—    2    —
Dopisi.
TOMBOLA. Moška in ženska Ciril- in Metodova podružnica priredita v nedeljo, dne 16. oktobra 1921 javno tombolo v prid glavni družbi. V to svrho bodo nabirali gospodje, gospe in gospodične darila in prosi se, da bi se sleherni odzval.
Zabavno poučni izlet Ptujskega Sokola. V
nedeljo, 9. t. m. priredi Ptujski Sokol izlet v starorimska svetišča na Bregu in Hajdini. Shajališče ob 2. uri popoldne v Dravski ulici pred mostom. Bratje in sestre, pridite vsi. Zdravo !
„Vinaria" delniška družba vinogradnikov v Ptuju, vabi vljudno k podpisovanju delnic te novo ustanovljene družbe, ki je prevzela dosedanjo „Weinbaugenossenschaft Pettau." Delniška glavnica znaša 5 miljonov kron, ki se razdeli na 12.500 delnic, glasečih se na imejitelja po 400 K nominalne vrednosti. Podpisovanje se vrši pri: 1. Zadružni Zvezi v Celju, 2. Hranilnem in posojilnem društvu v Ptuju, 3. Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Ptuju, 4. Posojilnici v Mariboru, in 5. Okrajni posojilnici v Ormožu. Odbor : Dr. Anton Božič, predsednik. Dr. Ivan Fer-mevc, tajnik. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju. Anton Jurca, trgovec v Ptuju. Dr. Fran Jurtela, odvetnik in pos. v Ptuju. Janko Lesničar, ravn. Zadružne zveze v Celju. Ivan Perko, posestnik v Ptuju. Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih, Janez Šegula, veleposestnik v Htaponcih, Franc Toplak, davčni upravitelj v p. in posestnik v Ptuju. Ignac Vmdiš, veleposestnik na Bregu pri Ptuju. Jakob Zadravec, veleposestnik in industrijalec v Središču.
Nesramnost ptujskih nemčurjev raste od dne do dne. Leopold Slavič, ki se redi od slovenskih grošev, je pred dnevi upil in raz-
grajal v blaženi Švabščini na ptujski poŠti, in zahteval od uradnika, (ki ima ukaze), da mora sprejeti švabsko izstavljeno položnico, Kaj bi se zgodilo pred leti s Slovencem, ki bi se drznil le ziniti slovensko ? Čo ga ne bi ubili, pred krvavo rihto bi ga gotovo peljali. Takih napetežev imamo več. Trgovec Blanke je ob priliki smrti Ornikovke razobesil 6 metrov dolgo črno zastavo, ob smrti kralja Petra pa papirnato fecno. Ali je treba komentarja ?
Volitev prisednikov za dohodnino je prinesla ptujskim Nemcem (kaj Nemcem, nemčurjem) razočaranja in prvo izgubo nemčurskega pečata. Je res smešno, s kako trdovratnostjo drže ali hočejo držati poturice, klečeplazci, petolizci ohole Schwabske nadutosti, nemčurski zn&k Ptuja. In če si oglcdaš pristnost, poštenost teh ljudi, vidiš : g. Hoinig, doma iz Mariborske okolice, čigar sestra (mati poslovodje trgovine Schulfink) v Mariboru niti dobro nemški ne zna : Kovačec, ki je pred sodiščem izjavil, da z dvajsetimi leti Se nemški ni znal; Spruschina mora a svojo materjo govoriti slovensko, da se razumeta. In drugi jednaki patriotje kakor Ribič, Mahalka, Po-beraj, Kasimir, Nedog, Samuda, Omulec, Ku-kovec, FariČ, Arnuš, Masten, Menih, Kosi, razni Slaviči, Pepelko, Sajšek, Repec, Plavčak, Muršec, Hojker, Beres, Lubec, Pibernik, Frank, Mele, Kokalj, Horvat, Petek, Jugovec, Vračko, Kolarič, Pirš, Beranič Martin, Tomanič, Hotko, Kulnik, Penteker, Ernst, mesar Pfajfar, Stanec, Horvatiček K., Placota, Murko Kaj., Ocvirk, itd. itd. To so imena, ki so pristno pruska, in bi sam Viljem Veliki imel svoje veselje nad njimi. Li res nimajo nikakega sramu ? So li res tako nizko padli, da mandrajo svoje značaje v švabsko blato ? Kličemo jim resno : Streznite se ! Vrzite vandar švabsko robstvo od sebe in postanite zopet vredni sinovi matere, ki Vas je rodila. Je to zadnji opomin, drugače bodemo napeli druge strune, saj imamo zglede na vseh straneh naše države.
