GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Kolodvorska ulica. — Čekovni račun Narodna banka. Murska Sobota štev 641_906_030) — Naročnina: Celoletna din 100.— . polletna din 50. — četrt letna din 25.— Štev. 24 — Leto II. Murska Sobota, 15. junija 1950 Cena 2 din Frontne organizacije niso pravilno pristopile k reševanju svojih nalog Mnogi vaški odbori OF so s svojim delom dokazali, da so kos svoji nalogi, ker naloga okrajnega odbora OF pravočasno in stoodstotno izpolnjujejo. S takim svojim delom zaslužijo pohvalo okrajnega odbora. To delo je dokaz, da ti odbori razumejo svoje naloge in da bodo znali reševati iz ostale naloge, ki stoje pred to organizacijo. Mobilizacija članov Fronte v gozdne brigade je merilo dela in zmožnosti vaških odborov OF. Če pogledamo procent, mislim okrajni procent udeležbe naših frontovcev na gozdnih delih, vidimo, da smo za 34% presegli okrajni plan. Pri temu imajo največ zaslug frontne organizacije prosenjakovskega, šalovskega, križevskega, puconskega, martjanskega in soboškega sektorja. Tudi vaški odbori v Lipovcih, Dokležovju, Ižakovcih, Gor, Lendavi, Stanjevcih, Kuštanovcih in Vadarcih imajo zasluge pri mobilizaciji, ker ravno ti odbori so pokazali mnogo razumevanja za delo frontnih brigad. Niso pa sektorji, v katere te vasi spadajo. Imamo tudi slabe frontne odbore, ki niso dorasli svojim nalogam. Tak primer je v Beltincih, Strukovcih, Poznanovcih, Prosečki vasi, Satahovcih, Rakičanu, Petanjcih in še v nekaterih vaseh. Rogaševski in cankovski sektor je tudi slabo rešil svoje naloge. Na Vaneči n. pr. sam predsednik organizacije ni pokazal vzgleda frontovcem, ko so čakali na njegovo odločitev. S takim delom niso te organizacije mogle škodovati okrajnemu planu, ki je izpolnjen 134%. Toda nekaj drugega je. Vasi, ki ne izpolnjujejo svojih na- log, ki jih pred njih postavlja Partija in ljudstvo, morajo, nujno zaostajati za ostalimi vasmi, ki svoje naloge redno in pravočasno izpolnjujejo. To sa tudi vidi v ostalem gospodarskem in političnem življenju »takih vasi«. Nihče ne more trditi, da se naši frontovci na gozdnih delih ne vzgajajo. Če n. pr. vzamemo našo brigado pri Sv. Lovrencu, vidimo, da je ta brigada bila seznanjena dnevno s političnim in gospodarskim življenjem v naši državi. V tem slučaju lahko ti ljudje razumejo borbo in delo naših organizacij za izboljšanje našega življenja, ker v tej borbi neposredno sodelujejo in so obenem z borbo ostalih naših republik seznanjeni. Na ta način jim ni težko reševati domačih nalog v svoji vasi, kot so prav zgoraj omenjeni sektorji velikokrat napravili. V prosenjakovskem sektorju so volitve izvršili do 13. ure. V času odkupa masti ni bilo v Prosenjakovcih rubeža niti preiskave, tudi teh ljudi nikdar ne manjka pri akcijah OF, Prav tako so bili pri volitvah v KLO-je prvi na tem sektorju. Mislim, da je sedaj jasno, kaj pomeni aktivno sodelovati pri izgradnji socializma v naši domovini in kaj pomeni razumeti in izvrševati vse naloge Partije. Razumemo jih le tedaj, če se vsestransko udeležujemo vseh akcij. Naloga VOOF, kateri do sedaj niso pravočasno izpolnjevali svojih nalog, je, da te napake takoj popravijo in da začno z bolj aktivnim delom, kakor jim je to nakazala Partija. To delo je pogoj njihovega političnega. gospodarskega in kulturnega napredka L. Š. Brez dobre evidence — slabo razbit plan Važnost pravočasne in pravilne izpolnitve gospodarskih listin in odkupne kartoteke je bila že neštetokrat poudarjena. Na žalost moramo še danes ugotavljati, da se krajevni ljudski odbori še ne zavedajo važnosti in nujnosti istih. Tak primer je v krajevnem ljudskem odboru Krašči, ki do sedaj še niso teh obrazcev izpolnili. Da se potem dogajajo razne pomanjkljivosti pri odmeri obvezne oddaje, je jasno. Primer razbitja obvezne oddaje mleka nam to potrjuje. Sedmar Jožetu, kmetovalcu II. skupine, so predpisali na dve kravi 1.000 litrov mleka obvezne oddaje. Družina šteje 11 članov, od tega 7 otrok izpod 14 let, Kmetu v isti skupini in z istim številom živine in dvo do tročlansko družino, tudi 1.000 litrov oddaje. Ta primer zadosti zgovorno pove, kako krajevni ljudski odbor razbija plane, če nima prave evidence. Ali se naj potem čudimo, če v krajevnem ljudskem odboru Krašči ni mogoče izpolniti odkupov in so stalno v zaostanku? Ali je to pravilno? Pri izpolnjevanju gospodarskih listov za posamezna gospodarstva se je polagala največja važnost na to, da bi bili čimbolj točno izpolnjeni. V starih SG obrazcih so bile precejšne napake. Bilo jo mnogo kmetovalcev, ki so imeli zatajene površine, nekaj pa tudi takih, ki so imeli manj zemlje kot je to izkazoval SG obrazec. Da bi se te napake odpravile, so KLO-ji ustanovili posebne komisije, ki so na terenu preverile dejansko stanje pri vsakem kmetu. Nekateri krajevni ljudski odbori so to svojo nalogo dobro izvedli. Zelo čudno pot pa so ubrali v krajevnem ljudskem odboru Pertoči. Za »geometra« so določili Obala Jožeta, bivšega mlinarja, in Smodiša Antona, bivšega trgovca. Ta dva sta kot »krajevna komisija« lepo merila zemljo, seveda ne zastonj. Za svoje delo sta računala pri posameznem kmetovalcu po 300—400 dinarjev po svoji »tarifi«. Kako je sedaj zemlja v Pertoči »izmerjena«, si ni težko predstavljati. Kaj pa pravi k temu krajevni ljudski odbor? Frontne brigade obsojajo zločinska dejanja informbirojevcev Prva in druga frontna brigada radgonskega okraja sta se vrnili iz Prevalj, kjer sta delali, tri tedne. Ob tej priliki je prva brigada priredila v Radgoni protestno zborovanje, na katerem je obsodila zločinsko postopanje češkoslovaških kominfrmovskih oblasti. To široko obsojanje zločinov, ki jih počenjajo informbirojevci v Češkoslovaški, jasno