24. MAR.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Samoupravljanje in koncentracija
Zadnje čast je precej govora o tem problemu.-Na eni strani decentralizacija samoupravljanja z materialno decentralizacijo, na drugi pa se z razvojem gospodarstva in njegovo vključitvijo v mednarodno delitev dela pojavlja zahteva po koncentraciji sredstev. Ti problemi se pojavljajo tako v odnosih med -samimi podjetji kot pravno-ekonomskimi subjekti našega gospodarstva, kakor tudi v samih podjetjih v odnosih med deli podjetja. V odnosih med posameznimi podjetji je ta stvar razmeroma bolj čista in jasna. Kakor je znano, se v zvezi s tem pripravljajo predpisi, ki naj zagotovijo možnost formiranja takoimenovanih skupnih podjetij s skupnimi naložbami posameznih ustanoviteljev. Razumljivo je, da se bodo vse'te stvari glede koncentracije sredstev v ta skupna podjetja urejevale s pogodbo. V pogodbi pa se bodo tudi uredili odnosi med tistimi, ki bodo ta sredstva vložili, in samim skupnim podjetjem. Spori, ki bodo nastali iz teh odnosov, bodo lahko podvrženi reševanju arbitraž ali gospodarskim sodiščem. Pravna osnova bo torej na tem področju obveznostim pravo. Vlagatelji pa bodo šli na taka skupna podjetja, če bodo videli tukaj trajnejše ekonomske interese. |
Bolj nejasha pa je ta situacija med . deli podjetja tako v podjetjih kot v združenih podjetjih. Mišljenja sem/ da je treba tukaj ločiti decentralizacijo samoupravljanja in koncentracijo sredstev. Naš razvoj mora vsekakor iti v smeri decentralizacije samoupravljanja z materialnimi osnovami, tako da bo vsak neposredni proizvajalec kar najbolj neposredno odločal o vprašanjih dela, delitvi dohodka in o drugih vprašanjih, ki se tičejo njegovega ekonomskega položaja. Razumljivo pa je, da morajo biti hkrati zagotovljeni najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. Pojavlja se vprašanje, kako to doseči. Nesporno je, da morajo biti medsebojni odnosi med deli podjetja čimbolj ekonomsko čisti. Prav tako je tudi nesporno, da je potreba po koncentraciji sredstev gospodarska nuja zlasti š hitrim razvojem gospodarstva. Vse to pa je po mojem mišljenju potrebno -— prepustiti v reševanje samim kolektivom. Prepustiti moramo kolektivom, da sami z notranjimi akti in notranjimi dogovori urejajo te odnose. Ni dvoma, kar kaže tudi že praksa, da bodo člani posameznih delov podjetja sami radi pristali na prelivanje ali koncentracijo sredstev v podjetju, pa bodisi proti posojilu ali celo brez povračila, če bodo videli ekonomski interes ter s tem seveda, če ne že takoj pa vsaj v bližnji bodočnosti boljše poslovanje svoje enote in podjetja kot celote. Zato je vsak strah pred decentralizacijo samoupravljanja s posledico, da se tako razbijejo materialna sredstva in s tem onemogoči poslovna politika podjetja, odveč. Razumljivo je, da se bodo nekje pojavile tudi posamezne deformacije, vendar posamezni primeri ne morejo biti razlog, da ne bi razvijali decentralizacije samoupravljanja z materialno osnovo. Vsa stvar bo le v tem, da bo treba posameznim delom podjetja, ko bo šlo za prelivanje sredstev ali koncentracijo sredstev v določene namene, to stvar bolj strokovno izkazati (navesti ekonomske razloge), kot pa je bilo v preteklosti, ko so se sredstva prelivala ali pa zbirala v neke centralne fonde brez nekih obširnejših strokovnih obrazložitev. S takšnim načinom bomo zainteresirali
neposrednega proizvajalca, da bo še z večjim elanom ustvarjal dohodek in s tem se bomo tudi kaj lahko približali nagrajevanju po delu.
Bližajo se volitve v samoupravne organe. Po vseh Iskrinih organizacijah so bile živahna predpriprave, te dni pa so bili kolektivi na zborih delovnih ljudi informirani o delu samoupravnih organov, o delu organov upravljanja v preteklem obdobju, o tem razpravljali ter glasovali za predlagane kandidate za bližnje volitve v samoupravne organe. Na sliki: zbor delovnih ljudi v obratu ATN — »Elektromehanska« Kranj
Ob reorganizaciji
ALI NAJ BODO KOMUNISTI V OKVIRU ^vedenih aktivov pride. PODJETJA ORGANIZIRANI ALI NE? no podjetje, o katerih bi mo-
,	. rali komunisti razpravljati in
Ali so skupne akcije komu- časno sestanejo sekretarji formirati svoja stališča, za nistov Združenega podjetja posameznih organizacij, kar ■ katera pa ni nujn0j <ja s/ j ¡h potrebne ali ne, se vpra- je bilo prvič storjeno v Zdru- avtoritativno posreduje ene-šujemo že skoraj od na- ženem podjetju 14. 10. 1966. mu ali drugemu organu, ; so Stanka integriranega podjet- a tem sestanku so sekre- pa vodilo za delo v organi-ja »ISKRA«. To vprašanje farjj soglašali s tem, da bi zacijah.
se še posebno vsiljuje sedaj, fcjjj, koristno imeti občasne stvari ki bi iih morali v ko razpravljamo na vseh ni- sestanke sekretarjev in širše _	knmnnisfi m
vojih- ZK o reorganizaciji. sestallke aktiva kamunistov. najkrajšem času komunisti
Razpravljamo ali naj sploh Tak gggfc. bl sestavljali vsi Iskn obravnavati so. pred više bodo komunisti organizi- sekretarji in še dva do tri dena integracija »ISKRA«, rani v podjetjih tako kot do ¿]ana jz vsake orgnizacije. »RIZ«, »RUDI ČAJAVEC«,
sedaj, v osnovnih organizacijah, ali naj se te 'osnovne organizacijske celice organizirajo na terenu._
Že v prejšnjem, enotnem podjetju- je prevladovalo mnenje, da je nek' skupen organ ZK na nivoju podjetja koristen. Zato je nastala 27. junija 1964 »Konferenca ZK«, v katero so posamezne tovarne izvolile Svoje stalne-pred-stavnike. Konferenca je imele. še svoj petčlanski sekretariat s sekretarjem.
Konferenca ZK Iskra je odigrala precejšnjo vlogo. Njeno prisotnost je bilo vsekakor čutiti, ne glede na to, da je padla tudi kakšna kritična ocena, kot da se je zbirokratizirala, da je postala sredstvo uprave, da je bila preveč forumska in drugo. Od vseh kritičnih ocen verjetno res ni zamikati! 'da je postala bolj tribuna direktorjev, kot pa razgovor komunistov podjetja.
Ni rečeno, da če ob razpravi o reorganizaciji ZK prevlada mnenje, naj bodo komunisti organizirani na terenu, da se komunisti določene enote tovarne ali celotnega podjetja ne bi smeli kdaj sestati, ali biti na kakršenkoli način povezani. Najenostavnejša oblika za povezavo je pač, da se ob-
Res je, da so pozneje ne-ke organizacije, spremenile mnenje, vendar je pa prav, da
sprememba statuta podjetja
ISKRA in drugo.
K. A.
Dvomesečna proizvodnja združenega podjetja
(JANUAR, FEBRUAR 1967)
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	°/.
Elektromehanika	33.532	35.840	106,9
Elementi	14.057	11.986	85,3
Avtomatika	8.891	7.149	80,4
Sprejemniki	8.753	4.649	53,1
Aparati	6.268	6.123	97,7
Avtoelektrika	15.822	13.754	86,9
Elektromotorji	2.441	2.169	88,9
Naprave	4.440	2.609	58,8
Elektronika	1.335	1.187	88,9
Kondenzatorji	6.337	5.407	85,3
Instrumenti	2.712	2.926	107,9
Polprevodniki	2.206	1.620	73,5
Usmerniki	1.517	1.880	123,9
Mikron	| —	—	
PSG-Servis-montaža	2.132	1.938.	90,9
SKUPAJ PODJETJE	110.443	99.237	89,9
P. G.
Lansko poslovanje v tovarni avto-olektričnih izdelkov Nova Gorica
Specializirana tovarna za proizvodnjo avtoelektrične opreme: (linam, napetostnih regulatorjev, zaganjalnikov, vžigalnih tuljav, magnetnih vžigalnikov in rezervnih delov za te izdelke je v šestih letih skoraj štirikrat povečala vrednost svoje proizvodnje. Medtem ko je 1. 1961 realizirala 2,282.897 N din, je lani njena bruto porizvod-nja znašala že 8,457.920 N dinarjev.
Lanski proizvodni plan je znašal 8,637390 novih dinarjev, izpolnili pa bo ga 97,9 odst., ker so proizvodnjo pogosto zavirali zastoji, ki so nastali največkrat zaradi nepravočasnega dotoka reprodukcijskega materiala, najsi bo domačega, ali uvoženega. Pri večini izdelkov so lani zaradi materialnih in drugih težav dosegli proizvodno realizacijo okoli 80 %, le pri rezervnih delih so svojo obveznost visoko presegli, kar za 85,6%, medtem ko so ga pri proizvodnji zaganjalnikov presegli za 1,6%.
Težavam z reprodukcijskim materialom, se je pridružil tudi problem kopirnih stružnic, ki so že preveč izrabljene, prav tako pa je pomanjkanje določenih materialov večkrat narekovalo spremembo sortimenta izdelkov.
Ugoden je porast vrednosti osnovnih sredstev na zaposlenega, ki iz leta v leto močno narašča, zaradi vlaganj, ki jih je narekovalo osvajanje izdelkov iz te stroke. Pričakovati je, da bo tehnična opremljenost rasla tudi v naslednjih letih in ugodno vplivala na rast proizvodnje in uspešno poslovanje tovarne v Novi Gorici.
Tako kot v vseh naših tovarnah, ima tudi tovarna av-toelektričnih- izdelkov težave z obratovalnimi sredstvi, ker ima prenizke. Pomanjkanje obratovalnih sredtsev je skušala reševati s preomstit-venimi in kratkoročnimi krediti, kar pa seveda po drugi strani povečuje njene izdatke, za obresti in drago. Precejšnja so pa tudi sredstva, ki jih tovarni dolguje skupni žiro račun bivšega enotnega podjetja in le-ta je morala lani pokriti iz drugih virov.