Dijaška kuhinja v Ptuju je prejela.- 652 K kot preostanek prof. in dijaške zbirke za venec f drugošolcu Rud. Karešu; 200 K, ktere je nabral g. učitelj Majcen na krstni slavi Dušana Pečka.
Kino. V soboto 8. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 9. t. m. ob 5. in 8. zvečer se predstavlja v tuk. kinu „S o 1 n č n i žarek", komedija v 8 treh delih, interpretirano po mali Mary Oaborne in črncu Sambo, najmlajših umetnikih sveta. Kot nameček veseloigra dvodejanka „Maks in^njegova tašča" v glavni vlogi sloviti komik Maks Lander. Predstava bo gotovo povzročila pri gledalcih obilo smeha.
Kavarno „Europa" v Ptuju je prevzel prejšnji zakupnik kavarne „Korže" g. Pihler in da taisto moderno obnoviti. Otvoritev se vrši dne 15. t. m. s koncertom.
Lovska tekma ptičarjev se vrši v nedeljo,
dne 9. oktobra 1921 v lovišču g. Pongratza. Izhod ob pol 8. uri dopoldne od gostilne Korenjak v Podvincih. Vsi lovci s ptičarji se vabijo k udeležbi.
Ptujski Sokol je priredil predpretekli pon-deljek parastos za umrlim kraljem Petrom-Osvoboditeljem. V Črno zavito dvorano je napolnilo občinstvo vseh slojev, na čelu naš polnoštevilni častniški zbor. V res pesniškem zaletu je proslavil br. starosta Sovre spomin umrlega kralja, kojemu je navzoče občinstvo v spoštovanju klicalo Slava, kakor 89 tudi navdušeno odzvalo z živio-klici našemu kralju Aleksandru. Z narodno himno se je zaključila ta v resnici v srce segajoča proslava, ki ostane gotovo vsakemu v najlepšem spominu. Konštatiramo samo, da so ptujski Nemci in vsi z njimi čuteči ostentativno prezirali to slavlje, seveda radi svoje vedno po-vdarjane lojalnosti.
Občni zbor Dijaške kuhinje v Ptuju je bil v četrtek 22. septembra. V poslovnem letu 1920-21 je imela Dijaška kuhinja 25.029 K dohodkov, izdatkov pa 16.401 K. Med dohodki je podpora Okrajnega zastopa za 1. 1920 in 1921 5000 K, podpora pokrajinske vlade 2000 K, akademski ples 1540 K, od dijaške predstave Tekma  1000 K, Konsumno društvo
—    3
ie naklonilo 1000 K, denarni zavodi in 1 občina 500 K, pri domačih udih se je nabralo 4891, pri vnanjih 1040, na raznih gostijah 3222 K in ob raznih drugih prilikah 2488 K, sodne poravnave pa so donesle 2348 K. Iz tega se vidi, da ima Dijaška kuhinja v Ptuju precej prijateljev naše u^eče se mladeži. V odboru za to šolsko leto so gg. dr. Fr. Jurtela predsednik. Fr. Toplak podpredsednik, prof. A. Kolarič tajnik, prof. dr. Joa. Komljanec blagajnik, odborniki pa še prof. Fr. Alič in Fr. Devetak ter dr. T. Horvat in dr. Bela Stuhec. Odbor upa, da bodo dosedanji podporniki Dijaško kuhinjo v naprej toliko bolj podpirali, ker je letos število podpiranih dijakov večje, razen tega pa se je tudi vsakdanja hrana zelo podražila in se Se vedno draži.