dokazuje, kako so naše široke množice pripravljene boriti se proti početju zločincev, ki zakrivajo svoja protidelavska dejanja a plaščem borbe za delavske pravice in borbe za socializem. Uspeh razstave lokalne industrije in obrti v Radgoni Včasu od 4. do 11. junija je bila v Domu kulture v Radgoni okrajna razstava lokalne industrije in obrti, ki je prikazala vso gospodarsko, obrtno in komunalno dejavnost okraja v povojnih letih. Radgonska opekarna je dvignila produkcijo v primeri s predvojno za 107%, okrajna mizarska delavnica je zvišala produktivnost dela z uvedbo nove metode dela po tekočem traku za 60%. Razstavljeni izdelki domačih obrtnikov in elektroradio delavnice so vzbujali občudovanje gledalcev, ki so ugotovili, da so zelo kvalitetno izdelani. Privatni obrtniki so razstavili več sto izdelkov, ki so vzbujali vso pozornost obiskovalcev. Razstavo je posetil minister za znanost in kulturo, tov. Ivan Regent, in minister za lokalno gospodarstvo in industrijo, tov dr. Brecelj. Množičen obisk razstave in zadovoljstvo obiskovalcev je dokaz, kaj vse zmore obmejni radgonski okraj z dobro organizacijo. Vse priznanje se daje podjetjem in obrtnikom, ki so vložili v razstavo precej truda -jh Organizacija OF v Veščici bo morala nuditi več pomoči pri dokončni izgraditvi zadružnega doma Vas Veščica je vključena v KLO Černelavci, kjer so že zdavnaj začeli z izgradnjo zadružnega doma. S priključitvijo Veščice v KLO Černelavci je Veščica dobila novo nalogo, da skupaj z organi nove ljudske oblasti in z vsemi množičnimi organizacijami v KLO-ju pristopi končno k ureditvi zadružnega doma v Černelavcih. Organizacija OF v Veščici je do sedaj pokazala premalo volje in interesa do skupnega dela. Njena naloga je, da se bo razvijalo skupno gospodarsko ter politično in kulturnoprosvetno življenje obeh vasi. Verjamemo, da bo organizacija oziroma odbor OF v Veščici takoj pristopil k reševanju teh nalog. O popisu setve v soboškem okraju Popis izvršitve setve v letu 1949-1950, ki se je pričel 31. maja t. l., potekal v murskosoboškem okraju tako, kot bi to bilo potrebno, ker popis organizacijsko ni bil dobro pripravljen. Krivda leži deloma na nekaterih članih okrajnega popisnega štaba, ki se niso svoje naloge v dovoljni meri zavedali. Naloga, ki je stala pred okrajnim popisnim štabom, da bi pravočasno poslal zadostno število ljudi na teren v pomoč krajevnim ljudskim odborom, ni bila v celoti izvedena. Poslano je bilo premalo okrajnih aktivistov v pomoč KLO-jem. Krivda je na okrajnem štabu, ki ni pravočasno kontroliral njihovega dela pri popisu setve na terenu. Da pa je vseeno popis v večini krajevnih odborov dobro, uspel, je predvsem zasluga samih krajevnih odborov in deloma tudi nekaterih okrajnih aktivistov, ki so svojo nalogo dobro izvršili. Jasno je, da tam, kjer so krajevni ljudski odbori imeli že prej točno evidenco nad posejanimi površinami in kjer so imeli pravilno izpolnjene gospodarske liste, popis ni delal nobenih težav. Kjer so popis pravilno izvršili, vidimo, da je bilo v jeseni več površin posejanih z jesenskimi posevki, kakor je to bilo evidentirano pri jesenskem popisu. Tako je n. pr. popis v KLO-ju Kramarovci pokazal, da imajo posejano nad 15 ha jesenske setve več, kot je to pokazal lanski popis. Popisna komisija je v KLO Kramarovci (pri treh vaseh in dveh KDZ) svojo nalogo dobro izvršila. Tudi v Lipovcih je popis dobro potekel, kar je zasluga KLO-ja, ki ima prav dobro evidenco nad zasejanimi površinami posameznih kmetovalcev. V Fokovcih je imela popisna komisija ogromno dela. Zaradi netočnega merjenja, ki so ga izvršile razne »komisije«, je morala komisija ponovno ugotavljati dejansko stanje. Ugotovili so, da so prejšnje komisije za merjenje zatajile ogromno orne zemlje. V krajevnem ljudskem odboru Prosenjakovci popis setve kakor tudi vse ostale naloge niso delale težav. Zelo dobro je izvršen popis setve, v Sodišincih. V redu je potekal popis v KLO-jih Čepinci, Dol. Slaveči, Domajinci, Gor. Lendava, Ivanci, Kuzma, Nemčavci, Predanovci, Puconci, Tešanovci, Vučja gomila in Strukovci. So tudi krajevni ljudski odbori, kjer so se slabo pripravili na popis in ne samo, da popis ni bil do roka izvršen, temveč isti ne bo pokazal dejanskega stanja. V krajevnem odboru Domanjševci so pričeli s popisom komaj 8. junija, izgovarjajoč se, da niso imeli prej izpolnjenih gospodarskih listov. Nič boljši ni v tem pogledu krajevni ljudski odbor v Kraščih, kjer so pričeli s popisom komaj 9. junija. Tu je ravnotako izgovor, da niso imeli iz(Nadaljevanje na 2. strani.) O popisu setve v soboškem okraju (Nadaljevanje s 1. strani.) polnjenih gospodarskih listov. Pri tem nastane vprašanje, zakaj niso izpolnili že prej gospodarskih listov? Na vsak način nosi krivdo KLO. Prav tako še ni bil izvršen popis do 8. junija v KLO Adrijanci. Ne opravičuje jih, da nimajo evidentičarja, ker krajevni ljudski odbor obsega samo eno vas in bi lahko popis izvršili člani KLO-ja Eden najslabših krajevnih odborov v okraju so Šalovci, kjer ni nad površinami nobene evidence. Prav na slepo je evidentičar (v vinjenosti) vnašal podatke po izjavah kmetov v popisno polo, ne da bi te podatke preveril. Isto je s popisom v Satahovcih, kjer so gledali le na to, da so dobili površino zemlje od kmetovalcev in so raznim kulturam kar prištevali ali odštevali po nekaj arov. Glavno je, da so dobili njivsko površino posameznega kmetovalca. Z neinteresiranostjo so pristopili k popisu še KLO-ji Gor. Petrovci, Šulinci, Serdica in Ženavlje. Preseneča nas predvsem KLO Ženavlje. V zadnjem času se je pokazalo, da delo KLO-ja v Ženavlju ni povsem zadovoljivo in bodo morale masovne organizacije prav tako kot KLO svoje delo izboljšati. Popis setve je pokazal, da tam, kjer je dobra organizacija KLO-ja in kjer masovne organizacije nudijo vso pomoč KLO-ju, ni bilo težav pri popisu in je popis setve dosegel svoj namen. Brez dvoma bodo krajevni ljudski odbori, ki imajo dobro izvršen popis setve, imeli lahko nalogo pri razbitju, plana raznih odkupov itd., kajti ravno popis jim bo služil za osnovo. Nasprotno bodo krajevni ljudski odbori, kjer je bil popis slabo izvršen, imeli ogromno težave pri razbitju raznih planov in to po lastni krivdi. