Poštnina piatena v gotovini Leto LVIII. v liublfani, v soboto, dne',17 maja 1930 St. 112 1. izdala st. 2 om Naročnin« Dnevna l»da]n u kraljevino Jagutntlo meiečaa 23 Din polletno 190 Din celoletno 300 Din za Inozemstvo meieCno 40 Din celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za inozemstvo MOD SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov : stolp, petlt-vrsla mol 1 oglasi po 1-30 ln 2 D.veCJt oglasi nad 43 mm vUUne po l>ln2*30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po tO Din □ Pri vetjema Uredništvo /e v Kopitarjevi alfcl št. 0III1 Rokopisi se ne vračalo, nefranht rana pisma se ne aprelema/o — Uredništva telefon it. 2050, upravnlštva »t. 2992 Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko in dneva po prazniku Uprava le vKopIlar/evl ul.it. O - čekovni račun: Ljubljana Stev. 10.650 ln 10.340 3a 1 naerale. Saralevo it.7 SH3, Zagreb it. 39.011, prana »n nuna/ il. 24.797 Italijanska kolonijatna politika Sedaj se ravno mnogo govori in piše o fran-eosko-italijanskem sporazumu. Gotovo je, da so se že začela pogajanja, saj to potrjujejo poročila iz Ženeve. Ena najvažnejših spornih točk med Francijo in Italijo pa je gotovo italijanska zahteva, da naj Francija odstopi del svojega relikega severnoafriškega posestva Italiji. Zato ne bo odveč, če ob tej priliki spregovorimo par besed o italijanski kolonialni politiki. Italijanska kolonialna politika se omejuje popolnoma na Afriko, čeprav ima tudi Italija v najemu majhen del mesta Tjencin na Kitajskem. Toda tako teritorij kakor prebivalstvo tega koščka zemlje nimata skoro niknkega pomena, tudi za italijansko trgovino s Kitajsko ne, saj je ta malenkostna. V Afriki pa poseduje Italija danes tri popolnoma ločene kolomije, in sicer v severni Afriki Tripolitanije in Cirenaji-ko, ob Rdečem morju Eritrejo in v vzhodni Afrika Somali-dcželo. Eritreja je najstarejša italijanska kolonija, saj so tu Italijani že od leta 1885 sem. Italija je smatrala Eritrejo kot vpadno točko v Abesinijo, toda. kakor jc znano, je bila italijanska vojska leta 1S96 od Abe-sincev pri Aduii poražena iin od tedaj jc Italija opustila misel, da bi pritegnila v svojo interesno sfero Abcsinijo, kur seveda niso dopuščali tudi angleški in francoski interesi, saj imata ti dve državi na vzhodu Abesinije prav lepo uspevajoče kolonije. Površina vseli italijanskih kolonij presega siccr dva in četrt milijona kvadratnih kilometrov, toda vse prebivalstvo ne dosega niti dveh milijonov (znašalo je samo 1,700.000 duš). Temu primerne so tudi gospodarske koristi Italije od njenih kolonij. Tako omenjamo, da je znašal ves zunanji trgovinski promet Tripolitanije in Cirenajike komaj pol milijarde lir, kar je v primeri s celokupno italijansko trgovino, ki ima nad 36 milijard lir letno prometa, izredno malo. Italija pa seveda hoče tudi pri kolonialni politiki vsaj iz prestižnega razloga imeti besedo in zato investira milijone lir v te pokrajine, toda do sedaj z ne prevelikim haskom. Največ si še obeta Italija od Tripolitanije. saj ji kaže francoski zgled v severni Afriki, koliko se da v tem oziru tudi v območju Sahare narediti. Zlasti še moramo poudariti, da Ttalija še ni pozabila, da so Francozi v devetdesetih letih preteklega stoletja prišlii v posest Tunisa, ki ga Italijani smatrajo bolj za svoj interesni krog nego pa francoski. Opirajo se predvsem na dejstvo, da živi v tej koloniji samo 71.000 Francozov, pa 89.000 Italijanov. To razmerje je bilo pred leti še veliko bolj neugodno za Francoze, kakor je sedaj. Italijani imajo v Tunisu svoje šole, bolnišnice, druge kulturne institucije itd., in sploh nikdar ne pozabijo, da so Italijani. Stremljenje Italije je, da napravi iz Tripolitanije zaokroženo geografsko celoto, kajti južna meja te kolonije izkazuje velike vdore od francoske strani sem in Italijani pravijo, da so bile prejšnje meje Tripolitanije veliko bolj južno, kakoT so sedaj, da pa jih je Francija ako nenaravno potisnila proti severu v časih, ko je bila Turčija, svojce a s no gospodarica Tripolitanije, tako nemočna. Sicer Italijani dobro vedo, da kefektura ineje ne bo dala Italiji kakih gospodarsko prav važnih ozemelj, toda hočejo si zasigurati dovolj veliko zaledje. Ta italijanska politika zaokroževanja ni nova. Saj so jim leta 1925 odstopili Angleži del svojih vzhodnoafriških kolonij, ki meje na severu nn italijansko Somali-deželo, tako zvano Džuba-deželo, ki navsezadnje tudi ne bo biser v nizu ;.talijanski'h kolonij. Potisnjenje meja proti jugu ima pa za Italijo ta pomen, da jim v •nnogočem skrajša pot v srce Afrike proti Čad-skerau jezeru. Francija na drugi strani pa moro paziti, da obdrži svoje sedanje meje že iz tega razloga, da si zasigura dobro zvezo med saharsko in ekvatorijalno Afriko. Kakor vse kaže, vodi Italija v kolonijah bolj prestižno politiko, kakor pa realno politiko gospodarske penetra-cije. Ugotoviti moramo, da so dosedanji koloni-zatarični uspehi Italije prav majhni in se ne morejo meriti z drugimi državami. Italijanska kolonialna ozemlja ne morejo služiti za vseljevanje Italijanov, kar je gotovo eden najvažnejših ciljev italijanske politike. Saj je do sedaj v vseh italijanskih kolonijah komaj 25.000 Italijanov. Večjega pomena bi bile lahko kolonije kot dobaviteljice sirovin, toda nacionalni ekonomi dvomijo, da bi sc v teh pokrajinah dali napraviti taki nasadi, ki bi lahko vsaj v mali meri rfohavljali Italiji. Zaradi majhnega števila prebivalstva nadalje pa zopet ne prihajajo kolonije v poštev kot odjemalke italijanskega blagu. Vsekakor je go-s]>odaT*ka vrednost italijanskih kolonij majhna Med Francijo in Italijo ; ostane za enkrat vse pri starem Ženeva, 16. maja (Od našega posebnega dopisnika.) Zdaj, ko so vsi vodilni državniki Ženevo že zapustili, moremo povzeti rezultat njihovih t r udov. Ta je bil tak, kakor smo ga po naaih informacijah že pred dvemi dnevi ugotovili. Razgovori med gg. Briandom in Gran-dijem kljub največji ljubeznivosti, s katero so se vodili, in intenzivnemu prizadevanju, da bi se čimprej našla definitivna rešitev, niso situacije v stvarnem pogledu nič izpremenili. Zaenkrat ostane v odnošajih med Francijo in Italijo vse pri starem, pač pn se jc ustvarilo dobro razpoloženje za diplomatiena