjjO!
AŽi £ll«uuri	J	Č&&2’
Plesna galsba. 23.15: Nap0VI*y(ji jU’
Nočna služba lekarn
poročila. 23,30: K«) VBtU ^’itajei trišnjl spored? 23.35; zvoki.
Manzoni, Ul. Seitefontane 311; Marehio, Ul. Ginnasiica 44; Rava-šini, Trg L.iberta 6; Vielmetti, Borzna trg 12; Harabaglia v Barkov-liah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
* ■;< *
Podobne nesreče so pripetile še po drugih krajih mesta, vendar pa k sreči brez hujših posledic. Ob 14.20 je avto Aprilia Lancia GO 5763, katerega je vozil lastnik Kerševan Boris, s precejšnjo hitrostjo drvel po Barkovljanski cesti. Ker je vozač hottl zmanjšati hitrost, Je pred parkom v Barkovljah pritisnil na zavore. Zaradi spolzkosti ceste se je avto s prednjim delom zaletel v avtovlak-cisterno Standard Roma 107354, katerega je vozil šofer Avber Viktor iz Ul. Ronchetto 41, ki je vozil v nasprotni smeri. Ranjenca ni bilo nobenega, pač pa je bila Aprilia na pol razbita.
Nekaj minut kasneje je na vogalu Ul. S. Francesco in Ul. Rismondo zavozil tovorni avto TS 6475 tovarne sodavice Tergeste zavozil s sprednjim delom v bok motornega vozila, ki ga je vozila civilna policija. Razen škode ni bilo nobenega ranjenca.
Ha tatinske tolp pod tiSSnčem
K9N0 t^i».
VERDI. 20.45; ((Kardinal njiitcl1'*8:
Dramska skupina Hanibal« 1
   je --
KINO OB MORJU. Danes
zaprt.	i„raiw
ROSSETTI. 21: «Dober tek«, » p^l’
družina C. Dapporto - h bert.	zapff
ENCELSIOR. 15.30: ((Nevtana arfjejii.
ka->, Gregorv Pečk, John nl0rji)»' FENICE 16: «N« KJaiSked1 Lei|sC» Clark Gable, Jean Harlo)«,
Beer)'-	,	<wmi	P'®’
FILGDRAMMATICO. 16:
,|jiW
««ap
7’člmmka tolpa mladoletnikov je v lelu dni svojega „dela“ pokradla iz anglo-ameriških avtomobilov za 1 milijon lir raznih predmetov
* te *
Ob 16.10 je vojaški tovorni avto vozil po Ul. Carducci proti Trgu Dalmacija. Na križišču Ulice Coroneo se je s svojim prednjim delom zaletel v	taksi	TS H	119, katerega je	vozil	šofer	Vatta	Marcelo
z Verdelske ceste 28. Zaradi močnega udarca, ki ga je dobil, se je zaletel v	drug	taksi	TS H	287, katerega je	vozil	šoger	Jelarslč Mario
s Trga Vico 6. Omenjena dva tak-
Po dolgi in zapleteni preiskavi so policijski agenti CID, ki je dodeljen ameriški policiji na Vrdeli, prt-šli Ig dni na sled mladi tatinski tolpi, ki je že dolgo časa kradla vse, kar ji je prišlo pod roke v ameriških avtomobilih.
Člani te tolpe so prežali na ume-ritke luksuzne avtomobile, ki so nezavarovani stali pred klubi, hoteli in kinematografskimi dvoranami, rezerviranimi za ameriško vojsko. Svoj posel so opravljali tako, da so s kamnom, zavitim v cunjo, najprej razbili šipo, nato pa so odprli vrata in pospravili v svoje žepe vse, kar se jim je zdelo vredno. Tako so si prisvojili fotografske aparate, dežne plašče, čevlje, čokolado, cigarete in tudi bencin.
Aretirani člani tolpe so priznali, da so začeli svoje delo že lani poleti. Pri tem poslu pa so bili tako spretni, da jih policija ni mogla zaslediti in prijeti do 30. marca t. 1., ko so agenti CID, ki je dodeljen ameriški policiji, pod poveljstvom inšpektorja Marinija, postavili pred nekim večjim hotelom, kjer je bilo ustavljenih dosti ameriških avto-mobilov. Enega od tatinske druščine so prijeli prav tedaj, ko je razbil avtomobilsko šipo in rini) z rokami notri. Na policiji je fant takoj in brez oklevanja prizna) vse, še več, povedal je še imena drugih članov skupine. Nič bolje se ni go dilo onim, ki so kupovali ukradeno blago. Druščina je priznala, da je med svojim poslovanjem obrala
Spencer Traey, Sijne	b
Hasso-
ITALIA. 15.30: «PIS|no nef180'*
..........
ukrog 31) avtov. Vi-i pokradeni predmeti skupaj so bih vredni okrog milijon lir. Vse to so od čašu do časa prodajali prekupčevalcem po smešno nizkih cenah-
Policiji pa je vsaj delom« u pclo, da je rešila še nekaj ukradenih predmetov. Med temi so usnjena torbica z nekimi načrti, ki je izginila iz avta izpred restavracije «A). le Viole«. Na torbi je monogrum W.P.A. Van Lammerxen.
Vsi aretiranci so večinoma mla doletni, stari od 16 do 21 let. Ti so 18-letni Ivan Petrina iz Ul. Farneto 12. 18-!etni Pavel Paschin iz' Ul. Crispi 5. 21-letni Pierjnertino Mu-linato iz Androne S. Teda, 20-let-ni Odone Rocca iz Ul. De Amicis 10, 18-letni Stellio Molek iz Vicolo Ospedale militare 24, lB-lctnj Orlando Perger iz Ul. delle Gincstrc. 16-letni Silvano Perisutli iz Ul. So litario 13, ki je bil izpuščen na za časno svobodo.
Prekupčevalci ukradenega blaga so: Maria Doiani por. Bossi iz Ul. Udine 25, ki je bila že enkrat obsojena na tri mesece ječe zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom. Sedaj pa je tudi ovadena, da je celo sodelovala pri tatvinah. Da lje Simon Golia iz Ul. Stuparich 4 In Marko Saftič iz Ul. Trento 9. Ostali trije prekupčevalci pa so sicer na začasni svobodi, vendar so bili' tudi ti ovadeni sodišču. Ti so: Romeo Sbroglia, Avguština Slavec in Maria Sturm.
14.30; »Želeli Lana Turner, Van	_«tn?
IMPERO. 16: »Nemirna 5,3‘ na|d.
ba«, Shlrlty Temple	dcK***
GARIBALDI. 14.39: «'Zgd1"c ta«. Jean Kent.	j-,.egi veter'
ASS1MO. 15.30: »Ponila«'-""
MASS1MO. 15.30:
Garv C-ranl, Mirna	Loy- llt;Sin»'
NOVO CINE. 15.30:	,
Henry Fonda. B. Strnu.’ jjva2i», IDEALE. 18: ((Družina bi Mitchell, A. Baztrr.	a	C«r
ARMONIA. 15.30: »Druga S roli«. B. Stamv.vrh.	,cna»,
ODEON. 16:	»Škofova
Voung In G Grant.	rJU»,
MARCONI, IG: «DuSe 113	&
Cooper, G. Raft.	vVa1*
AZZUItHO. 16: «Pod	n'c,u"’	f.
ney RADIO. 16:
»Zeleni P
ekel«,
V-
banks, J. Bennctt. ^ ^ uoari
d er
VITTORIA. 16:	»Cc „	,
krat«. Gianni In piil° ,,,zbojn^ BELVEDEBE. 15.30:	«'
rdečo krinko«.	.	.	_.»,
VENFZIA. 15: «DunS'J D ' M«hl ADUA. 18:	»Zavelcval'
Paul Mimi. B. Davis. nC3#, a SAVONA. 17.30: «Dollna xls Smith, R.	Reagan.	na»,
VIALE. 16: »V	imenu	e.
Salinas.	oredstaV*	. "
KINO V SKEDNJU	^
jork
i
Obveščam« '^ Jdelj<> ^
znance, da bo v ...
