to LUin. iieviiko 103. v unwioni, tr petek 8. mala 1925. cena Din 1*50 1 i Iahaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserat!: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-votu. — inseratni davek posebej. — „ Slo renski Narod«* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i VpravBlstffOi Enallova nlles it er« S, pritllcl«. — Telefon ttev. 304. Uredništvo: Enallova nlloa iL S, I. nadstropie. — Telelon slov. 34. Poštnina plaCana v gotovini. C premestitvah profesorjev Današnji «Slovenec» promptno od* govarja prosvetnemu ministru radi pre* mestitve treh profesorjev ljubljanske in mariborske gimnazije. Kakor po na* vadi, ga tudi topot napada s sila šib« kimi argumenti. Za svoje protidokaze ne navaja nobenih določb pozitivnih zakonov. Nočemo govoriti o preme* stitvah kot takih. Nas zanima danes način, kako «Slovenec» brani svoje ljudi in zopet kleveta prosvetnega ministra, ki je v danem slučaju postopal strogo po zakonu in v smislu naše nacijonalne politike. Ali naj n^jprvo osvežimo spomin na zToö'crne nremestitve in penzijske uka* ze, s katerimi je premeščal in penzijo» niral dr. Korošec kot prosvetni mini* ster Davidovičeve vlade v prosit jese* ni? Kdo je pozabil tiste strahotne ted* ne, ko je vsak dan beležil nove preme* stitve in upokojitve in ko je vlada g. Davidoviča sestavljala uradniške uka* ze en mas. Izpremembe v upravnem aparatu so bile tako velike in številne, kakor nikdar preje pod drugimi vlada* mi. Koliko lojalnih uradnikov ljubljan* ske in mariborske oblasti, koliko učite« ljev in profesorjev pri nas in na bliž* njem Hrvatskem je zapustilo svoje domove ter odšlo v južnosrbske in makedonske kraje? Koliko ljudi, zve« stih državi, udanih nacijonalni ideji, je moralo v pokoj. Veliki župani so se premešča1! en mas, posebno goreči pa kratkomaTo penzijonirali. Pa pustimo ta precedenčni slučaj. Pollejmo, kako zavračajo zagovorniki SLS premestitve in kako branijo prof. Rerr»ca in Jarca! Razumeli bi «Slovenca», ko bi branil ta dva gospoda z avtonomijo in zavra* čal njiju premestitev s — klerikaliz* mom. Saj sta v s^žbi teh dveh idej oba gospoda zanemarjala svoj profe* sorski poklic ter se z vsemi svojimi si* lami vrgla na protinarodno in proti* državno politiko SLS. Ne! «S^venec» ne pozna avtono* mije in klerikalizma, ko treba braniti svoie pristaše! Te stvari pozna samo, kadar treba hujskati klerikalne nrista* §e in hm a ti razredčene vrste SLS. Napada prosvetnega ministra z «rdrzavotvorstvom»! «Slovenec» trdi, da ubija naš minister s premestitvijo prof. Remca i n Jarca »državljanski čut v d rž avl j an i h », da blati «pravno Čustvo, podlago mirnega in sigurnega držav* I janskega živi j en ja», da lomi «politic* no moraW, da onemogoča nrivzgojo ^državljanskih cednosti» (1), da s tema dvema premestitvama ne aveže Ijud* stva na drzavo», da ne krepi edinstva državljanov in ne goji patrijotizma! Ali ni tak zagovor klavrn? Prof. Remec in Jarc, ki sta stala v prvih vrstah protinarodne in protidržavne stranke, ki sta teptala razvoj držav* Iranskega čuta v širokih s1ojih sloven* skega ljudstva, ki sta razširjala najbolj ogabno protisrbsko gonjo, ki sta kot profesoria b'ati'a državljanske čedno* stj ter jih smešila pred množicami slo« ve^skesa liudstva na deželi in po me* stih med delavstvom, ta dva gospoda se sedaj sklicujeta na — patrijotizem, na državotvornost! S takim zagovorom se «Slovenec» gotovo smeši pred slovensko javnost* j 5, ki tudi na teh dveh primerih spo* znava globoko lažnjivost klerikalne po* Ii*ike ter odvratno igro z našimi naj* višjimi državnimi in nacijonalnimi ide* ali od strani pristašev SLS. Za uradnike, ki vestno izpolnjujejo sve^e do'znosti, ki točno po smisTu na5:h ternTjnih državnih in nacijonalnih zakonov goje državljanski čut, krepijo edinstvo državljanov, razširjajo patri* jotizem, je premestitev vsekakor proti* zakonitost. Toda na vse to se me mo* rejo sklicevati voditelji SLS! Toda v zadregi jim je vse dobro* doš"o. Zato se tudi «Slovenec», kadar je v škripcih, rad sklicuje na pozitivne zakone in nacijonalne ideale, ki jih sicer načelno ne priznava. «Slovencev» zagovor prof. Remca in J srca je najboljši dokaz, da je sklep r -svetnega ministra o njiju premestit* vah umesten, pameten in patrijotično de j r nje. V naših slučajih ne gre za dejanje in premestitev kot tako, marveč za ose* be, ki so bile premeščene in za njihovo državijansko kvalifikacijo! Imenovana profesorja menda sama ne bosta trdila, da sta doslej politično de!ova!a v smislu «Slovencevega» zago* vora za utrditev državljanskega čuta, za politično moralo, za državljanske čednost, za državno edinstvo in za pa* ■*rijotizem. Saj je na primer prof. Jarc še pred kratkim stal pred sodiščem, 1 °t je bil obtožen, da je ščuval proti t-j^rpiuu delu našetfa naroda in hui* Razprava o ankztiranih mandatih HSS Politični razgovori radikalnega ooslanca dr. Janjiča s Sljepanom Radičem, — Anketna komisija pregleduje sodne spise. — Zagreb. 7. maja. (Tzv.) Anketna komisija je na včerajšnji popnldansk' seji v smis'u sklepov narodne skupščine pričela s proučevanjem spornih 24 mandatov HRSS. Svoje postopanje je usmerila na 4 točke. Danes dopoldne Je bila na dnevnem redu točka, da komisija vpogleda sodne sp'se v prisotnosti preiskovalnega sodnika in z njegovim tolmačenjem odnosno pojasnili. V palači sodnega stola v sob" predsednika g. Buča ca so se danes dopoldne sestali člani anketnega odbora pod predsedstvom dr. L?ze M ar kovica. Pridnih je bilo 10 članov, razun rad. posl. dr. Vojis'ava Janjiča, ki je lan ko Feto vodil znena pogajanja s Step?»nom Rad-cem In |e sopodpisal trkozvani Mar'ov protokol. Posl. dr, Janjlč dopoldanskemu sc tanku komisije ni prisostvovat Kakor Je Vaš dopisnik Informiran, }e posl. dr. Voja Janiič" danes dspoMne pose-tll v zaporu predsednika HRSS Stepana Radiča ter se ž njimi zelo dolgo razgovar-jal. Razgovor je trajal skoraj poldrugo uro. Rrzjpvoru sta prisostvovala tudi posl. Pavle Radič in posl. dr. Nlkola Nikič. Znrč'1-no je dafe, da se je razgovor vršil brez prisotnosti prel3!iov*1nse.i sodnika. Preiskovalni sodnik dr. S'avisa Koerb-ler je pred^žil anketni komsiji ves sodni materija!, ki se nanaša na preiskavo proti Stepanu Radiču in interniranemu vod-stvu HRSS. Kcmisia je zaporedoma pregledovala vse protokole in izjave, kakor tildi ori?:ina1ne dokumente. Kom'sija nadaljuje danes popoldne vpogled v sodne spise. i program konference Hale antante Na c*nevnem redu vsa aktualna mednarodna vorašanja. — Or.c;\e\M sprejemni program. — Odhod dr. Ninčica. — Bukrešta, 7. maja. (Rado.) Delovni program konference držav Male antante v dneh od 9. do II. maja vsebuje te točke: 1.) Izmenjava m;sll o splošni mednarodni poütlcnl situaciji. 2) Odr»'-^'*"' <**----v Mpta «»Tt*j>-+e dO Madžarske (razoroz'tveno vpra§an?e). 3.) OlnošaH članov Male antante do ostal'h sosednih držav. 4) Špecijalni problemi (Romunska In Češkoslovaška, Romunska ;n Jugoslavija. Češkoslovaška in Jugosfavi'a). — Cukarešta, 6. maja. Zunanje ministrstvo je sestavilo oficijelni sprejemni program za perijodično konferenco držav Male antante v Bukarešti. Vspored vsebuje: L) 8. maja sprejem na postaji. Ob 20. Intimna večerja na čast gostom. IT.) 9. maja ob 10. dopoldne prvi oficijelni sestanek v zunanjem ministrstvu. Ob 13. obed pri Nj. Visočanstvu prestolonasledniku. Ob 14. nadaljevanje konference. Ob 18. čajanka v Češkoslovaškem poslaništvu. Ob 23. večerja na dvom v Controceniju. TIT.) 10 maja ob 10. dopoldne nadaljevanje konference. Ob 12. reviia vojaštva povodorr narodnega praznika proslave romunske neodvisnosti. Ob 14. kos:lo v jugoslovanskem poslaništvu. Popoldne konjske dirke. Ob 20. gala-večena v romunskem zunanjem ministrstvu. IV.) 11. maja odhod ministrov na posestvo ministrskega predsednika Bratiana v Florijo. — Beograd, 7. maja (Izv. Ob 12.) Danes ob 12.55 popoldne odpotuje zunanji minister dr. Ninčic" v spremstvu svojega kabinetnega šefa in uradništva zunanjega ministrstva v Bukarešto r.a konferenco Male antante. G. dr. NinčiČ potuje na posebni ladi! po Donavi do Oršove. Havasova agentura objavlja delovni program konference za čas od 9. do 11. t. m. Program s« krije z onim Radio-agenture. Glede Madžarske razmotrl-va Mala antanta pred vsem njen. državni proračun In razorožitveni problem. V zunanjem ministrstvu je bilo danea dopoldne zelo živahno z ozirom na priprave za bukareško konferenco. Zunanjega mini-stra so posetm avstrijski poslanik g. Hof. f 1 n g e r . gräki pos'anJk g. Zamados, češkoslovaški poslan T k gosp. Jan š e b a in francoski poslanik g. G r e n a r d. Odhod Kalfova iz Beograda — Beograd, 7. maja (Izr.) Danes ob 8.30 zjutraj je odpotoval Iz Beograda bolgarski zunanji minister g. K alf o v. Pred odhodom vlaka je trajal v kupeju zelo živahen in prisrčen razgovor med g. Kalfo. vom in pomočnikom zunanjega ministra g. Markovičem. G. Kalfov se je pomočniku zahvalil za topli sprejem v Beogradu, naglašujoč, da odnaša iz Beograda najboljše vtise in je prepričan, da pride med obe. ma sosednima državama do iskrenega sodelovanja. G. Kalfov je končno izjavil gosp. Markoviču, da potuje v Pariz. Na bolgarskem poslaništvu krijejo smer potovanja g. Kalföva, Avstrijska vlada se opravičuje — Dunaj, 7. maja (Izv.) Vesti o resno, sti gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji so izzvale v sosednih drživah tako v tisku, kakor tudi v političnih krosih splošno nezadovoljstvo In ogorčenje nad postopanjem avstrijske vlade. Češkoslovaški de-mokratje so temu ogorčenju dali izraza tudi na kongresu v Brnu. Avstrijski zvezni kancler dr. R a m e k je sedaj v opravičilo priobčil v >Nene Zürcher Z-^.tung« članek o avstrijskih problemih. V tem člankn obrav. nava tudi prlključltveno vprašanje In vpra. sanje podonavske federacije. Zvezni kan. eler s povdarkom naglasa, da Je zač-»«~ motrivati ta dva problema najpreje inozemstvo, ne pa Avstrija. Avstrijska javnost ja res z zanimanjem sledila tem razmotriva-njem, toda ni zavzela v teh problemih nlka-kega deflnitivnega stališča. CPji avstrijske notranje in zunanje politike so zavarovanje samostojnosti gos-podarske in politične avstrijske države. Avenol o svojem potu Beograd. 