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 15. junija 1950 Starši naj se tesneje povežejo z vzgojitelji otrok Učenci na soboški gimnaziji so končali svoje šolsko leto. Znani so nam že uspehi in neuspehi posameznih razredov. Vsekakor so največjo zrelost pokazali v osmem razredu, kjer so dosegli 90% uspeh. Od skupnega števila dijakov je izdelalo 69,36% razred, 20% ima popravljalni izpit, a 10,64% je padlo za eno leto. To pomeni, da bo 80—85% nadaljevalo v jeseni svoje delo v novem, višjem razredu. Ustavimo se malo pri I. c razredu, ki je dosegel le 48,8% uspeh, torej niti ena polovica ni pozitivno ocenjena. Kje tiči vzrok neuspeha? Razred je sestavljen iz mestnih otrok in otrok iz okoliških vasi. Sicer je res, da je prehod našega otroka iz osnovne šole na gimnazijo težak, toda to še ni vzrok, da je v tem razredu dosežen tako slab uspeh, ker razen tega razreda so še trije prvi razredi. Res je, da nova metoda dela nekoliko zbega otroka v novi šoli in da težko ubere pravo pot, kljub temu pa bi moral biti uspeh boljši. Če upoštevamo izjave samih otrok, dobimo pravo sliko neuspeha. »Premalo sem študiral,« je izjavil neki otrok. »Le četrt ure sem dnevno študiral,« je izjavil drugi. Kaj to pomeni? Pomeni, da starši teh otrok vodijo premalo brige za delo in naloge svojih otrok in jim ne nudijo niti minimalne pomoči pri učenju. Razen tega se ti starši ne obračajo na zavod med letom, da bi izvedeli, kako otrok napreduje. V kolikor jim je znan slab napredek svojega otroka, se nadejajo, da je še čas in da bo otrok do konca leta vendar nekako izdelal. Starši bodo morali polagati več pažnje na delo svojih otrok, o njihovem času učenja in uspehu V vseh ostalih razredih so predavali prav isti predavatelji in se ne more tu trditi o slabih predavateljih. Glavni vzrok neuspeha učenca leži pri starših, na katere se učenci prav radi izgovarjajo, da zakrijejo svoje napake. Vsekakor ta neuspeh daje prosvetnemu sindikatu nove naloge, prav tako staršem otrok, ki morajo biti tesno povezani s predavateljskim in vzgojnim kadrom svojih otrok, da se odstranijo vse ovire, ki so privedle do neuspeha učencev v razredu. Nvk. KUD »France Prešeren« bo v nedeljo gostoval Mešani pevski zbor društva bo v nedeljo priredil koncert v Rogaševcih. Ob tej priliki bo nastopila tudi dramatska družina, ki bo v Rogaševcih uprizorila nekaj veselih točk. Društvo je povabilo na prireditev tudi zadružnike iz Kramarovec To agitacijsko in propagandno delo društva iz Gor. Lendave bo služilo iniciativnemu odboru v Rogaševcih, da se bo tekom meseca ustanovilo v kraju izobraževalno umetniško društvo. Naši maturanti so častno izpolnili svoje naloge Naši maturanti na gimnaziji in na ekonomskem tehnikumu so letos s svojim delom v šoli dokazali, da razumejo potrebo časa po delovnih oz. strokovnih kadrih. Preprosto povedano, učili so se in dosegli lep uspeh. Tako je osmi razred na gimnaziji dosegel 90% uspeh in prav isti uspeh so dosegli učenci četrtega letnika na ekonomskem tehnikumu. Ostalih 10% na obeh zavodih ima pravico polagati ponavljalni izpit, tako, da ni nobeden padel za to leto. Slabše je z uspehi v tretjih razredih na gimnaziji, ki opravljajo tako zvano »malo maturo«. Učenci III. a razreda so dosegli le 61%, III. b 59.1 odstotkov, a III. c 76.8% uspeha V Gornji Lendavi bo sektorsko tekmovanje Pred nastopom v M. Soboti bo društvo v Gornji Lendavi priredilo tekmovanje okoliških društev v Gornji Lendavi. Na tem tekmovanju bodo nastopila društva iz Kuzme, Rogaševcev, Kramarovcev, Vidoncev in Serdice. Samo društvo bo nastopilo v Soboti z vsemi sekcijami, od katerih je vsekakor najboljša !n najbolj aktivna dramatska sekcija. Tudi pionirski zbor bo nastopil, Društvo bo izdelalo lične grafikone svojega dosedanjega dela, ki bodo razstavljeni na dan festivala v mestnem parku. Priprave na festival v soboškem okraju Ta mesec bodo v Rogaševcih ustanovili društvo... ... na Cankovi pa bodo v njem poživeli delo 24. junija bodo imeli v Rogaševcih kulturno prireditev, pri kateri ima največ zasluge organizacija LMS. Uprizorili bodo dve Nušičevi enodejanke, pevske točke in folklorne nastope. Vse obstoječe sekcije bodo vključili v društvo. Obenem bodo imeli izobraževano sekcijo, ki je plod dela tečaja, v katerem so se izobraževali mladinci in mladinke v kraju. Imeli so 99 ur predavanj. Tako bodo v Rogaševcih na dan prireditve ustanovili tudi društvo in v svojem delu dali organizacijsko obliko. Vsekakor moramo mladini v Rogaševcih čestitati na delu, ki ga vrši na kulturnoprosvetnem polju, toda malo prepozno so pristopili k organizaciji društva, za katerega so imeli že zdavnaj vse objektivne in subjektivne pogoje. To svojo napako bo mladina popravila 24. junija. Mlado društvo bo sodelovalo tudi na festivalu meseca septembra v Soboti. Na Cankovi so poživeli društvo na ta način, da so ga organizacijsko utrdili in zadolžili posamezne člane za delo v posameznih sekcijah. Že organizacija proslave 1. maja je dokazala, da so na Cankovi pravilno delali, ker je ta prireditev bila res ljudska. Društvo se sedaj pripravlja za nastop na dan festivala v Soboti. Mogoče bo društvo organiziralo teden dni pred okrajnim festivalom