pogajanja, ki se bodo zdaj nadaljevala med Parizom in Rimom. Kakor izvemo, je g. Grandi v obeh razgovorih z g. Briandom — eden je bil v navzočnosti g. Hendcrsona, drugi pa na samem — polagal največjo važnost na odnošaj, ki vladn med Francijo in Jugoslavijo, češ, da je od tega vprašanje razmerja med Italijo in Francijo v prvii vrsti odvisno. Opozorjen na to. da pakt med Francijo in Jugoslavijo ni naperjen proti nikomur, ampak da služi le zasiguranju iniru v Evropi, je g. Grandi menil, da bi bilo bolje, če bi si Francija in Italija razdelili med seboj svoji interesni sferi v Mediternneju, ne tla bi to konkretiziral. Ker jc pa bilo namtgnjcno ua to, da bi naj sc Francija za vzhodnojadranski problem desinteresirala, zakar bi ji Italija priznala drugo »interesno sfero«, je g. Briand io opetovano odklonil, ker Francija sploh ne vodi na kontinentu nobene politike : interesnih sfere, ampak si prizadeva le za ohranitev miru in reda. kakor je biil ustvarjen po Verzaju. O misli \ta. ki jo je sprožil e. Henderson. naj bi se ustvarila franko-itnlsko-jugoslovanska antan- ta. se niti Grundi niti Briand nista definitivno izjavila, priznava sc pa, da tvori neko konkretno bazo rešitve, o kateri se bo odslej vodila resna diskusija. Toda tej na sebi vsekakor upoštevanja vredni in realni ideji — ki se smatra za uresničljivo le ako bodo vsi trije partnerji popolnoma enakopravni — so se v zad njem momentu postavile nasproti velike težave, ker sc je kom-plicirala po vprašanju kolonijalnih teritorialnih koncesij, ki noj bi jih Francija Italiji priznala. Francija je pač pripravljena do velikih koncesij glede arondiranja tripoliške kolonije, ne more pa odstopiti ozemlja okoli čndskega jezera, do kamor segajo želje Italije, ker gre tu za ogromne gospodarske interese bodočnosti. Tudi ji ni mogoče odstopiti Italiji mandntn nad Sirijo, kakor sc je ventiliralo, to pa iz prestižnih razlogov. Sploh pa se je v francoski diplomaciji zdaj [Kij a vilo vprašanje: Ali ne bi take teritorijalne koncesije Italiji le še ojnčile njeno temeljno tezo, ki gre za brodovno pariteto s Francijo, češ, da ji je tako brodovje temljolj potrebno, čim večje je njeno ozemlje?! Kajti treba je pomniti, du Italija kljub temu, če hi .se posrečil sredozemskomorski pakt v tem ali onem zmislu, in kljub temu, če bi se povečala njenn kolonijolnn posest, ne odstopi od zahteve po brodovni pariteti. Tukaj torej, in ne v vprašanju odnosov do Jugoslavije, je prmcipiclna težkoča itnlo-francoskcgn problema. Naj bodo izgledi za sporazum kakršnižc-koii, vrata za sporazum so. kakor se pravi v diplomatskem jeziku, ostala odprt-i in se bodo nadaljevala pogajanja ue samo med Parizom in Rimom, ampak tudi v Ženevi sami, kjer so do prihodnjega zopetnega sestanka zunanjih ministrov ostali gg. Massiglv za Francijo, Rosst za Italijo in Cadogan za Anglijo, da sc razgo-varjajo dalje zlasti o brodovnein vprašanju. Pripominjamo šc, da se je v Ženevi kljul> dejstvu, da Nemčija absolutno ne namerava voditi kake protifrancoske politike, zelo -.pazilo približevanje Italije Nemčiji. Gotovo je, da sta sc gg. Grandi in dr. Curtius domenila, da sc bodo odnosi med Italijo in Nemčijo pregledali in da sc bo skušalo medsebojno prijateljstvo po diskusiji vseh medsebojnih problemov šc [KDglobiti. To se utegne zgoditi ob predstoječi zasedbi nemškega poslaniškega mesta pri Kvi-rinalu po gospodu von Scliubertu. Težkoče za tako radikalno izboljšanje medsebojnih odnošajev so premagane, ker se od nemškonaciional-nc strani pričakuje, da bo Italija napram nemškemu iivlju v južnih Tirolah postopala odslej bolj tolerantno. Vendar poučeni nemški politiki zatrjujejo, da se bo Nemčija sknbno ogibala vsake poteze, ki bi sc mogla tolmačiti od francoske strani kot pomoč, da bi Italija lažje prišla s Francijo do sporazuma, kakršnega si želi ona. ali pa da bi celo Italiji služila kot ojioia, da bi le-ta lažje na Francijo pritisnila. Dr.Curtius se bo v tem problemu zndržnl v stvari sami popolnemu nevtralno, podpirajoč le splošno sporazum v interesu okrcpljenja in miru Evrope. S precejšnjo napetostjo se pričakuje govot g. Mussolinija, ki ga bo imel v nedeljo v Fi-renči. Izguba Indije bi pomenila propast britanskega cesarstva London, 16.maja. n. Lord Rothcrmere jc v svojih listih objavil članek, v katerem opozarja na nevarnost, ki bi utegnila nastati za angleški imperij radi vstaje v Indiji. Če Anglija zgubi Indijo, mora imperij propasti, najprej gospodarsko, potem pa politično. Zahteva Indije, da dobi položaj dominiona, sc ne sme potrditi, temveč odkloniti. Anglija je odvezana od tozadevne svoje obljube s tem, da so indski nacionalisti izjavili, da 'ho Indi ja pri prvi priliki odpadla od empira. Lord Itothermcre poudarja, du je Indija še vedno največji preLomorski konsument angleškega blaga. Angieška trgovina bo kmalu propadla, čc sc prepusti Indija Gandijevi oblasti. Oligarhija Indijcev bi ne prinesla Indiji miru, temveč zatiranje, domačo vojno, suženjstvo. lakoto, epidemije iu na koncu prihod tujcev. Anglija se ne more odreči obveznostim, ki jih ima izpolnjevati v Indiji. Angleško vladanje v Indi ji je nenadomestljivo ter je dolžnost Anglije, da vlada in da sc ne spušča v prerekanje z agitatorji. Nacionalistična akcija v Indiji se poostmje Priprave za sporazum London, 16. maja. 1. Dočim sc revolucionarna akcija nacionalistov poostruje in sc začenja agitacija za neplačevanje davščin, sc zmerni krogi pripravljajo na pogajanja z angleško vlado. Zbornica indski h trgovccv v Bombavu se jc obrnila na angleško vlado, naj se začne z zastopniki indskega naroda pogajati, ker se narod ne bo pomiril, dokler ne bo dobil zagotovilo, da je sam gospodar v svoji hiši in da smo sum kontrolirati svoje gospodarstvo. Indska liberalna stranka je sklicala 14. maja sestanek v Bombnju, da se posvetuje o enotni fronti, ki naj bi jo ustvarili Indi, muslimani in druge narodne manjšine, da bi na spravni konferenci 20. oktobra v Londonu zavzeli enotno stališče glede bodočega državnega položaja Indije. Konfcrcnci je predsedoval sir Tej Sapru. Ker pa se muslimani povabilu niso odzvali, se je konferenca odgodiia na jutrišnji dan. Zdi se. da se muslimani nočejo prezgodaj vezati in da čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov. Tej Sapru je dopisniku »Daily Ilerahlnc izjav il, da liberalci danes nimajo v Indiji skoraj nobenega vpliva več. Ker jc Anglija preveč odlašala, so danes nacionalni sloji vsi nn strnni Gandija. Vendar bi sc Indi morebiti pomirili, če bi vlada izjavilo, nc samo, da sc bo načrt indske ustave diskutiral, ampak da se bo ustava tudi izdelala. Pod tem jiogojcm. menil Tej Sapru. da bi niti Gandi ne odklonil udeležbe na londonski konfcrcnci. Čuje se, da se vlndn tozndevno res misli začeti razgovarjati z Gandijcm. Komintcrna v Moskvi je sklenila, dn je Indija zrela za proletarsko revolucijo. Zadnji čas je, da se Gandijeva :'buržujska< politika nc-protivljenja sili neha in da se začne na vsej črti oborožena vstaja. >Ker sc 1» angleška bnr- in se tudi z velikimi stroški ne bo dala dvigniti tako, kakor jc to uspelo drugim državam. In na tem dejstvu ne spremeni 20 ali 30 tisoč kvadratnih kilometrov novega italijanskega ko-lonijalnega ozemlja v Afriki ničesar, kar nnj bo ugotovljeno sine i rti et studio. žuazija lahko sporazumela z indsko buržuazi-jo,< piše ^Krasnaja Gazela:, glasilo rdeče armade, naj indski proletarci vzamejo osvobodilno gibanje v svoje roke in proglasijo združene indske sovjetske republike.« Vnglcžein prihaja komunistična agitacij« zelo prav, ker jim znatno olajšuje sicer težavni sporazum /. Gandisti. London, 16. ma ja. n. V kraju Mimensing \ bengalski pokrajini je prišlo danes do nemirov, ko so Gandijevi prostovoljci poskušali preprečiti dobavo splrituoz detajlnim trgovcem. Na cesii so zažgali voz z alkoholnimi pijačami in ko jc nastopila policija, so jo napadli s kamni. Pri tem je bilo ranjenih 32 policistov. Nato je policija streljala in ranila 53 oseb. V Bombavu so aretirali oddelek sto Gandi-jevili prostovoljcev, ko so hoteli napasti zalogo soli. Voditeljica Chattopadhyaya. svakinja gospe. Naidu, jc bila obsojena nu deset mesecev ječe. Napad prostovoljcev n« solna skladišča v Darasani se je ponesrečil. Gospo Naidu in prostovoljce je policija včeraj zvečer ustavilu na pohodu v Bonvbav, jim zabranila nadaljnji ]>o-liod iin jih z gospo Naidu vred internirala. Sto Gandijevih prostovoljcev jc odšlo v ši-roclo da napadejo tamkajšnje solno skladišče. Davi jih je policija prijela v trenutku, ko so se hoteli vkrcati na ladjo. Odbor vseindijskego kongresa jc sjirejcl niz resolucij, s katerimi sc pozivajo pristaši Gandi-jevego pokreta, naj jiojačajo pokret civilne neposlušnosti. Nadalje je odrejen bojkot inozemskega blaga, bančnih organizacij in pomorskih ustanov Velike Britanije. Naposled zahtevajo posebne resolucije od Gnndijeviili pristašev, da vztrajajo v akciji proti solnemu zakonu. >Havas< poroča iz Bombava, dn je sprevod, ki ga je organizirala omladinska liga v Bomba yu v znak protesta proti nameravanemu razpustu omladinske lige, krenil po glavnih ulicah v Bombavu. Nosili so rdeče zastave s komunističnimi napisi. Izza tega sprevoda je šlu skupina Gandijevih pristašev in nosila indijske nacionalne zastave. Tudi Ui skniiina ie vzklikala: Živela revolucija!« Evkarističnega kongresa se udeleže tudi Amerikanci Zagreb, 16. maja. z. Iz Newyorkn je prispel kabelogram »Cunard Lines, da pride z ladjo »Acqiiitania<: 200 potnikov na evharistični kongres. V Zagreb pridejo 7. avgusta. Včeraj sta bila v Zagrebu msgr. dr. Ujčič, vseučiliški profesor v Ljubljani in Franc Hra-slelj, ravnatelj Cirlove tiskarne v Mariboru, radi dogovora o udeležbi Slovencev na evliari-stičnem kongresu. Oporoka f škofa Maruši ca Senj, 16. maja. z. Tc dni so odprli oporoko pokojnega škofa senjskega Marušiča. S svojim imetjem je pokojnik postopal po kano-ničnih predpisih. Hišo, ki jo je dobil od svojega očeta, je zapustil rodbini. Bogoslovne knjige in škofovske insignije je zapustil men-zi, ostale knjige pa knjižnici dijaškega kon-vikta Ožcgovičianum. Od svojih prihrankov je legiral 10.000 Din stolni cerkvi, 40.000 Din za vzgojo duhovniškega naraščaja, 20.000 Din za onemogle duhovnike, 10.000 Din za Društvo sv. Jeronima, 10.000 Din za diecezansko narodno zvezo, 2C00 Din za pevsko društvo. Manjše vsote pa je namenil za ostala humanitarna društva v Senju, Sušaku, Praprutnja-ku In Gospiču, — Gospiški župnik in liški arhidiakon Nikola Polič je od svete stolice Imenovan za kanonika modruškega kapitlja s sedežem v Novem. je mi vrnjen zagrebški diptihon Zagreb, 16. maja. z. Svoječasna tatvina dipti-hona v zagrebški stolnici je napravila veliko senzacijo ne samo v Zagrebu, marveč tudi v vsej Evropi in Ameriki. Končno je bila ta afera likvidirana s tem, da so našli diptihon. Z danaSnjim dnem pa je afera končnoveljavno zaključena, ker je Maks Pitamic, nečak dr. Leonida Pitamica, našega poslanika v VVashingtonu, danes predal diptihon v zakladnici stolnice. Diptihon je pre-vzel v clevelandsikem muzeju. Pitamic je 16 aprila odpotoval kot pooblaščenec zagrebškega nadškofa v Ameriko, da prevzame in spravi v Zagreb diptihon. Pri tem prenosu je Pitamic postopal z največjo previdnostjo. Posebni zabojček so zapečatili z diplomatskimi pečati kot da bi sc v njem nahajal diptihon, dejansko pa so diptihon razstavili na štiri dele in vsak del vložili v štiri majhne zabojčke, navadno in priprosto zlepljene, v kakršnih so cigarete. Te male zaboj&ke je imel Pitamic neprestano pri sebi v žepu. Prenos sam je vzbudil v Ameriki veliko zanimanje. Veliki ameriški listi prinašajo fotografije originala in falzifikata. Clevelandski muzej je izročil jugoslovanskemu poslaniku diptihon brez nadaljnjega. 