Po sanacijskem programu je tovarna v Nbvi Gorici Jard močno zmanjšala svoje zaloge na razredu 3, medtem ko so zaloge na razredih 5 in 6 v glavnem ostale nespremenjene. Najbolj pereče vprašanje je vezava kupcev, saj je lani vse leto tovarni zaradi tega primanjkovalo okrog 3 milijone novih dinarjev, zaradi česar so zaostala plačila njenih obveznosti do dobaviteljev in dragih, s tem pa seveda naraščali izdatki za zamudne obresti. Povprečne terjatve do kupcev dosegajo skoraj
tretjino plačanih terjatev, kar je nedvomno za tovarno veliko breme. Vzrok ^za takšno poravnavanje obveznosti s strani kupcev pa je zlasti v njihovi nelikvidnosti in dogovorjenem 60 dnevnem plačilnem roku.
Po pianu naj bi bilo lani v tovarni avtoelektričnih izdelkov zaposlenih povprečno 780 delavcev, vendar tega števila niso dosegli, saj je povprečni stalež zaposlenih znašal le 752, zaradi česar seveda ni bilo doseženo predvideno število delovnih ur. Izraba razpoložljivega delovnega časa je bila v preteklem letu nekoliko slabša od le-te v letu 1965. Od razpoložljivega delovnega časa je odpadlo na produktivni delovni čas 77,7%, na neproduktivni pa 223 %, pri čemer je treba poudariti, da gre povečanje neproduktivnega delovnega časa zlasti na račun spremenjenih kriterijev pri odmeri letnega dopusta delavcev, saj so le-ti za 27 % večji od dopustov v
1.	1965. Tudi bolniški izostanki so se lani znižali v primerjavi z izostanki v letih 1965 in 1964, kar je ugodno. Medtem ko je bilo 1. 1964 povprečno 184 ur bolniškega izostanka na enega zaiposel-nega,.se je L 1965. število izgubljenih ur‘ znižalo na 166, lani pa na 140. Številke iz poslovnega poročila tovarne pa nam povedo, da je lani narasla tudi produktivnost dela na zaposlenega, kar daje ugodno sliko o delu tega delavnega kolektiva.
Pri nagrajevanju zaposlenih so lani težili za tem, da bi nagrajevanje čim bolj približali dejanskemu nagrajevanju po delu. Pri tem je bil dosežen ugoden rezultat pri stimulativnem nagrajevanju režijskih delavcev, ki so zaradi tega pokazali veliko večje zanimanje in skrb za redno proizvodnjo in zmanjševanj e stroškov poslovanja. Delno je lani bila pri nagrajevanju zaposlenih še vedno značilna uravnilovka, vendar so zato začeli z novo analitično oceno delovnih mest, ki naj bi omogočila nagrajevanje po vloženem delu.
V primerjavi z 1. 1965 so se lani osebni dohodki zaposlenih dvignili povprečno za 30 odst., s tem pa so seveda presegli palniraaie za 8,2 %. Lani so znašali povprečni OD v tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici 711 novh dinarjev, kar je ugodnejše v primerjavi s prejšnjimi leti.
Medtem ko je bil lani proizvodni plan tovarne izpolnjen 97,9%, je bila realizacija celotnega dohodka precej slabša, saj je bil njen plan izpolnjen le 88 %■ Vzrok za tako nizek odstotek realizacije celotnega dohodka je iskati v nizki plačani reali-
zacj. Le-ta je v letu 1966 znašala le 76%, planirali pa so jo 85 %. Nelikvidnost potencialnih kupcev, ki je bila vse leto dokajšnja, se je proti koncu leta še povečala, kar se je odrazilo tudi na plačani realizaciji tovarne avtoelektrike. Kljub lani večji proizvodnji nasproti le-taj v letu 1965, je bil lani dosežen komaj za 2,2% večji celotni dohodek.
Z zadovoljstvom ugotavlja poslovno poročilo, da podatki kažejo na težnjo opadanja poslovnih stroškov. Delež le-teh je lani znašal 73,8%, medtem ko je bil še 1. 1965 78,7%. Tudi materialni stroški so se znižali in so bili v letu 1966 doseženi le 97,2 odst. od planiranih. Ugodna pa je slika tudi pri strukturi dohodka, kjer se kaže hitrejša rast skladov. Lani
so bili skladi za 41 % večji od le-teih v 1. 1965, medtem ko pa povečanje osebnih dohodkov lani ni doseglo v gospodarskem planu predvidenega povečanja (le 94,5 %). Večji skladi so tudi potrebni, saj tudi potrebe po njih iz leta v leto rastejo, zaradi zapadlih anuitet, ki jih je treba poravnati iz sredstev teh skladov.
V Horjulu lani visoko prekoračili sredstva za izobraževanje
V preteklem letu je tovarna »Elektronika« v Horjulu štipendirala kar 50 študentov in gojencev srednjih ter poklicnih šol. Med njenimi štipendisti je 9 študentov na fakultetah in prav toliko gojencev na srednjih šolah, medtem ko na poklicnih šolah šola skupno 32 svojih štipendistov, ki se bodo po končanem šolanju vključili v proizvodnjo.
Ob tako visokem številu štipendistov pomenijo stroški za njihovo izobraževanje za tovarno precejšen vsakoletni izdatek, zlasti še, če upoštevamo, da so v ta namen določena denarna sredstva (2,5 odstotka od bruto izplačanih osebnih dohodkov) prenizka za kritje te obveznosti, potreba po tolikih novih strokovnih sodelavcih v tovarni pa tudi realna.
Iz omenjenih 2,5 % bruto izplačanih osebnih dohodkov so za potrebe strokovnega izobraževanja lani zbrali 91 tisoč 610 novih dinarjev, vendar ta sredstva niso zadostovala in so morali seči tudi v sklad skupne porabe tovarne in iz njega na račun Strokovnega šolstva oz. izobraževanja dodati še nadaljnjih 65.063 novih dinarjev. • Skupno je bilo lani torej za štipendije, šolnine na poklicnih šolah in za stroške strokovnega izobraževanja zaposlenih delavcev porabljenih 156.674 novih dinarjev, pri čemer pa niti še niso upoštevane mesečne nagrade za učence na poklicnih šolah.
Spričo tolikšnih izdatkov za štipendiranje in strokovno izobraževanje, ko je bilo v ta namen predvidenim sredstvom treba dodati še lep znesek iz sklada skupne porabe, tovarna elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu ne more prispevati Še k stroškom izobraževanja na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Po predhodno sklenjeni pogodbi z občinsko skupščino bi namreč morala tovarna v Horjulu 1,5 % sredstev na račun prispevka za financiranje strokovnega šolstva od-
stopiti občinski skupščini za njene potrebe.
Te svoje, pogodbene obveznosti do občinske skupščine zaradi višine lastnih vlaganj v strokovno izobraževanje razumljivo tovarna ne bo mog-gla izpolniti, saj bi, če bi to hotela doseči, morala poseči v maso osebnih dohodkov, ki pa je pri sedanjih poslovnih
rezultatih že tako pičla.
Končno pa tudi izdatek tovarne za šolanje 32 gojencev poklicnih šol, ki so v veliki večini s področja občine Ljubljana Vič-Rudnik, po mnenju samoupravnih organov tovarne, pomeni lep delež tovarne k strokovnemu šolanju na območju občine.
—C—
Obvestilo
RAZSTAVA RADIJSKIH IN ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV (BRITISH RADIO AND ELECTRONIC COMPONENT SHOW) V LONDONU
V času od 23. dr 26. maja t. 1. bo v Londonu britanska razstava radijskih in elektronskih sestavnih delov (British Radio and Electronic Component Show), ki je organizirana vsaki dve leti. Razstava se je pomembno uveljavila v mednarodnem tehniškem in poslovnem letu,, letos pa bo v znamenju britanskega »Leta zanesljivosti in kvalitete«, ki je pod pokroviteljstvom Britanskega sveta za produktivnost.
Poleg popolnega sortimeiita sestavnih delov za elektroniko in avtomatiko — s poudarkom na integriranih vezjih — bodo razstavljeni tudi merilni in kontrolni instrumenti ter material in oprema za sodobno proizvodnjo sestavnih delov. Prav tako bodo eksponati prikazali nove možnosti uporabe sestavnih delov.
Prav bi bilo, da bi naše organizacije omogočile čimvečjemu številu strokovnjakov ogled razstave. V ta namen bo turistično podjetje »Kompas« organiziralo potovanje na razstavo in sicer od 21. 5. do 27. 5. 1967. Prijave bodo sprejemale vse Kompasove poslovalnice do 20. aprila 1967.
CENA POTOVANJA JE 1390 N DIN
Vse podrobne informacije v zvezi s potovanjem nudi »Kompas«, ki ima v ta namen natiskano posebno obvestilo.
Program potovanja je bil sestavljen v sodelovanju s SSOSD z namenom, da bi udeleženci čim več strokovno pridobili: poleg ogleda razstave (dva in pol dneva) je predviden še ogled elektronske tovarne v Londonu ter enega obratov za proizvodnjo sestavnih delov firme »Siemens« v Munchenu.
Mnenja smo, da bo tako organizirano potovanje na razstavo najcenejše (samo z dinarskimi sredstvi) in bo omogočilo našim strokovnjakov, ki razvijajo, proizvajajo, nabavljajo in uporabljajo sestavne dele za elektroniko in avtomatiko, ogled najnovejših britanskih dosežkov na tem polju.
Z LETNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V TOVARNI ELEKTRIČNIH APARATOV
Aktivnost komunistov v preteklem obdobju ni bila zadovoljiva
• Osnovna organizacija ZK brez pomoči s strani občinske organizacije © ZK v tovarni mora bolj kritično gledati na dogajanja v tovarni © V ZK je treba vključevati mlade, aktivne delavce © Komunisti so prvi poklicani, da se dosledno borijo za napredek tovarne ® Nujno potrebno je dvigniti idejno-politično razgledanost članstva ZK ©
K nedavni letni konferenci Zveze komunistov v naši tovarni električnih aparatov, naj povemo, da se je odlikovala po dokaj obširni in tehtni razpravi, v kateri' so posamezni govorniki zlasti poudarjali zahtevo, da se mora v prihodnosti delo ZK v tovarni poživiti, ker z dosedanjim delom ne morejo biti zadovoljni.