m. ob 14 v Sv. pogreb domačina
Križu
Nikola Tollo«3
•rnarja
inoi
Sv. Križ 8. apri,a
l#4sTA**-
O O lil Š K I DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74»
Iz dneva v dan Gorica umira Himprnmisni sporazum za krušno
I* govora senatorja Tessitorlja v rimskem senatu - Zahteva m dl 111J&1&.0 dO-ižIžldO l»o posebnem statutu za našo deželo - Dnuašnje stanje točno potrjuje teorijo o nujnosti povezave mesta z zaledjem
Prejšnji teden je imel pred rimskim senatom Tiziana Tessitori go-V0T, v katerem je skušal prikazati posebne potrebe naše dežele, ki jo tvorita goriška in videmska pokra-Jina. Senator je na kratko orisal Potek vojne in njena razdejanja v krajih, iz katerih izhajajo pozebe. ki jih mora vlada z nujno tn izdatno pomočjo čimprej rešiti. Govornik se je po kratkem uvar it dotaknil najprej vprašanja posebnega statuta in med drugim, navajal sledeče: eGotovo se še spominjate, da je bilo že pri zasedanju ustavodajne skupščine postav-‘leno vprašanje, da bi morale biti ujlanija in Julijska krajina, to je videmska %n goriška pokrajina, u-Pravljane na avtonomni podlagi s Posebnim statutom, kot Sicilija, vrdinija, Val d’Aosta in Trento -omje Poadi z je. Skupščina je soglasno pritrdila, da je treba to de-zr° Prišteti med one s posebnim' statutom in je pri tem poudarjala, a bi bil tak statut bolj elastičen, gibčen, bolj prikladen za reše-lanle delikatnega problema sožitja Jezikovnimi in narodnostnimi v^dnjiinami, ki so ostale znotraj . meJa. Bili so torej izrecno Mitični vzroki, kj so dovedli do e9a zaključka in tedaj je bilo pri-tanjeno, kot je razvidno iz par-entarnega dela, da bi s poseb-avtonomijo te dežele bilo fur-ansko ljudstvo najbolj prikladno ‘P°noun0 poživitev mirnih od-n °nnV Z bližnjim slovenskim “rodom, predvsem če upoštevamo rn' e^° ^dodoiHno, iz katere je ven if™0, da med Furlani in slo-»sfcim prebivalstvom vzdolž me-'obstajajo že več soletij stiki za Meljsko in mirno sodelovanje. Vl^°. Potem opisal številne iri-det'tf’	morala v zadnjih
lanff Pretrpeti predvsem Fur-^ ‘la in med katerimi je bila zadrtim an^oameriška. ki je med dru-no'i-Z brezobzirnim sekanjem zelo odovala gozdove o Kami ji, se n-.m°l0rn'^ zopet povrnil k povoj-tp j položaju Gorice in okolice dejal:
«Pri tem niti ne omenjam gori-n Pokrajine, ki je bila po miro v Po zemeljski površini j p nlvana in obsega sedaj komaj '•rnel	tlste Forrš‘ne, ki jo je
bi'n ° b.red vojno in je torej izgu-slo Publizno 92 odst. zemlje. Meta 0r''ca ie *e!o nenaravno zapr-na vrb'dncn tistega kola. ki ga l„l mestu tvori nova meja. Že-'rico	k' ‘H vsi Italijani v Go-
ore da bi si oaledali mejo. ki nesre/0ii mt'stn- Tota še večja,
ii odre-l?, mf,to je bn° rfo so sta	*n er!lr>t biriči, ki
mu m,a-i *olf ničnemu vsakdanje-ljeniu,nemu pokrajinskemu Hudob ’	^	Vipavska in Soška
G(wj a’ Dorica je danes brez trna. Prevn n^mira vsak dan malo. Na ki ' ,r'IV(ln'. deistvo s temi frazami. r,‘tor i. ?dl’n retorične, ker mi le tP n. Zoprna. Toda če rj misli
l(i . ^ tt —.»u, i ijiuj er nu»ll-
tK>{■„!*, ‘lV trtoja trdRev, da Gorica “	^	Odmira vsrtk dan bolj, le 00-
* 't -• fraza, go m lahko zagcd.o-
vim, da dejansko stanje še prekaša to moje izražanje.
Furlanija ima že 60 lisoč brezposelnih
V svojih nadaljnjih izvajanjih je govornik omenil popoln zastoj emigracije. Prejšnje čase se je samo iz Furlanije selilo v tujino letno po 90 tisoč ljudi, od katerih jih je bilo okrog 60-000 sezonskih delavcev, ki so se v jeseni vračali domov in pa 30 tisoč takih, ki so ostali v tujini dalj časa. ali celo za trajno.
Sezonski izseljenci so hodili na delo predvsem v srednjo Evropo, Nemčijo, Avstrijo, Jugoslavijo in Romunijo. Predvsem so bili prebivalci gorskega dela (v katerega spada tudi vsa Slovenska Benečija) navezani na sezonsko delo v deželah Bližnjega vzhoda in dve tretjini prebivalstva tega predela je živelo na ta način.
Govornik sicer ne navaja, vendar se lahko to iz njegovih izvajanj razume, da so sedaj vse te dežele in države za naše izseljence zaprte, čeprav rabijo tam sedaj še več delovnih moli, kot so jih potrebovali pred zadnjo vojno.
To je zakrivila predvsem vladna politika zadnjih let in posledica te politike je 53.914 v imeniku brezposelnih vpisanih delavcev samo v videmski pokrajini. K tem je treba prišteti še okrog 6000 ljudi, ki so le delno zaposleni. Samo v goratem predelu je 17 odst. družinskih hraniteljev brez dela
Krminska občina je ob večino svojih dohodkov
Po tem opisu brezposelnosti v Furlaniji se je govornik v svojih izvajanjih zopet .povrnil na Goriško in povedal še sledeče:
«Ta dejanja kažejo tudi, da se lahko samo s poizkusi, da bi od-pomogli gospodarskemu stanju naše dežele, razčistijo odnošaji z Jugoslavijo in Avstrijo. Imamo dve taki dejanji: Prvo je nedavna dodelitev proste cone Gorici in ozemlju vzdolž Soče. Drugo so sporazumi z Jugoslavijo, ki so bili doseženi 3. februarja letos v Vidmu in s katerimi se je na obeh straneh smatralo za potrebno, da. se odpravi hermetična zapora meje, ki je u-sodno vplivala ne samo na jugoslovanske, ampak tudi na neše občine.
Naj vam tukaj navedem samo en primer: Odkar je m "ja zaprta, je samb v krminski občini, ki je največja v pkolici, padel dohodek občinske trošarine za 60 odst. in ta-,};0 občina nikakor ni v stanu po-StatTti "k/fkr!eri koli občinski proračun. Misli se, da se je rešil ta problem s sporazumom od 3. februarja, ki bo stopil v veljavo, čim Irodo zaključena pogajanja za splošen trgovski sporazum v Beogradu. S lem nisem odkril ničesar novega, ker je vse to že bilo v časopisju objavljeno. Določen je bil torej neki obmejni pas, ki sega cd Tržaškega, ozemlja do Trbiža, vse vzdolž jugoslovanske meje v globino 20 km, od katerih je 19 km na
italijanskem in 10 km na jugoslovanskem ozemlju. V območju tega pasu se dovoljuje svobodna izmenjava s preprostim postopkom, ki ga izvajata Trgovska zbornica v Gorici in ona v Novi Gorici.
Blagovna izmenjava, ki jo ta sporazum predvideva, ne sme presegati po vrednosti 600 milijonov italijanskih lir. To je malo, to je zelo malo in zaradi tega niti prosta cona niti obmejni pas za svobodno izmenjavo blaga ne moreta prinesti rešitve problema».
Vsa ta izvajanja rimskega senatorja so zanimiva in nam vnovič potrjujejo pravilnost leninske teorije, da sta dežela in mesto neraz-dražljiva celota in da mesto spada k deželi, ker je, odtrgano od svojega. zaledja, zapisano smrti. To vidimo tudi -v dejanskem stanju na oni strani meje, kjer- je sicer ta ločitev zadala gospodarstvu tudi precej hud udarec, pa se te rane iz leta v leto naglo celijo in v doglednem času svobodna Goriška ne bo pogrešala več stare Gorice, ker I si bo ustvarila nova gospodarska I središča, ki jo bodo popolnoma na-1 domestila. Kje in kako pa naj si | stara Gorica ustvari svoje novo I zaledje?
Kakor sporočajo sindikati je bil v sredo 6. t. m. objavljen tekst posebnega kompromisnega sporazuma, ki ga je napravil deželni ravnatelj urada za delo iz Benetk, določen v to svrho od ministrstva za delo. Ta stvar se je precej dolgo vlekla in je popolnoma razumljivo, da so bili delavci nezadovoljni s takim zavlačevanjem in je potrebno, da se odgovorni organi v podobnih primerih pobrigajo za bolj nagle rešitve. Dosežen sporazum sicer ne zadovoljuje vseh delavskih zahtev, vendar pa je že to nekaj, da je do sporazuma sploh prišlo. Kompromisna rešitev vsebuje naslednje določbe:
1) Od 1. avgusta 1945 dalje pri-tičejo dopolnilne krušne doklade po 20 lir dnevno (ali 520 mesečno) za navadne delavce po 30 lir dnevno ali 780 mesečno za težke delavce; po 40 lir dnevno (ali 1040 mesečno) za najtežje delavce; po 60 lir dnevno (ali 1560 mesečno) za rudarje in gozdarje.
2) Dravinjska doklada ostane nespremenjena od 1. avgusta 1948 do 31. januarja 1949. Ce so posamezna podjetja med tem časom samolastno odbila na plači po 8 lir, morajo le zneske povrniti.
3) Od 1. februarja 1949 dalje o-stane krušna doklada nespremenjena. medtem ko se bo draginjska doklada znižala za 5 lir dnevno.
V teh primerih morajo podjetja, ki so že odbila za dobro po tem datumu po 8 lir dnevno, vrniti nameščencem po 3 lire za vsak dan.
Še vedno pomanjkanje vode
Ze dva dni so se zbirali oblaki in ko je včeraj opoldne začelo rositi, smo začeli misliti, da je prišel toliko pričakovani dež, ki bo zopet napolnil rezervoarje električnih central ter pomagal krompirju in raznim posevkom do boljše rasti.
V vodnih rezervoarjih Severne Italije že dolgo ni padla voda tako nizko in elektrarne pri tem stanju lahko proizvajajo samo okrog 32 milijonov k\v ur tedensko. Potrebno bi bilo najmanj teden dni deževja. da bi se rezerve zopet dvignile do normalnega stanja. Sicer pa nam oblaki, ki še vedno krožijo po nebu, obetajo, da bo kmalu tudi te krize konec.
Pri britju se je urezal
Včeraj je moral rešilni avto noriškega Zelenega križa v Stražice na. pomoč 51-letnemu Romenu Pauluzziju, ki mu je rezilo pri britju nesrečno zdrsnilo po obrazu in ga teže urezalo v spodnjo ustnico in vrat. Odpeljali so ga v občinsko bolnico Brigata Pavia.