0 izročitvi se jc sestavil zapisnik z dodatkom, da ima v slučaju, ako bi priilo do prodaje tega diptihona, prvenstveno nakupno pravico ulčveiundski muzei. Tej želji se je ugodilo. Izročitev se jc izvršila na jako slovesen način. Maks Pitamic je prinese! s seboj v Zagreb tudi prro. katerim jc bil podpisal zapisnik o predaji. I Belgrajski proces Včeraj se je začelo zasliševanje prič — Zaslišani so bili: šofer Gjokič, hapeian Kaledin, gostilničar Mohlic in njegova zena Kttho so prišle do peklenskega stroja Belgnul, 10. maja. ni. Na današnji razpravi so . :»„i.............;......:x if «mn in Ki 1 7rtaliSnn Madžarski parlament sprejet pariški sporazum Madžarska vztraja na revizionlstičnem stališču jc pričelo zasliševanje prič. Kot prvi je bil zaaliSan «oi'er avtolaksija Milan Gjokič iz Zagreba. On pravi, da je kritične noči novembra meseca bil pred kolodvorom, ko sta prišla k njemu dva mlada moža ler ni ii naročila, da naj vozi do Zrinjevca. Z njim se jo odpeljal samo eden od gospodov. Na Zrinjevcu je naložil težko košaro in dal nalog, da ga naj odpelje do gostilne Simič. Ker se v Zagrebu pogosto dogajajo vlomi, se je šoferju Gjokiču zdela zadova Bumliiva in je zato takoj od gostilne Slnuca odšel na policijo in prijavil zadevo, nakar se je z dvema detektivoma vrnil v Simičevo gostilno. Ko so prišli tja, je bil poleg onega moža, katerega je bil Gjokič pripeljal, drug neznanec, kateri je imel poleg sebe omenjeno košaro. Policija je oba takoj aretirala ter ugotovila, da se v košari nahaja peklenski stroj. Poteg tega je pri enem našla nabit revolver. Na vprašanje, ali bi poznal osebo, katero je vozil, pogleda priča na obiožence in pokaže Štefanca. Na vprašanje predsednika odgovarja utefauac, da odgovarja to resnici ter pravi, da je bil skupaj z njim Hadžija. Obtoženi Hadžija stavlja priči razna vprašanja in" izjavi, da je šoferju plae-i 200 Din, obenem pa da ga je plačala tudi polici'". Ko so stavili še odvetniki priči razna vprašanja, je bil Gjokič zaprisežen. Zasliševanje kapetana Kaledina Nato je bil pozvan v dvorano konjeniški kapetan 1. razreda g. Gavrilo K al ed in, na katerega je bil 7. novembra lanskega leta izvršen atentat. Priča izooveduje sledeče: 7. novembra sem bil v gledališču ter sem se vračal po llici, dalje po Posavski in Hercegovski cesti ter krenil v Istrsko ulico, v kateri stanujem. Tu sem intuitivno čutil, da gre nekdo za menoj. V tem trenutku je že padel strel. Takoj sem se obrnil in v istem trenutku je padel zopet drugi strel; takoj nato je sprožil napadalec ša enkrat, vendar pa je strel odpovedal. Pri svetlobi, ki jo je povzročil strel, sem dobro videl fiziognomijo napadalca. Nalo sem pa padel. Kape lan Kaledin označuje kot napadalca obloženega Matekoviča in pokaže, nanj. Pravi, da sta mu Matekovič in Paver ob priliki prve konfrontacijo pred zagrebško policijo, kjer je on takoj spoznal Matekoviča, povedala, da sta dobila po 300 dinarjev za ta čin. Na vprašanje predsednika, ali sta ga oba streli a zadela. Kaledin pritrdi. Radi te rane ne more več jahali iu s tem mu je vsa karijera (»okvarjena, ker je on konjeniški kapetau. Tudi ne more dalj časa stati in zato zahteva odškodnino od društva, ki je sklenilo na njega atentat. Predsednik: Koliko zahtevate odškodnine'?*_ Priča: >510000 dinarjev in sicer zaio. da bi Be šel v Švico zdravit, ker sem tudi živčno obolel.-: Predsednik nate pozove Matekoviča, naj vstane. Ta izjavlja da i streljal na kapeiana Kaledina, četudi!'' svojčas to priznal. Kapetan Kaledin se temu čudi: Kako moreš sedaj to zanikati? Jaz sem ti im policiji celo ponudil cigarete in dejal: Kaj streljaš na nedolžnega? Ti imaš mater in jaz imam mater. Obe bi bil; uničeni. Kako si mogel kaj takega storiti? — Tebi so takrat stopile solze v oči, takrat -i odgovoril: Da, razumem in vem. da sem riebcj uničil, ali mi je organizacija dala tako povelje.' Tako ie takrat govoril, sedaj pa zanika! Matekovič kljub temu vzlrajno zanika. Nato predsednik pozove Paverja. Ta prizna, •li je kritične noči spremljal obtoženega Matekoviča oo i-I i poli, po kateri je šel Kaledin, do vogala i fercegoviuske in Istrske ulice. Tukaj je čakal. Kmalu nato je slišal strel, in po nekaj trenutkih je pritekel Matekovič ter mu izročil revolver. Stavlja jo se še razna vprašanja, nakar preide sodišče na čitanje pismenih dokazov, predvsem zdravniških izpričeval. Odvetnik dr. Kišič vpraša: Katere narodnosti ste vi s. kapetan? — Priča Kaledin: -. Jaz sem Ku< — Dr. Kišič: >Ali ste bili v svetovni vojni od začetka do konca, ali ste bili ranjeni?« — Priča: Da, ranjen sem bil osemkrat.« — Dr. Kisic: -.vAli sle bili po ruski revoluciji v beli armadi?« — Priča: Da. bil sem in sicer sem služit pod svojim stricem Kaledinom. pod Penikinom in Vranglom.^ Dr. Kišič: Ali vam je znano kaj o tem kako so odpeljali generala Kutjepova?s — Priča: »Da. Š&lski problem v ČSR Z današnjim stanjem šolstva v republiki ni nihče zadovoljen. Že precej let obstojajo težnje reorganizirati čsl. šolstvo. Seveda so načrti za reorganizacijo šolstva različni in bi se dali sortirati nc le po kulturnem stališču, ampak tudi po političnem prepričanju. Z drugo besedo, šolski problem v čsl. republiki postal je »politicum«. Z imenovanjem slovaškega soc. demokrata dr. Derera za ministra narodne prosvete je stopilo šolsko vprašanje zopet v ospredje. Minister dr. Dere- ima voljo in moč reorganizirati šolstvo. To jjotrjujeio njegove naredbe, premestitve in končno izjave v parlamentu in senatu. Hitrejši tempo rešitve lega problema v socialističnem smislu je ravno nasproten onemu za časa vlade »občanskega bloka«, kjer je sicer volja ministra dr. Hodže bila dobra, vendar brzdana iz strahu pred liberalnimi strankami, da se ne bi v reformi uveljavil vpliv treh izrecno katoliških strank takratnega vladnega bloka. Šclski problem je že sam na sebi jako težaven. Otežkočajo ga tudi labilne politične razmere, od katerih je vsako zakonodajno delo odvisno. Socijalisti hočejo, da »mora šolska reforma približati šolo socijalizmu«. Dalje je v reformi čutili tudi prclikatoliško tendenco (ukinitev kat. učiteljišč in verskih šol na Slovaškem). Ena izmed glavnih reform naj bi bila uvedba laiške sele. Ta zahteva liberalnih strank in svobodomiselnega učiteljstva ie bila precizirana pod krilatico, da naj bo mladina vzgojena ne samo brez razredno, ampak ludi brez razlike političnega in svetovnega nazora staršev, torej tudi bres ozira na veroizpoved. Ta pojem izvira po njihovem mnenju iz principa demokracije, ki je iunda-mont češke ustave. V taki šoli se nc bi poučeval verouk nobene veroizpovedi. Stališče čsl, katoličanov, pa ne samo organiziranih v kat. strankah, ampak tudi drugjh je vendar pa jaz nisem geueral Kutjepov.« — Dr. Kišič: »Ali vam je znano, da so boljševlki v zadnjem času začeli akcijo proti uglednim ruskim vojnim osebam v inozemstvu?