5. ma?a. fAvala.) Pomočnik Kerjeralnefca tainika Zveze narodov, Avenol. je podal n*ocoj ajrenturi «Avalu nastopno izjavo: Srednjeevropske države zavzemajo z vso pravico značilno mesto v mednarodnem sodelovaniu, ki Ka predstavlja skal na plemensko mržnjo proti bra* tom. Ali sme potem vlada dovoliti, da v tem duhu vzgojujc tudi slovensko | mladino** Zveza narodov, in v delovanju njegovih ooedinih organov. Ker mirovne po-crodbe in pakti nalasrafo Zvezi narodov, da organizira mir in gospodarsko ob-rtnvo Evrope, je dolžnost sreneralnejfa tajništva, da na licu mesta zbira o po-edinih vprašanjih točne podatke. S tem v zvezi ie treba nanašati tudi potovanje jrsneralnega ta mika Drummonta in tudi moje vožnje. Zelo me ie razveselil soreiem, ki sem ua bil deležen v Beogradu, kjer mi srredo vsa merodama mesta zelo na roko in mi «o!ai*šuie*o na-lovco. ki mi ie bHa ooveriena. Veseli me, da morem v Jugoslaviji ugotoviti nedvomne znake napredovania na poti k stabilizaciji in konsolidaciji. POLITIČNI AUE V BEOGRADU — Beograd, 7. maja. (Tzv.) V Beogradu je nastal v notranji politiki popolen mir. Pozornost je obrnjena na delovanje anketne komisije v Zagrebu in na vpraSanje verfikacije 24 anketiranih mandatov HSS. Niti v narodni skupščini niti v predsedstvu vlade n" bilo danes dopoldne kakih bistvenejših političnih dogodkov. Kot namestnik ministrskega predsednika Je d?nes minister Svetozar P r i b i č e v č di\) časa konferi-ral s I. skupščinskim podpredsednikom dr. N. S u b o t i č e m. Za popoldne ie sklicana seja ministrskega sveta. OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU. — Zagreb 7. maja. (Izv.) Za nedeljske dopohrlne občinske volitve vlada napeto zanimanje. Vse stranke so razvile naj-živahnejšo agitacijo ter danes objavljajo posebne letake in manifeste. Včeraj je komunistična stranka izdala volilni letak, ki ga je policijsko ravnateljstvo zaplenilo. Sodni stol je to zaplembo danes potrdil. Letak hujska na razredno mržnjo in borbo komun- stov proti buržuaziji. Policijsko ravnateljstvo je v svrho vzdrževanja javnega reda in mirnega poteka volitev odredilo alkoholno prepoved, ki velja od sobote ob 18. zvečer do ponedeljka do 6. zjutraj. Prepovedano je vsako točenje alkoholnih pijač. Pollcjsko ravnateljstvo je dalje zaplenilo »fifvatsTro pravo« radi hujskanja. Sodni stol je dan s potrdi! to zaplembo ker vsebuje prestopek proti zakolu o zaščiti državo Tragedija na dvoru Habsburg Od 8. ma|a daäie v kinu «L JUBL JANSKI D VOR» 1346 PROCES PROTI KOMUNISTIČNEMU VODITELJU. — Zagreb, 9. maja. (Tzv.) Pred sodnim stoLm se je danes dopoldne pričel proces proti komunističnemu voditelju Vladimirju Čopiču. V smislu zakona o zaščiti države je obtožen komunistične propagande. Vladimir Čopič je bil narodni poslanec v konstituanti, a je bil njegov mandat uničen na temelju za'cona o zaščiti države. Bil je pozneje v Zagrebu tainik komunistične stranke in u ^dnik «Radnicke borbe». Razprava je do* ločena na tri dni. Danes dopoldne je obto* ženec odgovarjal na razna vprašanja sodne* ga dvora glede njegovega življenja, študij in delovanja v politični javnosti. Iz Amnestija povodom kraljevega SubHeJa. — Spremembe v vlad!. Rim* 6. maja, a. Kakor javlja «II Serenoa, se bo ob priliki praznovanja 25-letni^e vladanja kralja Vittoria Emanu-ela III. izdala amnestija, ki bo vsebovala tudi politične delikte. V niej pa ne bo obsežen umor M^tteottija, ker se Še nahaja v preiskovalnem stadiju. Kralj bo na ta dan izdal na italnanski narod proglas, v katerem ga bo pozval k splošnem pomirjeniu. Demisija mornariškega ministra velikega admirala Thaona de Revela se potrjuje. Vendar še ni gotovo, ali bo ta demisija sprejeta ali ne. Ako bo sprejeta, se meni. da bo Mussolini sam prevzel to ministrstvo. Thaon de Revel ie bil včeraj od kralja sprejet v zelo dolgi avdiienci. Govori se, da bo v kratkem prišlo do ostavke še dveh ministrov, in sicer Giuriatiia in Lanze di Scalea. Obenem se bodo izmenjali sko-rai vsi državni podtainiki. Parlament *se otvori 14. maja in bo kot prva točka dnevneera reda razprava o zakonskem načrtu glede ženske volilne pravice pri administrativnih, to je provincijalnih in občinskih volitvah. AMUNDSENOV POLET NA NA SEVERNI TEČAJ- — Berlin, 6. maja (Izv.) Roald Amund« sen JarTfi 5. t. m. iz Kingsbaya na Spitzen« bergih o svojem nameravanem zračnem po* lc t>" na c"verr: tečaj: Oba aeroplana sta pripravljena za pol^t. N^asi meteorologi ugotavljajo ugodno vre« me. Od njih sestavljena vremenska karta iz* kazuji visok zračni pritisk na polarnem za* livu med Spitzbergi in tečajem. Okrog je na* to nizek zračni prilik. Ta vremenski polo* žaj je za polet ugoden, ker pričakujemo v prvi etapi poleta ugodne zapadne vetrove, v drugi eta- i brezvetrije in v tretji vzhodne vetrove. T^ahko račun t mo vce čas vožnje ja* »no vreme, čeprav naši meteorologi pnstav* Ijaio, da pozneje tahko nastopi oblačno vre* me. Danes v torek sta ekspedicijski ladji »Fram« in »Hobby« pnpravljeni za odhod proti severu, da pripravite primerno ukrca* lišče za aeronlane. Aeroplani so preskrblje* ni z vsem. Delamo zadnje poskuse. Kakor hitro ukrenemo v terenu vse potrebno in če ne nastop kai neo-'^a'-rovan^ga. startamo za polet na severni tečaj v sredo 13. t. m. KONFERENCA NASLEO-STVENIH DRŽAV V PRAGI. — Praga, 7. maja. (Izv.) Iz Pariza javljajo: Glavna reparacilska kom'sija le sklenila sklicati 30. janifa t. L v Prago konferenco zastopnikov nasledsivenih držav. Na tej konferenci sc ima definitivno rešiti vprašanje dolgov bivše Avstro-Ogrske monarhije. AVSTRIJA IN POLJSKA. — D ima; 7. maja. (Izv.) Varšave javljajo: Zunanji m'nister Skrzynski odpotuje začetkom Junija na Dunaj. Tu bo Imel dvodnevno konferenco s kancelarjem dr. Ram-kom in z zunanjim ministrom dr. Marajo. Skrzynski in avstrijski poslanik v Varšavi sta podpisala protokol o uvedbi zračne pošte med Varšavo in Dunajem. KRIZA V ČEŠKOSLOVAŠKI RUDARSKI INDUSTRIJI. — Praga, 7. maja (Izv.) če&koalovaSki tiskovni urad Javlja iz Moravske Ostrare' Kriza na premogovnem tiru še nI končana. Izključeno je izboljšanje položaja, ker Je premogovna kriza, splošna v Evropi. Vod. stva premogovnikov v ostravsko-karvinskem revirju so zato sklenila odpustiti večje Ste. vilo delavcev, da morajo ostale popolnoma zaposliti. Do danes je bilo odpuščenih do 2500 delavcev. V drugi etapi sledi Se odpust 4000 delavcev. Reducira ee tudi nradnutvo rudarskih podjetij. TJpokoje so uradniki, k* so dosegli gotovo Število let. v* ostravskem revirju je zaposlenih. 40.000 delavcev. PROTEST NEMŠKIH SOCIJA-LISTOV PROTI HINDEN-BURGU. — Berlin, 7. maja (Tzv.) *Voss*schfe Zeftung^ javlja, da so socijalnl demokratja sklenili vložiti protest proti veljavnosti Izvolitve maršala Hindenburga za državnegt predsednika. LIKVIDACIJA JUŽNE ŽELEZNICE. — Dunaj, 7. maja (Izv.) Generalna di rekcija zveznih železnic uradno objavlja: V zadevi likvidacije Južne železnice so »o pričela posvetovanja sredi januarja t. 1. na Dunaju ter fo se nato od 27. do 30. april % nadaljevala v Rimu in končala. Kakor zna-no, 8© je dosegla s rimskim sporazumom a dne 29. marca 1923. likvidacija obratnih dolgov In tirjatev privlligirane Južne železnice. Sedaj je v vesh likvidacijskih vprašanjih dosežen zadovoljiv sporazum, ki &« Imajo potrditi interesirano vlade, čim b*j sporazum od njih odobren, se prične Kkvt» dacija. POSKUSEN ATENTAT NA FRUNDZEJA. — Krakovo, 7. maja. Iz Moskve prihaja poročno o poskušenem atentatu na predsednika sovjetskega vojaškega sveta Frund. žeja. Povodom prve majniške parade Je ne ki vojak pri defiliranju vrgel pred Frund. žeja bombo, ki k sreči ni eksplodirala. Parada se je vrštla daljo, dot ioni vojak Je bü na mestu ustreljen. Tatvina dragocene biblije Genove. 