Izplačilo pokojnin državnim upokojencem
Pokrajinski zak-adni urad v Gorici sporoča, da sp se včeraj pričela zaradi stavke nameščencev Italijanske banke izplačevanja pokojnin državnim upokojencem pri blagajnah poštne uprave, in sicer ! vojne pokojnine vsem upokojencem ! iz Gorice, ki bi jih mogli prejeti | že 6. t. m. in vse druge navadne pokojnine, katerih rok za dvig zapade 13. t. ni. Isto velja tudi za Tržič, kjer bo pokojnine izplače-yala poštna podružnica v Tržiču.
Nadalje se obveščajo oni upokojenci, ki nimajo pokojninske knjižice s fotografijo, naj prinesejo s seboj osebno izkaznico ali kak drugi dokument s sliko.
Znižane cene za pecivo in pivo
Po nekaterih goriških barih, ki prejemajo blago iz Goriške pekarne, so te dni znižali cene pecivu od 25 na 20 lir za kos. Nekateri časopisi prikazujejo to znižanje kot velik uspeh proste cone in trdijo, da je pecivo V Trstu po 35 lir kos. Ni nam znano, kje v Trstu so videli take cene, ker je tam pecivo na mnogih krajih in že več mesecev po 20 in 25 lir kos. Ce gledamo znižanje s tega vidika se nam ne zdi posebno važno, vendar bolje kot nič.
Trgovska zbornica javlja tudi, da so v okviru proste cone znižali tudi ceno pivu. Odslej bodo trgovci na debelo prodajali javnim lokalom pivo po naslednjih cenah: pivo V sodčkih, ki je bilo doslej po 103 lire, ima novo ceno 82 lir liter; Četrtlitrske steklenice po 25 lir (prej 31,4), pollitrske steklenice 48 lir (prej 60); steklenice od 1/3 litra po 38 lir (prej 49); črno pivo steklenica (pel litra) 60 lir (prej 74).
Priprava na kongres in sHRtin vone
Koledar za volitve in kongres - Posebna značka za proslavo 1. maja
Delavska zbornica nam je poslala naslednje sporočilo:
«Na svoji zadnji seji je izvršilni odbor Delavske zbornice razpravljal in sprejel važne sklepe glede sklicanja sindikalnih kongresov in sindikalnih v.olitev, ki bodo v bližnji prihodnosti.
Vse sekcije so že prejele podrobna navodila in zvezni pravilnik, ki urejuje tehnično organizacijo bližnjih volitev. Zanimivo je pri teh navodilih, da predstavljajo veliko mobilizacijo vseh organiziranih delovnih sil naše pokrajine. Predvsem pa je važno tukaj to, da so sprejeli širok demokratičen sistem, po katerem je omogočeno delavcem, da lahko svobodno izrazijo svojo v.oljo glede ljudi in organizacije, glede sindikalne politike v preteklosti in v prihodnosti. Na ta način bodo delavci v resnici postali ustvaritelii moči Splošne italijanske zveze dela (CGIL) ne samo v pokrajinskem, ampak tudi v vsedržavnem merilu.
Vendar moraio delavci vedeti, da imajo pravico udeležbe na kongresih in pri volitvah samo oni, ki so se vpisali v določen sindikat in so dvignili člansko izkaznico vsaj dv.ajset dni pred kongresom svojega sindikata ter so v redu plačali sindikalne daiatve.
Kdor pa je že od prej organiziran, naj strogo pazi, da bo njegov sindikat napravil vse potrebno za sklicanje kongresa in za razpis volitev.
V prihodnjih dneh bomo še pisali, kakšen namen imajo ti kongresi in volitve. Za danes naj navedemo samo še koledar, po kate-
rem se bodo vršile, da bo o njem poučen sleherni delovni človek.
Vsi strokovni sindikati morajo v vseh krajih, kjer obstajajo, sklicati svoje kongrese in izvesti volitve v času od 3. do 4. maja 1949; od 1. do 19. junija bodo kongresi vseh pokrajinskih zvez, ki že obstajajo; 26. junija mora vsaka okrajna Delavska zbornica sklicati generalni svet zveze in sindikatov. Pri delih teh svetov bo sodeloval tudi po en član izvršilnega odbora Delavske zbornice. 2. in 3. julija 1949 pa bo v Gorici tretji kongres pokrajinske Delavske zbornice.
Tudi glede praznovanja 1. jnaja je izvršilni odbor sprejel važne sklepe. S pristankom Enotnih sindikatov in zastopnikov večjih strokovnih sindikatov so ustanovili poseben organizacijski odbor, ki bo izdelal načrt in pravilnik za program teh manifestacij. Izvršilni odbor je poleg tega sprejel sklep, da bodo začeli med delavci in delavkami s posebno nabiralno akcijo. Podpisniki te akcije bodo prejeli v spomin posebno okrašeno značko, ki bo na njej naslednji napis:
«Goriška pokrajina 1. maja 1949. V počastitev spomina petih slavnih mučencev iz Chicaga, ki so prvi začeli boj za osemurni delavnik, plačam 100 lir z namenom, da se ta obletnica dostojno proslavi in da ostane v trajnem spominu, da je borba za socialno enakopravnost delovnega razreda cilj, ki še ni dosežen ».
Kateri delavec ali delavka ne bi hotela, da se letošnji praznik dela praznuje, kot je v navadi že vsa zadnja leta?«
Pri
[OLntažo breskev v_Bukovici
DQ5 uspevajo tudi amorikaaski lešniki - Novi izumi domačega zidarja
I Varujte se
malteške vročice!
Malteška' vročica ali bruceloza je akutna nalezljiva bolezen. Bacil, ki jo povzroča, živi v krvi, mleku in v seči (urinu) koz, ovac in redkeje krav.
Človek zboli po direktnem dotiku s bolno živino, zaradi uživanja surovega mleka bolne živine, mlečnih izdelkov (sira, masla) ali če pride v dotiko s sečjo (urinom) bolne živine ali bolnega človeka.
Znaki obolenja so: v začetku splošna oslabelost, glavobol, težko spanje z močnim potenjem, pojemanje teka, predvsem pa vročica 38—40 C. Ta vročica traja več tednov ali tudi mesecev. Bolezen je podobna trebušnemu tifusu.
Tudi pri nas se tu pa tam pojavljajo primeri te težke nalezljive bolezni. Zato je potrebno, da prebivalstvo naše cone bolezen pozna in se zna pred njo varovaii. Da se obvarujemo te bolezni moramo:
1. Prijaviti zdravniku vsak primer, o katerem sumimo, da gre za malteško! vročico;
2. uživati samo zavreto mleko in izdelovati mlečne izdelke samo iz pasteriziranega mleka;
3. ne uživati svežega sira in masla, oziroma uživati samo tiste mlečne izdelke, ki so bili po strokovnjaku pregledani in spoznani za neškodljive;
4. paziti, da ne pridemo v dotiko z urinom bolne živine ali boinega človeka;
5. držali se strogo vseh ukrepov in navodil, ki jih bo ljudska oblast izdala v obrambo ljudi in živine.
IOLO, ODDELEK ZA ZDRAVSTVO
že na v;>e zgodaj »e ttiJktorj« pred garažo .*•«««* obdelovalne zadruge dajjj 1 ^fegorčlč« v Bukovici, ne-?'«koi dr*avne meje pri Gorici, iev	P0,. J11 ‘•ranjem pregledu stvo-
iey | 'J    ..........................
zad 0	,la	Kdini, ki so
sl0ada	dobili \z agrarnega
delu 1 Nur 30 že drugi teden hgtp, “’žki traktorji. Zadružniki šče j. Pripravljajo tukaj žrmlji-,1ajveti-n“v krcikov nasad, ki bo te vrBte v s: nveniji. Ra-
a ~	v	amvrniji.	n«,
id e. lit	Ž« let« (951 možno
slot0v b' v tlm| nasadu okrog hoo Pasadji,	Letos	bodo	namreč
PosWih «,	• Lety
•šestih". SOtJ° breskvinib
k	t	ci 7 I i t S-	I
P"‘>llar1
lit dob
ri“^ih vrst. id zgodnje-?Kip pa do pnznojesen-a način bodo tukaj pri-
Pivaij
• «qi I .	 -	—w iu.vaj
BVeje	veSi1 dtl lcta lepe
!2v'|ž. Ln	’	Za inači trg in za
*ler p ,i>s *n Prihodnje leto, dn-Sa Prveo	k11*3 hn vesa svoje-
Po3artoSadu'	na	tej par-
'ke. p . 'h krompir jn meluljč-oljnip? , b(X}o preizkusili rt 'h ki	khierlfke	lešni-
l’e!ti o,.. ®0lirbh° pri otrocih na uaznih Dl •šrn1,Ja rast,irla Se je pri
‘lb''csl» v tfh k,aJ'h žc do-^Hate. ln h3'3 zadovoljive re
so ie
h-,1"«' Dllln	z	dVa	ln	P°>
Sn'b'*žno J!? “pravi vsak dan " na ta 23 50« ljudi dela. Vsega v^iilča Vh Prf.nral' <>kroE 7 ha e’ M ie o Sad,lvi m;adih <*re-bh* »*lrulnltVn0 °pi'av,ln' Pomadah obde "? tUd| ,nse<1ip ir teUv,;i Dri o VBlnih zadrug in pa
Sart1,'*5’'1 bndoTtV1 opekarnah- Na
t * vsa d-e 0 pravočasno po. Pr'iela in V,?SCa- da brdo lah
PolPK { n uspevala Tnc'Iltnvici';a£„Pa ',t1al° zadružniki dml' namerava4 drus‘h načrtov, ne 1 hlev	dukončati za-
toihai^leron, b d *lav goveje živ-Otsko nu,atrnbr,'dUi tudi av-- krfn0	" ..^*ra<5ili bo-
mu delu, Žižmond Je Iznašel poseben način z* izdelovanje cementnih okenskih okvirov ki so posebno priporočljivi pri hlevih in gospodarskih poslopjih, kjer vlaga Jn sopara kumlu uničita lesene okvire. Prav tako je izumil poseben način za izdelavo pregibnih cementnih korit za svinjake, Ta korita s« dajo zelo -t)hko čistiti in so za vzorno prašičerejo precej velike važnosti.