- Na to vprašanje kakor tudi na nadaljnje vprašanje istega zagovornika, aH je bil njegov stric, general Kaledin, znana vojaška osebnost, odgovori priča potrdilno. Sedaj je odredil predsednik odmor ter se je razprava nadaljevala ob It. Ker sta obtožena Paver in Ban delala nered v času, ko so prihajale priče, je sodišče sklenilo, da ju kaznuje s tridnevnim jKistom in prepovedjo čitanja časopisja tekom enega tedna. Poleg tega opozarja predsednik ostale obtožence, naj bodo mirni v svojem lastnem" ime. resu. Zagovornik dr. Kišič predlaga, naj se zaslišijo razne priče ter strokovnjaki, ki naj bi izpovedali, ali je mogoče ob blisku enega strela spoznati strelca. Državni tožitelj se je temu predlogu pro-tivil, češ, da se ne bi s tem stvar nikakor ne raz- j jasnila. ker je itak stanje, pri tem slučaju popol- j noma jasno in s pričami dokazano. Odvetnik dr. Hrvoj stav'ja istotako priči več vprašanj. Predvsem ga vpraša, ali je bil v trenutku atentata vznemirjen, na kar kapetan Kaledin odgovori potrdilno. Vpraša ga nadalje tudi, uli ni morda pod avtosugestijo spoznal Matekoviča naknadno, ko jo čital v časopisju o atentatu. Nato je priča izjavil, da stavlja roko na srce, da mu je vest jx>polnoma čista ter z vso gotovostjo lahko trdi, da je bil atentator obtoženi Matekovič. Dr. Trumbič predlaga, naj se vrši na licu mesla sodnijsko komisijski ogled, čemur se pa državni tožitelj protivi. Kaj sta povedali priči Mahlič Po zaprisegi kapetana Kaledina je bila zaslišana kot priča gospa Mahlič, gostilničarjeva žena iz Petrinjske rdice. Nn vprašanje, ali pozna Franc-kiča in liremzirja, se obrne proti obtožencem in pokaže na oba ter pripoveduje, da je nekega dne slišala sledeči razgovor. Franekič je vprašal Kreni-zlrja: »Ali si bil tam?< nakar je ta odgovoril: »Da, bil sem, ali nikogar ni bilo!« Drugega priča nima povedati. Ker se v zapisniku o njenem zasliševanju pred zagrebškim sodiščem ta razgovor spravlja v zvezo z generalom Belimarkovičeni, priča to odločno zanika in pravi, da ona kaj sličnega ni izpovedala. Nato jo bil zaslišan njen mož gostilničar Josiji Mahlič. Tudi njegova izpoved je bila kratka. Pravil je, da je nekega večera sedel v svoji gostilni v posebni sobi z nekim Pero Barešičem. Ko sta se razgovarjala, je nenadoma vstopil v sobo obtoženi Kremzir ler dejal Mahliču: Jaz bom izvršil atentat!« Priča Mahlič je nato Kremziria prijel za roko ter ga z besedami: »Zgubi se smrkovec! potisnil skozi vrata gostilne. To je bilo vse. On ima vtis, da je bil obtoženec, ali pijan ali pa nor. Na vprašanje predsednika pravi obloženi i Kremzir, da se tega ne spominja ter ne ve, da bi j bil kaj takega govoril. Na nadaljnje vprašanje, ali rad pije, je dejal, da sicer pije, da pa še nikdar ni bil pijan. Nato stavljajo lia pričo Mahliča odvetniki iu obtoženici razna vprašanja. Obtoženi Jelašič j>ri tej priliki pravi, da je Mahlič dotična oseba, ki ga je vabil k sebi, da mu pove važne vesti, da se namreč pripravljajo atentati. Priča to potrdi in pravi, da mu je Barešič pripovedoval, A bodo ustrelili dr. Mačka, dr. Krnjeviča, ing. Košu-tiča, prof. Jelašiča in njega. Na vprašanje, ali je to verjel, pravi, da se mu je to zdelo verjetno, ker ie bil Pero Barišič svojčas tajnik kluba Hrvatske seljačke stranke v parlamentu in je pozneje vedno pripovedoval, da ima zveze z najuglednejšimi osebami. Pri tej priliki obtoženi Hadžija predlaga, naj se zaslišijo nekatere nove priče, ki naj bi nekaj sličnega tudi za njega potrdile. Na vprašanje državnega toiitelja, čemu mu je lo potrebno, izjavlja Hadžija, da bo ravno to dokazalo, v kakem duševnem stanju se je naha jala z ozirom na take pret nje omladina in da je jasno, da je morala z ozirom na to uravnati svoje stališče in svojo akcijo. Predsednik je nato objavil, da je dal pregledati obtoženega Kremzirja in da je zdravnik kon-statiral, da je njegovo zdravstveno stanje povoljno. Istotako, da so strokovnjaki pregledali posamezne rokopise. Njihove izjave stavlja na razpolago odvetnikom. Nato je bila razprava prekinjena ter se bo nadaljevala jutri. Budimpešta, 16. nmja. z. Danes je tretji dan debate o ratifikaciji pariškega sporazuma v parlamentu. Govoril je grol Albert Appony, ki je v svojem govoru naglasH, da ni lahko zastopati madžarsko stališče pr! Društvu narodov, ker vsi vedo, do se Madžari še do danes niso spoprijaznili s stanjem, ki je nastalo nn podlagi Irianonske mirovne pogodbe. Ako bi Madžari izjavili, da odstopajo od vsake namero, da se spremeni triaiionska pogodba, iu ako bi se odrekli Madžarom v naslcdstvenih državah in nc bi zahtevali razorožitve male antante, potem bi dobili tisto, kar je dobila Avstrija. Proti ratifikaciji je govoril pravosodni minister Emil Nag-y. Ostro je napadel vlado radi njene zununjc politike. Rekel je, da bo madžarski narod 22 krat plačal davek optantom. Ljudstvo vidi, da se za njegove interese nič ne stori. Ljudstvo je ogorčeno. Tu politika se ne more nadaljevati, drugače bo prišlo do revolucije. Socialist Paver je navedel, koliko bodo op-tivnti dobili. Navedel je, da bo grof Bethlen s soprogo dobil 1,764.160 zlatih kron. Payer je ostro napadel vladno zunanjo nolitiko. Budimpešta, 16. maja. n. V poslanski zbornici je bil danes v prvem čitanju odobren zakonski načrt o ratifikaciji haaških in pariških dogovorov. Pred glasovanjem je ministrski predsednik Bethlen naglašal, du je rezultat v Haagu in Parizu kompromis, za katerega so bile potrebne koncesije z obeli strani. Mala an-tanta je zahtevala, da mora Madjarska tudi po 1.1943. plačevati reparacije, dočini Madjarska po tem letu ni hotela ničesar več plačati. Dalje je mala antanta zahtevala, da se mora Madjarska enkrat za vselej odreči čl. 250 trianonske pogodbe, kateremu pa se Madjarska ili odrekla. Kar se tiče optantskega vprašanja, gre pri tem za ozemlje v izmeri 1,200.000 ha, ki predstavlja več kot niiljardno vrednost Zato se ne sme očitati madjarski vladi, da se je več let brigala brez potrebe samo za vprašanje tretjega ali četrtega reda. Našteval je dalje vse zahteve, ki so se stavile Madjarski, ter protizahteve, ki jih je uveljavila Madjarska. Na podlagi take bilance je ugotovil, da pomeni doseženi rezultat najvišjo mero onega, kar se je moglo doseči. Potem je še nadaljeval, da o vprašanju revizije mirovne pogodbe, katero želi vsak Madjar, v