6. maja. (Avala). Neznani sforfW ci so iz antikvitetne trgovine ukradli svefsd pismo iz leta 1400, čigar vrednost se ceni na 2.500.000 lir, in več starih preprog. Borzna poročila. Ljubljanska borza. Lesni trg. Trami monte, 11/13, 13/16, 16/21, 19X4 fco meja, količina 3 vae., denar 402, blaga 402, zaključki 402, remeljni monte 48/d« 58 /96 4 m dolž. fco nakladna postaja, d s. nar 530, hrastovi frizi od 4—9 cm od 25—6« cm I. in II. vrste, denar 1380. hrastovi pH» bi od 43 mm 2.70 in od 53 mm 2.90 I. jo II vrste, fco meja, denar 14ÖG, bukova drvi suha 1 m dolž. fco meja, denar 25. Žitni trg. Pšenica Rosafč rinfusa par. Ljubljana denar —, blago 470, pšenica avstralska rin fusa par. Ljubljana denar —, blago 465, pSe« nica Hard Winter št. 2 riniusa par. Ljub-ljana denar —, blago 490. otrobi pšenični deb. fco. vag. Ljubljana: denar 215. otrobi pSenični drob. fco. vag. Ljubljana: denai —, blago 190. koruza promptna par. Ljub« ljana denar 215, oves makedonski orig. par Ljubljana denar 340, kronrpir n>rceni fco šraj. postajališče denar —, blago 115, krom« pir roža ico. Staj. post. denar —t blago 135 EFEKTI. 2 in polodst. drž. renta za vojno Skodt denar 171, 7odstotno investicijsko poso)ilt iz leta 1921 denar 62 In pol, blago 64. Celj-ska posojilnica d. d. 200, 204, Ljubljanska kreditna banka 225, 250, Merkantilna bank« 110, 125, Prva hrvatska štedionica 800, 81Ö Kreditni zavod 190, 200, Strojne tovarne hi livarne —, 134, Trboveljska premogokopna družba 375, 385, Združene papirnice 110 120, Stavbena družba d. d. Lhibljana 2*& 280. Zagrebška borza. Dne 7. maja. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.94—12.04, Prag I82.SO—185.20, Pariz 320—325, Ncwyor* 61.45—452.25, London 298 31—301.31, Trsi 252.75—255.75, Dunaj 0.0865—O.0877. — V a I utc: dolar 60.70—61.70, frank 317.50—322 češka krona 181.30—183.50. EFEKTI: 7V» invest. poso*. 1921 6250. 2vtV» dr* rente za ratnu štetu 171.50—172.50, Ljublian-ska kreditna 242.50—245. Centralna banki 15—16, Hrv. eskomptna banka 106Yb—107% Kreditna banka. Zgb. 105—110, Hipotekama banka 61—61.50. Jugobanka 99—100, Pri-štediona 800—805, Slavenska banka 69—70 Eksploatacija 42—44, Drava d. d. Os'jel 190, Sečerana, Osijek 577.50—582.50, Isis s d. 58.—, Nihag 45—50. Outman 360—372.50 Slaveks 170, Slavonija 53V4— 53'/*, Trbovelj' ska 380—385. Union, paromlin 425—435 Vevče 110.—. Inozemske borze* — Curih. 7. maja. Borza: Beograd S.X Pariz 26.80, Milan 21.21. Newvork 516.74 London 25.08. Praga 15.35. Dunaj 0.00728. Tržaška borza je danes izostala, ker j bila telefonska sveža s Trstom «.^jk'tjp** •a Stran 2. Pismo iz Prage, Notranja kriza odstranjena« koalicija ojačena. — Jezikovne naredbe. — «Češkoslovaški jezik«. »SLOVENSKI NAROD« dne 8. maja 1925 Štev. io^. Notranjepolitična situacija se je cjaa* ima, ker sc je posrečite odstraniti krito, grozečo koaliciji vsled spora o uvedbi ca* rine na fcito. Po dolgem razpravljanju med koali:-:;i mi strankami ie WI v tem vprašanja 29. pr. m. dosežen sporazum. Posebna konferenca koaiiranih strank se jc bavila z vsemi meritornimi podrobnostmi v stvari zemljedelskih cartn in kakor se trdi, jc nspelo doseči pri posameznih strankah take Dopustitve, da so se stališča strank tako zbližala, da je reSitev vprašanja Žitnih carin mogoče smatrati za zagotovljeno. Za rešitev ima služiti sistem t. zv. premičnih carin. V praksi bi imelo to za posledico, da bi bila pri sedanjih cenah žita carma Jako nizka, tako bi se ob sedanji situaciji cen ne b!Io bati, da bi se s carino žito in moka kako znatnejše podražila. Z vsem tem vprašanjem, kj je izzvalo tako nevarno krizo, iz krtere pa koalicija zopet sedaj Izhaja le ojačena utrjena se mora pečati se »petka«. Gotovo je razveseljivo dejstvo, da je tudi v tej težki krizi zmagal smisel za interes države in za interese njegove zunanje trgovske politike ter da se ni dala prednost interesom strankarske politike. Prikazuje se sicer zopet novo vprašanje, ki provzroči težkoče, toda to bo mnogo lažje odpravljeno. Tika se predloge socijalnega zavarovanja samostojno delujočih oseb, proti kateri glede nekih določeb protestira republikanska stranka. Pričakuje se, da se tudi tu reši stvar s kompromisom. Te težave poslednjih dni je zakrivilo tudi odlaganje sklicanja parlamenta, ki se sestane namesto S. maja, kakor ie bilo prvotno določeno ttaibrže Icle v drugi polovici tega meseca. Poročilo o povratku ministrskega predsedniki Svetile, ki je bilo rtzlirjeno po njegovem organu »Venkovu«, je bilo napačno, kakor Je »Venkov« sam priznal. Švehia biva se vedno v Italiji. Jezikovne naredbe, s strani vlade že tako dolgo ki že tolikokrat obljubljene, se izdajo, kakor se govori, gotovo v prvem tednu meseca maja. Ministrski svet se je v jedni svojih zadnjih sej pečal, na micijatrvo šolskega ministra, z vprašanjem, ali sc imamo posluževati naziva »češkoslovaški »ezik«. kakor to dela jezikovni zakon, aH pa se Imata ločiti naziva. Ministrski svet se je Izrekel za ohranitev rabe Imena »Če5koslova5k jezik«. Pripušča pa razlikovanje med češkim in slovaškim narečjem. (Na primer: šola s Češkoslovaškim poučnim jezikom slovaškega narečja.) Spor za mandata senatorja Praška In posl. Rechtere se je končal za njn neugodno, kakor se je dalo pričakovati iz dosedanje prakse volilnega sodišča. Oba sta izgubila mandat. Najzanimivejši de! razsodbe je kjer se izraža, da so Izpolnjeni vsi predpogoji za zrušen je obeh mandatov In da radi tega ni bilo za volilno sodišče nikakega vzroka preiskovati, ali je bilo nastopanje sen. Praška in posl. Rvchtere nizkotno in nečastno ter aH le v vzročni zvezi z ruše-njem njunih mandatov. J. K. S. Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. zvečer. Četrtek 7. maja: zaprto Petek 8. mala: Narodni poslanec Red F Sobota 9. maja: Kar hočete Red E Nedelja 10. maja: Narodni poslanec izven Opera: Začetek ob H 20. zvečer. Četrtek, 7. maja: Aida. Vika Čaleta — Alda, Dimitrij Orlov — Radamcs. Red A. Petek S. maja: zaprto Sobota 9. maja: Glumači — Canio D. Orlov. Cavalleria rusticana — Santuzza Thier ry jeva. Izven. Koncert Zveze slovenjih pevskih zborov' (Konec.) J5. Nar. železa, glasbena društvo *Dra-▼*« rz Maribora. Pevovodja g. K. Hladkv. 42 pevcev. Zdi se mi, kakor da je »Drava« zadnjič v Mariboru pela lepše. Kajpada, vožnja, ž njo utrujenost Itd. Dinamična posebnost »Drave« je v ekstremih. sforzatih. Morda nekaterim ta posebnost ni všeč. Spominja na Češko akcentualmo maniro, ki f>a je tam v jezikih utemeljena, a si jo človek, morda v skromnejši meri, želi pri marsikaterem našem zboru. Zbor je navzlic temu najresnejšega vpoštevanja vreden, ima kolosalno ambicijo, nenavadno žila-vost. sicer še precej pester glasovni sestav, ki ga zna zabrisati uspešno g. pevovodja. K objavljenem programu je dodala »Drava« še ^Soldaški boben« m je 2 njim dosegla vesel, dolgotrajen aplaz. !6. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pevovodja g. Zorko Prelovec. Najštevilnejši pevski zbor izmed nastopivših, je jih menda okoli 60. Najboljše nazadnje! Zvo-naši se danes lahko vsem smejejo. Kosati se morajo le Še s pevskim zborom »--Gla-bene Matice«. »Slavec«, žal, prežal, se bori z raznimi težavami, »Ljubljana« ima bolnega pevovodjo, Matica pa vporabi ves svoj čas za študiranje Francka. Ljudje, zlasti zunanji pevci, so Iskreno želeli nastopa vseh teh vzor - zborov, sebi v uteho lr pouk. Ker niso razumeli abstinence njihove, so jim Jo zamerili. In res M se morda dal vsaf Mitični nastop na kakšen način omogočiti. Zbor ima obširen repertoar, ki la mi v Ljubljani sicer te poznamo, a nerv !>i bil za zunanje pevce, katerim bi bil nastop pravzaprav namenjen. Če ni šlo, ni Šlo. OSKAR H. (0^a%pad car sta a Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Slekla je rokavice in jih s klobukom vred malomarno vrgla na stol. »Ah, imela sem nakupiti neke malenkosti. Prosim Te, Osi, ali mi moreš dati nekaj denarja?« Nikdar ni prosila za denar in je samo nevoljno sprejela manjše zneske, potrebne za vsakdanje izdatke. Zato me ie ta nenadna prošnja naravnost presenetila. »Seveda, Lora, ti ga rad dam. Koliko potrebuje*?« Mislil sem, da bo zahtevala kak maj znesek, in jo presenečeno pogledal, ko je izjavila: »O tako en ali dva tisoč frankov.« •»Dobro, Lora. Toliko gotovine nimam pri sebi. Jutri ti dam ček. Ali imaš mnogo nakupiti?« Z zvedavim pogledom me je premotrila. Zavedala se jc, da nisem bil nikdar radoveden. »Prosim Te, ne izprašuj me, Osi. imam za to svoje vzroke.« »Ali mi jih nečeš zaupati, Lora? Svare me pred Teboj. Gospod pl, Handl Te je videl v družbi z nekim duhovnikom. Toni govori o tajnih korespondencah in potetih, Ti imaš tajnosti pred menoj, Lora!