Povsem nerazumljiv je odnos občinske organizacije ■ZK, pa tudi združenega podjetja' in organizacij v njegovem sestavu, da se te letne konference namreč ni nihče .udeležil, čeprav so bila vabila poslana vsem. Tudi pri letni konferenci ZK v tej tovarni se je ponovil primer, kot na rednem letnem občnem zboru sindikalne organizacije, da se je ni- udeležil
nihče z občinskega komiteja, ali ŽK v združenem podjetju. Edini gost na konferenci je bil zastopnik ZZA!
Nedvomno pomeni tak odnosi ignoracijo ZK v tovarni, ki bi ob boljši povezavi zlasti z občinsko , organizacijo, 'na letni konferenci verjetno lahko pokazala boljše rezultate svojega dela; 1 , O delu organizacije ZK v preteklem obdobju je poročal dosedanji sekretar, tov. GOlob, dopolnilna . referata -pa sta imela 'še ing. Jože Bauman in Leopold Horvat, medtem ko je sekretar prebral misli direktorja tovarne, Iva Klešnika, ki se zaradi službene zadržanosti konference, ni mogel udeležiti.
V svojem poročilu je sekretar osnovne organizacije
Rezika Dukurič, doma iz Prekmurja se je zaposlila v tovarni električnih aparatov v Ljubljani, čeprav je prej imela drug poklic, zdaj že vešče dela na stružil -
navedel Intenzivni proces na idejno-političnem področju za izpolnitev ,v družbene in gospodarske reforme, pri čemer tudi komunisti v tovarni ne smejo stati neprizadeti ob strani. Vendar pa, tako kot marsikje izven tovarne, tudi tu sprva odločitve in ukrepi, ki jih je narekovala reforma, niso bili sprejeti z zadostno resnostjo in potrebno osebno odgovornostjo. So primeri, ko se komunisti izgovarjajo za vsakodnevne težave, ki nastopajo v tovarni zaradi spremenjenih pogojev poslovanja, na nekakšne krivce izveri tovarne, pri tem pa pozabljajo, da so ekonomske zaostritve več ali manj posledica nekih neurejenih razmer ali nepravilnosti v preteklosti, katerim so morda tudi sami na svojem ob-močju v določeni meri krivi. Taka pojmovanja pa vsekakor niso pravilna in so voda na mlin tistim, ki jim nista mar družbeni napredek in naša družbena ter gospodarska reforma.
Glede na sklepe III. plenuma CK ZKJ in nadaljnjih s tem v zvezi — ugotavlja poročilo sekretarja OO v »Aparatih«, z delom in rezultati osnovne organizacije ZK v tovarni ne morejo biti.: zadovoljni. Za takšno ocenjevanje dela in rezultatov govorita zlasti naslednja dva. razloea:
1.	Čutiti je veliko razliko med besedami in dejanji članov ZK in ■ pomanjkanje sleherne osebne odgovornosti za usmerjanje družbenopolitičnih dogodkov, ki jih pred komuniste hitri tempo ekonomskega razvoja naše družbe vsak dan postavlja z vsemi svojimi protislovji.
2.	Idejno-politična razgledanost članov ZK je odločno prenizka, kar ima za posledico to, da komunisti premalo poznajo družbene procese in, da na Ie-te s svojim delom ne vplivajo dovolj.
Med letom, še zlasti pa po IV. plenumu CK ZKJ, je vodstvo osnovne organizacije poskušalo analizirati vzroke za neaktivnost komunistov v tovarni ih za stagnacijo v delu OO. Prišli so do zaključka in jasne politične ocenitve, 3a so vzroki za takšno stanje predvsem v popolni neaktivnosti določenega dela članstva, v osebni neodgovornosti in premajhni idejno-politični razgledanosti. Temu so sledili konkretni ukrepi za izboljšanje stanja v OO ZK, vendar vse doslej posebnih rezultatov v tem pogledu ni bilo.
Nadalje je bilo v poročilu govora tudi o tistih komunistih, ki nočejo sprejeti odgovornih dolžnosti v ZK ali 'organih upravljanja. Njihova zadržanost ni pravilna in škodljiva za delo ZK. Pasiven komunist, tak, ki ne. čuti v sebij nobene odgovornosti, je največkrat kriv, da se na določenem področju razvijajo sile, ki so v nasprotju z načeli in težnjami delovnega kolektiva, sile, ki so sprte e stvarnostjo in, ki jim ni do
Takle je najnovejši pogled skupinskega dela ob tekočem traku za proizvodnjo relejev v tovarni električnih aparatov v Ljubljani
popolnega izbojevan j a gospodarske reforme;
Tov. Leopold Horvat' se je v svojem referatu zlasti lotil vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov, pri čemer je poudaril, da bi morali tudi na režijskih delovnih mestih
doseči zasledovanje produktivnosti, saj vse kaže, da je v večji produktivnosti slehernega zaposlenega v tovarni ključ do boljšega dohodka in boljših osebnih dohodkov. Res je pri teh delih
(Dalje na 5. strani) |
Vso pozornost kvaliteti izdelkov
NIKAKOR NE SMEMO DOVOLITI, DA BI PADLA KVALITETA NAŠIH IZDELKOV, kajti s tem bi močno trpel ugled, ki smo si ga pridobili dolga leta našega obstoja, dela in znoja, zato je treba dati službam tehnične kontrole kvalitete polno veljavo in vso možno pomoč in avtoriteto, da svoje naloge zadovoljivo opravijo. »Kontrola« mora v svoje vrste dobiti kvalificirane ljudi, dobro plačane strokovnjake, in — zadnji čas je, da v posameznih organizacijah nehamo z mišljenjem, da je za kontrolo dober VSAK!
To je bilo splošno mnenje In - ugotovitev zbora šefov kontrol v Iskri, ki so se zbrali na krajši posvet, na katerem smo obravnavali predlog organizacijskih principov obvezne kontrole kvalitete v ZP ISKRA; Posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ZZA, Programsko tehničnega področja in Organizacijsko kadrovskega področja (strokovne službe ZP), je bilo v Zavodu v torek, 14. 3 67 in je v celoti uspelo. Pripombe, ki jih je zbor dal na »predlog« bo Organizacijsko kadrovsko področje s strokovnjaki ZZA upoštevalo pri izdelavi novega osnutka, ter ga poslalo v dokončno proučitev in »redakcijo« vsem šefom TKK in tehničnim di-
rektorjem ter organizatorjem organizacij, nakar bo ta skupni akt predložen organom upravljanja ZP v dokončno potrditev. S tem pa bo postal »zakon« za celotno ZP.
Da pa bi,se, vsi bralci seznanili z vsebino predloženega osnutka, ;;podajmo nekaj najbolj bistvenih »principov«]
1.	Vsak proizvod katerekoli tovarne Iskre mora biti v fazi prototipa in poskusne serije tipsko preizkušen, pred-, no gre v redno proizvodnjo.' Vsak dokončni prototip, ne glede na to, ali ga je razvi-. jal ZZA ali tovarna sama, mora biti preizkušen . po ustreznih predpisih v laboratorijih tehnično operativne službe Iskre, ki izda o tej tipski preizkušnji svoj atest. V redno proizvodnjo se sme lansirati samo .tiste izdelke, ki so pri tej preizkušnji dobili pozitivni atest.
2.	Vsak izdelek mora .biti tudi v redni proizvodnji podvržen stalnemu spremljanju kvalitete.
3.	Iskra mora ostati pojem kvalitete, zato sme' nositi znak Iskre samo kvaliteten izdelek,. Izdelek brez zaščitnega znaka pa se. ne sme prodajati: na domačem trgu, da o prodaji »takih« izdelkov na inozemskih trgih sploh ne govorimo.
I. S.
O Iskrinem servisu v Kranju
Ker vsak dan hodim po »Roženvenskem« klancu oz. točneje po Vodopivčevi cesti, dostikrat opazim marsikoga, kot da nekaj išče. Ker ima tak »iskalec« v roki, na vozičku, največkrat pa v avtomobilu radio ali televizor, takoj vem, da. bi vsi taki »iskalci« radi našli Iskrin servis v Kranju, Razumljivo je, da stopim brez vprašanja k njim in jim povem, da so sicer res prišli na tisto mesto, kjer naj bi bil servis (v reklamacijskem listu namreč še vedno piše: Iskra — servis, Vodopivčeva 8, Kranj), vendar še je le-ta preselil v v boljše delovne prostore na Trubarjev trg 10. To sicer ni daleč, nekako 500 in višje in
Radiomehanik Branko Pirc »zdravi« radijske sprejemnike in televizorje
do konca kranjske »magistrale« do Pungarta, kakor pravijo Kranjčani Trubarjevemu trgu. Tam je (v smeri vožnje) na levi Glasbena šola Kranj, nasproti pa Iskrin .servis. Se bolje pa je, da »iskalcu« rečeš, da je imel v isti hiši včasih pokojni Florjančič , svojo ključavničarsko delavnico, ki je bil zelo poznan, tako v Kranju kot tudi v okolici.
Kranju so še dokaj funkcionalno urejeni; delavnici primanjkuje le dnevna svetloba, ki pa jo v kranjskih lokalih nikjer ni v zadostni meri.
Kaj popravljajo, bo marsikdo vprašal. Odgovor je takle: radioaparate, televizorje, gramofone, transistomike, tako Iskrine kot tudi tuje izvedbe. Zadnji čas pa so prevzeli tudi centralni servis »Elra« Škofja Loka za vse njihove izdelke in to: aparate za sušenje las, električne peči, spajkala in stabilizatorje.
Od 6 zaposlenih sta dva stalno na terenu, trije so v delavnici, eden pa v sprejemnici oz. administraciji. V uku 'je tudi en vajenec, med šolskimi počitnicami pa bodo sprejeli tudi dva praktikanta, dijaka Iskrine tehniške šole v Kranju.
Potrošnika navadno zanima odnos do strank. Kolikor mi je znano, je ta servis znan po uslužncsti in hitrih popravilih, saj je treba čakati na popravilo največ tri dni, razen v izjemnih primerih, lahko pa tudi en dan ali celo
Vajenec Marjan Strniša, bodoči elektromehanik
manj. Na željo opravljajo servise tudi na domu in to strokovno, hitro in po solidnih cenah.