Zadruga se bo s temi pridobitvami precej okoristila, po tudi okrajno gradbeno podjetje «Zidgrad» se zanima za ta izboljšanja in je poslalo k izumitelju posebnega mojstra, da bi se naučil izdelovati te oovp naprave, ki jih bodo potem dela ji v serijah, Prva taka korita so žq v rabi pri svinjakih ekonomije Goriških opekarn.
Tako tudi Bukovica noče * zao. stajati za drugimi kraji na Primorskem, nego namerava obdržati svoje mesto v prvih vrstah. Kakor se borijo delavci bližnjih opekarn zn cim večjo proizvodnjo gradbenega materiala, s katerim bodo uresničili gradbene načrte za Novo Gorico, tako se kmetje zadružniki borijo za čim večjo in racionalnejšo proizvodnjo kmečkih pridelkov.
Pravijo, da je liolel čez mejo
V okolici Doberdoba se je pred dnevi kretal 26-letni Otello Crocia-ni iz Coridonije. Srečala ga je orožniška izvidnica, ki se ji je zdelo pohajkovanje tujega človeka v teh krajih sumljivo, Zato so ga ustavili in pridržali, ker menijo. da je nameraval skrivaj preko meje v Jugoslavijo. Crociani je brez denarja in so ga odpeljali v goriške zapore, kjer bo počakal, dokler ne dobijo o njem točnejšib ■■•odrtkov iz njegovega kraja.
Vp’>ka .»ni za žele-"
?Sih2Vm J* v ve-druži?nd’ ki IzmenrU J°ahim
nem Poseltv ? drla "a «-
VU ln Pri stavbinske-
KINO
VERDI. 17: »Lepotice v kopališču« E. \Villiams.
VITTORIA. 17: »Dvoboj v Sv. Anto nu». E. Flynn.
CENTRALE. 17:	«Car»,	R.	Hay-
vvorth.
MODERNO. 17: «40 tisoč konjenikov«, G. Taylor.
EDEN. 17; «Gorskl roparji«, I. Warren.
ISTRSKI ONEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/o PRITL. . TEL. 70
Kmetncproze in novi kodri j FizkiStiralki bnjsNega okraja
PumaujkHnju ixvu/l)anili strokovnih kadrov jo kila ena glavnih zapret: v razvoju naših	llFBZ	{Hlinili	3	Pi	Igli	Z3	PFl*	HIB)
zadrug - Ud tod tudi marsikatera napaka, marsikatero nezadovoljstvo in nerazpokižcnjc elanov do r.adrug • Hovi osnovni kadri za notranjo opravo kakor tudi novi kadri za vodstvu zadrug bodo preobrazili delo naših zadrug v proevit gospodarstva na vasi
Naši pevski zbori za 1. maj
Za prvomajsko proslavo se po vseh večjih krajih pripravljajo poleg mladine tudi naši pevski zbori za množični nastop. Tako bo m la din zadonela ubrana umetna, borbena in narodna, pesem, ki bo poleg zdravja in mladostne lepote V. telovadnem nastop« prikazala tudi rast naše kulture, katero nam je fašizem tafto trdo zanikal. Prav tako pridno pihajo v godala mladi in stari člani godbenih skupin. Se tam, kjer 30 zaradi dela ali kakega drugega vzroka začasno utihnile svette trombete in klarineti, jih glasovi našeh pevcev, ki neutrudno vadijo, privabljajo iz omar in podstrešij. Njihovi lastniki jih skrbno čistijo zaprašenosti in preizkušajo, če niso izgubili čistih glasov.
Najlepše se pripravljajo pri Sv. Antonu, kjer tmajo številčno in tudi kvalitetno močan pevski zbor. Med člani zbora vlada veliko soglasje, kar ugodno vpliva na učenje in izvajanje pri vajah.
V Vanganelu imajo do sedaj najboljšo dramsko skupino, ki bo prav gotovo pokazala z nastopom lep napredek.
V Portorožu se pripravlja za nastop nad sto članov močan pevski zbor dijakov gimnazije, učiteljišča in pomorskega tehnikama. Ta zbor vodi tov. profesor Srečko Kumar.
Lepo se pripravljajo v Bertokih, kjer je poleg pevskega zbora oži vela tudi godb a, ki ima nad 40 članov. Tekmovanje, ki je za. jelo vse ljudi, je potegnilo za seboj tudi te.
V Dekanih so se nekdaj zelo ponašali s svojim pevskim zborom, sedaj pa nekako čakajo. Da bi jih le ne prekosili v oddaljeni Koštaboni, kjer se že dobro pri-pravljajo!
Vse priprave, pri katerih naši pevci nočejo zaostajati, dokazujejo, da bo na dan prvega maja tudi naša pesem zadonela v pozdrav pomladi in napredku, v pozdrav vsem ljudjem v okrožju, ki v bratskem in tovariškem so. delovanju delajo za mir in za boljše življenje.
Ena izmed velikih zaprek pri razvoju kmetijskih nabavno-prodajnih zadrug je bilo pomanjkanje sposob. nih kadrov, predvsem vodilnih kadrov. Od tod šepanje pri marsikateri zadrugi, neodločnost upravnega odbora celo pri malenkostnih stvareh ali pa zaletavanje pri zadevah velikega obsega in važnosti. V skrajnih primerih pa pasivnost odbora pri važnih zaključkih, ker se niso mogli, hoteli ali znali odločiti. Najteže je bilo z izbiro časa za kakšno odločitev.
Ponekod niso znali ločiti sezonskih poslov od rednih in niso pod-vzemali zadevnih ukrepov, ali pa so jih podvzemeli v nepravem času Cesto sc je dogajalo, da sploh niso podvzemaii ničesar, dokler niso bili nato opozorjeni od nadrejenih organov, t.j. Zadružne poslovne zveze.
Dogodilo se je tudi, da so pri nekaterih zadrugah v odločilnem trenutku morali odločiti nameščenci satni, ker sc odbor ni mogel sestati ali ker sta predsednik in tajnik bila odsotna.
Naravno, da je delo pri zadrugah v takem primeru trpelo, kar ni samo škodilo ugledu zadruge, marveč je pri tem trpelo celokupno gospodarstvo kraja. Od tod je potem tudi izviralo nezadovoljstvo in neraz-položenje do zadruge.
Vse to ni bilo namerno napravljeno, ampak je bilo to posledica neznanja in še več — pomanjkanje prakse pri upravljanju gospodarskih ustanov, posebno pa takih, kot so kmetijske nabavno — prodajne zadruge, katerih razvoj je šel z naglim korakom naprej. Redki upravni odbori so doumeli nagli razvoj in mu sledili s korakom, še redkejši so bili taki, ki so razvoju dajali smer in se poglabljati v preučevanje krajevnih gospodarskih potreb kot cejole. Vsak je gledal na rešitev gospodarskega vprašanja kraja s svojgea lastnega vidika ln ni imel pred očmi splošnih potreb.
Zaradi tega se je dogajalo, da je ponekod blaga primanjkovalo, ker so premalo naročil, drugod ga je bilo preveč in se je v skladiščih kvarilo, ker ga je bilo preveč naročenega. ali pa je bilo naročeno blago tako, da ni odgovarjalo potrebam kraja.
Pri nadaljnji stopnji razvoja so morali često posredovati v poslova. nju predstavniki ZPZ da so usmerili poslovanje Jako, kot so zahtevale potrebe in razmere kraja.
Osrednja zadružna organizacija, ki ja pazno sledila vsem tem nedo-statkom, je neprestano podvzemala mere za odpravo teh, kar je v veliki meri pripomoglo, da je šel razvoj svojo pot brez pretresljajev in ni bil oviran od teh nedostatkov.
Ena glavnih skrbi Zadružne poslovne zveze je bila ravno skrb za nove kadre. Najprej je bilo potrebno preskrbeti za uradništvo, t. i. za upravno osebje; zato so bile pod-vzete potrebne mere za izvežbanje potrebnih kadrov. Bilo je v našem okrožju 6 zadružnih tečajev, katere je obiskovalo skupno okrog 180 tečajnikov in tečajnic. Poleg tega je bilo mnogo tečajnikov na tečajih izven našega okrožja, posebno onih, ki so obiskovali višje tečaje ali pa zadružne šole.
Tečajniki, ki so bili določeni za posebne posle, so hodili tudi na spopolnjevanje in na prakso k zadrugam, ki so že dobro vpeljane in imajo dobre kadre. Te nove moči so mnogo pripomogle k naglemu razvoju zadružništva ter odpravile marsikateri načelni nedostatek.
Toda ti osnovni kadri so služili le za notranjo upravo in niso mogli, razen tam, kjer ni bilo drugega izhoda, ter tudi niso bili za to po-
klicani, da bi dajali smernice za-družnemu poslovanju.
Stalen razvoj zadrug je zahteval ukrepe tudi v tem pogledu in Zadružna poslovna zveza je poskrbela, da so šli na tečaj tudi taki ljudje, ki bodo lahko prevzeli vodstvo zadruge. Torej priprava vodečih zadružnih kadrov.
Ravnokar se je vrnila prva skupina teh tečajnikov, ki je odšla na določena jim mesta, da prevzame težko ali častno nalogo upravnika zadruge, ki bo v odboru, katerega je ali bp član, vodjjelj jn svetovalec.
Ti novi tečajniki bodo z ostalimi odborniki delili tudi odgovornost za svoje delo v zadrugi.