« a za bodočnost bi si vsaj od Matičnega zbora ze'eli sodelovanja, »Slavec« si do drugega leta tudi opomore in pevovodja ^Ljubljane* srečno ozdravi. »Zvon« je svoji dve končni pesmi zapel z globokim razumevanjem, čustveno, iskreno in gorko. V zboru ni več neumirjene nervoznostl, vse se zdi sarrop^sebi umltivo. kakor da zamore biti samo tako in n;č drugače. Vzoren nastop, trajen, na:častne;Si vtis. Ljudi na koncertu do vrha polna dvorana. Le niti ene vojaške uniforme, niti enega zastopnika vlade In takih ljudi, ki bi morali vedeti, kaj pomeni 500 dobrih, zavednih, kulturnih državljanov. To m" bila zabava, ampak resno, skrajno požrtvovalno delo, delo za kulturno stavbo, ki smejo biti ponosni nanjo tudi oni, ki jih nI bilo blizu. Kakšna razlika med temi In ono ženico, ki je kupila iz svojih skromnih sredstev najdražji sedež v prvi vrsti, ker drugega več bilo nI, češ, vsako leto je bHa »zraven«, pa tudi letos hoče biti. Pripravila se ie na dolgo poslušanje in da ne bi omagala, Je prmesla v torbici seboj lor.ček kave, kos kruha In žlico ter si ob pavzi primemo podprla pešajoče sile Nato pa je zopet zvesto In bTi?čečih oči poslušala pesem za pesnijo do konca. Koliko jih je, ki bi pokazali toliko ljubezni do naše slovenske pesmi? Čast žcn!cl! Vsem pevcem pa: čilo In pogumno na novo, blagoslovljeno pevsko delo! —c. V prvem dein mojega poročna je ti. skareki škrat povzročil par napak. Mesto samostojnega nastopa je naredil samovolj, ni nastop, Cirila VremSaka, pevovodjo Kamniške »Lire« je prekrstil v Kremenšča-ka, en odstavek p% Je čteto zverižil. celo nekaj Izpustil v njem. Vse to bodi s tem popravljeno. —■e — M. Z. — Dramsko gledaflSce. Povodom Povhetovega jubileja. Gospod Josip Povhe je že 25 let Igralec in gleda na dovolj pestro preteklost v poklicu. V njej si Je pridobil krepko rutino In tako spada že dolgo med one naše Igralce, k: si sicer niso Iztckmovali ravno prvih mest, ki pa so vedno tu, kadar se za srednjo vlogo potrebuje zanesljiva moč. Včasih Je bil tudi naš operetni komik, dasi ravno te stroke ne smatram za njegovo naravno stran, nego bolj za priučeno po mnogrh vzgledih, ki jih Je imel kdaj na razpolago. Povhe uživa med našim občinstvom, tudi med starejšim, dokaj popularnosti In le dokaz pravične hvaležnosti je bil, ko se je snoči napoTn'Io gledišče Izven abonmana dnce'a pri Povheto-vc:m jubileju. To pomeni toliko več, ker gre sezona že h koncu in le zunaj spomlad. Izredno presrčni, dolg! in burni plosk, zlasti Tragedija na dvoru . Emfl Fenvveav . Mit Ida Soss n Ko oman Zaton v Maria Korda »borg1 Monumcntalnt vete film v 6 dejanjih k pred* igro. Režija: Aleksander Korda. OSEBE: Cesar Prane Jožef L . . „ . Cesar ca Elizabeti..... Prestolonaslednik Rudolf . . Baronesa Mary Večera .... Bratfisch.............. Karl Haszar Druge vloge so zasedene po najboljših filmskih umetnikih. Od 8« maja dalje v kina «Ljubljanski dvor*. Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6., H 8. in 9. — Ob nedeljah ob H 3.. M 5., 6., 14 8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic ob 10. — 12. dop. in od 3. ure naprej. po prvem aktu ko so mu na odru Izročili razni zastopniki naše Talij e mnogo vencev in nekaj daril, je Povheta lahko prepričal, da se tr zmotil, ko Je po 25-letnem delu apeliral na naša srca, naj se o njem izlavijo. Bila Je premijera Br. N u š i č e v e, silno zabavne satirične veseloigre »Narodni poslanec«. Igro Je brezhibno prevedel Fr. O o-v e k a r. Povhe s! je seveda prihrnnl! naslovno vlogo, t. J. poslanskega kandidata trgovca Prokiča, in je Žel v njej mnogo smeha. Rado mu je občinstvo priznaval veliko vnemo s katero se Je za svojo Igro potrudil, dajoč nam cd najboljšega kar premore. Ce pregledam predstavo enotno, moram pa pač konstatirati, da se je igra'o pregrobo In preglasno, preveč podčrtavalo ravno mesta, ki lahko postanejo ord'narna in preveč karikiralo, kjer bi Igra zahtevala karakterizacijo. In to zahteva Nušič na celi črti. Vsaka figura le srbski življenjski tip, vsaka, tudi drugačna. Tega pa se pri nas skoro poznalo nI. Pa tudi pri najboljših predstavah takih del bo pri nas manjkalo večno še nekaj: srbskega ježka. Redkih par igralcev imamo, ki znalo tudi to občutiti in govore radi tega neko polno slovenščino, muzikalno se približujoČo srbskemu načnu. S tem ne delajo našemu Jeziku, njegovi čistosti nobenega nasilja, pridobe pa na verjetnosti. Najboljša sta bila Skrbi n-š e k In Vera B a 1 a t k o v a, ki sta Igrala preprjlv zakonskT par. Skrbinšku Štejem v dobro posebno še, da se kljub večnemu prepiranju nI dal zavesti v prenapenjanje glasu In je tudi na najglasnejših mestih ostal v okviru odra. Bil le dober; izviren tudi v maski. Balaikova se Je zadnji dve leti nedvomno razvila kvišku in razpolaga danes že s precejšnjim kumorjem in temperamentom. Tudi se pri njeni jasni In ravno dosti krepki govorici človeku spočije uho. ker odgovarja dimenzijam prostora in akustiki naše dramske hiše. Mnogo si je mestoma pokvari s kričanjem Peče k. kateri je kot žurnalist nečedne preteklosti Imel sicer dokaj humorja In dosti dobrih momentov. Tudi Kralj (policijski pisar) Je z glasom pretiraval. In to sem na Kraluj že nekater-krat opazit v vlogah, ki bodijo za smeh. Tako na pr. pri njegovem Ba!antaču v »Roš-linkU. Po drugi strani Je Kralj že dostikrat pokazal svojo lepo nadarjenost. Zato se m! zdi Čudno, če mlsV", da obstoja glavna moč humorja v tem, da človek svojo vlogo vpije. To bi bil zelo enostaven recept za povzročanje komike, samo to napako ima, da ne drži. Mislim, da bi ravno Kralj bil zadosti sposoben, izgrajati tudi svoje komične vloge samo na karaktemo stran. Tam ravno se da res komično učinkovati. Radi prevelike glasnosti teh In včasih tudi drugih sotrudnlkov predstave sem mestoma res dobi občutek, da sedim v kaki Čitalnici, kjer se trudi gospod notarski kandidat, učiteljica, pošiarica, sodni oflcijal, dijak N. N- in lako dalje, zadaš t'ti dramatičnim potrebam dobrega sotržanstva. Kljub vsemu temu pa Nušldeve igre ni mogoče »fentatl«. Je predobra, preveč vdar-na. Menda njegovo najboljše dramsko delo. Konec sezone se že bliža in tedaj se pri nas ponavadi igra samo še s po!ov:čno a1! dvetretjinsko vestnostjo. Igralstvo je vtru-jeno in zato ni tega pojava jemati ravno pretragično. K posameznikom še: Mlada Slavčeva je debatirala v večji vlogi domače hčerke. Za začetnico, k! pravzaprav dela Šele prve korake preko desk, katere baje pomenjajo svet, je svojo nalogo vršila prav pohvalno. Je Še neopredeljena v glasu in označanju, toda se giblje na odru Že zelo svobodno In brez strahu. Cesar, drugi »monarh* našega giedišča (ko Imamo že Kralja), si Je kot mesarski mojster napravil imenitno masko debeluha-orjaka. Kot spec/jaHteto si je izmislil one vrste obilneža. ki govori namesto v basu, kate- rega od takega mamuta pričakuješ, s pre-vrženim glasom (»fistelnom«). Sem že včasih naletel na take neskladne prikazni. To« da se mi dozneva, da bi Cesar vendar bolje učinkoval z debe'im gladom. V falzet se ne da položiti nič čutenja in tudi n Cesarjev organ razpoložen za to v toliki meri, da bi izgledalo čisto naravno. To bi znal pač Lipah* ki ima od narave rezek glas primerne barve. Po dolgem času smo videli na odru zopet tudi gospo W i n t r o w o. Druge srednje ?n manjše vloge Imajo še Drenove c, Rakarjeva n Medven. Potem je še kup čisto ma'ih vlog. Režijo im Rog o z. — Opera, Gostovanja Vike caietovo in Orleva. V včerajšnji Aldi smo slišal« v vlogi Afrle našo znanko se iz^a lanskega ali pred'anskega leta, gospo Viko čaletovo, dramatično sopranieiko bogatih pevskih vrlin. ViSina je v f nekoliko reška, a zmago, rita, v p pa kaže resno Šolanje, ki JI je dalo Iskreno ganljiv Izraz. G. Orlov noje za angažman. Je to tenor ruskega simpatičnega tirnbra, ki poje vsako višino navidezno brez napora. Je umerjen v dinamskem izražanju, pri eod^ovanju v ansamblih celo ko-moden, ker petje samo marV.ira štedeč se previdno za lastne vstope, v igri pa vendar, le dokaj živahen, četudi ga ovtra v razma. hu krog nepoznanih mu pevcev In tuj o'ier. Oba pevca je publika prisrčno sprejeta. Več spregovorimo o njih po končanem gostovanju. —Ö — O p?an!stu Svetlslavu Sfančlču. ki nsstopl v poned^!jek, dne II. maja na petem abonma koncertu Filharmonije družbe, piše zna men* t! In izredno strogi berlinski kritik dr. Schmidt v Berliner Tagblat-tu sledeče: »Pianist Stančič napolnit le svoj koncert z Bachom In Reethovnom. Igra dobro In to ne le tehnično, ampak prda vse skladbe zelo resno In strogo objektivno. Prav veseli me, ga zopet čuti na prihodnjem njegovem koncertu.« — Za ta koncert veljajo že kupljene abonma vstopnice. Je pa tudi na razpolago še dovolj neaboniranih vstopnic v Matični knj'garnl. 