Vse kaže, da.se bo servis še bolj približal potrošniku s tem, če bi uvedefl deljen delovni čas, kajti v popoldan-
skih urah naš delovni človek veliko lažje opravlja razna zasebna pota kot dopoldan.
Razgovor v servisu je nakazal rešitev tudi v tem smislu, zato upamo, da bo PSO čimprej sprejel zadevni sklep.
Ben
Aktivnost naj bo vidna tudi prek člankov v časopisu
iFTiiMTSTvn »tstrnT« vam vsf FvinFMTTRAwf. škega varstva« in to še r
Albin Volčič se je posvetil Izdelkom »Elra«, ker je servis v Kranju prevzel njihovo servisiranje
varja, ki je sicer moderna, vendar pa prek dneva pre-desno od prvotnega delovne- malo opazna. Ce pa reklam-
UREDNIŠTVO »ISKRE« VABI VSE EVIDENTIRANE KANDIDATE V POSAMEZNE ZBORE NA BLIŽNJIH VOLITVAH K SODELOVANJU
Na posvetu" z republiško vo- glasila Iskra, vendar uredni-lilno komisijo v sredo 15. 3. štvo samo ugotavlja, da ni 67, kjer smo obravnavali do- v celoti zadovoljivo informi-manjkljiva časopisna rekla- sedanjo vlogo in udeležbo na- ralo naše člane delovnega ma? — Morda tudi zunanja -šega dnevnega in tedenskega kolektiva o vsej pomembno-svetlobna reklama ne odgo- tiska ter RTV v naši predvo- sti aktivnega sodelovanja tu-
Kaj je vzrok, da je Iskrin servis v Kranju premalo znan...? Je tega kriva po-
liini kampanji, smo lahko di že sedaj, ko postavljamo
ga mesta, vendar je treba z avtomobilom zapustiti omenjeno cesto In prek Jelenove-
ni napis ni efekten, ga je treba okolju, ki ne spada v strogi trgovski in obrtniški
ga klanca zaviti na desno v center, zadevno prilagoditi, mesto ter voziti naravnost Notranji prostori servisa
ugotovili, da smo se več ali manj že angažirali, vendar naša udeležba pri formiranju predvolilnega vzdušja ni bila ha dovolj zadovoljivi višini. Kakšna ostrejša kritika ni padla na račun našega
kandidate za volitve v posamezne zbore Zvezne, Republiške in Občinske skupščine. Ker je to postavljanje kandidatov več ali manj že za nami in so bili zbori volilcev po naših organizacijah dobro ali slabo obiskani menimo, da sedaj ne bi bilo več umestno govoriti o samih kandidaturah, temveč se moramo več meniti o samih kandidatih. Poleg tega, da bomo v .eni naslednjih številk objavili vse kandidate za volitve v skupščine 17. 4. 1967, želimo popestriti našo predvolilno aktivnost s tem, da Vam bomo v tem času predstavili nekaj naših kandidatov, oziroma bomo dali našim kandidatom prostor v na-1 šem glasilu, da sami napišejo voJilcem svoje gledanje
Že večkrat smo poročali o predpripravah predvidene integracije s sorodnim podjetjem ™ fn°rešuie skunščin^kTod" elektronske industrije — z zagrebškim podjetjem »RIZ« in banjaiuškim podjetjem »ČAJA- " t + sKupscmsKi oa VEC«. Prav zato so zdaj skupno priprayili obširno ekonomsko in proizvodno tehnično ’ v ca erega an i ira. analizo kot osnovno gradivo za javno razpravo v vseh treh podjetjih.	Na nekem zboru volilcev
Pred kratkim so o tem razpravljali člani širšega kolegija ZP Iskra in UO združenega so volilci zahtevali od svo-podjetja, kjer so bile v intenzivni razpravi zabeležene nekatere pripombe in dopolnila jega Kandidata, da se javno k zadevni analizi. Ko bodo samoupravni organi zaključili z razpravami, bo v glasilu izjasni, kako bo zastopal nji-»Iskra« objavljen izvleček iz omenjene analize, tako da se bodo glede integracije lahko hove interese in kako gleda opredelili vsi člani ZP Iskra. — Na sliki: širši kolegij ZP Iskra razpravlja o elaboratu na sedanje reševanje »otro-
škega varstva«, in to še prej pridno sb sprejeli njegovo kandidaturo. Menimo, da je tak odnos, čeprav nov, pravilen in bi. ga bilo vpeljati tudi drugod. Zato smo mnenja, da ne bi bilo odveč kaj več zvedeti o naših, sedaj že potrjenih, ¡kandidatih kaj menijo o problematiki, ki bo v njihovih zborih obravnavana, kaj bi zbori nujno morali obravnavati in kakšna so njegova stališča do teh problemov. Iz tega mesta pozivamo vse kandidate, da nam na zgornja vprašanja pošljejo svoje odgovore, ki jih bomo objavili po vrstnem redu prispetja v uredništvo. Na ta način, menimo, bo našim vo-lilcem precej laže oddati svoj glas za posameznega kandidata. Uredništvo pa bi za" naprej moralo bolj skrbno zasledovati dejavnost izvoljenih odbornikov ih poslancev v skupščinah, posebno tistih, ki jih bomo izvolili v naših organizacijah, in njihovo aktivnost in stališča povedati njihovim volilcem. Biti poslanec ni samo čast, temveč tudi odgovornost. Sedaj pa k pisanju!
I. S. ,
DOPISUJTE V »ISKRO«!
S seje UO »Avtomatika« Pržan
9 SKLENITEV POGODBE ZA PREVENTIVNO PEJAV-NOST OBRATNE AMBULANTE V LETU 1967 0 PRE-
GLED PROIZVODNJE V FEBRUARJU IN PLANSKE ZA-
DOLŽITVE ZA MAREC IN APRIL 0
Na seji UO 9. marca je prva razprava posegla v delo obratne ambulante., Na vrsti |e bil plan preventivnih storitev za leto 1967. Efekti te Jejavnosti sicer niso tako vidni so pa, vsaj kot se je večkrat pokazalo, zelo koristni tako za posameznike kot tudi tovarno.
Po razpravi je. UO sprejel sklep, da Se obratni ambulanti za zdravstveno preventivo, ki je navedena v planu, odobri za leto 1967, 44.276 N din ©z 28.636 N din z odbitkom najemnine za prostore.. Ambulanta je dolžna UO dajati periodična poročila po grupah posameznih storitev kot so: preventivni periodični pregledi in ostalo, pregledi sluha, zobovja, cepljenje proti gripi in ginekološki pregledi.
V drugi točki dnevnega reda je bil UO seznanjen z vzroki neizpolnitve plana za februar (81,2 %), ki dokaj zadevajo materialne probleme in ki jim botrujejo predvsem
vplivi tujih faktorjev. Kumulativna izvršitev eksterne proizvodnje po letnem dinamičnem planu je s februarjem minimalno porasla in sicer od 79,6 na 80,4 %. — Realizacija izvoza je bila v februarju zadovoljiva, Saj je bil isti (v primerjavi na postavljeni plan) dosežen s 155,5 %.
Kljub delni materialni problematiki in pomanjkanju kapacitet, za trak GR-6, kar bo treba rešiti z osebjem montaže ZP, ki je svoj kvartalni plan že izpolnila, izvršitev postavljenega plana za marec (117,5 % na dinamični letni' plan), ne bi, po mnenju UO, smela biti ogrožena. S tem bi nadoknadili izpad proizvodnje v cih.
Takšen je danes pogled na tovarno elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov v Kranju
H kritičnim mnenjem o delu organizacije ZP
Zadnje čase je mnogo sli— prvih dveh mese- šati na račun organizacije poslovanja v posameznih organizacijah in na račun same organizacije našega združenega podjetja. Mnogi kritiki obstoječega stanja _ morda ne vedo, da je veda o organizaciji dela pri nas še zelo mla- .
Izvršitev plana za april kaže šibko točko v izvozu, obstaja pa (po dogovoru s PSO) možnost prodaje na domačem 'tržišču;
ABC
Aktivnost komunistov...
da, da pa se z njo večkrat ukvarjajo ljudje s premalo znanja in da se vodstveni kadri pri nas z organizacijo dela v svojih sektorjih, oddelkih in službah premalo ali nič ne ubadajo, čeprav je organizacija dela ena glavnih nalog vodstvenih ljudi. Večkrat; se zgodi, da kak . šef, čaka. na rešitve od drugod, namesto, da bi ■ ukrepal in
vedno kriv. brivec, če je pa*, cient umrl, dočim je bila vedno zasluga Zdravnika, če ja po operaciji ostal pri življe-* nju. Zdravnik je prejel tudi večji honorar.;
Obstaja določena sličnost •med' stanjem kirurgije pred štiristo' leti. in. /.stanjejn znanosti’ o organizaciji dela od nedavno. Ostajajo knjige 3 t egaipbd rde ja;- teorij a, organi-.
(Nadaljevanje z 2, strani) teže najti pravilno merilo, toda najti ga bo treba.
Potreben je pravilnik o osebnih dohodkih, po katerem bo tudi najbolj nerazgledan delavec vsaj približno lahko že med mesecem ugotavljal svoj osebni dohodek, zlasti pa pri tem spoznaval odvisnost osebnega dohodka od vloženega dela. Pravilnik bi moral postati eden izmed najmočnejših pobudnikov za vsakodnevno izpolnjevanje nalog, še posebno v pogojih gospodarjenja, ki jih ustvarja naš boj za uveljavitev gospodarske reforme.
Ing. Jože Bauman je v svojih izvajanjih načel vprašaj nje vloge članov in ZK v sistemu samoupravljanja v današnji stopnji .razvoja v tovarni in združenem podjetju. Poudaril je, da ni dovolj, če zna ZK ali njen član samo registrirati probleme in pojave, pač pa mora skupno z delovnim človekom čim prej najti tudi ustrezne rešitve, se opirati na znanstvene analize in se posluževati izkušenj. V okviru samoupravljanja je poglavitno vzpodbujati člane ZK k čim bolj samostojni akciji, k večji aktivnosti in h krepitvi njihove osebne in družbene odgovornosti. Osnovno za krepitev ugleda ZK je uveljavljanje komunistov kot posameznikov v svojih delovnih okoljih, kar še zlasti velja za komuniste na vodil-
nih delovnih mestih. Le-ti morajo s svojim delom vlivati upanje v socialistično demokracijo in samoupravljanje, iznašati probleme in jih tudi znati reševati.