majhen festival na Cankovi, na katerem bodo nastopila okoliška društva. Kaj pa v Serdici...! IZUD iz Serdice je uprizorilo »Razvalino življenja« v Serdici in Rogaševcih. Sedaj bo dramatska sekcija društva gostovala v Pertoči in ra Cankovi. Društvo se pripravila za nastop okrajnega festivala in pred tem bo prej sodelovalo na tekmovanju v Gornji Lendavi ter obenem pokazalo razvoj svoje knjižnice z grafikoni Skrb AFŽ za onemogle Poleg opravil in dolžnosti v »Tednu matere in otroka«, so lendavske žene obiskale tudi »Dom onemoglih« v Turnišču. V ta namen so pripravile 14 litrov vina, cigaret in bonbončkov. Onemogli so se zbrali na prostranem dvorišču, kjer so jim žene razdelile darila. Pionirček iz Lendave je zaigral na harmoniko nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Z dvorišča »Doma onemoglih« je zadonela pesem domačih in lendavskih žen. Onemogli so pohvalno pripovedovali delegaciji lendavskih žena o svojem domu, o svojem življenju in o skrbi, ki se jim posveča. Posebno so pohvalili upravnico doma in ekonoma. Po obisku žena iz Dol. Lendave so se onemogli za darila in obisk prisrčno zahvalili. F. N. Tudi v Zgornji Velki v okraju Gor. Radgona se je frontno delo razgibalo V času od volitev v KLO-je in do zveznih volitev se je delo VOOF s sodelovanjem KLO-ja v Zgornji Velki precej razgibalo. Tovariša Vajnhandl in Pavlin sta organizirala vaško brigado za gospodarska poljska dela, ki že pomaga pri košnji. Nedavno so ustanovili aktiv za agitacijo in tisk, ki se je obvezal, da organizira tekmovanje koscev in grabljic. Najboljšim tekmovalcem bodo podelili nagrade. V »Tednu matere in otroka« so žene organizirale pionirski sejem in obdarile pionirje in naše najmlajše z igračkami in pecivom Ker je v vasi politična situacija šibka, bo aktiv za agitacijo in tisk organiziral politično-gospodarska, strokovna in druga predavanja. Ljudstvo je veselo svojih udarnikov in delavcev Ljutomerska udarna frontna brigada »Janeza Kavčiča« se je vrnila. Velika množica ljudi jo je sprejela na postaji. Ponosni so na svojo delovno brigado, ki šteje 16 udarnikov in 30 pohvaljenih ljudi To pomeni, da se ogromna množica naših ljudi zaveda dela in uspehov naših frontnih brigad, ki so s svojim delom pomagali izgradnji socializma. Je pa še nekaj. Naši frontovci, ki se vračajo iz gozdov, so najboljši agitatorji za skupno delo, Trikrat udarni in petkrat pohvaljeni Pred dnevi sta se vrnili iz Novega Beograda v M. Soboto dve mladinski delovni brigadi. Iz natrpanih vagonov so s hrupom veselja, žarečih in ožganih obrazov izstopali brigadirji, pripovedujoč, da je najboljša II. Slovenska mladinska brigada, ki je bila trikrat udarna in petkrat pohvaljena, a I. Slovenska brigada je bila trikrat udarna in dvakrat pohvaljena. Brez dvoma si je ta naslov mladina priborila z napornim in težkim delom. Pripravimo se na žetev oljne repice Z žetvijo oljne repice bomo začeli, ko bo oljna repica najbolj primerna za žetev. Ker se pri zorenju z vsakim dnem veča vsebina olja v zrnju, je ne smemo žeti prezgodaj. Nasprotno pa lahko odlaganje žetve povzroči precejšnje Osipanje, ker stroki z večjo zrelostjo radi pokajo. Da preprečimo odpiranje zorečih strokov, žanjemo ponoči ali zgodaj zjutraj ob rosi, ker so takrat stroki manj občutljivi in se tudi ne drobe. Žetev lahko opravimo s srpom ali koso. Najmanj zrna se osuje pri žetvi s srpom. To žetev začnemo takrat, ko a polje oljne repice svetlorumeno barvo ter začenjajo najspodnji stroki rjaveti. Najboljši in najzanesljivejši znak za zrelost oljne repice je pojav rjavih peg na zrnju. Ako nameravamo požeto oljno repico takoj povezati v snope in jo zložiti v kupe, moramo začeti z žetvijo prej, da se ne osuje preveč zrnja. Če mislimo pustiti požeto oljno repico nepovezano na polju. da se posuši in naknadno dozori, pa lahko žanjemo nekaj dni kasneje, Zaradi negotovega vremena je najbolje, da požeto oljno repico takoj povežemo v manjše snope, ki jih zložimo v večje kupe. To napravimo tako, da zložimo najprej devet snopičev s stroki navzgor v okrogel kup, pri čemer morajo biti zunanji snopiči nekoliko nagnjeni k sredini. Na ta spodnji kup naložimo še štiri snopiče s stroki navzdol, da nastanejo tako piramide, ki jih veter ne more lahko razdreti. Kjer pa so na razpolago kozolci, je seveda te uporabiti. Pri nakladanju in razkladanju pa morajo biti podložene ponjave ali rjuha, da se ne bi izsipalo zrnje na zemljo. Prav dobro se obnese tudi naslednji način sušenja: Oljno repico povežemo takoj v debele, težke snope in jih zložimo s stroki navzdol v kupe. V vsak kup zložimo pet takih snopov. V kupih zrnje zelo dobro naknadno dozori in se ga tudi mnogo manj osuje kakor v kupih, v katerih so snopi postavljeni s stroki navzgor, pa tudi stebelca se na prostem zraku boljše osušijo. Tako se repica mnogo boljše suši in jo pri vsaj kolikor koli ugodnem vremenu že po petih dneh zvozimo domov, lahko pa preide tudi 14 dni, preden je toliko suha, da jo odpeljemo z njive. Pri odvažanju ravnamo zelo previdno, da se ne bi seme osulo. Pri nalaganju podložimo ponjavo ali rjuhe. Popravek V zadnji številki se je vrinila napaka in sicer na prvi strani pri članku »Slab odnos tajnika KLO do volitev v AFŽ«, namesto Šahovski, pravilno Šalovski in namesto udarnega, pravilno uradnega in na zadnji strani pod »Fizkulture Telovadno društvo Rakičan« v drugem odstavku dopisa ... tov. Masten Franc, ravnatelj, pravilno se glasi, ... tov. Masten Martin, razrednik. Uredništvo. Murska Sobota, 15. junija 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 PIONIRJI IZ VERŽEJA PIŠEJO „Pa še en voz gnoja, da bo več mleka“ Lansko leto 29. novembra je bil otvorjen v Veržeju Mladinski dom za sirote