Obsojeni navijalci cen. Občinsko sodišče za pobijanje draginje je zaradi navijanja cen obsodilo predsednika mariborske mesarske zadruge mesarja Frana Hohneca na 1 mesec zapora in 100.000 K globe, mesarja Hmeljaka na tri mesece zapora in 40.000 K globe in mesarja   Lederhasa   na   en mesec zapora in
loo.ooo K globe.  — Kako pa je na Ptuju ?
Ptujski mesarji imajo od mestnega magistrata nakazane cene, katerih pa ne spoštujejo. Prodajajo ljudstvu meso po volji in sicer danes 20 K kg, jutri 24 K kg itd. — Ali se ne da v tej zadevi red napraviti ?
Iz Ormoža. Ustreljena sta bila dva tatova grozdja od paznikov v pretečem pondeljkovi noči v ormoških goricah, od kojih je eden ostal mrtev na licu mesta, drugega so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico.
Državno posojilo. V Ptuju se je do 30 sept. podpisalo državnega posojila K 1,035.600'— Podpisalo ga je 59 strank v večjih ali manjših vsotah. Kakor znano, je razpisano to posojilo, da se z njim zboljšajo naša prometna sredstva. Vsi vemo in tožimo, da nimamo dovolj železniških vozov, niti železnic. Promet radi tega zaostaja. Ker se pa promet ne more redno vršiti, narašča tudi radi tega draginja. Država hoče temu odpomoči. Prebivalstvo samo pa naj pomore državi, ki smo mi vsi, da izvrši svoj program. Podpisujmo posojilo še do 15. oktobra in gradimo s svojim denarjem prometna sredstva. Saj bomo imeli od njih korist. Zlasti v našem okraju bi se morali obilo odzvati s podpisi, ker se bo s tem denarjem zgradila tudi železnica iz Prek-murja črez Slovenske gorice do Drave.
Nov strokovni list v Mariboru. Na občnih zborih društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru dne 1. oktobra 1921 ter v Celju dne 2. oktobra 1921 se je soglasno sklenilo, da se začne s prihodnjim mescem izdajati strokovni list „Odvetniška pisarna" kot glasilo odvetniških in notarskih uradnikov po Sloveniji. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je na predlog dr. Doboviška soglasno sklenilo izročiti večjo svoto za tiskovni fond, isto pa stori društvo mariborskega okrožja in ptujska skupina. Zanimanje za to prepotrebno stanovsko glasilo do sedaj zanemarjenega in pozabljenega uradništva te stroke je v vseh krogih veliko in se pričakuje, da bode list uspeval tudi v materijalnom oziru.
Jugoslovanski Matici v Ptuju so poslali učitelj Mirko Majcen 200 K, kot polovico pri krstu Dušana Pečka nabranih 400 K ; gdč. Dora Mervič 840 K, nabranih na gostiji sester Genovefe in Marice ter 50 K, nabranih na domači prireditvi podvinskih učenk ; fin. koncipist dr. Jože Krapož 60 K, nabranih v veseli družbi v gostilni Vinka Oreš-nika; g. učitelj Vinko Šerona 20 K pod geslom „Lojze, Lojze, pa poskoč!" Iskrena hvala vsem !
Reklamni davek je od 1. septembra t. 1. razširjen tudi na Slovenijo. Temu davku je podvržena vsaka objava spekulativnega značaja (reklama), če 1. po svoji vsebini ali obliki zasleduje kakršnokoli materijalno korist in 2. če se objavlja na taksno obvezni način, da se prileplja ali pritrjuje na zidove, okna, vrata in druge predmete, ali nosi po mestu, (trgu, kraju), ali razobeša na raznih krajih. Za 1. 1921 se morajo vse stalne reklame pri-
javiti do 15. oktobra t. 1.   davčnemu   uradu. ; Vsaka neprijava ali nepravočasna prij ava ali
¦  neplačan]e   takse   ima   za posledico kazen v
¦  10 kratnem iznosu. Za nadaljna leta se mo-| rajo vse stare reklame prijaviti vsako leto in j plačati letno takso do 15. januarja dotične-! ga leta.
Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani zopet objavlja seznam raznovrstnih mest, ki so prosta, obenem pa tudi prošnjike, ki bi radi dobili to ali ono službo v tsgovini. Natančnejši seznam je v našem uredništvu.
Zdravniški minimalni tarif od „Zdravni-škega društva v Mariboru". A. Splošne pristojbine. 1. Ordinacija v zdravnikovem stanovanju : a) v ordinacijskem času 10 Din., b) izven ordinacijskega časa po dnevu 15 Din., c) izven ordinacijskega časa po noči in ob nedeljah in praznikih popoldne 20 Din., d) v času določenem po stranki 30 Din.   —
2.   Obisk na bolnikovem domu: a) prvi obisk 20 Din., b) vsak nadaljni obisk 15   Din.   —
3.  potnina za obisk nad 1 km od zdravnikovega stanovanja za vsako uro 30 Din — 4. zamuda časa, če se mora zdravnik muditi pri bolniku več kot pol ure, za vsake nadalj-ne pol ure 10 Din. — 5. Posvetovanje dveh ali več zdravnikov: Za vsakega 25 Din. Poleg tega se računa ordinacija, potnina in zamuda časa. — 6. Za zdravniško pomoč po noči, ob nedeljah in praznikih popoldne se računajo pristojbine od 2 —3 dvojno. Nočni čas se šteje od 7. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Detajliran zdravniški minimalni tarif je strankam v čakalnicah na razpolago.
„Gosposvetski Zvon" se zopet oglaša. NJ6gov tužni — srce pretresujoč glas naznanja obletnico nesrečnega plebiscita na Koroškem. Dne 10. oktobra 1920 je na zvijačen in nasilen način prešel narod v tuj jarem. Ta velepomembni dan naj se slovesno obhaja po vsej širni kraljevini SHS. Vsa kulturna m narodno čuteča društva naj prirejajo žalne manifestacije z dnevu primernimi govori, j deklamacijami, dramatičnimi prireditvami, [ petjem, živimi slikami, z razobešenjem črnih zastav in darovi   za uboge koroške begunce, i
Žigosanje kvart in domin. Posestniki kvart j in domin se opozarjajo, da morajo biti iste ; na novo žigosane in bi se morala plačati pri i že žigosanih razlika takse 10 dinarjev do 1. j oktobra 1921. Ako bi se pri kom našle kvarte in domino, za ktere ni plačana taksa, se kaznujejo z   desetkratnim zneskom takse.
Ob I. obrtni razstavi v Mariboru. Razstavo je obiskalo od 8. do 25. septembra 1921 ! skupno 9757 oseb. Prodalo se je na razstavi : za nad 650.000 K raznih razstavljenih pred- ' metov. Pojasnil in podatkov o razstavljenih predmetih se je dalo v celem času razstave 931 strankam. Prireditelji (Slov. obrtno društvo) so dosegli brezdvomno velik moraličen uspeh, kateri daje povod in zagotovilo, da se v bodoče take razstave lahko ponavljajo. Za prihodnje leto je projektirana „Pokrajinska obrtna rrzstava", h kateri se pritegnejo tudi pomočniška in vajeniška dela, kar bo za naš obrtno gospodarski razvoj gotovo velikega pomena. Za razstavljalce obrtnike se je razstava tudi gmotne dobro obnesla, kajti dobil je skoraj vsak večja ali manjša naročila. Na tej razstavi se je marsikateri obrtnik-razstav-ljalec občudoval radi svojih zmožnosti, o katerih ni nihče ali malokdo kaj vedel. Obrt-niki-rszstavljalci so si naredili brezdvomno na obrtni razstavi neprecenljivo reklamo.