92R/n — »Spsk! Književni Glasnik« prinaša v številki z dne 16. aprila to-le vsebino: Stena (Miloš CrnjanskI). — Na Somi (2orž Dihamel). — Iz bolničke čelije (ATeksa Zantic). — Krstonosac (Spiridonovlč - Savič). — Septembar (SpIrldonovfČ - Savle. — Sreča: Alber Samen. — Intelektualne veze franeusko - srbske (Pavle Popovič). — Veze Francuza sa Srbiama u prošlosti. (Dr. Vladimir Corovič). — Odgovornost za rat. fDlrritrije Popovič.) — Obnova Palestine. (Paul^a Leb! - AIbaTa.) — Dnevnik jednog pesnika. (Atfred ed Vinji.) — Pozorršnji pregled. — Umetničkl pregled. — Politički pregled. — Beležke. Tragedliia na dvoru Habsburg Oä 8. ma'a dali« v kinu «LJUBLJANSKI DVOR» Sokol -— V Prago k slavnosti otvoritve Tyrscvega doma se odpelje delegacija JT'goslovenskesa Sokolstva 22. t. m. z brzovlakom ob 12. opoldne iz LjubMa* ne. Vcžr*a js "-olovična ter stane III. rarred v Prago in nazaj ca 530 Din. — Branje in sestre, ki se hočejo priklju* čiti tej delegaciji, naj se t«koj jpvijo pr: starešinstvu JSS v Narodnem domu v LJubljani Oni bratje in sestre, ki so svoto udeležbo že prijavili, si naj pre* skrbe pri pristojnem policijskem ravi nateTjstvu aH srezkem poglavarju pot« ne liste, katere naj pošljejo potem pra* v^časno starešinstvu JSS, da jim pre* skrbi -izum pri češkoslovaškem kon* zuT?tu v Ljubljani. Slavnostne otvorit* ve se ude'eze zastopniki vsega slovan* skega Sokolstva ter delegati Franco* zov, Švicarjev, Angležev itd. Otvoritev Tvrševe-^a doma bo velika manifesta* cija slovanskega Sokolstva, zato je dol* žnost ju^oslovenskega Sok bistva, da se udeleži te slavnosti v čim največjem števiTu. — Sokol Stepanja vas se zbira za tajni župnl Izlet v nedeljo 10. t. m. točno ob tričetrt na 6. zjutraj pred Poljanskim mostom, člani v kroju ali clviln z znakom, članice v civilnih oblekah z znaW. — Za Člane In članice ndeloZba obvema. 5>18 — Na fantovfefclnl brata Janko Po?ra£-nika se je nabralo za knjižnico Štepansko. ga Sokcla Rt Din. V spomin na svojega starega, ljube« ga prijatelja, brata Cirila K o c h a je naka» 1349 zal Viktor Rohrmann »Ljubljanskemu So* kolje, ' čigar vrstah sta čestokrat korak/v la, 100 Din. —. Preminul jg naš dolgoletni c'an brat ing. Ciril Koch, cestni nadsvetnlk. C' Ntvo poživljamo, da se udeleži v čim večjem številu Dosreba, ki fi- vrši tinri v petek oh 4. uri popoldne. Kroj clvi'rii z . -kom. Zdravo. — Ljubljanski S,koL — Sg:-:o! Vič. Sestanek v s \ rhu ust 10-virve pevskega odseka c-. t ~š; v četrt« dne 7. t. m ob 8. zvečer v Sokofsk m mu na Viču. Odb^r vab: Člane ?n prijatelje društva, ki bi hoicü sodelovati v fem odseku, da se " ra sestanka udeleže. 9; n — Sokolsko druStvo v Slški vabi i družabni večer, ki se vr$i v soboto dne 9. maja t. I. ob 20 uri v restavracij! »Bc! -vue«. z najpestrejšim družabnim sporedom Vstop prost. — Odbor. V21i Otvoritev Eokolskcga doma v Šoštanju dne 10. t. m. cbeta postiti, no predpripravah in prijavaB bratsl-ih društev ^dfV1, rr.r gočna manifestacija nofeolake, narodne 'r. državne mis!i v osrčju šaleško dclin^u I pritiskom nepoSteaoeti, sebičnosti, nežna-cajnoisti pojenjajo dane« jugoslovanska misel v Širokih mn = ;ih. Zato raon ravno v krajih kakor n pr. Pokanj ha? Bokolstro kot najpozvane^i nc?matično spretnost, da me je naravnost presenečala. »Povej mi vendar, Lorica, odkod imaš to strašno modrost? Ako bi imel jaz kaj govoriti, bi te postavi! na Čelt> urada naših poizvedovalcev. To bi ti dajala gospodom birokratom uganke za razrešitev.« Nasmejala se je sam> in se tesneje stisnila '«< meni. »Saj nisi hud name? Danes je prišel dotični gospod in me odvedel v hišo Via Vittoria k nekemu gospodu, čegar ime je Coletti. Ta signor ie mnogo govori! o svobodi narodov in svetovni ideji narodnega pobratinstva, ki se bo zmagoslavno dvignilo nad razvalinami vseh prestolov.« »Lorica, ta človek je bil anarhist, kaj ima opraviti ori iei stvari? »Govoril je nato o tajnih aktih, ki so mu slučajno prišli v roke in mu razkrili tajne diplomatske spletke. Mislim, da hoče s prodajo teh aktov vzbuditi nezaupanje med vladami velesil. Zanj sem zahtevala denar. Govoril je o bodoči svctnvnl vojni ki bo strmoglavila trhle evropske prestole, in delal je pripombe, kakor da bi svet že v nekaj letih nosil novo lice.« Ta razkritja me bolj vznemirjala, kakor sen hotel izdati. Svota 2.000 frankov ie bila naravnost smešna za tako važne tajnosti. Ali so Loro prevarili ali pa so bili za sivar merodajni drugi vzroki?! V Rimu, 15. marca 1SS9. Seznanil sem sc s »signor« Colettijem. Zdi se ml, da le Lnra pokazala svoje Izredne sposobnosti. Vse kaže, da je mož agent obsežne mednarodne zarotniške družbe, ki ima svoje niti razpletene po vsem kulturnem svetu in zasleduje komunistične cilje. Kakor v vseh anarhističnih organizacijah so se očividno tudi tu znašli zločinci in norci. Coletti spada k prv vrsti teh sodobnikov, kaj mož namerava s prodajo tajnih spisov, mi ni jasno. Prodajna cena ie prenez latna, da bi se izplačalo izdajstvo, ki ga lahko stane življenje. Lora neprestano plete nove alti Vsa se ie spremenila, odkar ima ^red sabo nalogo, ki drži v staln napetosti njene duševne sile. Postopa energično bistroumna in previdno. — Vkljub temu sem Ceste v skrbeh, ko jo vidim, da se bavi s tajnimi, gago-netnimi podjetja stev 103. •SLOVENSKI NAROüi dne S. maja 192». Stran s Dnevne vesti. je v hi?\ Nike Antika primerila težka nesreča. Eksplodirala Je večja količina dina. mita, pri čeinur eta bila. ubita Niko Antič m Marko Bu*ič. — Pomočnik ministra za šume in rudnike. Za pomočnika ministra za gume in rudnike je imenovan, kakor smo že zabeležili, tajnik «Trgovske in obrtniške zbornice* v Ljubljani, gosp. Ivan Mohor i č. G. Mohorič nastopi to svoje odlično in velevažno mesto že te dni. Trgovska in obrtniška zbornica, , uvažujoč, kako velike važnosti je. ako zavzame to odlično mesto tak strokov* njak v gospodarskih stvareh, kakor je tf. Mohorič, je dovoÜla svojemu tajni* ku polletni dopust. C. Mohorič je od« potoval v Beograd z včerajšnjim brzo* vlakom. Na kolodvor so prihiteli številni zastopniki naših gospodarskih in političnih organizacij, kakor tudi njego* vi osebni prijatelji, da se poslove od njega in mu žele polnega uspeha v nje* govero delovanju. — Ustavljena likvidacija agrarne direkcije. S sklepom min. sveta z dne 1. maja t. L št. 16.900 je ustavljena likvidacija agrarne direkcije v Ljubi j as ni. — Prepoved kočevske himne. Veliki Zupan Je z odlokom z dne 6. aprila prepovedal petje takozvane »kočevske h I m-n e«, ki nosi naslov »Die Wacht an der Kul-pa«. Spesni* jo je pokoini profesor v Kočevju Josip Obergföll, To odredbo utemeljuje veliki župan s tem, da hujska pesem z enostranskim poudarjanjem nemških vrlin proti nenemškim državljanom, ker govori o nemški Vojvodini, ki v resnici nikdar ni obstojala in ki je po ustavi naše kraljevine popolnoma izključena in ker je pesem tjdi naperjena proti nam prijateljskemu francoskemu narodu. Prepevanje kočevske himne se bo kaznovalo po zakonitih predpisih, v kolikor ni po okoliščinah podan način kazensko-pravnega postopanja po veljavnih kazenskih zakonih, odnos-fio po zakonu v zaščito države. — »Cilller Zeitung« se zaradi te prepovedi silno hudu-je in zaključuje svojo fllipiko s patetičnim vsklikom: »Unsere nationale Eigenart gehen wir niemals auf. Nein, nie und nimmer! Wh* werden deutsche Sitten und deutsche Art nicht lassen!« — Kraljevo darilo Novinarskemu udru-2enjn. Nj Vel. kralj Aleksander je naklonil Jugoslovenskemu novinarskemu udruženin darilo 20.000 Din. Ministrski predsednik g. Nrkola PaSlč je podaril 4000 Din in bivši predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jo-vanovič 1500 Din. — Pesek v oči prosvetnemu oddelku bi rad metal »Slovenec« glede nakaail za ka. tehete.dnevnlčarje. Očrta, da erar dolguje fcatehetom že Iz 1. 1923 in 1934. Opozarjt-mo, da je bil med tem dr. Korošecope-tovano minister prosvete tn naj se poboinl »Slovenec« obrne na bfvSeg« ministra prosvete dr. Korošca ta pojasnilo. m* Razume se, da se samo od božje besede Se nI nihče odebelil. težko pa Je razumeti, da naj plačuje drŽava tudi orne katehete., Irl razvijajo po naših Šolah tako razdiralno državi sovražno 1n proHnarodno delo, da jih mora prosvetna oblast suspendirati, škof seveda proM temu doslr.dno protestira. TI kateheti spadajo v ra-por. ne pa da jim drsava še daje nagrade! — Arhivi okrajnih iolakih svetov. Po odredbi prosv. oddelka imajo okr. sol. sveti odslej shranjevati v svojih arhivih prepise službenih dokumentov vsega nčiteljskegn osobja svojega okraja. — Seton Watson v Zagrebu. V Zagrebu Je že reč dni profesor londonskega vse. nčilišča m urednik časopisa -.SlavonJe Review« Seton Watson (Scotas Viator), mani odlični naš angleški prijatelj- Seton Watson pride tudi v Ljubljano. — Učiteljska skupščina v D. M. v Polju. Ljubljansko učiteljsko društvo Je zborovalo zadnjo soboto v D. M. v Polju ves dan m sicer skupno z okoliškim učiteljskim društvom. Dasi je bil deževen dan, vendar se jre zbralo približno 200 učiteljev in učiteljic, ki so zasledovali z napetostjo in užitkom globoko zasnovano predavanje prof. Osvalda o Masaryku, predsedniku češkoslovaške republike. — Druga točka dnevnega reda je bilo predavanje tov. Ivana Dimnika o novem šolskem zaikonu, ki Je aborovalce vsakako Jako zanimalo. — Kakor 3. točka dnevnega programa je bila priglasitev delegatov za pokrajinsko tn držav, no skupščino- Okrajni eolski nadzornik M Kosec Je govoril o šolskem uradovanju. Po končanem zborovanju si je pretežna večina učiteljev in učiteljic ogledala moderno urejeno papirnico ▼ Vevčah, ki produefra ve-ifke