Prispevek direktorja tovarne k razpravi na letni konferenci ZK je bilo kratko poročilo o proizvodnem programu in nadaljni perspektivi v tovarni. Tovarna ima že daljše obdobje dve glavni veji proizvodnje in sicer proizvodnjo relejev in proizvodnjo signalno-vamostnih naprav. Pri prvi je glavna teža dela usmerjena v rekonstrukcijo nekaterih izdelkov, ki so po svoji izvedbi že delno zastareli in se bodo izboljšani laže uveljavili na domačem in tujih tržiščih. Tudi se kaže potreba po dopolnitvi sortimenta z nekaterimi novimi izdelki, prav tako pa mednarodna delitev dela, kjer bo na osnovi konkretnih kooperacijskih sodelovanj omogočen ugodnejši plasman teh izdelkov tudi v tujino, ker je domači trg premajhen za plasman ren-tabilnejših večjih serij.' Pri proizvodnji signalno-vamostnih naprav plasman na domačem trgu ni sporen in so dejanske potrebe veliko večje od sedanjih proizvodnih zmogljivosti. Le-te je možno še nadalje širiti, vendar pa je glavni problem v ekonomiki te proizvodnje. Treba bo z vso resnostjo doseči znižano lastno ceno teh izdelkov in s tem seveda tudi izboljšati prodajne možnosti, oz.
povpraševanje po teh izdelkih. To je problem, katerega je moč rešiti znotraj tovarne in mu je zato treba posvetiti največjo pozornost.
Na osnovi investicijskega in ekonomskega programa, katera je sprejel DS tovarne, bo v perspektivi tovarna električnih aparatov razdeljena na dve samostojni tovarni: na tovarno relejev in tovarno signalno - varnostnih naprav. Osamosvojitev tovarne signalno-varnostniih naprav je bila sicer predvidena že v letošnjem letu, vendar se je zaradi investicijskih razlogov zavlekla tako, da jo predvidevajo Z januarjem 1. 1969.
Kot že rečeno, se je po poročilih razvila dokaj živahna in obsežna razprava, v kateri So govorniki zlasti govorili o potrebi po aktivnejšem sodelovanju vseh članov ZK, o vključevanju mlajših delavcev v ZK, o poglobitvi osebne odgovornosti komunistov, o skupnih naporih, za pocenitev proizvodnje in doslednem izpolnjevanji! sklepov, od česar je odvisna nadaljnja rast in napredek tovarne.
Po razrešitvi starega sekretariata in dosedanjega sekretarja OO ZK, je bilo izvoljeno novo vodstvo zveze komunistov. Za sekretarja je bil soglasno izvoljen tov. Karl Lazar,. v sekretariat OO pa Vinko Kogovšek, Antonija Vrbat, Leopold Horvat in Janez Trtnik.	—J
organiziral sam in se pri tem
oddelek«, ki naj bi bil kriv za vse težave v poslovanju, komunikacijah in organizaciji dela. Obstajajo tudi nesoglasja med poklicnimi organizatorji in šefi in se za obstoj določenih »težav« izgovarjata obe stranki druga na drugo, kajti zgodi se da »praksa« ne razume »teorije« in obratno. To pa ni samo iskrški problem in iznajdba, temveč se s to problematiko ukvarjajo v skoraj - vseh gospodarskih organizacijah tudi v najbolj razvitih državah sveta.
V knjigi »Praksa rukovo-djenja« — »The practice of management«, pravi njen avtor P. Drucker- med drugim:
Vse do 17. stoletja se s kirurgijo niso baidli zdravniki, temveč brivci, ki so — ne šo-: lani in ne usposobljeni — uporabljali vse vrste mučenja, ki so se ga navadili v vajenski dobi. Zdravniki — ki so dobesedno Vzeli svojo prisego, da ne bodo nikomur prizadejali telesne poškodbe — sp bili preveč .-»moralni« za rezanje ter se Od njih ni pričakovalo niti to, da bi nadzirali tako operacijo. Toda, ko je bila operacija po obstoječih predpisih zaključena, tedaj šele je zdravnik iz pristojne oddaljenosti od bojnega polja s katedre preči-tal v latinščini, kaj bi moral brivec napraviti (česar seveda brivec ni razumel nič). Odveč bi bilo reči, da je bil
zacije je celo glavna disci« plina na mnogih ameriških ekonomskih fakultetah pod temo . »znanstveno vodenje podjetja.« Te knjige vsebuje-* jo mnogo važnega in vredne-; ga, podobno kot klasični učbeniki kirurgije. Kljub temu pa je vodilni delavec čestp občutil prav tisto, kot nekoč brivec. Ne morda zato, ker bi on kot »praktik;« imel kaj zo-. per »teorijo«. .Mnogi vodilni delavci, posebno tisti v velikih podjetjih, so morali dra,-go plačati spoznanje, da ji učinek direktno odvisen od pravilne-organizacije dela.
Splošno pa: vodilni delavee v praksi ni razumel teoretika, in obratno.
Za vse nas pa bi dejal, da se imamo vsi še mnogo uči«, ti, in to drug od drugega, vsi pa iz knjig in- iz prakse; spoznanja moramo posredovati drug drugemu, ne pa jih skrivati, ali pa o njih skromne molčati.
I.S.
Dopisujte v »Iskro!«
Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, init. 333.
O električnih brivnikih - BRAUN ISKRA
(Nadaljevanje iz prejšnje itevilke)
DOGNANJA PRI BRITJU
Z BRITVICO IN SUHIM
BRITJEM
V Braunovih razvojnih laboratorijih so iz ostankov britja z britvico in milom izločili delce kože. S poskusi so ugotovili, da je teh ostankov kože do 30 % Pri električnem britju so na enak način ugotovili le do 5 % delcev kože. Zaradi tega so mehanske poškodbe kože pri mokrem britju večje kot pri suhem t. j. električnem brit-
ju-
K mehanskim poškodbam dodajmo še kemične poškod; fce, ki jih povzroča milo z odstranjevanjem mlečne kisline. Z električnim' britjem ' ne odstranimo ; nobene mlečne kisline, ki ščiti kožo.
Vkljub tem resničnim poškodbam Ima mnogo ljudi prijeten občutek dobrega britja po britju z britvico in milom, kar povzroča rahlo nabrekla koža od vode in mila. Zaradi rahle nabrekline kože ne morete zaznati ne-odrezanih dlak. Ta občutek pa po dobri uri izgine, ker postane koža spet normalna.
Kljub temu, da je pri britju z električnim brivnikom med noži in dlakami rezni list, odrežemo dlake najgloblje, ker z lahkim napet jem kože med britjem pomagamo suhim dlakam prodreti skozi reže raznega Mista, s čimer dosežemo direkten kontakt z noži.
PREHOD OD
MOKREGA NA SUHO
BRITJE
Na podlagi dosedanjih opazovanj je torej priporočljivo preiti od mokrega na suho britje.
Prehod lahko prinese tudi nekatere težave, predvsem zato, iker je koža navajena na dnevne poškodbe britja z britvico. V koži se namreč po takem britju tvorijo dodatne celice v veliki množini, ki ob prehodu na suho britje določen čas še delujejo, vkljub temu, da niso več potrebne. Te odvečne celice pa se v prehodnem obdobju kažejo kot rdečica, dražljaj ali ogulak kože. To lahko traja nekaj dni. Posledice se bodo pokazale, posebno pri občutljivi koži in močni bradi.
Braun je s študijo prehoda z mokrega na suho britje, prišel do izsledkov, da pri svojih brivnikih, ki imar jo srpaste reže v reznih listih, zadošča za prehod pri normalnih pogojih koža — dlake, tri dni. Nekateri potrebujejo od enega do dva tedna. Toda »Sixtant« je edini električni brivnik, pri katerem ni potrebno nobenega uvajanja pri prehodu na suho britje.
Braun je tudi statistično ugotovil čas britja, ki za večino uporabnikov brivnika »Special« traja 3 in pol minute, pri »Sixtaetu« pa 2 in pol miiute.
Osnovno pravilo pri električnem britju je, da je ko-
ža suha. Zato je nujno pri mastni in potni koži obraz ¡najprej umiti in obrisati, lahko pa pred britjem uporabimo tudi posebno vodo.
PROGRAM NAŠIH
BRIVNIKOV
Iz velikega 'Braiunovega programa električnih, baterijskih in kombiniranih brivnikov je ISKRA — Avtomatika zaenkrat prevzela v svoj program le dva dva in sicer »Sixtant« in »Special«.
, »SPECIAL«
To je cenejši brivnik, toda kar se tiče brivskih sposobnosti se uvršča v gornjo lestvico cenejših tipov električnih brivnikov.
Motor ima 10 W, okvir za rezni list je' iz plastike. Ima 32 nožev iz specialnega jekla in vzmetno rezno glavo, aktivne 8 rezine površine pa 1144 mm?, Nahaja se - v kar- . tonski škatljiaL
»SIXTANT«
To je aparat, ki brije izredno hitro tudi trdo brado pri zelo občutljivi koži. Z njim, kot edinim električnim brivnikom, lahko takoj in brez neprijetnih občutkov preidemo iz mokrega na suho britje,
Motor ima 10 W, elastično vzmetni rezni list iz niklja s platinasto drsno 'prevleko. Reže na rezinam listu so sa-taste. Ima 36' nožev iz specialnega jekla in 1256 mm2 aktivne površine. Etui je iz umetnega usnja z nastavljenim ogledalom.
ARGUMENTI ZA
PRODAJO
Obstajajo nekatere bistvene zahteve za moške, ki se brijejo in to: Čisto britje, nepoškodovana koža, hitrost, udobno britje, , brez rizika neznaten denarni . izdatek. Naštete zahteve izpolnjujejo Braunovi brivniki kot sledi:
CISTO BRITJE
Globoko britje je Omogočeno zaradi tankega reznega lista, ki ima posebno obliko rež in zaradi mnogovrstnih, ostrih nožev. Brije na vsakem delu obraza zaradi posebne oblike in elastičnosti reznega lista. Z obstoječim reznim glavnikom pa lahko prirežemo brke in fazone ob različnih kotih.