Naravno, da teoretično znanje, ki so si ga pridobili na tečaju, ni še zadostno in marsikateri bo imel pri praktičnem delu še težave ali ob pomoči osrednjega organa se bodo tudi te težave premostile in kmetijske nabavno-prodajne zadruge bodo z novim poletom, ki jim ga bodo dale te mlade sile, šle čvrsto svojemu cilju nasproti.
Ti in novi kadri, ki se še pripravljajo r.a raznih tečajih, bode popolnoma preobrazili delo naših zadrug v njihov prospeh in dvig kmečkega gospodarstva na vasi!
S tem pozdravijamd"tibvč' tečajnike in jim želimo mnogo uspeha!
S. C.
Naglo se bliža 1. maj!
TELOVADKE’ TELOVADCI! Ali ste se že naučili vaj za 1. maj? Cas beži in glejte, da ne boste nepripravljeni. Vsak dan, vsaka ura je dragocena. Izrabite za vaje ves prosti čas! Telovadci in telovadke slovenske gimnazije in enoletne gospodarske sole v Kopru že dalj časa pridno vadijo, S pridnostjo lahko tudi te presežete. Na delo !
V.V,V,V.\V.SV.’.V»V.\V.
lili smo tako pričakovani del
Ze dobrih dvajset dni so se vsi poljedelci nekako zaskrbljeno o-zirali v nebo in opazovali, če se bo vendar pooblačilo in dalo vsaj malo tako potrebne vlage izsušeni zemlji. Nič čudnega, saj ni bilo dežja več kot tri mesece. Poleg tega pa je še mrzla burja, ki nikakor ni hotela prepustiti vodstva gorkim pomladnim vetrovom, stalno sušila zemljo, da so bili prvi pridelki graha in zelenjave zelo ogroženi. Trpela je tudi rast trave in celo pšenica; to pa skoro več zaradi mrzlega zimskega zraka.
Ob naših obiskih na terenu smo se vedno zanimali pri tistih starejših ljudeh, ki imajo nekoliko praktičnih izkušenj iz vremeno-slovja, če je kaj znakov za dež, pa so stalno odkimavali z glavo. Tako je star mož pri Bernetičih dejal, da dežja ne bo, dokler ne
bo morje — «molalo». Mož je bil štiri leta mornar in se razume na take stvari. V Krkavčah pa je bil prav tako star mož mnenja, da dežja ne bo, dokler ne bo zapihal Veter, s — Turškega.
No, mi smo vsem dajali upanje, da ne more dolgo naprej, ker sili na dan topli zrak.
Tako smo imeli vsi po nekaj prav. Dež je prišel in lepo nam«,
P'iium'1'ilii dno milil
čil — zaenkrat šele prah, toda vsi znaki kažejo, da bo še padal.
Kako se je zemlja oddahnila! Skrbelo jo je za solato, grah. krompir, pšenico. Ni mogla napojiti korenin, ki so prosUe, prosile.
Zdaj pa bo šlo vse prav in dobro. Vsega bo lahko dala. In bodo vsi zadovoljni.
Po vsem našem okraju se mladi antifašisti pripravljajo za telovadni nastop prvega maja. Vse te priprave dokazujejo, kako vsaka vas in posebej vsak mladinec in mladinka razume važnost teh priprav, ki so potrebne za dober izid praznovanja. Vse ljudstvo združeno v svoji Ljudski fronti sodeluje in ne šted: naporov, da dokaže moč, ki jo lahko ima le narod, ki si je svobodo sam priboril. Istočasno pa dokazuje, kako zna braniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Na dan praznovanja prvega maja bo mladina pokazala lepoto, moč in skladnost pri, telovadnem ua- j štopu.
Vsi mladinski odbori se letps ve- j liko bolje pripravljajo kot prede-k-. la leta. Po podatkih, ki smo jih dobili na okrajnem odboru ZAM, je razvidno, da bo sodelovalo pri telovadnem nastopu nad 3000 mla-1 dincev. mladink in pionirjev. Po tovarnah, po šolah, vaških odborih, zadrugah in mladinskih aktivih je živahno pripravljanje. Pohvalo zasluži mladina iz Buj. katera vadi v velikem številu in je poleg tega dala pa razpolago okrajnemu odboru ZAM še dvajset vaditeljev, ki gredo vsak večer po vaseh, kjer poučujejo mladince in mladinke. Zelo delavna je v tem tudi sindikalna skupina delavcev in nameščencev v Bujah, od katere 90% mladine že obvlada vse vaje.
V tej skupini pa se nahaja tudi nekaj ljudi, ki vlečejo nazaj. Tako je zgovoren primer zavirača, ki bi rad, da bi se ponovil prvi maj 1940, da bi vse delavce zaprli v hiše. Tak je nameščenec kmetijskega odseka Marzari Marij, imenovan tu. dlMassalessa.ki ob vsakem prvem maju zboli za kronično pleuritis, kar pa mu nikakor ne brani drugih zabav; le telovadbe ne more! Poleg tega pa ne dovoli udeležbe pri telovadnih vajah svoji zaročenki z izgovorom, da bi pri upogibanju odkrivala noge. Vse to dokazuje, da Marijeto še ne ve, da je bilo srednjeveško suženjstvo odpravljeno prav v osvobodilni borbi.
Tudi druge skupine *e dobro obvladajo vaje. Tako je potreb«
dati priznanje mladim delavkam v tovarni Arrigoni v Umagu in športnima krožkoma v Vilaniji in Savudriji.
Manj delavnosti pa je v Momja-nu, tudi če jim ne manjka vaditeljev. Zelo malo je tu zanimanja posebno od strani mladink. Občuti se tudi pomanjkanje prevoznih sredstev za vaditelje. Toda vsa te težave premagujejo najbolj delavni mladinci z odločno voljo in vztrajnostjo.
_______________ V	A.
Krkavče
Tudi mi vemo za 1. maj in se zan) pripravljamo!
Letos res ni bilo hude zime, pa tudi prave pomladi še nismo dočakali. Kljub temu se približuje naš delavski praznik t. maj z vso brzino. Res je tudi, da bi bila narava bolje pripravljena za ta praznik, če bi jo poživel dež. Vendar pa mi ne držimo rok križem in ne ienarino kakor dež. (Da vas danes ni prehitel? Op. ur.). Pridno suče-mo roke, največkrat z motiko vred, ali pa s kladivom, a kljub temu nismo pozabili na naše prvomajske vaje-tudi pri teh je treba gibati z rokami, in še kako natančno. Ep, dva tri... »še enkrat, pa lepše!« kličg glas vaditeljice pri mladinkah. Le žal, da je isti klic pri mladincih zamrl. Pionirji so pa tako nestrpni. Skoro vsak dan nekajkrat predelajo svoje gibe in se izprašujejo, kako bo šlo na dan 1 maja.
Ob misli na naš delavski praznik bi pa kmalu pozabili na delo na-
ših rok. saj se .tudi z udarniškim delom pripravljamo za naš praznik. A ne samo prjpravljamo-ga tudi vršimo. Poleg našega vsakdanjega dela smo že opravili od 6. februarja letos do 3. aprila 351 prostovoljnih delovnih ur in s skupnim delom na vasi in na cesti. Marsikdo bo dejal, da to res še ni veliko. Vendar je treba pomisliti na tu, da nas je le majhna peščica v tem našem kotu. Tem več pa imamo dela, saj je naša cesta nad
lili
Dijaki iz Porioroža uprizorc V NEDELJO IB. APRILA 1949 ob 20 uri igro:
»POSEBNA NALOGA« od Mihslkova v Ljudskem domu v Portorožu. Vabljeni vsi prijatelji mladine.
vse dolga, še bolj pa raztrgana.
V zgoraj navedenih urah smo napravili 3 mrlre zidu pri novozgrajenem vodnjaku na Vršiču, dalje ..mo pripravili 14 in pol metra gramoza za posipanje cest, ki je v resnici že nad vse potrebna popravila. Pri čiščenju odtočnih kanalov, ki so bili zamašeni, smo premetali in razvozili 3 metre zemlje, da bo veda laže odtekla in da ne bo kvarila ceste. Seveda ni pa s tem rečeno, da smo že o-pravili vse delo.
2. aprila pa je bilo enajst naših tovarišev na prostovoljnem delu pri graditvi zadružnega doma v Marezigah. Trije izmed njih so stalno pomagali in stregli zidarjem, ostali so p-a s kamionom dovažali gradbeni material. Ti so po osemnajsti vožnji premaknili okoli 30 metrov kamenja, saj niso peljali nikoli manj kakor poldrugi meter. Vsi skupaj »p napravili ta dan 99 prostovoljnih delovnih ur.
Spored nogometnih tokom za nedeljo 10. t. m.
J5a okrožno prvenstvo Istrskega okrožja:
Partizan • Umag B. igrišče Ko.
per ob 13. uri. Arrigoni B - Petro, via, igrišče Izola ob 13 uri. Eicri-ni - Jadran DK, igrišče Fiorini ob 13.30 uri. Piran B - Brtonigla, igrišče Piran ob 13. uri. Meduza - O. limpia, igrišče Koper ob 10.30-Rdeča zvezda - Aurora, igrišče Ankaran ob 15. uri.
Tekme I. kategorije:
Eužinija -	Seget,	igrišče	Bu-
žinija ob 15.30	uri.	Fm-bukma -
Jadran SL. igrišče Buroli ob 13.30.