množine papirja in ga razpošilja zlasti v naše vzhodne In južne kraje. Da Je učiteljevo z velikim zanimanjem ogledovalo izdelovanje raznega papirja, ni treba še posebej povdarjati. saj je nudilo vzorno polletje obiskovalcem veliko novosti hi zanimivosti v papirni Industriji. Koliko je šolskih otrok, ki ne vedo, kako se izdeluje papir. V kratkem času bo na tisoče slovenske mladine Imelo vsaj glaven pojm o fzd^-iovanju vsakovrstnega belega in pa črtane ga papirja, ki se rab! »a šolske zvezke. Da si ogleduje učlteljstvo razna tvorniSka podjetja, je vsekako pametno in koristno, saj pride to zelo prav pri šolskem pouku. — Učiteljske zbornice v Avstriji. Avstrijskemu parlamentu Je predložen zakon* ski načrt o učiteljskih zbornicah, predložen je predlog, da se osnujejo posamne učiteljske zbornce za ljudske, srednje in meščanske Sole. Drusi predlog pa zahteva, da naj se ustanovi učiteljska zbornica, ki bi cbsezala vse učitelje od ljudske šole do univerze. — Natečaj za zgradbo umetniškega paviljona v Beogradu. Umetniško odeljenje ministrstva prosvete Je razr/salo natečaj za iz?radbo umetniškega paviljona. Z delom se prične še tekom tegn leta. — Eksplozija dlnamita. V Mostarju se P Lmbuanh dne 7. mafa !92ö. mm Razpisano matte direktorja v Bolju. f Generalna direkcija državnih posestev raz-I ptsuje službo direktorja državnega poeeatva B c 1 j e. Kandidati za to mesto morajo lase. ti strokovno fakultetsko izobrazbo, morajo biti zdravi, državljani 8HS in dokazati, da so zadostili svoji vojaški dolžnosti. — Naraščanje Save in Donava. Sava in Donava sta začeli zadnje A\i ran i d no naraščati. V torek zjutraj Je bilo stanje vod > pri Beogradu 3.11 m nsxl normaio. Včeraj Je začela voda zopet padat4. V Zagrebu je voda dosegla prve hf§e Cvetne ceste. Tudi v Trnju in Pods*.isr>d»i je Sav« preplavili bregove. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da priskočijo ogroženim krajem na pomoč — Pega vi c a v Osijeku. V Osijeku so razširjene rame epidemične bolezni. Poleg Skrlatlnke se razširja tudi pegavlca. Done. daj »90 prijavljen! trije slučaji. Sanitarne oblasti so ukrenile vse potrebne korake, d-i preprečijo nadaljno razširjanje epidemtto. — Zakonska tragedija v Novem Sadu. V torek se je odigrala v hotelu »Bela ladja* v Novem Sadu krvavi rodbinska tragedija. V sebi št. 5 sta se me! 9. In 10. uro zjutraj nstreltla zakonca Josip tn Rosa MoJnar lz Snbotlee. Oba je našel ležeča v mlaki krvi natakar Bečle, k! Je okoH pol 11. ure odprl vrata sobe, nakar je takoj obvestil po. Ii d Ja Na mizi v sobi Je policija našla poslovilno pismo, pisano t madžarskem Jeziku, v katerem oba zakonca prosrfa policijo, da ne poizveduje za vzrok obupnega dejanja. Verjetno je. da sta Molnarjeva Izvršila samomor vsled bede, v kateri sta živela. — Aretacije komunistov. V Delnicah ur. Hrvatskem je bHo prijetih 18 komunistov. kJ so bili izročeni okrajnemu sodišču. Ovaden so radi proti državne propagande. — Poročnik strelia! na svojega pot-frovnfka. V Stipu je te dni porotnik Josip formal!Ja med raportom streljal na svojega poveljnika polkovnika Dragomirja THča. — Polkovnik je lahko ranjen. —- Žrtev letalske nesreče v Novem, o kateri smo poročali tc dni, je bil poleg Zagrebčana Hitreca tudi Slovenec nared-nik-nflot Josip Križman, rodom Iz Sežane pri Trstu — Mamufovo okostje Izkopano v Dal. maciji. V Sinju Je fratnr dr. Olujfč naletel pri kopanjn zemljo na kosti mamuta, torej prve predpotopne Šivali v Dalmaciji. T>r. Olujiču je uspejo sestaviti kosti lopatice in nekaterih drugih delov okostja. Učeni fratar Je napisal obenem zanimivo študijo o mamutu, odnosno pred potopnih živalih. — Škoda od poplav. Kakor znano. Je zadnja poplava nsJhujSo krizadela kraje v okoliei Paračlna. Reka Crafea se je že vr-nfia v svojo strugo. $keda se ceni na to milijonov Din. Iz Cuprlje poročajo danes, da Morava resno ogroža mesto In okolico. — Samomor v Zagrebu. Včeraj se je v Zagrebu vrgel pod vlak 20 letni ključavnl-carski pomočnik Krsto Lončarte. Vlak ga je popolnoma razmesarH. Motiv dejanja Je bila brezposelnost. — Nevarna vlomilska tolpa v Zagrebu pod ključem. Zagrebške kriminalne oblasti so IzsledHe m prijele veččlansko vlomilsko tolpo, ki je izvršila zadnje čase neb roj vlomov v Zagrebu. Družbi je načeloval ustreženi vlomilec Lončar. Aretirani so bili Ivan Henigsmann, mestni stavbenik, Rndolf Ko-vačič. Franjo Kalan, njegova žena m Anton Rumenjak. — Kadloprogram za 8. maj 192S. London (365), Chelmsford (1600) in vse dru^e angleške stanice: 20—23 koncert. Parls-Pa-dio (1750): 12.30 koncert, 20.45 ^.Madame Butterfly«. Paris-brzojavna šola (45S): 21 vokalni in Instrumentalni koncert. Roma (425): 14—13, 17.15, 20 30 koncert Wien (530): 16.10—18, 20.30 (Bunter Abend) koncert Zürich (515): 13.30, 20.30 koncert. Varšava (385): 18 koncert. Berlin (505): 16.30 —18, 20.30 koncert. Breslau (418): 12-05— 12.55, 17—18, 20.30 koncert. Frankfurt (470) in Cassel (288): 20.30 igra »Die Geschichte vom Soldaten«. Hamburg (295), Hannover (295) m Bremen (330): 12 25, 14, 16.30, 20 koncert. 22 plesna glasba. Königsberg (463): 16.30— 18, 20—21, 21.15—22 koncert Leipzig (454) in Bresden (292): 20.15 (Brahms) Symphoniekoneert Manchen (485) in Nürnberg (340): 16.30—17.30, 18 30—19.45. 20.30 —22, 22—23 (Schallplatten) kencert. Münster (410): 20.30 koncert. Stuttgart (443): 16.31— IS, 20—21, 21.15—23 koncert._ KUPUJTE SREČKE ZA RAZLAGOV SPOMENIK! — Učiteljski tečaj za ročno delo. Uvi-devajoč potrebo, se je oblastni odbor pomladka druStva Rdečega križa odločil, da na temelju odloka rnhrstrstva prosvete z dne 8. aprila 1925 št 18.691 ustanovi tečaj za ročno delo na moški meščanski soli. Tečaj ie brezplačen in traja od 6. junija do 14. avgusta t. I. Cilj tečaja je napraviti na-stavljence sposobne za učitelje ročnega dela v delavnicah pomladka Rdečega kr"2a. Na tečaju se bo poleg teoretičnega dela, metodike delavnega nauka ter predavani In navodil za delo v društvu pomladka RdeCe-za križa učilo tudi modeliranje, knjigovodstvo, mizarstvo in kovinarstvo. Vognja do Zagreba je brezplačna, treba pa je. da vsakdo prjavi postajo, od koder potuje. Oskrbo plača vsak učenec sam, približno 500— 600 Din. Predmeti, izdelam' v tečaju, osta» ne jo last vsakega obiskovalca tečaja. Sprejme se do 40 učencev osnovnih, meščanskih in srednjih sol. Prednost imaio oni, ki delajo v društvu PDCK. Prošnje, odnosno prijave za tečaj z dostavitvijo vpisnine 100 D, je odposlali na obt odbor pomladka Rdečega križa v Zagrebu, Jezuitska ul. I. do konca maja t. .1 IV. občni zbor Jugoslovanske Matice podružnice za marenbersk. sodu i okraj se vrši letos v nedeljo 10. maja prt g. Jeačieu v Breznu. Dnevni red obieaJea. Ofjcijami del sborovania zaključi predavanje g. dr. Kovačiča ?z Maribora in pevske točke pev. *ke*a dmStvsi - Volka 924-n Tragedij« nm dvor Habsburg Oi a ■•]• ialf« ▼ kino «LJUBLJANSKI DVOR IM? Iz Ljubljane. — Ljubljanski Javnosti. V »adelJo dne 10. t m. priredi »Centralno akademsko podporno društvo« v Ljubljani akademski dan pod pokroviteljstvom ge. dr. Tavčar« jI e, dr. Ž e r i a v o v e in g. dr. Trilicrja. Namen tega druStva je podpirati visokosol-ee, predvsem na ljubljanski univerzi Jn v Inozemstvu one iz Slovenije ter Primorce in Korošce z brezobrestnimi posojili jn podporami, da jim s tem omogoči in olajSuje Študije. Že skozi dve šolski letj deluje društvo v tem smislu in je pomagalo že mnogim vlsokosolcem do Izboljšanja gmotnega položaja. Saj se rekrutira velika večina zlasti slovenske akademske omladine iz ubožnih uradniških tn maloposestniSkth slojev, ki se danes z največjimi težkočami bori.io za svoj obstanek. Pod pritiskom razmer pa trpi predvsem dijaštvo, ki bi moralo biti prosto vsakdanjih skrbi za stanovanje m hrano, da se lahko nemoteno posveti svojemu delu in poklicu. Državne štipendije. prvoN no določene na 600 dinarjev mesečno za posameznika, niso niti izdaleka zadostovale visokoSolcem, ki deloma od svojcev ne sprejemajo niti vinarja podpore. Pozneje so bile na obupne prošnje štipendistov povišane na 800 dinarjev, zdaj pa so zopet reducirane pod prvotni znesek — na borih 560 dinarjev, štipendije pa dobiva komaj 120 akademikov, velika večina je ostala brez sredstev in je tako prepuščena skrajni bedi. Tem in onim jc nudilo pomoč »Centralno akademsko podporno društvo« % večjimi aH manjšimi denarnimi podporami. Ker pa so gmotni viri društva trenotno povsem izčrpan!, je sklenil odbor prirediti v nedeljo dne 10. t. m. v Ljubljani cvetlični dac, od katerega si nadeia precejšnjega gmotnega uspeha. Zaradi tega se obrača »Centralno akademsko podporno društvo« na vso ljubljansko Javnost s prošnjo, da po možnosti podpre to dobrodelno akcijo. Naj nikd^ ne odkloni bednim vlsokosolcem svojega obolusa! — Nova ograja ob Strellikl ulici. Novi razširjen! del te ulice doM mesto podrtegm zidu na vzhodni strani alojaitevtgkeg« vrt« lično železno ograjo na betonskem pod-Ftavkn. — Proslava petdesetletnico dekliške ie. Ie pri sv, Jakobu. Prva mestna defelfsk* ljudska flol» prt sv. Jakoba v Ljubljani shv vi letoSnJo Jesen petdesetletnico avoje ustanovitve. Svoj Jubilej proslavi zavod s posebno svečanostjo — Cvetlični dan »Centralnega akademskega podpornega društva« se ne vrši 10. t. m., ampak 21. t m. — Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo septembra 1924 zastavljenih predmetov 14. maja nfh 3. popoldne. 