Drugi brivniki imajo debelejši rezni list, rezine ploskve niso vzbočene in neelastične. Britvice brijejo, če je koža zaradi vode in mila razmočena in ne, če je suha in napeta.
NOBENIH POŠKODB
KOŽE
Material reznega lista je plemenit, kislina kože ga ne razjeda in zaradi tega drsi po koži brez trenja in draženja. Oblika rež dovoljuje najugodnejši stik kože z noži (ne premalo, drugače slabo brije in ne preveč, da ni poškodb).
Drugi brivniki imajo pra-
vokotne reže na reznih listih, zaradi tega kože ne ščitijo v zadostni meri. Britvice odre-zujejo površino kože ter s tem odvzamejo vse koristne izločke (mlečno kislino) ko-
HITRO BRITJE
Največja možna aktivna rezma ploskev. Poleg tega avtomatično prilagajanje učinka motorja vsaki bradi in z vzbočeno stično ploskvijo na vse oblike različnih delov obraza.
Drugi električni brivniki tega niso sposobni, ker imajo ravno glavo ali manj rež.
Britje z britvicami je v večini ’ primerov počasnejše (namiljenje, umivanje, sušenje, morebitno zaustavljanje krvi, skrbno' čiščenje aprafta)'.
UDOBNO BRITJE
Stikalo, ročnost, brez predpriprav, enostavno čiščenje.
Ostali brivniki so v večini brez stikala, težji ali manj priročni in težavnejši za čiščenje.
Britje z britvicami im milom zahteva -daljšo predpripravo.
BREZ RIZIKA
Trikratna električna varnost
—	izolacija
—	vmesni prostor med na-vitjem in kotvo
—	najlonski prenosni del
NEZNATEN DENARNI
IZDATEK
Zadovoljuje že. izračun, koliko izdamo za britvice, milo In čopiče in v kolikih mesecih si lahko kupimo elek-
Brivnik Braun Iskra Special
triond brivnik, ki ga ob ugodnem počutju udobnega britja lahko koristno uporabljamo doikaj let!
Čim več naročnikov, knjig in publikacij Prešernove družile
Po podatkih, ki smo jih dobili na Glavnem odboru Prešernove družbe, je stanje naročnikov knjig in publikacij PREŠERNOVE DRUŽBE v naših organizacijah želo nizko. Nekateri poverjeniki so prenehali s svojim aktivnim delom in so pustili svoje delo s člani. Nekateri niso več tako . agilni,, pa tudi naši dolgoletni naročniki so se nam prav letos močno izne-verili. Morda je temu vzrok premajhna in preslaba -propagandna' dejavnost Prešernove družbe, njenih izdaj in splošnih ugodnosti, ki jih imajo člani PD pri nabavi knjig tudi drugih založb Slovenije.
, Ker bo Prešernova družba skoraj zaključila ■ nabiranje novih članov. iiri ne ’ bi' radi, da naši ljubitelji lepe slovenske knjige ostanejo brez Zbirk, ki jih izdaja PD med letom _in ob koncu, koledarskega leta, objavljamo poziv žza prijavo za poverjenika PD m vabimo vse, ki to želijo, da se takoj javijo Prešernovi družbi direktno v Ljubljano, da še pravočasno; prejmejo vse potrebne tiskovine ,ln »poverjeniško potrdilo«.
NAVODILA
POVERJENIKOM
PREŠERNOVE
DRUŽBE
. 1. Poverjenik Prešernove družbe je lahko vsak, ki želi širiti napredno slovensko knjigo in pridobi najmanj. 5 članov. Izpolnjevanje pbver-jeniških dolžnosti je častna naloga.
Poverjeniki pridobivajo letne, redne, podporne in temeljne člane PD, naročnike na Ljudsko knjigo, revijo’ Obzornik in druge izdaje PD ter oglase. Poverjenik sodeluje z občinskim odborom PD, finančno in upravno pa direktno z upravo PD v Ljubljani. Od nje prejme pooblastilo, ki ga PD vrne, ko preneha biti poverjenik. Po-
verjenik ima lahko po oddelkih podjetja, ustanove, zaselkih itd. svoje zaupnike, s katerimi se sam dogovori o delu, kritju stroškov in o drugem.
2.	Novi poverjenik mora PD javiti točen naslov, pošto, občino, rojstno leto in poklic, in kako naj mu uprava pošilja naročene, zbirke oz. knjige (po pošti, železnici, ali -jih bo dvignil s sam);- ’;
3.	Letna članarina za leto 1967/68 je 20 N din. Dopla-čilne' knjige so po 5 N din. Kdor želi katerokoli knjigo vezano v čeloplalno na brezlesnem papirju, doplača za vsako po 2,5 N 'din.
Redni člani doplačajo 8 N din. Le-ti prejmejo torej za 28 N din: redno letno zbirko
šestih knjig, 10 številk časopisa KNJIŽNA POLICA, iz Seznama ccá 30 knjig drugih založb dobi jo knjige s 15 % popustom in se poslužujejo lahko “servisa .. Prešernove družbe. Poverjeniki obvezno pošiljajo sproti upravi PD naslove rednih članov, da jim le-ta lahko pošilja časopis KNJIŽNA; POLICA na dom. Temeljna članarina je 500 N din, podporna pa 100. do 500 N din.'
Najkasneje do 10. junija 1967. mora biti poravnana vsa članarina.
. Poverjenik sporoči do 10. maja skupno število vseh vrst članov in koliko izmed njih želi vezane zbirke in posamezne, , dodatne knjige!
(Dalje na 8. strani)
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ
organizacija;
tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana, Linhartova 35
oglaša prosto delovno mesto
korespondenta v komercialni službi tovarne
Pogoji:
popolno znanje angleškega in nemškega jezika in korespondenca, ter prevodi iz obeh jezikov v slovenski jezik.
Po sprejemu, na osnovi oglasa, ter določil pravilnika o delovnih razmerjih mora kandidatka opraviti poizkusno delo, ki ga določi kadrovska komisija. Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnega dohodka tovarne.
Oglas velja do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko soc. oddelek tovarne Ljubljana, Linhartova c. 35 do vključno 5. aprila 1967.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
¡¡ODJETJE
12.	SEJE DS
STROKOVNE SLUŽBE ZP
(2. 3. in 7. 3. 1967.)
® Na podlagi poročila komisije za skrajšani delovni čas in predloga odbora sindikalne podružnice strokovnih služb je DS sprejel sklep, da se s 1. IV. 1967 uvedeta v strokovnih službah dve prosti soboti, ki se koristita po koledarju prostih sobot sprejetem na UO ZP, praviloma prvi dve v mesecu.
Organizacijsko kadrovsko področje mora koledar prostih sobot dostaviti' vsem članom DS strokovnih služb in direktorjem področij.
9 Na predlog organizacijsko kadrovskega področja, v zvezi s formiranjem sklada za nadomestilo boleznine do 30 dni DS sprejme sklep, da se neto OD obračunajo kot doslej s tem, da se razlika 1,1 % od bruto OD izloči za nadomestilo za boleznine do 30 dni. Ta sklep velja od l* januarja 1967.
9 Na prošnjo komisije za pripravo srečanja prvoborcev, ki bo 8. 4. 1967 na Bledu je DS sprejel sklep, da se za darilo udeležencem tega srečanja kupi 1 telefonski aparat (novi tip).
9 DS je obravnaval vlogo tov. Marjane Lindič in sprejel sklep, da se jo razreši funkcije člana delavskega Sveta strokovnih služb.
9 Glede vloge tov. Antona Podržaja DS vztraja pri prvotni odločitvi — to je, da mora v celoti poravnati obveznost, ki izvira iz kupne pogodbe o nakupu stanovanja. Sklep naj se kot odgovor posreduje tov. Antonu Podržaju.
9 Glede vloge tov. J. Kralja, ki se nanaša na odobritev študijskega dopusta je DS sprejel naslednji sklep:
1.	Tov. Janku Kralju, mr. oec. se odobrava 1-letnd študijski dopust, ki ga bo porabil za študij na manager-ski šoli na Massachusetts Institute of Technology, Cambridge v ZDA.
2.	Za čas študija bo prejemal 25 % sedanjih rednih mesečnih OD.
3.	Stroške prevoza Kranj — Cambridge pri Bostonu — Kranj, naj strokovne službe v sodelovanju z drugimi organizacijami ZP pokrijejo, v kolikor ZP ne bi pridobilo sredstev iz Fullbrightovega sklada, ker strokovne službe same nimajo za to predvidenih sredstev. Ta sklep velja za prevoz tov. Janka Kralja, ne pa za člane družine; stroški ne smejo presegati višine N din 13.000,00 dinarskih sredstev.
4.	Stroški pod točko 2. bremenijo organizacijsko kadrovsko področje.
9 Na predlog organizacijsko kadrovskega področja, se DS strinja, da tov. Milan Puhan odpotuje na 14-dnevno prakso na Madžarsko. V ta namen mu DS odobrava dinarska sredstva za 14 dnev-
nic in potne stroške za potovanje na Madžarsko in nazaj. Sredstva bremenijo organizacijsko kadrovsko področje.
9 DS sprejme začasni sklep, da se nadomestilo za čas bolezenskega dopusta do 30 dni izplačuje na isti način, kot se je izplačevalo do sedaj. Organizacijsko kadrovskemu področju se naroča, da izdela dokončni predlog o izplačevanju nadomestila za boleznine do 30 dni in naj ga da v razpravo delavcem v strokovnih službah in sindikalnem odboru. Rok za izdelavo predloga je 17, marec 1967. Področja in sindikalni odbor naj svoje pripombe dostavijo DS strokovnih služb do 27. marca 1967.
9 Na predlog organizacijsko kadrovskega področja DS sprejme sklep, da se tov. Slavici Vakselj plača šolnino v Višini N din 130,00 za obiskovanje tečaja nemščine, ki ga je organiziral PSO. Organizacijsko kadrovsko področje _referent za izobraževa-
nje mora s tov. Slavico Vakselj skleniti ustrezno pogodbo. Stroški bremenijo programsko tehnično področje.
® Na podlagi poročila glede plačevanja stroškov tečajev tujih jezikov, je DS sprejel sklep, da strokovne službe plačajo račun, ki se nanaša na plačilo šolnine za tov. Angelco Rozman in Marjano Lindič, vendar se od tov. Lindičeve (zaradi nerednega obiskovanja tečaja) zahteva povračilo stroškov v višini N din 750,00. Pravna služba je zadolžena, da Izvede to izterjavo.
