139 Geografski vestnik 88-1, 2016 Književnost Stan ko Pelc: Mest no pre bi vals tvo Slo ve ni je Ko per 2015: Za ložba Uni ver ze na Pri mor skem, 222 stra ni, ISBN 978-961-6963-61-9 (elek tron ski vir, zapis.pdf), ISBN 978-961-6963-62-6 (elek tron ski vir, zapis .html) Od lan ske ga leta je slo ven ska geo graf ska bib lio gra fi ja bo ga tejša za te melj no delo iz po dročja geo - gra fi je pre bi vals tva. So de la vec pri mor ske Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je, Stan ko Pelc, je na mreč ob ja vil ra zi ska vo o pre bi vals tvu slo ven skih mest, v ka te ri pri ka zu je in in ter pre ti ra iz bra ne de mo graf ske last - no sti mest ne ga pre bi vals tva, pa tudi de mo graf ske ele men te, po ka te rih se sloven ska me sta raz li ku je jo med se boj. Ne le, da smo s tem do bi li vpo gled v de mo graf ske značil no sti mest, be se di lo lah ko ra zu - me mo tudi v širšem kon tek stu – po jas nju je vprašanje, ali so za ra di vses plošne ur ba ni za ci je po deželja, v me stih še pre poz na ne specifične de mo graf ske last no sti, po ka te rih se mest no pre bi vals tvo raz li ku je od po dežel ske ga. For mu li ra no dru gače, ali je na pod la gi de mo graf skih last no sti mo goče go vo ri ti o mestnem in po dežel skem pre bi vals tvu ? Tako ra zum lje na štu di ja pre se ga pri kaz last nosti po ja va, saj od go var ja na glob lja vprašanja us tro ja slo ven ske družbe v začetku 21. sto let ja. Naj že v začetku omenimo, da je znans tve na mo no gra fi ja do stop na le v di gi tal ni ob li ki, na splet nih na slo vih: http://www.hip po - cam pus.si/ISBN/978-961-6963-61-9.pdf in http://www.hip po cam pus.si/ISBN/978-961-6963-62-6/fi les/ ba sic-html/page1.html. S tem je stor jen stru men ko rak k do stop no sti knji ge ozi ro ma znans tve ne ga vira in de ko mer cia li za ci ji znans tve ne ga ti ska. Ana li zi ra nje de mo graf skih last no sti pre bi val cev mest je v me to do loškem smi slu bolj za ple te no, kot se zdi na prvi po gled. Težave se začnejo že z opre de li tvi jo poj ma mest no pre bi vals tvo. Na vi dez eno - sta ven od go vor, da gre za pre bi vals tvo, ki živi v me stih, po sta ne manj za nes ljiv, ko ugo to vi mo, da so območja mest v Slo ve ni ji za me je na zelo raz lično; ne ka te ra ob močja mest vključuje jo še pri mest na na - se lja, dru ga ne, ali pa samo ne ka te ra bližnja na se lja. Za ra di te me to do loške ne do sled no sti so pra ve raz me re v me stih lah ko po pačene. To vrst ne ano ma li je pri ka zuje av tor v po seb nem po glav ju, v ozad ju pri ka za pa lah ko raz be re mo na mig, da bi bilo ko rist no naj večje od klo ne spre me ni ti in meje mest bolj poe no - ti ti. Da bi se izog nil tej me to do loški ano ma li ji, je av tor opre de lil ob močja mest, upošte va je go sto to pre bi valcev na hišno šte vil ko, pri čemer je pred po stav ljal, da me sta v de mo graf skem smi slu do loča prav go sto ta pre bi val cev na po vršin sko eno to (av tor je upošte val hišno šte vil ko kot naj manjšo te ri to rial no eno to ter na se lje). Se ve da gre le za vzpo red ni, »pri mer jalni izračun«, saj se tako dob lje na ob močja mest ne uje ma jo z uve ljav lje ni mi uprav ni mi me ja mi, spre mi nja nje teh pa je vse prej kot eno sta ven ukrep. Ven dar, do dat na vred nost to vrst ne ga pri ka za je spoz na nje, ko li ko se de mo graf ske last no sti mest, opre - de lje ne glede na go sto to po se lje no sti, raz li ku je jo od de mo graf skih last no sti (mest nih) ob močij po sta ti stični opre de li tvi, ki te me lji na raz ličnih in nee not nih kri te ri jih. Se daj pa k vse bi ni in me to di. Av tor je za pri kaz de mo graf skih raz mer upo ra bil raz po ložlji ve statistične po dat ke s po dročja de mo gra fi je, kar de lo ma že do loča vse bin ska po dročja ana li ze. Za ana li zi ra nje podat - kov je upo ra bil sta ti stične me to de, kot je χ2-test za ver jet nost po ve za no sti med ka zal ni ki ter φ-koe fi cient za izračuna va nje stop nje po ve za nosti med ka zal ni ki. Pri in ter pre ta ci ji po dat kov ni sle dil v na prej po - stav lje nim hi po te zam, iz ka te rih bi lah ko raz bral do ločen pro ces ali raz vil da nes tako po pu lar no »zgod bo«. Raje se je ome jil na ube se de nje nu me ričnih po dat kov, pri čemer je iz po stav ljal povprečja, od klo ne od pov prečnih vred no sti, pre vla du joče ter po seb no. Ob tem je do sled no na va jal vred no sti za po sa mez na me sta, tako da si po zo ren bra lec lah ko spro ti us tvar ja sli ko o obrav na va nem po ja vu. Be se di lo je do bro do ku men ti ra no, ne le z nu me ričnimi po dat ki, ki so zbra ni v pre gled ni ce, tem več tudi z gra fi ko ni. Kljub temu je bra nje štu di je pre cej zah tev no, saj je za ra zu me va nje za pi sa ne ga po treb no vsaj os nov no znanje sta ti sti ke, v množici po dat kov pa se lah ko kaj hi tro iz gu bi mo. V ko li kor se omejimo zgolj na en vsebin - ski sklop, is ka ne po dat ke naj de mo zlah ka in v ob li ki, ki je zelo in for ma tiv na in upo rab na. Si ste ma tičnost za pi sa in na tančnost in ter pre ta ci je gra di va je po memb na od li ka knji ge. Za dre go z ob sežnost jo gra diva in množico nu me ričnih podatkov pa rešuje za jet no sklep no po glav je, v ka te rem so pov ze te naj po memb - nejše ugo to vi tve. Vse ka kor upo ra ben del knji ge! Še ne kaj be sed o vse bi ni in spoz na njih ra zi ska ve: glav na ugo to vi tev je ne ko li ko pre se net lji va – de - mo graf ske last no sti pre bi val cev slo venskih mest niso tako dru gačne od last no sti pre bi val cev po deželja! Av tor med sklep ni mi mi sli mi iz po stav lja: »… Dihotomnadelitevprebivalstvanamestnoinnemestno jev današnjemčasuverjetnopovsemnemogoča …« (stran 201). Se ve da ob sta ja jo raz li ke, ki pa se kažejo pred vsem v po drob no stih, ne pa v splošnem. Ne ka te re raz li ke so ob jek tiv ne na ra ve; go sto ta po se lje - no sti je v me stih višja kot v na se ljih na po deželju; ne ka te re raz li ke so pričako va ne – de lež pre bi val cev z višjo in vi so ko izo braz bo je v mestih višji kot v dru gih na se ljih. Tudi et nična se sta va pre bi val cev je v me stih pe strejša ka kor v ne mest nih na se ljih in cilj mi gran tov iz tu ji ne so pr vens tve no me sta, ne pa na se lja na po deželju. Tudi višja rod nost in nižja smrt nost sta bolj značilni za nemest na na se lja, ka kor za me sta in za me sta je manj značilen tip družine staršev z otro ki, ka kor za ne mest na na se lja, po go - stejše pa so eno staršev ske družine. Raz me re gle de eko nom skih ka zal ni kov – šte vi la za po sle nih, brez po sel nih in sa mo za po sle nih, so v mestih zelo po dob ne kot v ne mest nih na se ljih, kar je prav tako pre se net lji va ugo to vi tev. Iz ra zi ska ve iz ve mo še o raz mer jih med me sti; kakšna je izo braz be na se sta va pre bi val cev po sa mez nih mest in kako se ta odraža upošte va je spol; mi mo gre de, v manjših mestih je več ter ciar no izo braženih žensk, ka kor moških. Na ni za nih je še ve li ko za ni mi vih ugo to vi tev, ven dar, ker je pričujoče be se di lo zgolj in for ma ci ja o knji gi, ne pa njen pov ze tek, bodi to vrst nih na vedb do volj. Samo še ena: av tor je upošte val na sled nje kazal ni ke: sta rost na in izo braz be na se sta va, ak tiv nost, žen - ske po šte vi lu živo ro je nih otrok, tipi družin, držav ljans tvo, tipi pri se ljen cev, rod nost, smrt nost ter se li tve. Vse bi na knji ge je združena v tri večja po glav ja, z uvo dom in pov zet kom naj po memb nejših ugo to - vi tev pa še dve več. V uvod nem po glav ju z na slo vom Mestain»nemesta«v svetuinv Sloveniji, nas av tor sez na ni z vse bin ski mi in me to do loškimi prob