in brezdomce. Iz opustošena stavbe je zrastla lepa moderna ustanova, ki bo kos svojim težkim vzgojnim nalogam. Tej ustanovi je ljudska oblast dodelila zemljo iz agrarnega sklada. Napravili so lepo ekonomijo z namenom, da služi za oskrbo doma ter za vzgojne in učne svrhe gojencev. Ekonomija je stremela tudi za tem, da se v pogledu oskrbe z mlekom osamosvoji in je nabavila lansko leto pet krav. Okrajni izvršni odbor je bil zaprošen, da ji dodeli tudi 70 arov travnikov, ki so tudi državna last in blizu doma in so tudi preje spadali v sklop zemlje, ki je pripadla z odločbo predsedstva vlade LRS ustanovi. OIO v Ljutomeru je bil uvideven in je po svojem podpredsedniku travnik obljubil domu. Pionirji so bili tega veseli. Na travnik so zvozili 40 voz gnoja in gnojnice, poleg tega pa so ga še pognojili z umetnim gnojem in »povlačili«. »Pa še en voz gnoja — da bo več mleka«, so rekli pionirji, ko so nalagali zadnjega in potem v duhu opazovali, kako bo rastla sočna trava. In trava je rastla. Ugotavljali so, da je za 200% boljša, kot na drugih travnikih. Prišel je čas košnje. Takrat na je okrajni poverjenik dovolil, da travnik pokosijo drugi za krmo »bikom«. No, niti uprava — niti pionirji, ki so gnojili in čistili travnik, bi ne bili hudi, če bi biki ne imeli kaj lesti. Toda za prehrano bikov so bili določeni še drugi travniki, ki pa jih ni nihče »povlačil«, nihče gnojil. Zato je tudi malo zrastlo. In tisti tovariš, ki skrbita za bike (njega so zaradi nerednosti že ožigosali po radiu in časopisih, je gnoj od bikov prodal, košnjo travnikov, na katerih je malo zrastlo, pa oddal privatnikom, češ, kdo bo kosil, ko pa ni nič zrastlo. Da bi se biki redili na račun mleka, ki bi ga potreboval Mladinski dom in to zaradi malomarnosti tistih, ki bi morali skrbeti zanje, za kar so tudi plačani — takega gospodarstva pa naši pionirji ne odobravajo. Tako početje smatrajo oni za izkoriščanje, ki ga odločno obsojajo in želijo, da taki ljudje, ki bi radi kosili, samo tam, kjer niso delali in gnojili, v našem socialističnem gospodarstvu ne bi imeli nič odrejati! ,,Teden matere in otroka" v Gornji Lendavi Letošnji Teden matere in otroka je bil v primeri z lanskim mnogo lepši, mnogo bolj razgiban. Pričeli smo ga s pionirskim dnem, ki le s svojim sporedom najlepše pokazal publiki, kaj zmore pionirska organizacija. Pri telovadnem nastopu in pionirskem kolu je mnogo pionirjev pokazalo izredno spretnost in gibčnost, nekateri, zlasti mlajši, pa nasprotno. Vendar splošnega vtisa to ni kvarilo. Streljanje z lokom in tekmovanje na medmejah je izzvalo pri gledalcih mnogo smeha. Tudi pionirski pevski zbor pod vodstvom tov. Pen Irme se je ponovno izkazal s svojimi točkami. Sledilo je še obdarovanje najboljših učencev s knjigami. Pionirski odred pa je prejel od Okrajnega štaba več knjig za knjižnico. Morda najlepše darilo, ne samo učencem, temveč tudi njih staršem, pa je bila vest, da je ministrstvo za rosveto preimenovalo tudi našo sedemletko v Gor. Lendavi v nižjo gimnazijo. To je za naš kraj ogromna pridobitev ter najlepši dokaz, kako ljudska oblast skrbi za izobrazbo delovnega ljudstva. Teden matere in otroka je zaključil materinski dan. Ta dan pomeni novo veliko pridobitev, Otvorili smo namreč DID. Prijetno opremljena soba in precej igrač čaka, da sprejme med svoje stene naše najmlajše in da jim olepša mlada leta. Po otvoritvi je bila lepa prireditev. Vse točke so bile prežete z ljubeznijo do matere. Zelo ljubke so bile točke cicibančkov. Po prireditvi je bil pionirski sejem. Najboljši v mariborski oblasti V soboškem okraju so se sindikalne podružnice trgovskih podjetij uvrstile s svojim tekmovalnim programom med najboljše podružnice v Mariborski oblasti. V predvolivnem tekmovanju so sindikalne podružnice Okrajni magazin, OZKZ in potrošniška zadruga zasedle najboljša mesta in sicer: Okrajni magazin prvo mesto z 20.000 din nagrade, drugo in tretje mesto pa OZKZ in potrošniška zadruga s pismenimi pohvalami. Ob podelitvah pohval in denarne nagrade so se podružnice obvezale, da čimprej usposobijo mladi kader, da odpravijo dosedanje napake in da bodo vložile ves trud za čim hitrejšo uvedbo socialističnega trgovanja. Člani sindikalne podružnice pri Okrajnem magazinu so v svojem polletnem tekmovanju dosegli niz uspehov V zadnjem času so formirali delovno brigado, ki poleg ostalega pisarniškega in prodajalnega dela razklada in naklada. Slika nam kaže razkladanje drv. Razkladanja se je udeležilo 30 članov iz pisarne in prodajaln. V treh urah so razložili in odpeljali v skladišče Okrajnega magazina 5 vagonov drv. Pionirji iz Križevec pri Ljutomeru so dostojna prosla- vili svoj praznik Pionirji iz Križevec pri Ljutomeru, iz Veržeja in Vučje vasi so se z veseljem pripravili na svoj pionirski dan. Tekmovali so po četah v vedenju, učenju in v nabiralnih akcijah. Priredili so pionirsko razstavo in s tem dokazali prav lep uspeh šolskega leta. V povorki je na stotine otroških glasov prepevalo in vzklikalo našim voditeljem in KPJ Po povorki so se zbrali v zadružni dvorani, da prisluhnejo poročilu načelnice o uspešnem delu v šolskem letu. Med šolskim letom so pionirji iz Križevec nabrali v nabiralnih akcijah 521 kg zdravilnih zelišč, 153 kg železa, 62 kg stekla, 23 kg cunj itd. Pri gradnji zadružnega doma so pionirji prispevali 1120 udarniških ur. Slabejšim učencem so nudile pomoč »trojke«. Za rojstni dan maršala Tita so nastopili z igro, ki je dala 2700 dinarjev dohodka. Od tega so pionirji darovali za okrajno počitniško kolonijo 1500 din in 700 din šolski pionirski knjižnici. Za vloženo požrtvovalnost pionirjev je komite LMS-Ljutomer nagradil najboljši odred s telefonom, šahom in s knjižnimi nagradami, Po