9 DS je odobril nagrado za tehnično izboljšavo tov. Mrak Marjanu in sicer v znesku 280.000 S din. Pripada mu za obdobje od 1. 5. 1966 — 1. 5. 1969.
9 DS je odobril nagrado za tehnično izboljšavo tov. Jugovič Stanki v znesku 206.336 S din, ki ji pripada do L 9. 1969 od 1. 9. 1966.
9 DS je predlog tov. Kosija priznal za racionalizacijo in mu odobril nagrado 90.598 S din, ki se bo izplačevala tri leta in sicer od 1.
1.	1966.
9 DS je ugotovil, da je podal tov. Goli koristen predlog in ga je nagradil z enkratno nagrado v znesku 10 tisoč S din.
9 DS je priznal tov. Maliju za koristen predlog enkratno nagrado v skupnem znesku 50.982 S din.
9 Predlog tov. Cimermana je DS priznal za tehnično izboljšavo in mu odobril nagrado 67.298 S din, ki se izplačuje od 20. 2. 1964 do 20.
2.	1967. Tudi predlog za zmanjšanje izmeta pri zako-vanju jedra PR 50 z zakoval-nim orodjem je DS priznal za tehnično izboljšavo.
9 Predlog inž. Baumana je DS priznal za tehnično iz-
boljšavo, nagradi pa se je inž. Bauman odrekel.
® DS je sprejel Zaključni račun za leto 1966 s prikazano delitvijo dohodka in potrdil rezultat revalorizacije osnovnih sredstev, katerih vrednost se je povečala za 11,75 %, sredstev skupne porabe pa za 34,8 %. ! DS je potrdil sklepe UO v zvezi s tem.
® DS je sprejel Pravilnik o delitvi OD s spremembami, ki so že vnešene v osnutek in so bile predlagane s strani članov kolektiva in sklenil, da je vrednost točke 13 S din, za januar in februar 1967 pa se vrednost točke obračuna po 12 S din. DS je potrdil sklepe, ki jih je v zvezi s to točko dnevnega reda sprejel UO.
9 DS je sklenil, da strokovna služba odproda osnovna sredstva v skupni vrednosti 25.900,00 N din.
ELEKTRONI EHANIKA
SKLEPI
36. SEJE UO
(16. marca 1967)
9 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo finančne službe o finančnem stanju tovarne na dan 16. 3. 1967.
9 Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za april, z naslednjimi vrednostmi:
— skupna proizvodnja
20,068.000	N din
storna naročila v obrat mehanizmov ter za znižanje neblagovne proizvodnje, ker smatra ,da plan ni realen. Upravni odbor predloga ni odobril in naroča obratu ATN, naj razliko izravna s povečanjem proizvodnje tistih central, za katere je dosti naročil.
9 Upravni odbor je potrdil plan investicijskega vzdrževanja za leto 1967.
9 Glede na to, da so med posameznimi službami in delovnimi mesti pri delitvi OD nastala določena nesorazmerja, upravni odbor naroča kadrovski službi, da do 3. aprila pripravi za obravnavo na UO vse potrebne analize oz. primerjave OD med obrati in službami, za katere je zadolžena od direktorja.
® UO je obravnaval problematiko službe kvalitete in ugotovil, da je potrebno predvsem dokočno oblikovati obstoječi sistem kontrole in ga prilagajati internim zahtevam .izboljšati kadrovsko strukturo ter proučiti smotrnost predpisanih toleranc v sodelovanju z razvojem in tehnološko službo.
® Upravni odbor daje delavskemu svetu v obravnavo in sklepanje pravilnik o var-
stvu pri delu in hkrati več predlogov za spremembo, ki jih je dala komisija HTV na podlagi pripomb posameznih delovnih enot.
@ Upravni odbor je na predlog socialne službe odobril, da se tov. Mileni Fajfar, materi trojčkov, podaljša mesečna socialno podpora v višini 20.000 S din še za nadaljnjih šest mesecev.
® Upravni odbor je obravnaval prošnjo komisije za organizacijo srečanja prvoborcev ZK Iskra, ki bo dne
8.	aprila v Iskrinem domu na Bledu, za dodelitev nagrad sedmim prvoborcem naše tovarne.
Upravni odbor je v ta namen odobril sedem vrtalnih strojev EVS 06.
@ Upravni odbor je obravnaval prošnjo Univerze v Ljubljani, ki prosi, da bi tovarna prispevala v sklad Borisa Kraigherja za štipendiranje posebno nadarjenih študentov; predvsem iz delavskih in kmečkih družin.
Upravni odbor prošnji ni ugodil, ker tovarna sama štipendira večje število slušateljev, ki prav tako izhajajo iz kmečkih ali delavskih družin.
Iz »Elektromehanike«: STANOVANJA
Komisija DS za stanovanjska vprašanja je na 3, seji, 3. marca. 1967, sprejela naslednje sklepe:
—	eksterna proizvodnja
19,287.200 N din
@ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izpolnitvi plana izvoza v februarju letos, po katerem je bil plan izvoza tovarne dosežen s 125,89 %, plan izvoza PSO za tovarno pa s 51,66 %.
9 Upravni odbor je za II. tromesečje določil dva prosta dneva in sicer:
—	v aprilu zaradi nizkega števila ur ne bo prostega dneva,
—	v maju je prost ponedeljek pred praznikom — 8. maj,
—	v juniju je prosta prva sobota — 3. junij.
9 Upravni odbor je obravnaval predlog obrata ATN za znižanje letnega plana blagovne proizvodnje zaradi
1.	Komisija zadolžuje kadrovsko službo, da pripravi do četrtka dne 9. 3. 1967 vse potrebne izračune za nakup stanovanj v severnem delu Kranja. Orientacijsko naj se računa, da bi v letih 1967 — 1970 odkupili cca 160 stanovanj.:
Istočasno je služba zadolžena, da pripravi tudi vse, ostale podatke in pogoje za objavo internega razpisa o možnostih za. nakup stanovanj, in predplačila za stanovanjsko pravico. Razpis naj se objavi v posebni izdaji informativnega lista.
2.	Ker obstajajo izgledi, da se bodo že odobrena sredstva za individualno gradnjo povečala za cca 10.000 N din, se počaka z obravnavanjem vseh prosilcev, ki so zaprosili za posojila, dokler ne bo man sklep DS. Počaka' se
DOPOLNILO
V 10. številki našega lista z dne 6. marca 1967 smo objavili razpis za prosto mesto direktorja tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu. Besedilo razpisa je bilo enako kot v dnevniku »Delo«, 9. t. m., v katerem je bilo rečeno, da velja rok za prijavo 15 dni po objavi v listu »Delo«.
Ker je bil razpis v »ISKRI« objavljen pozneje, ga s tem dopolnjujemo in sicer:
Razpis velja do 24. marca.
tudi z obravnavo tistih prosilcev, za katere je komisija sprejela sklep o komisijskem ogledu.
Ko bo znan sklep DS o razporeditvi sproščenih sredstev, bo komisija ponovno pregledala prošnje vseh pri-javljencev za individualna posojila.
3.	Tov. Danilu Alešu, Alojzu Slugi in Nacetu Demšarju zaenkrat ni moč ugoditi prošnjam za dodelitev posojila za individulano gradnjo. Njihove prošnje se bodo obravnavale istočasno z ostalimi prosilci. Ta sklep komisije je vezan na predhodni sklep glede oproščenih sredstev, ki so bila s sklepom DS rezervirana za gradnjo v Planini.
4.	Tov. Jožefi. Kranjec in njeni družini je začasno dodeljeno dvosobno stanovanje v Savski loki št. 15, ki ga bo izpraznil tov. Jože Kump. S tem v zvezi komisija ni mogla pozitivno rešiti vloge Janeza in Julijane Kalan za dodelitev Kumpovega stanovanja.
5.	Tov. Viliju Kameniku, Francu Stularju in Jožetu Martinčiču komisija ne more dodeliti stanovanj, ker leteli nima na razpolago. Priporoča pa jim, naj se prijavijo na razpis za odkup stanovanj ali predplačila na stanovanjsko pravico, ki bo objavljen v tem mesecu.
Obvestila »Počitniške skupnosti«
čim več naročnikov...
(Nadaljevanje s 6. strani) vroča redne letne knjižna
Danes posredujemo bralcem našega tednika nekate- KAVČIČ; »Elementi« — UU- Skrajni rok za vpis članov ra pojasnila, navodila in napotke Počitniške*skup- BIČA BURNIK; »Avtpalelktri- PD je torej 1. maj 1967. Za-nosti, da ši bodo le-ti laže in ugodneje uredili letoš- ka« — EMA MEDEOT; »Apa- ključno poročilo je nepreklic-nje. letovanje. Prihodnjič bomo objavili tudi obrazec rati« — FRANCKA MAJDIČ; no naročilo, za prijave za letovanje, katerega bo vsakdo izpol- »Elektromotorji« — ALBIN jjovi poverjeniki, ki so nil in oddal poverjeniku v tovarni ali enoti, upo- LAUTAR; TEN — JOŽE DE- np7pli nnvprieniškp dnlžno-števajoč svoje žeje in zahteve.	ŽELAK; ; »Kond^ato^ - ^P6	SerSfter-^
FRANC MOLEK;
KDAJ BODO POSLOVALI plačilnem oddelku tovarne ali menti« _ JOŽE
NASI DOMOVI?
Iskrin počitniški dom na Bledu bo odprt vse leto, se--zona v njem pa bo trajala od 15. junija do 15. septembra. Izven tega obdobja Imajo koristniki 10 %; popust.
»Instru-
ŠILIH;
enote, kjer je ta dolžnik za- »Elektronika« — JANEZ poslen.	GREGORIN; »Usmerniki« —
MILAN KORCE; ZZA — POVERJENIKI POCITNI- PAVLE JEREB; PSO — SKE SKUPNOSTI	STANE SKOFLJAN; Šolski
Vsakdo, ki se je odločil center — ANTON STRUŽ-letovati v Iskrinih domovih NIK; »Sprejemniki« — JO-ali v kampu na Dugem oto- ŽA JERANČA
minov, lahko zbirajo člane; do izida redne knjižne zbirke.
Redne člane lahko vpisujejo vsi'poverjeniki vse leto.