917n — Utfruženje vojnih invalidov podružnice v Ljubljani vprlzort ▼ nedeljo, dne 10. t. m. ob 8. zvečer na Ježlei v dvorani Ks> tol. izobraz. društva veseloigro »Charlljeva teta.* Ker Je čisti dofcodek namenjen voj. nira žrtvam se nadejamo obilo udeležbe. — Odbor. 919-n — Cvetlični dan v prid vojnim žrtvam priredi v nedeljo, dne 10. maja t. 1. TJdni-že*ije vojnih invalidov, vJov in sirot, po. dmžnica v LJubljani ob prijaznem pod?, krvanj« cenjenih dam vseh ljubljanskih ženskih društev. Prosimo vea društva, da to upoštevajo in evetJIeno prireditev ta dna opustijo. Odbor. SSO-n — Udružcnje Jufoslovenskih talenJera 1 arhitekta — Sekcij? LJubljana vabi člane, da se udeleže pogreba blagopokojnega, zaslužnega člana g. Ing. Cirila M. K o c h a v petek dne 8. maja 1925 ob 16. iz Nunske ulice št. 10. SmjfflJE (AS Je, da ae prepričate, da eden par nogavic a žigom In znamko {rdečo, modro aH alato) traja kakor Štirje par! draginj Dobivajo aa v prodajalnah. — Trgovsko društvo sMerknr« za Slovenijo v Ljubljani opozarja ponovno svoje članstvo na ogled tovarne v Jaršah in nato na izlet v Lukovico, ki se vrši v nedeljo 10. mala 1925 Odhod ob 7.55 zjutraj z glavnega kolodvora. Prijave do četrtka zvečer. Opozarjamo, da so za povratek iz Lirko-vice do Domžal za vse udeležence naročeni vozovi. — Odbor. 922i; — Mestna Orjaua * Prireditvena sekcija«, priredi v soboto 9. L m. v areni Narodnega doma čajanko Z zanimivim sporedom. Svira barski orkester. Na sporedu jc tudi Šaljivi pošta in plejs. Vstopnina prosta. Začetek ob £0. uri. Vse članstvo in Pri* Jatelji našega pakreta vljudno vabljeni! — Prireditvena sekcija. 927/n Kdor prosi prajme, in kdor iiao naj. dal pravi «v. pismo. Tudi Bekvkranjei prežijo in Jšceio pomoči «4 zgradbo Planinskega doma, ki je nujno potreben za povzdlgo Bele Krajine. To pomoč jim j* *>et» Ljub. Ijana d(>!om? že and:»-« delo'pa jim bo *«j nudfta in eice-r 10. maja o priliki planinske tombole, ki an bo Izvršil« no dlodeeem 000-redu. 1. Ob 11. sprejem belokranjskih gostov. J. Obhod po mestu 2 dobitki in godbo. S. Oddih fo obed v hotelu Loyd. 4. Ob 15. tombola na Kongresnem trgu. 5. Jorjcva-nje. Sreeke se dobe pa vseh trafikah. W3-n — Promenadni koncert muzike Drav» akc div. oblasti bo danes v četrtek v »Zve« od 17. do po! ! \ ker je muzika v ne» delje drugje zaposlena. —Samomor v Unbljanl. Včeraj ob !S. s« ie ustrelil na ookooališču ort Sv. Kri- štofa Stefan Pod p a e, Mletrr! trgovski potnik, ki stanuj« na Poljanski cesti št. 54. Bil je takoj mrtev. Pokojnik je bil dober narodnjak, ki je v tem duhu vzgojil tudi svojo deco. Preden je sel prostovoljno v srt. Je napisal g. Zagažnu, predsedniku belokranjske podružnice SPD, dopisnico, v kateri pravi med drugim: »V mojem skrajno razburjenem in obupnem stanju radi wojih neznosnih družinskih in gmotnih razmer, ki so me prisilile, da grem danes v smrt. Vam naznanjam, da sem neka! srečk proda! izi en blok s 300 kronami dal nazaj v vašem paviljonu, ostale dobita v kovčegu. S planinskim društvom se je mo?a nesreča pričela že na Jesenicah, kjer sem bil ustanovnlk podružnice, tn sedaj se je dokonča*:'.. Vn* pozdravlja Stefan Pedoac, Ljubljana, 6. maja 1925.a ~ Zdi sc. da je nesrečnik izvrši samomor v stanju rinne duševne zmedenosti. Na» v miru počiva! Kakao Van Kaster! .^mnUL.-*LV*.*jM. m.am t mm j> u ,i MEDNARODNI VELE S t: j EM ZA KOZVHOVINO V UPSKEM. - V^ko icio po Veliki noči je v Lip tkem vetePcjem in razstava koiuho\'lnc. — Stika nam kaže prlr.oc na letošnjem sejmlSču. Drzen vlom no Bregu pri Ptuju Vlomilci oškodovali ubogo tra.fi kantin jo za 22.209 dioariev, — Skrajno slabe varnostne razmere v pfajski okolici. Ptuj, 6. m«.je V ptujski okolici so x-icmi, nppntfald na* padi tn drzne tatvino na dnevn<*ni redu. Zadnjic so 2e listi poro£a!i o Sterilnih vlomih in tatvinah. Prizadeti gospoduri!, kmet. je tn tudi siromaki s skoraj ne vodo poma-g?-U, kako bi se ubranili rokovnjaško tatinske družbe, ki ogroža varnost in Imolje pre. bivalstva. Nekateri prebivalci so z& to, da odpošljejo posebno deputacijo k veükemu fupanu g. dr. Prrkmaverjn v Marfbor ter zaprosijo sa an«tno oj?^enie orožniških postaj. Po načinu, metoda.h tn sistemu iavrSe* nih tatvin, roparskih napadov Jn vlomov v ptujski in deloma tudi v celjski m maribor-ski okorlei je sklepati, da 2vrsu.1V- vsa t-s. tločinstva dobro organizirana razbojnika tolpa. Doka« terrm so dnevni, skora.; zaporedoma se vršeči vlomi In raabojntnftd napadi. Poroča!? smo 2f* radnllč oro^arskom napadu v Formtnu pri Ptuju, dalje o velikanskem vlomu v eerke-r v Patrov ca h ^rj Ce- lju. l>in. VlomÜci -»o sortni1 brez alete. V nedeljo 10« maja majniški izlet v Šoštanj povodom otvoritve So* kolsše^a Doma! Iz Gelja. —c. Himen. Poročil se je v nedeljo, Ino 8- t. m. v Gati< z zmago Avstrije v razmerju Z : 1, po!č**s 2:1. Madžari tega poraz* niso zasluži ker »o bili v polju Avstrijcem cnakovrednT ft so pred goalom odrekli Pri Avstrijcih v dobr! form! levo kri J o Flacher. TVkrno j* sodil Cejner ta Prage. Podrobnosti ie pr' občimo. — Nov svetovni rekord Nurmija. Nur- rni je v Los Angelesti postavi] na odprt; pmjji dva nova svetovna rekorda. Pretekel ie poldrugo ansricSko mllio v 6 : 42 ~ ter 2fKk) vrtrdov v 5 : 03.6. — Dunajski Rtidoltsflüget ie v Szon* bathelu porazil tamošnji klub s 3 : 1. — Prelet oeeans z vodnim letalom. Pünfiki fMatrn« poroča, da 5rad1 aeronavtični oddelek francosKega morDüriskegi< ministrstva ogromno vodno letaio. ki naj preleti ocean iz Pariza v Kewyork v cm sami etapi. I^etalo bo mzpolagulo z motor-Jem 350 k. s. in se br> lahko obtežilo tn 6000 Ütrm- Depcinä. — 430.000 ameriških turistov. Puiu« sir l>sti napovedujejo ist letos prihod 4S> risov AtneriCanov v EvroiK>. Sedaj jc na potu sedom velikih transatiantskih brodov. natrpamh z ameriškimi furjsti. Do 5. avgusta so prcnotiraiic kabine pri vseh večjih parobrodnih družbah. Pravijo, da bo turistov iz Amerike oKoU 430,000 ni ftaliia!. mislijo, da pride večina njih tu4i v Rim za sveto leto. Oaruimo za sokolski Tabor! «Uan 4. »SLOVENSKI NA R O D« dne 8 maja I9*b. *i v 103 Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 30. aprila 1925 Razlika v pri* meri s stanjem dne 22. aprila Aktiva: kovinska podlaga 422,2 + 1.6 posojila 1.263.6 — 11,3 račun za odkupnino kron* skih novčanic 1.186.3 rarun zaCarne -zmenjave 267.9 državni dolgovi 2.966.3 ▼rednost državnih domen zast vljenih za izdaja* nje novčanic 213S.3 saldo raznih računov 512.0 -f 11.2 Skupaj Din 8.8763 V a s.! v a: cki glavnice izplačano 27 7 rezervni fond 6.2 novčanice v obtoku 5.671.0 drživni račun začasne razmenjave 367.9 državne terjatve razne obveznosti 592.2 državne terjatve za za* stavljene dorr ene 2.138.3 ia?"jo za kupovanje zla* ta za glavnico in fonde 73.3 + 1.5 A 03 + 107.6 — 25.7 — 88.9 + 6.6 Skupaj Din 8.876.3 Obrestna mera po eskontu menic ra vse l>axi*nc dolžnik, brez izjeme 6 % letno. Ob* restna mera od posojil na zastave 8 % letno. Finančne, davčne in prometne zadeve fffe predsedsfvenega poročita na šefi trgov* ske in obrtniške zbornice) Šele dvanajstinski zakon vsebuje več, za naše gospodarske razmere odločilno važ« nih določb. Predvsem je tu omeniti priče* tek izvajanja komorskega prirezr, ki je bil tizakonjen že z zakonom o ustrojstvu voj* ske in mornarice leta 1923, kakor tudi 100 % povišanje invciidskega davka. Ko je zbor* niča zaznala za nameravano povišanje dav* kov, je v imenu gospodarskih organizacij brzojavno opozorila odločilne faktorje na pretežko obremenitev Slovenije po hišnem davku, dohodnini in posebni pridobnini. V brzojavki je povdarila, da potrebujemo radi velike brezposelnosti in križe Industrije orni* Titvc davkov ter da bi vsako novo breme moralo izzvati kritične posledice. V ostalem se je zbornica v zadnjem četrtletju fcavila podrobno s proučavanjem da* lekosežnega projekta zakona o izenačenj'? davkov in je izvedla o tem po strokovnih organizacijah obširno anketo ter izdelala konkretne predloge za izpremembo načrta zakona, o Čemer bo podano v današnji seji §e posebno poročilo. Za finančni zakon 1925*26 je zbornica podrta obširne predloge glede reforme in* validskega davka, davka na poslovni pro* met, hišno«najemnega davka, izrednih dr* žavnih pribitkov, dohodnine ter zakona o taksah in pristojbinah, potem glede točarfn« skin taks, predajo denaturiranega špirita in naposled glede tiksne dolžnosti trgovske korespondence. Med ostalimi davčnimi akcijami je-orne* niti zbornično spomenico glede obdavčenja službenih prejemkov zasebnih nameščen* cev, v kateri je zbornica predlagala, da se revidirajo tozadevni predpis in