razdelitvi nagrad je sledila kulturna prireditev in otroški sejem z raznimi igračkami. V Gor. Lendavi so odprli Dom igre in dela z otroškim igriščem Naša množične organizacije na vasi se zavedajo svojih nalog pri vzgoji otrok. Organizacija AFŽ in člani prosvetnega sindikata v Gor. Lendavi so si zadali nalogo, da bodo odprli »Dom igre in dela« z otroškim igriščem. V ta namen so mobilizirali domače obrtnike, da so izdelali potrebno opremo za DID, Okrajni odbor AFŽ je poklonil domu nekaj igračk, pa tudi poverjeništvo za prosveto je poslalo domu »igračke za malčke«. Ob priliki otvoritve so imeli mali gojenci kulturni nastop, katerega je izpopolnil KUD »France Prešeren« z nastopom pevskega zbora in mali cicibani so pod vodstvom tov. Penove priredili svojim malim bratom in sestricam v zadružnem domu vesel popoldan. Velika udeležba odraslih je dokaz, da vaščani želijo sodelovati pri vzgoji svojih otrok in da so zadovoljni, da so končno prišli do ustanove, ki bo vodila skrb za pravilno vzgojo njihovih najmlajših. Naše gozdne brigade Kadar se ljudje pri nas pogovarjajo o gozdovih, ne pozabijo pristaviti, da so naša gozdna bogastva izredno velika. Res je tako. Gozdovi pomenijo za nas neprecenljivo vrednost, ne le za lastne potrebe, temveč tudi kot dragoceno izvozno blago. Les predstavlja okrog 80 odst. vseh predmetov, ki jih izvaža naša republika. To pomeni, da od 100 kg uvoženega bombaža dobimo 80 kilogramov za izvožen les. Ne uvažamo pa samo bombaža, temveč tudi stroje in predmete za široko potrošnjo, kar nam narekuje, da izpolnitvi gozdarskega plana posvetimo vso pažnjo. Pri sestavljanju plana upoštevamo maksimalno izkoriščanje vseh sredstev, ki so na razpolago v lesni industriji. Izpolnitev letnega plana pa zagotovimo z enakomernim doseganjem mesečnih in dekadnih planov. Zaostajanje v proizvodnji pomeni zaostajanje v izvozu, kar pomeni tudi zaostajanje v industrializaciji naše države. Frontne gozdne brigade prispevajo ogromen delež k izpolnitvi našega plana v gozdarstvu. Toda ne le delež kot tak, temveč doprinašajo v gozdna dela tudi nove pridobitve v načinu dela, dobivajo nove izkušnje za boljši potek In organizacijo gozdnih del v splošnem. Tudi iz Prekmurja in sosednih okrajev je to pomlad odšlo veliko frontovcev v gozdne akcije. Soboški okraj je bil celo med prvimi v Sloveniji, ki je plan vključevanja frontovcev v gozdne brigade izpolnil. Po drugi strani pa lahko z gotovostjo trdimo, da so se naši frontovci-brigadirji tudi v delu samem izkazali neprimerno bolj, kot bi to lahko trdili za lanskoletne gozdne akcije. Ustavimo se samo na primeru I. Prekmurske frontne brigade, ki je delala v pohorskih gozdovih nad Št. Lovrencom. Ta brigada Je presegala postavljene norme kljub precejšne mu številu žena v brigadi. Delali so seveda po brigadnem načinu. 4788 kubičnih metrov lesa na suš in 3860 kubikov dokončno izdelanega lesa je bil štiriindvajsetdnevni plan brigade. Ta plan je brigada ne le dosegla, temveč celo presegla v dobrih dvajsetih dneh. V znak priznanja je brigada prejela prehodno zastavo Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije kot najboljša brigada na področju Mariborske oblasti. Uspeh te brigade si smejo šteti v čast seveda tudi vse ostale brigade našega okraja, ki so se v svojem delu prav tako razmeroma dobro izkazale, neprimerno boljše kot v lanskem letu. Tej brigadi se pridružujejo tudi brigade iz sosednjega ljutomerskega in radgonskega okraja in druge. Pestro življenje, ki so ga živeli brigadirji I. Prekmurske brigade v pohorskih gozdovih, je bilo pestro predvsem zato, ker so brigadirji prišli na svoja delovna mesta s trdno zavestjo, da niso prišli izpolnjevat dneve, temveč so prišli v borbo za dosego planskih nalog. Spomnim se besed komandanta I. čete omenjene brigade, ki je svojim brigadirjem pred odhodom na delo dejal takole: »Tovariši, v gozdno akcijo smo šli zato, ker tudi drugi gredo in ker je treba. Vsi pa vemo, da nismo prišli izpolnjevat delovnih dni, temveč smo prišli, da dosežemo številke v plana. Če to storimo prej kot slej, toliko bolje za nas...« Teh besed so se zavedali vsi brigadirji in zato so plan dosegli in presegli ne v štiriindvajsetih temveč v dvajsetih dneh. Delali so, ne za dneve, temveč za to, da nekaj storijo. Pa tudi v ostalih četah in drugih naših brigadah, ki so se borile za izpolnitev plana v gozdarstvu po gozdnih predelih širom Slovenije, je bilo domala prav tako. In kaj nam še povedo ta dejstva? Vsekakor pravilno trditev, da uspehi teh frontovcev v naših gozdnih, brigadah dokazujejo dvig delovne, zavesti članov Fronte v naših krajih, dokazujejo, da se ta zavest iz dneva v dan jača in da smemo trditi, da bodo naši frontovci tudi v bodoče storili vse, kar bo postavilo pred njih naše partijsko in državno vodstvo v cilju Uresničitve planskih nalog prve petletke. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 15. junija 1950 Z našo mrežo smo ujeli resnične a vesele 0 gospodični poslovodkinji, ki ima prašne izložbe Zadnjič sem potreboval pasto za čevlje, zato sem stopil v poslovalnico OM v Ljutomeru, da pogledam, če jo imajo. A želja je ostala želja — pasta ni bilo na zalogi. V moje začudenje pa sem opazil zanimivost, ki jo je vredno objaviti: »Želim, da mi pravite gospodična,« se huduje poslovodkinja Ivančičeva. »Zaradi moje avtoritete ne dopuščam, da mi pravite tovarišica ali podobno, ker sem jaz Poslovodkinja in cent nekaj več kot vajenka.