Lestvica I. kategorije:
BUŽinija	1!	9	0 2 26	7 18
Brtonigla B	12 6	2 4 15	10 14
Ferbulana	9	6	2 1 26	5 13
Pomor- tehnikum 10	5 2	3	18	11	12
Savudrija	11	4 3	4	18	25	11
Dajla	12	4 2	6	26	19	10
Seget	10	5 0	5	13	13	10
Jadran SL	11	4 1	6	12	21	9
Vilanija	11	3 1	7	7	25	7
Materada	11	0 3	8	3	29	3
Lestvica tekem za prvenstvo cone B:
Brtonigla	18	16	1	1	58	10	33
Arrigoni B	18	13	1	3	57	19	27
Fiorini	17	12	2	3	42	21	26
Aurora	17	11	2	4	35	15	24
Partizan	18	9	3	6	32	26	21
Novi grad	17	7	6	4	36	31	20
Rdeča zvezda	17	0	1	7	42	32	19
Umag B	18	6	4	8	27	32	16
Buie	17	6	3	8	20	52	15
Olimpia	18	4	2	12	18	60	10
Jadran DK	18	3	3	12	23	43	9
Medusa B	18	2	5	11	14	32	9
Piran B	16	4	0	12	17	35	3
Petrovia	17	3	1	13	16	37	7
Ob novi premieri v Slovenskem narodnem gledališču
ARMAN D d’US8EAU in JAMES GOW
Nova premiera v Slovenskem narodnem gledališču pomeni korak naprej v izvajanju njegovega naprednega programa. Šesta igra te sezone je zajeta iz modernega, najmodernejšega sveta, iz povojnega dogajanja. Prav zadnja vojna je zbližala plemena in narode, pokazala jim je, kako so drug drugemu potrebni, te hotejo uspeSno reševati velike mednarodne probleme in dobrine- Se bolj jim kale to povojna doba.
Z napredujočo Človeško kulturo se je nasa zemlja nekako zožila in zmanjšala. Brzojav, letala, telefon in radio nam silno krajšajo razdalje in vsa zemeljska obla nam postaja po-zornica, na kateri lahko sproti zasledujemo vse, kar se vatnega dogaja. Zavrtimo globus pred seboj, ustavimo ga na kateri koli totki in opazujmo, kaj se tam godi. Na vsaki totki lahko prisostvujemo prezanimive-mu obravnavanju problemov. ki so v marsitem podobni vprašanjem katere koli druge toike natega planeta.
Ce pa ne maramo vrteti globusa. stopimo v Skedenj in si oglejmo trodeianko «Globoko so korenino. ki nas na mah prestavi v novi svet in nam razkaže nekaj današnjih ljudi, zapletenih v silno zanimive družbene odnose. Družbo tare to in ono zlo in korenine zla segajo tako globoko, da jih je težko izpodrezati. Vendar je prav zadnja vojna usposobila ljudi, ki so krepko pomagali reševati stari svet od nacifaHz-ma. da se zdaj tudi v novem svetu lahko odlotno postavljajo za odpravo izkoriščanja in poniževanja.
Naj se razpredajo korenine zla Se tako globoko, globlje segajo korenine zdrave Človeške zavesti, da se mora zlo izkore-Miiniti in človeštvo približati ti-',
stim vzorom, za katere so se borili najboljši sinovi starega in novega sveta.
Brett je preživel svoja mlada leta ob materi Belli v družini Langdonovi, v tesnem tovarištvu z domačima hčerkama zlasti z mlajšo, Genevro. Iz vojne se vrne kot odlikovan porotnik in se zavzema za ugodno rešitev kulturnih problemov svojih ožjih rojakov■ Senator Langdon mu ni naklonjen in ga osumi tatvine. Od starejše hčerke Aliče doseže, da pokliče šerifa, ki Bretta s silo zapre. Ko pa se izkaže, da Brett ni tat in je bilo vse le zlobna spletka in podla nakana, ga osvobodijo, a senator zahteva, da se umakne na sever.
V Langdonovi hiši si stojita nasproti dva svetova■ Stari, odmirajoči svet je slovesni, trdi, hladni. nezaupljivi, v svojo preteklost zaverovani senator z grobljo svojih predsodkov zoper nove, mlade sile, ki preobražajo svet. Na, drugem bre-
gu stoji Brett z materjo Bdlo in senatorjevo mlajšo hčerko Genevro, ki ljubi Bretta in pogumno kljubuje vsem družbenim predsodkom. Med obema svetovoma omahuje starejša senatorjeva hčerka Aliče, ki dolgo podlega očetovemu vplivu, a se končno le preprita o Brettovi poštenosti in se odločno zavzame za njegovo last in za njegovo osvobojenje. Njen zaročenec Hoard Merrick je moderno usmerjen izobraženec, ki posreduje med naprednim severom in zaostalim jugom in moško pobija senatorjeve predsodke.
Najlepše je v igri prikazano tisto toplo človeško čustvo, ki ga senatorjeva izkoriščevalska kasta v svoji omejenosti in zaslepljenosti ne pozna, ki pa tako živo polje v predstavnikih novega pokolenja. In to poko-lenje zmaguje in s svojimi žrtvami dokazuje, da bo preobrazilo svet.
A. BUDAL
TUDI ZA TO PREMIERO JE IZ-SEL GLEDALIŠKI LIST. Iz vsebine: Dr. A. Budal, O Slovenskem narodnem gledališču; Spoznali smo Ameriko; Langston Hughes, Tudi jaz sem Amerika; Ameriška dramatika in gledališka umetnost; Sime Balen, Spačena demokracija; Plodovito delovanje SNG od septembra 1948 do konca marca 1949. Fotografski posnetki: Miro Pavlovič in Mario Magajna. Slika na ovitku: Iz umetniškega plesa črncev: Osvobodite moje ljudstvo!
PRIZOR Z GLAVNE VAJE «GLOBOKO SO KORENINE«, NAKRST, DROLCEVA, LUKE2 IN SANCINOVA
GOSPO
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET •
r_
FINANCE
Politična Jatastrijska Inka
ali izpopolnitev pristanišča?
(Nadaljevanje in konec.)
V upravnem odboru družbe SAPI. sede, kakor čitamo, sledeče osebe: prof. dr. Marconi Mario kot predsednik in člani: ing. Bo-nazzi, dr. Bernardi, dr. Cirilio, Alb. Cosulich, ing. Gandusio, dr. Manni, dr. Marini, G. Modiano, bar. Pariš i, adv. Puechcr, dr. Tripcovich. Največ izjav o načr-
tu pa ne daje nihče od njih, marveč g. A. N. Cosulich, predsednik 'Zbornice TIP, Rotary-kluba, itd. itd. In v. čigavem imenu daje te izjave? V imenu družbe, ki so jo 31.1.1929 ustanovile občine, tržaška pokrajina, trgovska zbornica in javni zavodi, 1RI, Javna skladišča, Zavarovalnice, banke itd. Kako, nam pove spodnja razpredelnica o delničarjih:
zastopnikov
Skupina občine • . . . .		1	S	i	število delnic . . 595			% kapitala 14.875	v upr. svetu 1
pokrajina • • .	.	•	i	U	s	i	500	12.50	2
Zbornica TIP. . .	.	.	k	.	•	•	500	12.50	1
državni in javni zavodi			.	k	»	•	75	1.875	—
Javna skladišča -			*	•	B	•	150	3.75	1
IRI ..... i	•	•	»	1	1	•	939	23.475	1
zavarovalnice . .	«1	•	i		i	S	400	10,—	1
banke 		4	•i	i	•	i	i	250	6.25	1
prometna podjetja	S	«	•	k	k	.	59	1.475	2
industrija ....	4	»	1	•	S	i	376	9.40	3
.trgovina . ; • *		k	a	•	k	«	96	2.425	—-
jhoteli itd. . : « s	•	k	l	•	B	i	21	0.525	—
jzasebniki . • : ,	t	«	»	•	1		39	0.95	—
Načrt treba odgoditi
Družba je torej glede na lastništvo javna last, čeprav so zastopniki v upravnem svetu nekam čudno razdeljeni. Tipičen primer,
OPROSTITEV KAZNI
Prizivna komisija je na sestanku 31. marca t. I. sklenila ob priliki zmage tržaške nogometne reprezentance v Mariboru sledeče:
Igralec MORA BRUNO (Meduza), ki je bil diskvalificiran do konca prvenstvenega tekmovanja, ker je podpisal dve prijavnici za dve različni društvi, lahko zopet nastopa.
Isto tako je črtana kazen diskvalifikacije ŠPORTNEMU DRUŠTVU V PIRANU, katero zopet lahko uporablja svoje igrišče.
V črtanju kazni pa niso všteti igralci, ki so bili kaznovani zaradi grobega vedenja proti sodnikom, proti igralcem in proti vodstvom društev.
Kolesarski odsek ZPTV priredi v nedeljo 10. t. m. že znano
kolesarsko tekmo s kronometrom na progi Bošket - Lovec.
Tekme se lahko udeležijo vsi kolesarji ne glede na kategorijo. Tekmovalci bodo startaii po dveh minutnih presledkih eden od drugega.
Zbor kolesarjev bo v nedeljo ob 7.30 pri Bošketu, medtem ko bo start prvega tekmovalca ob 8.30.
Seja članov
mn
Vsi sodniki, članj zveze tržaških sodnikov za košarko pri ZDTV, so pozvani na sejo 7. t. m. ob 19 na sedežu v Ul, Canova 25. II. Ker je važna, naj nihče ne izostane.
ZA POKAL ZDTV-
NOGOMETNA ENAJSTORICA ROJANA
V.W.V.WJVWWWAWyVZWWA'rtWA'
Šahovski odsek ZDTV bo organiziral s pričetkom 21. aprila t. I. turnir v šahu za igralce II. kategorije. Za tehnično stran igre bo veljal navadni italijanski sistem.
Vpisovanje pri odseku ZDTV\ (VI. Canova 25) vsak dan od 18. do 19. ure do 19. t. m. Vpisnina za posameznega igralca je 50 lir.