Haagu ni mogel govoriti, ker bi sicer razbil konferenco. Končno je še poudaril, da se razbita Madjarska no more zadovoljiti s sedanjim položajem ter da mora vprašanje manjšin ostati še nadalje na dnevnem redu, ker vsi Madjari želijo revizijo. Sovjeti nezadovoljni s častniki popolnoma drugo. Izjavljajo, da se njihovo stališče popolnoma krije s stališčem kat, cerkve, ki je izraženo v encikliki Pija XI. o šolskem vprašanju. Državna laična šola, s katero bi se katoličani zadovoljili, bi morala biti ne samo strogo nevtralna, temveč bi moral biti njen odnošaj do vere pozitiven, kakor je n. pr, na Angleškem ali v Združenih državah Amerike. Sedaj pa se dejansko pospešuje nevera in preganja katoliška cerkev; nasprotno pa favorizira evangeliška in češkoslovaška cerkev. Tema dvema cerkvama je bilo iz oficijelnih krogov izjavljeno, da se jima ni treba bati reforme, ako ostanejo zvesti principom demokracije, verske strpnosti in svobode naziranja. Najbolj kategorično je preciziral stališče katoličanov nadškof msgr. dr. Kordač, ki je na zborovanju kat. staršev izjavil: »Otroci, kri na krvi in kost naših kosti so naši, davki, ki jih plačujemo, so naši, kdo drugi bi mogel odločati o nadnaravni samoodločbi naših otrok? Država? Ta naj se briga za časni blagor državljanov. Za duše otrok, sprejetih v cerkev, skrbi kot zastopnica staršev cerkev. Njeni pravici nc inore ugovarjati nihče.« To jasno stališče je merodajno za vse katoličane, najsi bodo organizirani »lidovci« ali »lu-daci« ali »Christ. sozial«. Namera z laiško šolo vzbuja soglasen protest vseh katoličanov, druge reforme so več ali manj tehničnega značaja. Pariz, 10. maja. p. : Malin je pričel objavljati niz člankov Besedovskega, ki navaja jvodrobnosti o organizaciji in delovanju Čeke v Franciji in po celem svetu. London, 1.6. maja. AA. Snoči je umrl v neki pariški bolnici dobroznani angleški novelist Wil-llam J. Locke. Pokojnik je bil resno bolan že več kot mesec. dni. Dunafska vremenska napoved. Severne Alpe: Najprej Se hladno in izpremenljivo vreme, Iti pa se bo počasi zboljšalo. Južne Alpe: Lepo vreme bo trajalo dalje. Moskva, 16. maja. Organ rdeče armade »Krasnaja Gazeta« objavlja poziv na častnike, ki naj obenem store konec nevzdržnemu stanju, da se je med častniki rdeče armade vgnjezdil duh opozicije proti vladni politiki, ki najbolj računa na podporo oborožene sile kmetske in delavske Rusije. : Krasnaja Gazeta« obžaluje, da naraščajo opozicionalue tendence in čustva ravno med poveljstvom in častniki, ki štejejo 100.000 glav. Briandova okrožnica razposlana Paril, 16. maja. z. Nocoj jc Briand poslal 26 državam svoj memorandum o evropski zveži držav. Zvečer je izročil memorandum časopisju v objavo. Severna Amerika in Japonska dobita po en prepis tega memoranduma. Zakaj ni prišlo do gospodarske male antante? Praga, 16. maja. n. : Pravo lidu : očita danes agrarcem, da so radi svojih pretiranih žalitev po zaščitni carini zakrivili, da je lansko leto propadel načrt gospodarske male antante, in da so s tem ustvarili položaj, ki je omogočil ustanovitev bloka agrarnih držav Madjarske, Romunije in Jugoslavije, iz katerega je Češkoslovaška izključena. Uspešno delo Društva narodov Ženeva, 16. maja. AA. Ves švicarski tisk piše o priliki konca zasedanja Društva narodov z velikim zadovoljstvom o delu Društva narodov. Tudi socialistični listi hvalijo Društvo narodov in priznavajo, da je v resnici doseglo velik moralni ugled in da je znalo ohraniti mir na zemlji in pripraviti teren v tehničnem pogledu za konsolidacijo Evrope. Naseljevanje Židov v Palestini ustavljeno Jeruzalem, 16. maja. p. Včeraj popoldne je vrhovni komisar za Palestino pozval k sebi podpredsednika arabskega izvršilnega odbora Jakoba Faradžijo. Sporočil mu je, da je londonski kolonialni urad sklenil, da se palestinsko vprašanje ur odi po arabski želji, in da je kolonialni urad z ozirom na to že izdal zakon, da se naseljevanje Židov popolnoma ustavi, dokler se ne konča poročilo Simsonove komisije. Palestinska vlada je včeraj brez vsakega pojasnila prepovedala že odobreno vselitev 3300 naseljencev za čas od aprila do oktobra. Lov za rekordom London, 16. maja. AA. Vkljub tropičneinu deževnemu vremenu je mlada letalka miss Anny Johnson davi startala iz Rangoona proti Bangkooku, ki je oddaljen' 355 milj. Letalka je bila prisiljena pristati v Rangoonu, ker se je pokvaril motor. Dasi je zakasnila zu dva dni, upa letalka, da bo postavila nov rekord za polet iz Anglije v Avstralijo. Anglijo je zapustila pred 12 dnevi. Do sedaj je preletela do Rangoona 0200 milj, za kar Je potrebovala 9 dni. Letalka bo morala preleteli šo 3500 milj dolgo pot. Hinkler, ki je prispel iz Anglije v Avstralijo v 15 in pol dneh, je potreboval do Rangoona 11 dni. Ogromen požar v Bergena Oslo, 16. maja. u. V mestu Bergenu je zopet nastal ogromen požar, ki grozi, da bo postal tako katastrofalen, kakor je bil 1.1916. ko je pogorel velik del mesta- Popoldne ob 14.30 je nenadoma nastal v žitnem skladišču v pristanišču požar, ki se je razširil na sosedno skladišče premoga, od koder se .ie širil dalje z veliko hitrlco. Kljub temu, da se trudijo- vsa gasilna društva iz mesta in okolice požara še do sedaj niso mogli omejiti. Po zad njih vesteh pa jo upanje, da se bo posrečilo omejiti ogenj ua šestdeset hiš, ki so do seda pogorele,' in sicer v najzanimivejšem delu sto rega mesta, To se je opazilo zlasti na okrajnih konferencah, kjer 30 poveljujoči čini armade najostrej« od vseh strankarjev napadali agrarno politiko države. Skoro v vsakem političnem sektorju in po vseh ujezdih državna politika naleti na odpor in kritiko častnikov rdeče armade. Članek rdečega vojaštva dokazuje, da nezadovoljnost najinteligentnejšega dela armade zaradi protikmetske politike Stalina ni ponehala, ampak nasprotno v zadnjem času Se nn-rastla. Nova „Zeppelinova" pot v Ameriko Friedrichshafen, 16. maja. n. Zrakoplov -Grof Zeppelin« bo v kratkem priredil potovanje v južno in severno Ameriko z 42 mož posadke. Od Friedrichshafna do Seville bo na krovu 24 potnikov, tam jih bo izstopilo 6, vstopil pa bodo 4 novi, tako da bo potovalo v Rio de Janeiio 20 potnikov: 5 Nemcev, 6 Špancev, 3 južni Američani in 6 državljanov Združenih držav. Iz Rio de Janeira bo potoval v Pernam-buco, od tam v Havano, na Florido, Lakehursl, od koder se bo vrnil preko Azorskih otokov v Sevillo in Friedrichshafen. ..... Odlikovanja Belgrad, 10. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. ■eralja so bili na predlog ministra pravde odlikovani: Z redom sv. Save II. stopnje Aleks. A gos ton. vrhovni senijo reformirane cerkve kraljevino Jugoslavije, z redom sv. Save V. stopnje Adam Ve-reš, škof slovaško evangeljske cerkve distrikta kraljevine Jugoslavije in dr. Filip Popp, škof-adini-nistrator evangeljske cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Vlafe kobilic v Bosni Stolne, 16. maja. z. Kobilice, ki so se pojavile, prihajajo v vedno večjih množinah. Najprej so se pojavile v veliki množini v občini Aladiniči, kjer so opazili tri velike jate. Takoj nato so okoličani iz drugih vasi poročali, da so se pri njih pojavile velike jate kobilic. Pričeli so jih uničevati s petrolejem, toda tega ni bilo dovolj na razpolago. Sedaj je Kmetijsko ministrstvo dalo potrebni kredit, da se lahko boj proti kobiličji nadlogi vodi z večjo energijo iu se prepreči grozeča škoda. Stanje posevkov Belgrad. 16. maja. AA. Poročilo ministrstva poljedelstva o stanju posevkov in domače živine navaja za dravsko banovino: Grah, fižol, ktnelj, livade, pašniki, deleljišča prav dobro, lan, seno, zelje česnik, vinogradi, jabolka hruške, dobro do prav dobro, sočivje in slive dobro, orehi slabo. Setev normalno napreduje. Za sadje, ki se je že razcvetelo, pogoji niso bili ugodni, (zlasti za jabolka) radi pogostega dežja in nizke temperature. Deževno vreme je takisto zadrževalo poljska dela, ki pa so bila vendarle pravočasno dovršena. Večjo škouo trpi rž v srezih Murska Sobota in Dolenja Lendava (poljske miši). Razni rastlinski škodljivci so se so-javili v teh srezih na sadnem drevju. Oblastva so izdala potrebne ukrepe proti tem škodljivcem, ki pa niso povzročili večje škode. Stanje domače živine jo glede prehrane in zdravja ugodno. Zagrebške vesli Zagreb, 16. maja. p. Gostovanje madjarskega nogometnega prvaka UTE o Binkoštih v Zagrebu jp gotova stvar. Igral bo proti Concordiji in Hašku. Gradjanski je ludi za Binkošti povabil moštvo FTC. Ker odide o Binkoštih mnogo športnikov iz Zagreba, se smatra, da je neugodno, da sta se za Binkošti določili dve mednarodni tekmi. Zagreb, 16, maja. p. Pred sodnim stolom se je izrekla razsodba proti Matiji Babiču iz Topu-sktga. Bil ie pred sodiščem za zaščito države v Belgradu, ki pa js njegovo zadevo odstopilo zagrebškemu sodnemu stolu. Tu je bil obso-jen na dve leti in dva rnescca težke ieče in na pet let izgube državljanskih pravic, ker je napadel in i tem žalil javno oblastvo. Zagreb, 16. maja. p. V Zagrebu in v okolici se že več dni mudi ekspedicija Foxovega movie-ton-Iilma. V Zagrebu in v okolici je napravila vef tonfilmskih fotografskih posnetkov, Dosedaj je fotografirala bana dr. Šiloviča. V vasi Gornji Bu-kovac pa je posnela hrvatsko kmelsko svatbo, ki so jo uprizorili kmetje sami. I'.kspediciia je bila z uspelim snemanjem zelo zadovoljna. V prihod, njih dneh bo snemala tudi nadškofa dr, Bauerja I in župana dr, Srkulja., . Pri harlaginshem romarju Razgovor z duh. svetnikom g. Lavtižarjem Rateče, 15, maja. Včeraj so je iz Afrike, kjer se je bil udeležil svetovnega evharističnega kongresa v Kartagini, vrnil naš slovenski Odisej, duhovni svetnik Lavti-žar, župnik v Ratečah na Gorenjskem. Bil je zdoma točno 14 dni ter bo gotovo vedel povedati zanimivih stvari — sem si dejal in se odločil za obisk. Gospod svetnik jo je pravkar primahal z vasi, ko sem se bližal župnišču. Krepko je stopal; kot mladenič je preskočil par stopnic in obstal pred župniščem. Za hip je odprl vrata in jih od-grnil na stežaj. >0, dober dan! A Vi ste?« In se smehlja in mi sega v roko: »Nevaren človek ste Vi, zelo uevaren, nihče nima miru pred Stolnica v Tunisu. Vami, vsaka beseda Vam je v prid in jo nesete v Ljubljano ter v širni svet,« »Gospod svetnik, z odkritim namenom prihajam: V Kartagini ste bili, zdaj ste spet srečno doma, povejte torej, kako je bilo tam, kako ste se vozili, kaj ste doživeli. Jasno, da bom to reč sporočil v Ljubljano in v širni svet, saj se sleherni katoličan zanima za evharistični kongres, ki je pravkar minul.« Pa sva sedla in se pogovorila. Gospod svetnik Lavtižar je odpotoval 1. maj-nika skozi Ljubljano in Trst v Benetke, dalje skozi Bolonijo v Rim in v Neapelj, od tam s parni-kom v Palermo na Siciliji ter od tam končno naravnost v Tunis. »Skozi od Postojne pa do Palerme na Siciliji sem imel polovično vožnjo na železnici in na par-niku. Italijani namreč nudijo tujcem vse mogoče ugodnosti, če hočejo za nekaj dni na Sicilijo, da tamkaj občudujejo zemljo in cvetje, ki je zdaj spomladi res lepo. V Rimu sem ostal dva dneva. Obiskal sem cerkev sv. Petra, spal sem v hotelu Continental za — 25 lir, kar znese po naše kakih 75 dinarjev. Do Neaplja je 4 ure vožnje z brzovlakom. Najboljši spremljevalec mi je bila žepna ura in vozni red. Ura je res čudovita stvar! Zvesto me je spremljala v Afriko in niti minute ni goljufala; le doli na jugu jo je bilo treba premakniti za 20 minut, ker se toliko spremeni čas. Iz Palerme v Tunis vozi parnik le po enkrat na teden. Malo me je zaskrbelo: kaj, če ne bom pravi čas onstran Sredozemskega morja? Pa sem imel srečo. Srečal sem tri Poljake, ki so mi obljubili pomoč. Zmenili smo se, da se popeljem v Tunis kar s poljskim parnikom, ki je imel priti drugi dan v Palermo. Drugi dan je res prišel parmk, s katerim se je vozila v Kartagino vsa ogromna množica romarjev s Poljskega. Imeli so svoj lastni parnik, tudi svojo godbo. V Palermi so ostali 6 ur. Ko je parnik pristal v luki, so se vsi romarji izkrcali ter se s fijakerji odpeljali z godbo na čelu skozi celo mesto naravnost v stolnico, kjer so opravili mogočno zahvalno daritev in zapeli hvalno pesem. Na tisto obljubo Poljakov se pa nisem prav popolnoma zanašal. Na potovanju morate skrbeti za vse možnosti, nikdar vam ne sme biti katera stvar dovolj gotova. Pa sem šel tedaj iskat parnik, kjer bi bil s svojim prostorom absoluten gospodar. V agenciji so mi povedali, da je parnik, ki je namenjen za Kartagino zaseden, le v III. razredu