« Svojo jezo je stresala nad vajenčki, ki so plaho pogledovali izza pulta. Pozabil sem kremo in se umaknil iz trgovine. Mimogrede sem pogledal v sicer široko izložbo, ki pa je bila prazna. V drugi izložbi sem si ogledal nekaj parov čevljev. Vsi z enotno barvo. »Vrag ga pocitraj, naši čevljarji pa ne vedo več izdelovati kombiniranih čevljev,« sera pomislil. Ko sem pa malo bolje pogledal, sem opazil, da čevlji prvotno niso bili enotni — enotno barvo so dobili šele po mesecih od de debelega prahu. Malo sem pomislil in dejal: »Čakajte, čeveljčki, boljših časov, ko bo postala trgovina pri »Servisu« bolj kulturna — izložbe pa lepše urejene. Potem se bo mogoče tudi na vas,— prašne čeveljčke, posute z obcestnim prahom, kdo spomnil!« K. S, Take češnje pa je vredno saditi! »Pušeljček češenj, samo za deset din!« Tako je rekla deklica na soboškem trgu, ko sem nekega dne hitel iz urada domov. Ker je imela moja žena naslednji dan god, sem pomislil, da bom poceni splaval, ako kupim pu- šeljček, ki stane le deset dinarjev in tudi žena bo vesela. Ker so pa bile češnje povezane v pušeljček, ni kazalo takih reči poklanjati ženi za god, zato sem jih namenil svoji hčerki, ki bo vesela takega pušeljčke. »Enega za deset prosim, sem izvlekel desetak. Pušeljček je bil majhen, okrogel, toda bile so češnje. Skrbelo me je samo, kaj bo rekla hčerka, ki ima velik želodec za take stvari. Spotoma sem prešteval češnje. Enkrat, dvakrat, zmiraj naštejem deset. Torej, »ena češnja — en dinar«. Te ugotovitve sem bil izredno vesel. Pospešil sem korake, kajti sedaj sem imel darilo za ženo in otroka. »Veš kaj, žena, hčerki sem prinesel češnje, za tvoj god pa bova posadila dinarje.« »Kaaaj?« me je žena sumljivo pogledala. »Da, sadila bova dinarje,« sem ponovil. Še bolj neverno me je pogledala in naredila krog pred čelom. »Razumi vendar, to je najlepše darilo, ki sera ga našel zate,« sem nadaljeval, »Nisem neumen kot misliš. Našel sem drevo, čigar vsak cvet rodi dinar. Cvetja pa je ogromno, zato bova imela denarja kot blata.« »Ti, o kakšnem drevesu pa govoriš?« me je razburjeno pogledala žena, ki še vedno ni razumela, kam merim. »Poglej, kakšen sad rodi to drevo,« sem hotel pokazati nakupljene češnje, ki sem jih poklonil hčerki Mariji, toda ta je pravkar zadnji dinar dala v usta, »Češnjo še danes posadiva«. »Kaj? Vsaka češnja stane en dinar?« me vpraša žena. »Da, en dinar,« sem veselo pritrdil. Žena je nekaj časa molčala, nato pa delala: »Ti, ali je veliko takih oslov v Murski Soboti kot si ti?« »Precej, kajti deklica je prodala vse pušeljčke. Toda češnjo bova vendarle posadila!« Nrk Uspehi dela ljudske tehnike v radgonskem okraju V času predkongresnega tekmovanja Ljudske tehnike je organizacija v gornjeradgonskem okraju poživila svojo delo in ga razširila tudi na ostale panoge izven avto-moto društva in krožkov. Trenutno šteje organizacija 887 članov po klubih in 213 članov po celicah mladih tehnikov. Najbolj razgibano delo organizacije je v Gor. Radgoni, kjer obstoja poleg Avto-moto društva tudi foto-amaterski, radio-amaterski ter elektrostrojni klub — organiziran v podjetju DES. V Radencih so poleg že obstoječega avto-moto društva razvili še svojo dejavnost agrotehnični, elektrotehnični in mizarski klub. Avto-moto društvi v Gor. Radgoni in v Radencih šolata 99 članov v posebnih tečajih za šoferske izpite, ki se bodo vršili še v času. predkongresnega tekmovanja. Radioamaterski klub v Gor. Radgoni je skonstruiral osemcevni radioaparat z razširjenimi kratkimi valovi, pri katerem delu se ie največ trudil tov. Klemenčič Zvonko, poslovodja elektro-radio delavnice. Ljudska tehnika razstavlja na okrajni razstavi lokalnega gospodarstva svoje izdelke in dokazuje, da je mnogo storila v svoji izpopolnitvi. Sodelovala bo tudi z najboljšimi izdelki na republiški razstavi. Največ prizadevanja v pogledu razširitve Ljudske tehnike je bilo posvečeno kmetijskim delovnim zadrugam. V Benediktu je bil v okviru tamkajšnje KDZ ustanovljen klub Ljudske tehnike, ki je zajel avto-moto, agrotehnični in fotoamaterski krožek. V Cerkvenjaku so ustanovili poleg navedenih krožkov še elektroinšlalaterski krožek. Razgibali so se tudi na Kapeli, kjer je Ljudska tehnika prodrla na tamkajšnje državno posestvo. Organizacija Ljudske tehnike v okraju je zadala pred tedni nalogo, da formira foto-kino in radioamaterski klub ter uredi delavnico avto-moto društva. R. J. Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 14. junija do 15. junija sovjetski film »Prva rokavica«. Od 16. junija do 18. junija sovjetski film »Tri srečanja«. Od 20. junija do 22. junija sovjetski film »Prelepa Vasiljica«. Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, v nedeljo ob 15., 17.30 in 20. uri. PREKLICUJEM VELJAVNOST KNJIŽICE KOLESA pod štev. kolesa 10371 na ime Celec Vilma, Gorica 42, p. Puconci. PREKLICUJEM VELJAVNOST ZGUBLJENE KNJIŽICE KOLESA znamke ,,Elitaʻʻ, štev. okvira 230551 in tablice S 23-2380, na ime Sedonja Marija, Mlajtinci. PREKLICUJEM VELJAVN0ST ZGUBLJENIH ŽIVIL SKIH NAKAZNIC R-2 na ime Masten Martin, s pečatom Kmetijska šola, Rakičan in Masten Ela, s pečatom Glasbeno šole. Murska Sobota. Telovadni nastop dijakov nižje gimnazije v Ljutomeru Dijaki in dijakinje nižje gimnazije v Ljutomeru so se med časom šolskega leta pridno pripravljali na zaključni Šolski nastop, ki so ga izvedli dne 8. maja t. 1. na letnem telovadišču za Titovim domom v Ljutomeru. Ob 13. uri je krenila povorka z godbo na čelu skozi mesto ter se vrnila na letno telovadišče, kjer je najprej sledil govor poverjenika za prosveto pri OIO, ki je med drugim dejal, da morajo fizkulturni predmet v šoli tako profesorji kakor dijaki smatrati za enakovrednega ostalim predmetom. Poudaril je, da se sporedno z duševno vzgojo mora vsak dijak ali dijakinja prevzgojiti tudi fizično za sodobno socialistično družbo. Za tem je sledil pester telovadni nastop. Najboljšo točko so Izvedle pionirke, ki so nastopile z obveznimi