4. Knjižna zbirka žepnih romanov LJUDSKA KNJIGA bo obsegala v letu 1967 devet knjig v desetih zvezkih. Naročnina je za .broširane
Dom v Trenti bo odprt v jCUi naj izpolni prijavo (obja- CENA LETOVANJA V LETU knjige 40 N din, za vezane
1967
času med 26. junijem in 3. vm j ¡h bomo v nekaterih na-septembrom.	slednjih številkah »Iskre«) in
Dom v Poreču	bo	posloval	jo čimprej odda pri poverje-	U°m
od 19. junija	do	18.	septem-	niku. Le-ta bo zbrane prija-	Bled
bra.	ve posredoval Počitniški	Poreč
Člani Nečlani
28,00
24.00
22.00 20,00
32.00 29i00
25.00
24.00
knjige, v celoplatho na brezlesnem papirju pa 60 N din.
5. Letna naročnina za revijo OBZORNIK 1967 je 40 N din. Naročnino za revijo Obzornik in knjižno zbirko zbirko LJUDSKA KNJIGA lahko naročniki plačajo v
Letovanje v kampu »MIR« skupnosti, ki bo rezervacije Trenta na Dugem otoku pa bo mo- potrdila in prijavljencem za- Dugi otok goče v obdobju med 12. ju- gotovila letovanje, po želji
nijem in 18. septembrom. interesenta. Poverjeniki Po- Otroci do 10. leta starosti štirih obrokih.
Izmene v domovih na Ble-	čitniške skupnosti	so nasled-	z lastnim	ležiščem- 25 % po-	Kdor ne odpove rednega
du, y Trenti in v Poreču bo-	nji:	pusta, brez	lastnega ležišča pa	čianštva do 31. junija 1967 ali
do tedenske ih sicer vsak po- »Avtomatika« — FRANC 40 % popusta.	, . naročnine za LJUDSKO
tja i ,	i	1	KNJIGO in OBZORNIK haj-
ll? » Avtomatika « - Obravnaval kasneje do l. novembra 1967
i »v • j i • i,	za naslednje leto, je član oz.
skrajšam delovni cas	naročnik tudi za leto 1968.
Na zadnji seji je UO »Av- morebitne pripombe predloži 6. Kot povračilo za stro-tomatika« razpravljal o	v roku 14 dni zadevni komi-	ške in za svoj trud lahko za-
skrajšanem delovnem času;	siji. UO je k temu predlogu	drži poverjenik od letne in
Sana' od	tam	pa	z'	motornim	predlog je izdelala posebna	sprejel le sklep, da so plani-	redne članarine," če jo odpo-
čolnom	ob	8.	uri	na	Dugi	komisija. Na osnovi prikaza-	rani prosti dnevi dokončni,	šlje najkasneje do 10. junija
otok. Dopustniki se bodo z nih- podatkov in zaključka, spreminjali bi se le ob izred- 1967 15 %, za kasnejša vpla-istim avtobusom lahko vrača- je UO smatral, da je v tej nih prilikah,: kar pa bo ob- čila pa 10% . Od vplačil za li v Ljubljano in sicer bo av- situaciji možno preiti na eno ravnavano skupaj s spre je-- LK, Obzornik, oglase, pod-tobuš odhajal iz Šukošana prosto soboto, kajti vsi znaki manjem plana za april.	pome in temeljne; članarine
vsak torek ob 7. uri ter prek kažejo, da bodo v prihod- V zvezi z obravnavanjem mu pripada 10 %. Za LK, Plitvic prispel v Ljubljano ob rijem mesecu razne doseda- prostih sobot v letu 1967 je Obzornik in-redne člane ima 2o. uri.	nje izpade proizvodnje na- -UO obravnaval tudi določila, poverjenik: pravico do 10%
T t re ent m „ i m on’ doknadili.	. za izračun rednih letnih do- odškodnine; samo v letu, ko
na^Dueem otoki? še ^o’ ob Upravni odbor	je sprejel	pustov in	sprejel sklep, da	pridobi novega rednega čla-
vplačilu akontacije za leto-	*^=*8 “lotnem pred-'	kriteriji ■zarizračun_ ^stw	na oz. naročnika, kasneje pa
laganem programu, ki zade-‘	ostanejo isti, kot jih določa	od rednih'Članov. in naročni-
va skrajšani delovni čas, raz-	pravilnik o delovnih razmer-	kov ie, če od njih sani pobira
nedeljek, medtem ko V kampu na Dugem otoku vsak torek. Za potovanje na Dugi otok organizira prevoz podjetje »Kompas« in sicer ob ponedeljkih ob 22. uri izpred poslovalnice »Kompas« v Ljubljani, Titova cesta, do Suko-
vanje, naj vplačajo tudi po 8.400 din ža odraslo osebo za avtobusni prevoz. Otroci do 7. let starosti z lastnim . sedežem imajo'30 %, brez lastnega sedeža pa 50 % popusta.
Odhod motornega čolna iž Šukošana bo ob torkih ob 8. uri, z glavnega pomola s svetilnikom.
Podjetje »Kompas« je uredilo v Sukošanu tudi ograjeno parkirišče za' naše letovalce na Dugem otoku, ki bodo potovali z lastnimi vozili." Ob minimalni taksi bodo vozila lahko brez skrbi pustili na tem prostoru, ki ima stalnega čuvaja.
OBROČNO PLAČEVANJE
ZA LETOVANJE NA DUGEM OTOKU IN V TRENTI
Počitniška skupnost Iskra dovoljuje interesentom za letovanje v domu v Treniti inv kampu na Dugem otoku obročno plačevanje letovanj sirih, stroškov, vendar pod pogojem, da vsakdo celotni znesek poravna najkasneje do 15. novembra 1967. Ce te obveznosti ne bo izpolnil do tega roka, bo Počitniška skupnost (na osnovi osebne izjave, ki jo bo moral podpisati vsakdo, ki se bo poslužil ugodnosti obročnega plačevanja) dolžni znesek iztirjala y iz-
ABC
in odvaja denar. PD ter jim
dejanje mora biti šele na oni -strani!« so dejali in se zadovoljni, podali domovi. . Zgodba o ribniškem topu ima, kot vsaka prava ljudska ‘ modrost, svoj življenjski pouk ali moralko. Njena uporabnost je vsestranska in — ne nazadnje — tudi na področju sodelovanja v_ vašem glasilu. Vaš sodelavec na primer ugotovi problem in ga »konstruktivno obelodani«. Že vnaprej se lahko,pomirimo z dejstvom, da bralec ne bo dobil ustreznega odgovora, kajti po preizkušenem receptu se
pravlja kolektiv, ki naj svoje jih.
Zgodba o ribniškem topu
(Napol odprto pismo uredništvu »Iskre«)
Kako so Ribničani izdelali svoj top, ,,	„	,, v... H . .
s katerim so hoteli ustrahovati svoje sto- Potema najlaže odknzaš tako, da ga letne zoprnike onstran Krke, je znano enostavno ignoriraš, piscu članka pa pri-večini Slovencev, ki jih zanima naše fol- lepts pridevek da je »brez zveze« ter da klorno bogastvo. Iz starodavnih izročil, ga mon brezdelje,
ki govore o tem dogodku, izvemo tudi to, Odtod in naprej pa dogodki radi zavida je bila ie tedaj stiska za uvoženi jejo v ribniško smer... Zakadi se in za-repromaterial. Zato so se Ribničani odlo- Srmi, na bojišču pa ponavadi obležijo-r čili za preizkušeno domačo sirovino ter vaši poklicni in nepoklicni oz. tudi nepo-izdelali top po vseh pravilih suhorobne klicani sodelavci, včasih pa tudi tisti del tehnologije.	uredniške posadke, ki ni poiskala pravo-
Leseno pošast so privlekli na položaj časno kritje, in jo namerili proti sovražniku. Učinek Glede utehe o »razdejanju na oni prvega strela je bil baje gromozanski, strani (oprostite za izraz, saj pravi članek Počilo je in se zakadilo in ko se je znova nima namena, kakorkoli »razdejati) — ni zjasnilo, so zraven topa obležati... moj- da bi govoril. Dejstvo pa je, da se vašim ster topničar in posadka, kolikor jo ni sodelavcem vedno bolj mota po glavi ža-pravočasno popihala v varno zaklonišče, lostna usoda ribniškega kanonirja in Baje ribniških dedov tudi to pot ni odtod izvirajoči pouk ali moralka. Kajti, pustila na cedilu tista znana optimistična če se izkaže, da je top lesen..!? poteza v njihovem značaju. »Kakšno raz-	Ljubo
zbirke.
7.	Oglase pridobiva poverjenik samo na temelju ustreznih tiskovin Prešernove družbe. Cene oglasov so: v koledarju PD in KNJIŽNI POLICI cela stran 2.500 N dinj pol strani 1.500 N din, četrt strani 850 N din; v OBZORNIKU cela stran 1.000 N dinj pol strani 600 N din in četrt strani 350 N din.
8.	Poverjenik naj za nakazovanje denarja uporablja vedrio le položnico Prešernove družbe, ker imajo že tako prirejeno hrbtno stran, da jo lahko izpolhi po navodilih in s tem olajša upravi pravilno knjiženje.
Posebna navodila, ki bodo še potrebna, bomo objavili v KNJIŽNI POLICI, v dnevniku in po radiu.
Naš naslov:
Prešernova družba, Ljubljana, Pražakova ul. 1. p. p.
41/1, telefon 311-948, štev.
"tek. računa 501-8-18.
Prešernova družba v Ljubljani e
ZAHVALA
Ob smrti najinega dragega očeta
ŠTEFANA GRUDNA se iskreno zahvaljujeva so-delavem v montaži ATN in v obratu Žužemberk za izraze sožalja, sočustvovanja in finančno pomoč.
Štefka Gruden in I/ojze Gruden
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega očeta ALOJZIJA BOGATAJA se, najlepše' zahvaljujem vseni sodelavcem v obratu »Montaža stikal« za poklonjeno cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Milka Bogataj
ZAHVALA
Ob smrti drage mame ANGELE JELAR se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz kontrole in produkcije kranjske tovarne, za izraze sožalja, izkazano pomoč, poklonjen venec in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Mimica Jerše
ISKRA — glasilo delovne* ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec —. izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: *Cp Gorenjski tisk* Kranj