Vrstni red igranja se bo dotočil 21. t. m. ob 19.30 na sedežu ZDTV.
Igralo se bo tedensko ob torkih in četrtkih ob 20. Nedelje so določene za prekinjene partije.
Kvalificiralo se bo po Sonner-born-Bergerjevim sistemu. Po določih bo dovoljeno igrati samo ob določenih dnevih. Le izjemoma, Se bodo želeli igralci in s privoljenjem vodstva turnirja, bodo možne tudi spremembe.
Šahovske partije se bodo smele prekinjati šele po najmanj 2 u-rah igranja.
Za že določene, a prekinjene partije, bo določilo vodstvo turnirja dan in uro za nadaljevanje.
Noben igralec ne sme zamuditi določenega pričetka igre za veš kot. 45 minut, v nasprotnem primeru je igra zanj zgubljena. Kdor bo po svoji krivdi zamudil oziroma izgubil tri partije, tudi ne zaporedoma, bo izključen od nadaljnjega tekmovanja. Izključen bo iz tekmovanja po odredbi vodstva turnirja tudi vsak igralec, ki bo s svojim obnašanjem motil potek iger.
Spore bo treba predložili vodstvu turnirja. Proti, rešitvi vodstva ne bo ugovora.
V igri veljajo splošna mednarodna pravila, ki se jim bo moral pokoravati vsak igralec obenem z odredbami, k; jih bo določilo vodstvo turnirja.
Nagrade so naslednje:
1. Zmagovalec bo prejel pokal ZDTV.
2. Drugi v lestvici prejme plaketo.
3. Tretji medaljo in četrti veliko pozlačeno medaljo.
'.■.V.V.V.V.V.W.V.V.V.’.VA%V.
PRIZOR Z NEDELJSKE TEKME OPCINE-KOSTALUNGA B
Pokal za spomladansko prvenstvo v balincanju
1 NEDELJSKIH TEKEM
Kolonja - Zol A. 15-21; Arzenal B. - Giardinetto A. 8-21; Magdalena - ePčar B. (Amerikana) 16-21; Zol B. - Aquila B. 21-18; Standard - Sv. Marko B. 21-20; DSZ ES - gostilna Mario 13-21; Koštalunga - Bazovica 21-5; Sv. Alojz - Gallinaccio B. 14-21; Bel-lavista - Arzenal A. 21-15; Nardin B. - Pečar A. (Amerikana) 21-19; Tirolese - Giardinetto B. 21-18: Aquila A. - Nardin A. 21-9; • Giardinetto C. - Dugolin 21-11; Sv. Alojz B. - Tomažič 12-21; Vespucci - Corsi 12-21.
Spored to v nedeljo 10. Im.
Igrišče Kolonja ob 15 Zol IL-VA B - Gallinaccio A.; igrišče Amerikana ob 15 Standard - Bel-lavista ;igrišče Bellavista ob 15 gostilna Mario - Gallinaccio B.; igrišče Industrija ob 15 Giardi-
netto A. - Koštalunga; igrišče Mezgec ob 15 Tirolese - Pečar B.; igrišče Nardin ob 15 Giardinetto C. - Aqui!a A.; igrišče Balbi ob 15 Zol ILVA A. - Nardin B.; igrišče Tirolese ob 15 Corsi - Tomažič.
Istočasno obveščamo, da bo v ponedeljek 11. t. m. na sedežu odseka ob 19.30 žrebanje za tretje nadaljevanje imenovanega turnirja.
Zmaga Jajoslovana Eranavioa na tanto turnirju v Nici
Na mednarodnem turnirju v Nici, n-a katerem je sodelovalo okrog 120 teniških igralcev — predstavnikov 14 držav, med njimi tudi prvak Belgije Washer, odlična švedska teniška igralca Rolson jn Ackselson, Avstrijca Rodel in Weis, Cehoslovak Ma-touš, Italijan Belardinelli itd., je zmagal jugoslovanski teniški igralec Branovič.
Nedeljska finalna igra v tekmovanju posameznikov med jugoslovanskim teniškim igralcem Branovičem in Mitičem je privabila rekordno število gledalcev, ki so z burnim ploskanjem pozdravljali izvrstno igro jugoslovanskih predstavnikov.
Mladi teniški igralec Branovič je premagal prvaka Miliča predvsem zaradi svoje borbenosti in boljše kondidije. V tretjem setu je bil Mitič prisiljen pri stanju 4:2 v korist Branoviča predati igro, ker zavali utrujenosti ni mogel nadaljevati. Naši teniški igralci so že trj tedne zaporedoma skoraj vsak dan odigrali po tri do štiri naporne igre.
Finale dvojic: Washer (Belgija), Belardinelli (Italija) - Mitič, Palada 6:1, 6:4, 7:5.
Finale mešanih dvojic: Mitič, Dolesal (Avstrija) - Bolelli, Pater! (Francija), 6:4. 6:2
Zmogljivost atletinj in časopisna polemika
Zenska tekmovanja v smuku so bila v večini zapadnih držav na progi samo do 5 km, Mednarodna smučarska zveza (FIS) je nenadoma odločila, da se vključi o mednarodna smučarska tekmovanja tudi smuk za žene na progi 10 km. — Ta odločitev je izzvala v časopisja zapadnih držav burno polemiko. Vsi članki proti tej odločitvi so se končali s tem, da je 10 km, smuk aneizdržljiv za ženeš, «nevaren za njih zdravje» ild.
Tudi za to kričanje jjroti odločitvi FIS-a so končno le našli vzrok. Seveda nismo mi krivi, če je ta vzrok tako vsakdanji «pro-
fitarskh. Športnice zapadnih držav namreč niso bile pripravljene na tak 10 km preobrat in bi jasno izgubile v tekmah vsa prva mesta, kar pa ne gre v račun voditeljem profesionalnega športa. Izguba dobička ni mala stvar pri naknadnih szabavnih tekmah» za profit.
Ce bi v zmago ne dvomili... bi ne bilo časopisnih polemik in skrbi za zmogljivost žen.
kako je buržoazija imela za časa fašizma v rokah vse komandne pozicije, čeprav je bil lastnik podjetij država. Zato je tem bolj čudno, ako danes razglašajo ,da bi bilo treba reorganizirati družbo v «javno ustanovo» s sodelovanjem vseh, ki so že dejansko njeni lastniki. Nasprotno, v interesu resnega gospodarjenja v Trstu bi bilo treba prt tej in podobnih družbah urediti razmerje v upravnih svetih ter vanje izvoliti predstavnike javnih in samoupravnih edi-nic v odgovarjajočem številu. Najmanj kar je oblast dolžna storiti, je, da odgodi kakršne koli ukrepe glede družbe v SAPI« in njenih predlogov do trenutka, ko bodo novi, voljeni občinski odbori pre-
vzeli svoje funkcije in imenovali nove zastopnike. Ako bodo ti potem zadevo premotrili z gospodarskega stališča, Kodo načrte za industrijsko pristanišče arhivirali v korist bodočim rodovom in zahtevali uporabo vseh možnosti, da se obstoječa tržaška industrija stoodstotno zaposli v miroljubne namene ter izpopolni naše pristanišče v skladu s potrebami prometa in tehničnega napredka. Ako pa ni oblast drugače ukrenila »o sum, da ravna iz razlogov slospo-darsko-poliiične demagogije ter da ima nasproti zaledju namene, podobne bivšemu režimu, popolnoma upravičen.
Stanje hidro-električnih bazenov v Italiji
Iz Benetk poroča družba SADE, (ki preskrbuje z električno ener gijo tudi Trst), da se je stanje «vodnih bazenov vsled trajajoče suše znova poslabšalo. Vode je sedaj toliko, da morejo pridobivati največ 30 milijonov, kilovatov, od tega 5 milijonov na področju pod-upravo družbe. Proizvodnja ka ričnih central pa daje tedensko 32 milijonov kilovatov, od teg elektrarne v Margheri 5 milijonov za potrebe Benečije in Trsta. Glede te preskrbe ni nevarnost i, ker so zaloge in dobava goriv ta dovoljive.
Avtomobilska cesta iz Padsl18 ravnine do tirenske obale
Preučujejo načrt zgraditi vef1^ ko avtomobilsko cesto, ki bi ve zala Padsko nižino z tirens" obalo. Predvideni so tuneli P°^ Apenini. Dela bi zahtevala 3 P1 lijone delovnih dni.
T n V
NA SKICI VIDIMO ČRTKANO OBROBLJENO OZEMLJE V 2 AVL J AH, KI NAJ. BI SPADAL'^ lC0 DUSTRIJSKO PRISTANIŠČE«. KANAL ZA PRISTAJANJE. 100 M ŠIROK, JF, BIL DELOMA r[Jy$U MED VOJNO. ČRTKANA ČRTA PREKO TLORISA MESTA POMENI 2ELEZNJ.SKI ZVEZNI DVOJNE ČRTE PA MESTNE OBVOZNE CESTE IN NOVO CESTO NA TREBČE. SIBKE-lSi Q V POMOLOV V NOVI PROSTI LUKI POMENI NAČRT, PRESTAVITI VSO TAMOŠNJO iNDUa* A TRZJC IN POVEČATI PRISTANIŠČE. SEVEDA JE TO LE PRIVID, RAZEN ZGRADITEV POM^ka
,VAW.WA%W.V.V.WJW«V.V.V.Vi
.■.V.V.V.VV.V.V.V.NV.V/.V/.V.V.
.V.V.VA.'.V.%V,
S potrebnimi priporočili «o ka- [ kovosti prevajalca» je bil predstavljen Rooseveltu.