le mi pri opre de lje va nju mest ne ga pre bi vals tva ter opre - de lje va nju mest kot te ri to rial nih enot. Nasled nje po glav je je osred je štu di je. V po sa mez nih pod po glav jih so na ve de ni ka zal ni ki, s ka te ri mi so pri ka za ne de mo graf ske last no sti mest ne ga pre bi vals tva, prav tako so po jas nje ne me to de dela. Osred nji del tega dela be se di la tvo ri ta dve pod po glav ji: Značilnostimestnega prebivalstvaSlovenijeporazredihgostotestanovanjnahišnoštevilko in Značilnostimestnegaprebivals- 140 Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016 141 Geografski vestnik 88-1, 2016 Književnost tvaSlovenijepostatističniopredelitvimestnihobmočij. Po sa mez ni ka zal ni ki so si ste ma tično ob de la ni v pod po glav jih. V zad njem po glavju Sklep ne ugo to vi tve, so pov ze ti ključni re zul ta ti iz ana li tičnega dela. Kot rečeno, be se di lo je bo ga to do ku men ti ra no, saj ob se ga kar 21 pre gled nic in 54 slik (gra fi ko nov). Be - se di lu je do dan še ob sežen pov ze tek v an gleškem je zi ku, ob sežen sez nam li te rature ter imen sko ka za lo. Brez dvo ma re fe renčna štu di ja iz po dročja de mo geo gra fi je, vred na, da se sez na ni mo z  vse bi no! Vla di mir Drozg Dra go Per ko, Rok Ci glič, Mat jaž Geršič (ured ni ki): Te ra si ra ne po kra ji ne Ljub lja na 2016: Geo graf ski inšti tut An to na Me lika ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 240 stra ni, ISBN 978-961-254-889-6       Mo no gra fi ja Te ra si ra ne po kra ji ne pred stav lja re zul tat tri let ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta, ki so ga izva - ja li so de lav ci Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU v so delova nju s Fa kul te to za arhi tek tu ro Uni ver ze v Ljub lja ni, vo dil pa ga je Dra go Klad nik. Izid mo no gra fi je obe nem obe ležuje se dem de set let - ni co de lo va nja inšti tu ta ter pov ze ma in do pol nju je te melj na spoz na nja s po dročja te ra si ra nih po kra jin. Te ra si ra ne po krajine pred stav lja jo po mem ben del kul tur ne po kra ji ne, kjer pre vla du je jo kme tij ske te ra se in so raz šir je ne po vsem sve tu. Te ra se so tra di cio nal no na me nje ne pri de la vi hra ne v sa moo skrb - nem kme tijs tvu, na sta le pa so z ročno ali stroj no ob de la vo po bočij. Člo vek je po bočja preob li ko val že vse od neo li ti ka da lje, z na me nom »… dabipridobilkmetijskozemljišče,olajšalinintenziviralkmeto- vanje,zmanjšalerozijoprsti,povečalinzadržaltalnovlažnostterv pokrajinahz namakalnimpoljedelstvom omogočilgravitacijskonamakanje …«. V po kra ji ni raz li ku je mo dva te melj na tipa kme tij skih te ras in si cer stop ničaste suhe te ra se, ki po te ka jo vzdolž plast nic ter na ma kal ne te ra se z zrav na ni mi te ra sni mi plosk va mi in privz dig nje ni mi brežina mi. Te ra se, ki so na sta le na strmih po bočjih ima jo pra vi lo ma ožje te ra sne plosk ve. Raz li ku je jo se tudi gle de na čas na stan ka, na rav ne raz me re, ob li ko, na men, zem ljiško rabo, in ten ziv nost rabe, last ništvo in do stop nost. Nji ho va raz šir je nost pa ima tudi es tet sko vred nost za po kra ji no. Terasi ra ne po kra ji ne se na mreč uvrščajo med tu ri stično pri vlačna ob močja pri čemer pre - vla du je jo na ma kal ne te ra se na me nje ne go je nju riža. Raba te ras se za ra di družbe nih in eko nom skih raz lo gov v zad njem ob dob ju opušča, zato se za raščajo in pro pa da jo, ogrožajo pa jih usa di in ze melj ski pla zo vi. V no vem ti sočlet ju je bilo temu tipu po kra ji ne pos večenih več ra zi skav, us ta nov lje no pa je bilo tudi Med na rod no združenje te ra si ra nih po kra jin in spre je ta Hong hej ska de kla ra ci ja o va ro va nju in raz - vo ju te ra si ra nih po krajin. Iz jem no vred nost in po tre bo po va ro va nju pre poz na va tudi UNESCO.