določi dav* čni minimum v taki višini, kakršna velja za služ^-re prejemke pri dohodnini. Zbornica se je nadalje vdelezHa anke* te glede reform obdavčenja podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov, ki se je vršila dne 26. jamarja v Beogradu. Na tej anketi je bil sorejet predlog, da se sedanj-* previsoko obdavčen le teh nodjeij zniža. Toda za sedaj se je dosegla le claj* ša\a, Ca. se F°l"g izrednega državnega pr:* bilka trdi si, v vojni uveljavljeni državni pr" itIJ prizna;:) *:ot režijske postavke. Prometne zadeve V zcleznijkrxprometnem oziru je važ* no, da so bili s 1. januarjem skrajšani dot detni dobavni roki ter da je s 1. marcem stop;,a v promet med postajami v območju ljubljanske železniške direkcije in S'i?a'om za dobo 4 mesecev 30 % znižana tarifa v veljavo, katere veljavnost pa je omejena do 30. junija t. I. S tem popustom sicer še ni uravnoteženo konkurenčno razmerje rv*d Trstom, R?ko in Sušakcm za promet s Slo* venijo, vendar jc ta odredba znatno pri« spevala k povečanju prometa preko Sušaka, posebno z Dolenjsko. Vprašanje uvedbe nc!or->liene^a raČM* nanja voza rine preko prog biv'e južn^ že« leznice še ni rešeno v celoti, marveč I2 z izjemami za beočmski cement in za pre* voz Premoga T:*di ni šc stopila v veljavo kliub mno* gim urgoncam že lani odobrena 3^% znižana tarifa :*a izvoz l°sa preko prog bivše južne železnice. Prctekli teden jc prier?a v Be* netkah konferenca za sestalo jr^c-slovcn* sko*:ta!ijanske jad-anske tarife, ki ima že v teku meseca maia stoniti v vI!avo. Zbor* niea je zbo^ vdno bolj kritičnega roloja* ja v obratu naše industrije n-^svečala ure* ditvi tarifnih vnra'ani posebno pa:~njo in na^lovi-a ra cdločiVa mesta vrst^ sromc* nie, med njimi postno pl~de tarife za ?z* voz le3a, dalje glede uvedbe tarifnih «Mai* 5sv za našo mlinsko industrijo, ki pri se* dani'!h razmerah absolutno ne more vdržafi konVi»errcc r inozemskim: in z vojvodinski* mi min: in glede *ni~anja tarif n?. lokalnih železnicah. Pretekli teden je 1::I tudi po dol* gotrainih ro^.;jan":h sklenjen spo~azvm o direktnem železniškem prometu z Romuni* jo in Pctjrr:a, Va''or je trgovska zbornica ze lani prcdla^ala. Otvoritev d:rektnega pro* rocta z Romunko *n za r'a^ eksoort va"nrtc?a pomena in ki bilo želeti.
  • pet na svobodo. Stir'krat že je ušel skozi zamrežena okna Iz policijskih in jetniških zaporov. Sedaj pa je storil nekaj, kar je enako marsikaki iilmski senzaciji. V Strelnu je v zaporih nastanjen v drugem nadstropju. Ob belem dnevu se je pre-rin-il skozi mrežo okna svoje celice in s'cer, da bi šlo lažje, v sami srajci. Posrečilo se mu je to. Potem je hotel kot spreten plezalec po fasadah balancirati od okna do okna, da bi dosegel žleb pri strehi. Tako je visel dečko v nevarni višini, ko se le ze pririnil z roko do žleba In Iskal opore t so-limi nogami po stenah. V tem trenotku ga je zagledal neki čuvaj in zijal je vanj ves trepetajoč pri misli, da dečko lahko zdajpa-zdaj z višine zdrči na tla in si zlomi vrat. Čuvaj je stekel po lestvo, katero je prislonil na zid, ali bila je prekratka. Tekel ie po drugo. To priliko pa je porabil mali predrz-než in se spustil na lestvo. Skok je uspel in dečko je skočil na tla ter v sami sraicl začel teči po cesti. Trije so tekli za njim dolgo časa, slednjič ga je vstavil neki nasproti prihajajoči kolesar. Dečko je suval z nogami okoli sebe, se boril z rokami In grl-zel, slednjič so ga vendar premagali in spravili nazaj v zapore. Za koliko časa. vprašujejo poročevalci po nemških listih. • Madžarski romarji s fašlstovsklmi znaki. Iz Loreta se je pripeljalo v Jakin na povratku iz Rima 500 madžarskih romarjev. Kjer so videli večjo skupino Italijanov, so kričali: El jen Mussolini! Hoteli so hneti fašistovske znake od miličnikov žt v Loretu, pa jim jih niso hoteli dati. V Ja-kinu so se obrnili na poveljstvo železniške milice, kričali »Eljen« Mussolmt. »Ely ^« ItaMa! In dobili so vsi fašistovske znake, katere so si vtaknili v gumbnice. S fašl-stovskimi znaki so bili obdarjeni tudi romarje spremljajoči duhovniki z nadškofom vred in z njhni so se odpeljali domov, kli-Čoč do itaTijanske meje: Eljen Mussolini! * Poletni čas v Z'edlnlenlh državah je bil uveden v nedeljo 26. aprila. Glavni urednik; RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Specijaina mehanična delavnica za pcoravo pisalnih, računskh in drug h strojev LUDOVIK BARAGA* LTTJBlJAKfA Telefon 990 Selenburgova ulica. Šofer k osebnem avtu se takoj sprejme. Ponudbe z refe« rencami na Poštni predal 41. 1340 Djevojka za sobe za odmah. — Pismene ponrde na: Vera Tomič, Petrin ja, Hrvatska. 1327 Nanrodaj hiša, pritlična, dve družinska, z dvoriščem in vrtom. —— Kupce ima štiri r-obe ta* koj na razpolago; na pe* riferiji mesta Ljubljane. Cena ugodna. — Naslov pove uprava »Slovenske* 1341 ga Naroda«. Špago, dreto Jn vse vrste vvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjuta», Luibljana, Gosposvctski cesta 2. 103/n Predtisk€»n*e ročnih del na imodernci» gih vzorcev po izvanred« no nizkih cenah — P^cd Škofijo 1/1. 61,L Tn zemljišča, skupaj se drže.a, meječa na mariborski mestni park, se radi odsotnosti lastnikov vsa skupai aH posamno ceno prodi io, in sicer: 1. gosposka hf-a s štirimi sobami, veli'-a klet, hlevsko poslopje, posebej viničarska hi?a z dvema sobama, kT hinjo, pet oralov vinograda, pet vrtov z žlahtnim sad'cm, njiva, dva gozda. — 2. hi* ša z dvema s< %a-ra, hlev, oral vincg.ada, trije sad* ni vrtovi, travnik, njiva. — 3. Hiša z dvema toba* ba, hlev, tri c ah r "ae» ga vrta, travnik in njiva. — Vprašanja na: dr. Ir» golič, Maribor, Cvetlična ulica 13. 1345 Zapustil nas je danes zvečer ob 11. za vedno naš nadvse ljubljeni sin In brat, gospod Viktor Hccetto fota-ctianle^raph Pokopali bomo naSega nepozabnega ljubljenca v petek, dne 8. maja ob četrt na 6 popoludne iz hiše žalosti, Trnovski pristan 40, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo vas vse, ki sočustvujete z nami, da ohranite našemu predragemu Viktorju blag spomin. Ljubljana, dne 6. maja 1925. 1330 Terezij* Acoetto, mati. Vida, Du*an, Oskar, MIlana., sestre in brata. KoDOite srečke za SoRols^i Tabor!! Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došlil Oblike damske od Din 70 do Din 150. — Otroške od Din 50 dc Din 70. Naki'eni od Din 100 naprel, do<»et tra a zaloga. i'mW Oglejte si cene v izložbi. i2cs M'NKQ HORVOT. UubPana. Sbr fra št. 21 Najceneje *e podplctajo raznovrstne nogavice — Pred Škofi* jo l/L_60/L Mladenič, trgovsko naobražen, 25 let s*ar, želi mesta kot skladiščnik, trgovski so* trudnik ali potnik — v Ljubljani. Gre event. tu* di na deželo. — Ponudbe pod «Mariüvost in po* st^nost/OS0» na upravo «Slov. Naroda». 1339 Za vse dokaze toplega sočutja ob nenadni in težki izgubi našega nepozabnega, predobrega soproga, brata, strica itd., gospoda Josipa Seldla trg07cav gostilničarja In posestnika kakor tudi za častno spremstvo na njega zadnji poti izrekam vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekam vsem g-r. zastopnikom civilnih oblasti, načelstvu SDS in vsem naprednim diuštvom. N jpresrčneje se pa zahvaljujem Citalniškemu pevskemu zboru v Šiški in pevskemu društvu „L:ubljanski zvon" za genljive žalostinke, gg. Cimermanu in Dedeku za poslovi ne govore ob odprtem grobu, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem iz daljnih krajev, ki so prihiteli v tako obilnem številu, da spremijo predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Sprejmite vsi globoko zahvalo! SPODNJA ŠIŠKA, dne 6. maja 1925. Kolo, dobro ohranjeno — nro* dam za 1100 Din. — Blei* weisova cesta 18, pritlič* je, levo — od 10.—14. ure._1344 Drva za knrjavo, bukova in hrastova ter BUKOVO OGLJE, vila* no, la, kupimo. — Nave* dite starost drv, količino, rok dobave, franko va* gon meja, za plačilo po« tom akreditiva. — Kme* tijsko r trgovsko društvo, Trieste, via Raffineria 4. 1342 Kupimo takoj dobro ohranieno železno blapajno srednje velikosti in bolišep* sU srema. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ,BIagajm/l334\ Proda se 1337 radi preureditve kompletna naprava za električno luč, obstoječa iz bencinovega motorja 3 HP., de^ke st skalnice z volt-amper metrom, potrebnimi rreUdali in varovali generatorja fdvnamoV 1 HP do 300 \oltov. — Kupi ae dobro ohranjen dvotonski tovomi avtomobil. Ponudre pod ,E'ek-trika-avto. 13;3 na upravo lista. 1351 Žalujoča soproga. cKamgarn in štof za mošfce obleke velika izBera in nizke cene* 96-L Ji. Miklauc ,3>ri Skofu\ Cju6ljana ■pij____.i jjraca jCollander (Subotica) preporučuju bogato skladište perja za iort?ane i ias-tuke od najjeftinije do najfinre vrsle. Najbolje poznata eksport iirma, potpunu garanciju pruža. — Bi za i lačna pOSlUga. 54 L Avtomobilne voinie po naročila NF~ vsaki Č23 na razpolago. 1 do 2 osebi za 1 klm. . . Din 5*— 3 do 5 oseb za 1 klm. . « Din 6*— 6 do 11 oseb za 1 klm. . , Din 8*— se priporoča Jugo-flvto iWw, Umit llM 35 Telefon 236 — Lastnina in tisk »Narodne tiska*-