Ob tej priliki so ga predstavili kot iiedtnega človekov v zunanjem ministrstvu, ki je primeren za to delo, čeprav je bilo nedvomno dmgih ljudi v vladni službi v \Vashingtonu, ki so obvladali ruščino veliko bolje od njega.
V diplomatskih krogih so prepričano trdili, da je Bohlen zelo zanimiva osebnost, ki zna človeka očarati, in upali so, da bo s svojo očarljivostjo in brihtnostjo privedel Roosevelta v nastavljeno past.
Delo ni bilo slabo zasnovano. Bohlen je očitno ugajal Rooseveltu. ki je pričel misliti manj kot na primernega mladega človeka, ki mu je mogoče zaupati odgovorne naloge.
Vzeli so ga na moskovsko konferenco 1943. leta in nato je bil imenovan za načelnika novoustanovljenega oddelka za vzhodnoevropske države v zunanjem ministrstvu. Konec 1943. leta ga je Roosevelt vzel s seboj na teheransko konferenco. Konec 1944. leta se je njegov položaj tako utrdil, da je nastala možnost, da ga imenujejo za posebnega pomočnika državnega sekretarja za zvezo z Belo hišo.
V začetku 1945. leta je bil na jaltski konferenci. Tudi po Rooseveltovi smrti je ostal še nadalje posebni pomočnik držaimega sekretarja. Postal je važen član «monopolistične družbe za sovjet-sko-ameriške zadeven. Formalno je na konferencah igral vlogo prevajalca, v resnici pa si je upal dajati daljnosežne nasvete v so-vjetsko-ameriških odnosih.
Pozneje je prisostvoval vsem važnim mednarodnim konferencam, kjer je igral svojo dvojno vlogo prevajalca in svetovalca. Sodeloval je na pr. na potsdamski konferenci. Od tedaj je ta pretkani diplomat prisostvoval vsem zasedanjem ministrskega sveta za zunanje zadeve, vključno zasedanju v Moskvi. V zunanjem ministrstvu ga imenujejo aznameniti strokovnjak)) v sovjet-sko-ameriških odnosih.
Osnovno, kar je treba tu podčrtati, je v tem, da je Bohlen storil vse, kar je bilo v njegovi moči (razume se. da zelo tajno), da bi v odnosu do Sovjetske zveze izpodkopal politiko pokojnega predsednika. S tem da se je izdajal za «svobodomislecar> <» človeka, ki si prizadeva doseči medsebojno razumevanje med ZSSR in Združenimi ameriškimi državami, je na ukaz «monopolistiČne druž-
s ! Anabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH
ci ovele (' f ti c cit o bil fi* cl
Vn fj !"*
be» postavljal temelje poznejšemu popolnemu iztirjenju od Rooseveltove politike v odnosih do Sovjetske zveze. Po njegovi smrti je aktivno sodeloval v rušenju prijateljskih odnosov med obema državama,ki so bili ustanovljeni za časa vojne. Vse to je delal namenoma in popolnoma se je zavedal tega, kam pelje njegovo rovarjenje.
Kot osebni prezidentov svetovalec v sovjetsko-ameriških zadevah je Bohlen lahko vršil’ kontrolo nad imenovanjem tistega osebja v zunanjem ministrstvu, ki je vršilo osnovne naloge in se je ukvarjalo s sovjetsko-ameriškimi zadevami. Tako je izposloval, da je bil imenovan za njegovega pomočnika v zunanjem ministrstvu, v oddelku za vzhodno-evropske države, Elbridge Hnmphreu. Kot mi je znano, je prav on dosegel, da je bil Humphrejj imenovan za načelnika tega oddelka, ko se je sam dvignil rta službeni lestvici.
Pozneje je Bohlen preskrbel, da je bil Humphrey imenovan za svetnika ameriškega poslaništva v Moskvi.
Tudi 1944. leta je Bohlen igral važno vlogo pri imenovanju Ken-nana za svetnika na poslaništvu v Moskvi in gotovo :nu je pomagal na vodeče mesto v komisiji za planiranje zunanje politike. 7. drugimi besedami — še za življenja Roosevelta, leta 1944-15 se je Bohlen aktivno zanimul. da dobijo člani monopolistične družbe vodilna mesta. Tako je pripravljal tla povratku k stari politiki sovraštva t; odnosih do Sovjetske zveze-
V ameriškem tisku pogosto pišejo, da je Bohlen baje potomec znamenite nemške družine vojnih industrijcev Krupp von Bohlen. Po vsej verjetnosti ta trditev ne odgovarja resnici. Toda v vsakem primeru je le nekaj resnice. Četudi bi bil ta človek v resnici
Bohlen v Ameriki, si je težko zamislili, kako bi bolje in uspešneje predstavljal njene interese in interese vseh večjih imperialistov.
Iz njegovega službenega lista vidiš. da m deloval le kot «notra-nji agent» «monopolistične družbe v sovjetsko-ameriških zadevah)), braneč njene ozke interese, temveč tudi kot odvetnik v zadevah V/ali Streeta in ameriških finančnih krogov v celoti. Ti so se večkrat izjavili, da ne bodo dopustili sovjetsko-ameriškega prijateljstva in zavezništva, za katerim je stal pokojni Franklin Roosevelt.
. Elbridge Humphreg, o katerem pišem podrobneje na drugem mestu, je dobil kontakt z <monopolistično družbo« 1934. leta, ko je bil imenovan na službeno mesto v poslaništvo v Moskvi.
Ko je postal eden izmed vodilnih in zaupnih predstavnikov te
predstavnik družine Krupp von | klike, je dobil najrazličnejša od-
govorna mesta, na katerih je ščitil njene interese.
Charles Teyer. Ta človek je Bohlenov svak. Končal je vojno akademijo ZDA v West Pobiti*. Sedaj načeluje oddelku radijske oddaje «Glas Amerike» v Neto Torku. Da je dobil to mesto, gre zahvala aizkušnjam njegovega dela v Rusiji«, kjer je leta 1940-41 služboval v poslaništvu.
On je predstavnik monopolistične družbe v uGlasu Amerike)). Za njo je ačlovek bodočnosti« in zelo je verjetno, da bomo čez nekaj časa še mnogo slišali o n lem. Menijo, da bo imel še zelo odgo-porito mesto v zvezi s sovjetsko-ameriškimi odnosi v samem zunanjem ministrstvu in izven državnih meja, kjer bo gotovo vodil protisovjetsko politiko svojih prijateljev in sorodnikov.
Edvvard Page. Dlje časa je služboval na ameriškem poslaništvu
v Moskvi, toda tudi v zunanjem ministrstvu kot ((strokovnjak v ameriško-sovjetskih zadevah«.
«Znano mi je, da so tudi njega kot Bolilena in Kennana pripravljali, da prevzame mesto Hen-dersonovega pomočnika v «monopolistični družbi« in z njeno pomočjo je prišel do odgovornih položajev.
Friderik Reinhardt. O njem bom podrobno pisala v nekem drugem poglavju. On je največji podlež izmed podležev v tej družbi. Nanj je treba gledati s takim prezirom, če ne še z večjim kot na ostale člane te klike. Ta človek, brez vsake časti in ponosa, bo gotevo napravil odlično kariero v zunanjem ministrstvu, zlasti na popri-šču sovjetsko-ameriških odnosov in ni dvoma, da se bodo potrudili, da ostane dolgo pri tem delu.
Francis Stevens. Je član te klike in že okoli šest let ima važr.e naloge v okviru sovjetsko-ameriških odnosov. Po njegovem urad. nem življenjepisu sodeč, je študiral ruščino v zunanjem ministrstvu.
Richard Devi s. Devi s je služboval v ameriškem poslaništvu še tedaj, ko sem jaz prišla sem in ves čas je imel tam odgAvome naloge v zvezi s svjetsko-amerifki-
ti zadevami v zunanjem
član .
stvu. Ker ni polnoprami	sl.
. ...	.	„	t-se	s«*	j
volT <jV«
klike, gotovo polapa le, da bi to postal.
Človeku, ki je na -- ,fl ov-žaju kot De Vis, se odj>‘ .j „s« poti. Ce bo odločno ude; spreje>/
takem
protisovjetske načrte
v kliko, v nasprotnem P’
ritnem
Pnd Unvlietf
nekoliko pozneje i—- j.*avi primernim predlogom 0 j^it-od dela, ki mu načelne
pina■	godeč V°
Lebelin Thompson, o lVe-
tem, kar sem na poslan •
dela o Thompsonu, 'JdJne flaU*
prištevati me
■rd polnopra
pen
d.at
nopolistične družb ■ zai-ze-on tesno sodeluje z nJ°{-uj v ma sedaj odgovorni po nanjem ministrstvu,	^
Jean Davis. Po svojih
*« ennoinliot 1) I) f5 *	^	,
s* ’-;ne-
je specialist v v9'a*a'lj Jn)ili •'J. ga vzhoda in ne v	^eial
vjetske zveze, čeprao j dve leti prav do 1941-	yj-
Ram po sebi je mer tega, na kakšen n	,
politična družba v sov]'- ^ jef> riških zadevah P^.^raš^ ljudi, ki se ukvarjal0 drugih dežel.
UKEUNISl VO; ULICA MONTECCH1 St. B, 111. nad. — Teleton št H3-8UB — UPRAVA: ULICA K. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18. tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Siriti) l stolpca: trgovski so, flnančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir
(Nadaljevani
NAROČNINA: Cona A: mesečna Z60, četrl letna 750, polletna 1400, celi .letna 2600 lit; Cona B: 144 414 /92. 1440 jugolir: FLRJ; 55. ,6?’-ivrševa 1 Poštni tekoči račun za STO-ZVtl: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani,
Izdala ZALOŽNIŠTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaškt tiskarski zavod. — PODRU2N1CE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battisti 301/a - Tel
70