pionirskimi vajami za šolsko leto 1949-50. Tudi pri ostalih točkah so dijaki in dijakinje pokazali precej tehnične sposobnosti. Skupno nastopajoče mladine je bilo 350. Gledalcev pa okoli 250—300. L. Kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec uspešno deluje Kolesarske dirke v Odrancih Kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec je priredil v proslavo kolesarskega dne 28. maja kolesarske dirke v Odrancih, Tekmovanje je bilo v nedeljo popoldne s startom in ciljem pred zadružnim domom v Odrancih, Skupno je tekmovalo 56 tekmovalcev. Rezultati so sledeči: Pionirji (podmladek) proga 300 m: 1. Fras Alojz, Bratonci; 2, Virag Štefan, Beltinci. Pionirji, proga 2 km: 1, Poredoš Jožef, Beltinci; 2. Vereš Jožef, Bratonci, Podmladek, proga 3 km: 1. Sadl Stanko, Gančani; 2. Mlinarič Štefan, Bratonci. Mladinke, proga 3 km: 1. Zver Marija, Beltinci; 2. Matko Ana, Odranci. Članice, proga 3 km: 1. Pozderec Anastazija, Beltinci; 2. Flisar Marija, M, Sobota. Turisti člani, proga 9 km: 1. Mlinarič Andrej, Trnje; 2. Šteiner Jožef, Beltinci. Turisti mladinci, proga 9 km: 1, Gomboša Štefan, Beltinci: 2. Rižnar Ivan, Ljutomer. Člani mladinci, proga 6 km: 1. Virag Karel, Beltinci; 2. Škafar Alojz, Bratonci, Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, za kar nosi glavno zaslugo krajevni odbor v Odrancih. Da se tudi v Odrancih zanimajo za kolesarstvo, je dokaz, da je bilo pri tekmah okrog 1000 gledalcev. Sobota : Gregorčič (Jesenice) 3:2 V nedeljo sta se na Jesenicah pomerili moštvi domačega Gregorčiča in Sobote. Po zanimivi igri je zmagalo moštvo Sobote in si s tem priborilo dve dragoceni točki. Sobota (ml.) : Odred (ml.) 2:2 Takoj v začetku igre je domače moštvo prevzelo iniciativo v svoje roke, vendar te svoje premoči ni vedelo izkoristiti. Gostje so po krivdi obrambe dosegli prvi gol. Domače moštvo po tem začetnem neuspehu ni popustilo in je v 20 minuti izrenačilo po Hrastelju, ki je iz bližine neubranljivo poslal žogo v mrežo. Po tem golu so zaigrali še lepše, toda lepih prilik za dosego gola niso vedeli izkoristiti. V drugem polčasu je domače moštvo popustilo in so skoraj ves čas prevladovali na igrišču gostje. Domačim je uspelo, da so prišli po Norčiču, ki je nizko poslal žogo v mrežo, v vodstvo. Malo pred koncem je Odred po krivdi domače obrambe ponovno izenačil Domače moštvo ni pokazalo svoje običajne igre, posebno v drugem polčasu. Vratar Tot ni kriv za prejeta gola, temveč nosi za ista krivdo obramba, ki je igrala zelo nesigurno. Sodil je Kukanja. Sobota (pionirji) : Ledava (pionirji) 3:2 Že v prvi minuti je pionirsko moštvo Sobote po krivdi vratarja Ledave doseglo prvi gol. Z lepo in koristno igro so pionirji Ledave kmalu izenačili in nekaj minut za tem iz prostega strela dosegli še drugi gol. V drugem polčasu so domači pionirji zaigrali koristneje in dosegli dva gola. Moštvo Sobote je igralo slabo, predvsem v prvem polčasu. Pionirji Ledave so pokazali že viden napredek in so predvsem v prvem polčasu lepo igrali. Neugoden vtis so ob koncu tekmo naredili pionirji Ledave, ki so zapustili igrišče, ne da bi pozdravili. Vsekakor je nujno, da uprava kluba Ledave posveti več pažnje vzgoji svojih mladih igralcev. PETEK, 16. junija: 16,00— 16,15 Vokalni koncert. Poje altistka Ada Thumova, pri klavirju Heribert Svetel. 16,15—16,30 Predavanje radijske ljudske univerze. 16,30—17,00 Spored izvajajo gojenci glasbene šole v Mariboru. 17,00—17,10 poročila, objave. 17,10—17,30 Pisan spored izvaja na harmoniko Zidanšek. 17,50—18,00 Glasba za dobro voljo in razvedrilo. SOBOTA, 17. junija: 15,30—15,50 Igra Zabavni kvintet. 15,50 —16,00 Kulturni pregled. 16,00—16,20 Slovenske narodne poje ženski tercet. 14,20— 16,30 Iz življenja in dela množičnih organizacij. 16,30—17,00 Pisan spored izvaja Zabavni orkester Radia Maribor p. v. Dušana Bošteleta. 17,00—17,10 Poročila, objave. 17,10— 17,20 Deset minut za ljubitelje resne glasbe. Debussy-Faunov popoldan. 17,20—17,3O Kaj žele poslušalci in kaj želi Radio Maribor. 17,50—18,00 Glasba za ples — igra orkester Radia Maribor p. v. Franca Robnika, NEDELJA, 18. Junija: 8.00—9,00 Vedre melodije — prenos iz Ljubljane. 9,00—9,30 Slovenske narodno poje sindikalni pevski zbor ,,Miloš Zidanšekʻʻ iz Maribora. 9,30—10,00 Pol ure po željah pionirjev. 10,00—11,00 Vesela nedeljska ura. 11,00— 12,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 12,00— 12,30 Opoldanski koncert. Igra orkester mariborske radijska postajo p. v. Draga Lorbeka. PONEDELJEK, 19. junija: 16,00— 16,20 Rossini — Respighi: La bou tique fantastique 16,20-16,30 Gospodarska oddaja — Kapitalna izgradnja v KDZ. 16,30 —17,00 Poje mešani zbor SKUD ,,Jože Lackoʻʻ iz Ptuja. Zborovodja Joge Gregorc — prenos iz Ptuja. 17,00—17,10 Poročila, objave. 17,10 —17,20 Filmske melodije. 17,20—17,80 Te denski fizkulturni pregled. 17,30— 18,00 Lahko glasbo izvaja Zabavni orkester Radia Maribor p. v. Dušana Bošteleta. TOREK, 20. junija: 16.00—16,30 Skladbe domačih skladateljev. Igra mali orkester SKUD „Angel Besednjakʻʻ Iz Maribora. 16,30—16,45 Oddaja za pionirje. 11,45—17,00 Skladbe E. Griega izvaja pri klavirju Heribert Svetel. 17,00—17,10 Poročila, objave. 17,10—17,40 pisan spored izvaja Danilo Kranjc s svojo kapelo. 17,40— 18,00 Naši kraji in ljudje — Slovenske gorice. SREDA, 21. junija: 13,30—14,00 Igra orkester Radia Maribor, dirigent Drago Lorbek. 16,00—16,30 Po slovenskem opernem svetu. 16,30—17,00 Igra Zabavni orkester Radin Maribor, dirigent Dušan Boštele. 17,00—17,10 Poročila, objave. 17,10—17,30 Glasbene slike. 17,3O—18,00 Plesno glasbo izvaja plesni orkester p. v. Fr. Robnika. Urejuje uredniški odbor. - Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.