je še nekaj prostorov. Zahvalil sem Boga, 'la je vsaj to, ker v Kartagino sem hotel na vsak način. Ampak vožnja na tistem parniku me je zdela a. Med II in III. razredom je namreč silna razlika, tu razred niti klopi nima, skoro vso pot sem stal. v o-dli smo so do Tunisa 20 ur. Sel sem zvečer enkrat v restavracijo, da bi večerjal, pa mi niso marali dati jesti; ker so voziš v III. razredu, si gotovo suh in zalo ti tudi jesti ne damo! - tako pac mislijo. Sel sem h kapitanu ladje in sem se pritožil, povedal sem, da sem romar in da sem prevozil ze silno pot, zdaj sem pa v III. razredu pac zato, ker drugega prostora našel nisem. Kapitan je presKr-bel, da sem potem dobil jesti, kolikor sem ravno h0,eINa parniku sem tudi zvedel, da iz Jugoslavije nisem edini, ki sem namenjen na kongres Po pot-nih listih smo se spoznali isti gino sta se na istem parniku vozila se barski skof dr. Dobrečič ter župnik Štefan Horvat iz Med- mUrJV Tunisu « sijajno sprejeli. Vojaštvo francoske armade jo tvorilo na obali Časten špa.ir, ,, ______„/v7 v luko. Bil c "> cu- oglje. Bili so namreč sami črnci, prav tisti pravi s kuštravimi lasmi-. Z istim parnikom se je bil pripeljal iz Rima tudi papežev odposlanec ter mnogi drugi visoki cerkveni predstavniki. Slovesen sprejem delegata jo bil v stolnici v Tunisu. Množica ljudi se je bila nagnetla v vso ogromno stolnico ter na vsem trgu prod njo. Vojaštvo je spet zavzemalo odlično mesto ter napravilo visokim gostom vprav kraljevski sprejem. Tu se je nudil romarjem še bolj zanimiv pogled: vsi bataljoni vojaštva so bili sestavljeni iz domačih črncev, le častniki so bili Francozi in so so podili med pehoto na belih konjih, — kakšen silen razloček! V katedrali v Tunisu je papežev delegat na slovesen način začel kongres s čitanjem lastnoročnega papeževega pisma. Množica je od navdušenja vzklikala. Katedrala stoji v modernem delu mesta, v tistem času je tam skozi zamrl vsak promet. Vse ulice so bile nabasane z množico, ki je v tisočih pri-drla v mesto z vseh strani in iz vsega sveta. Množici zunaj cerkve so besedo Svetega Očeta razglasili jasno in okusno razločno veliki zvočniki; naštel sem tri. Radio je sijajno deloval, besede so zvenele iz zvočnika čisto in mogočno, ko da jih je govoril sam poglavar sv. Cerkve. Govori so se prebrali najprej v latinščini, potem v italijanščini ter še v francoščini. Kongres v Kartagini je bil od sile zanimiv ter je dosegel svoj vzvišeni namen: navdušiti množice domačinov za resnično pravo Cerkev in edinega Boga! Jaz sem ostal v Karlagini 3 dni. 8o bi bil, j>a sem moral nazaj, ker tudi nazaj vozi parnik lo enkrat na teden. Nekateri, ki so si mogli napolniti denarnice prav do vrha, so se odpeljali na razgledovanje še dalje v notranjost Afrike, z avtobusi seveda. Jaz sem bil skozi bolj skromen in sem bil zadovoljen, da sem mogel videti le sveta tla karta-ginska, zato sem odjadral kar brž nazaj na Sicilijo in skozi Neapelj in Rini proti domu. Vsa pot me je veljala nekaj manj ko 5000 Din, — kajne da manj, kot ste mislili? •Kakšne \tise pa kaj j>rinašate iz Afrike?- Vroče je bilo, tu je pa mraz. In drevja pogrešam, kaj vem, kako in zakaj. O sicer se je pa vsa stvar prav lepo razvila. Prostorov in prenočišč je manjkalo; že en mesec prej so jih bili naročili mnogi. Dobil sem pa vendar mal kotiček, ki mi je zadostoval.« v Kaj pa Vam je zlasti vzbudilo pozornost?« »Velike množice ljudi na tako oddaljeni točki zemlje, velika pobožnosl vseh vernikov, silen red vsepovsod Ier končno vprav čudovita skladnost tamkajšnje zemlje in ljudi. Občudoval sem zlasti red belih očetov v Kartagini. Je to red misijonarjev, ki se pripravljajo zgolj za Afriko. So vmes tudi mladi fantje, človek bi jim prisodil 20 lel; starejši nosijo brade. Nosijo se kot Arabci s puščave; hodijo v beli obleki, celo kapuca jim je bela. Sploh se hoče ta red vživeti j>opolnoma v življenje in značaj Arabcev domačinov, da bi jih tako čim več in na čim bolj miren in dostojen način pridobili za sveto vero Kristusovo.« Ko sva se pogovarjala, je zunaj v veži vsak čas trkalo na vrata. Večkrat je stopil g. svetnik k vratom, jih odprl in pogledal; vsakokrat je bil uspeh isti: zunaj so stali otroci, ki so prišli po odpustke. Končno se je bila zbrala pred župniščem vsa vas, to se pravi, vsi otroci vasi, — in potem se je začela splošna delitev odpustkov iz Kartagine. svete afriške zemlje. Jaz pa sem se poslovil od našega čudovito svežega in mladostnega Odiseja, ki bo dopolnil prav kmalu 80 let. pa se mu prav zares še nikjer ne pozna. Bog ga živi še vrsto let! F. S. 80 let trnjevega življenja Osemdeset let življenja je lepa, častitljiva starost in vsakdo, komur gre dobro, si jo želi dočakati. Ali stara izkušnja velja, da je le malo tistih, ki so imeli v življenju radostno pot, pa bi doživeli tako visoko število let. Naša današnja jubilantinja je ni imela. Marija Drag ar, vdo- Jamsha razstava Ljubljana, 17. maja. lloteč pokazati rezultate svojega povojnega delovanja je Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani priredilo jamsko razstavo v balkonski dvorani univerze Kruliti Aleksandra t. Prodiranje s čolnom po vodnem rovu. Obiskovalcu nudi razstava pestro sliko tajuost-nega podzemnega Krasa s skrivnostnimi vodotoki. podzemnimi hodniki, globokimi prepadi; |x>kaže mu krasote tega bajnega, globoko pod zemljo skritega sveta, kjer v luči acetilenskih svetiljk kažejo svojo krasoto fantastično oblikovani kapniki, biserne ponvicc, jamski biseri, lesketajoči se zastori itd. itd. Mogočni vitel, gibke lestvice, neobhodno jiotrebne vrvi. telefonske kasete, svetilke, cepini, varnostne čelade in gumijasti čoln naravno jrojasnjujejo, da se mora jamar lw>riti mnogokrat / opasnimi težavami, ki zahtevajo velike fizično moči in telesne gibčnosti. Lepi fotografični posnetki kažejo uj>orabo tega orodja. Spuščanja jamarja v najglobokejše brezdno naše ožje domovine — Gradišnico pri Logatcu (224 m), prodiranje s čolnoni po vodnem rovu Križne jame pri Ložu, plezanje jx> lestvicah itd. Nodalje so razstavljene žive živali — prebivalci pozem-nega sveta, od širšemu občinstvu znanega prebivalca kraških jam človeške ribice pa vse do najnižjih form živalstva znanih večinoma le specialistu raziskovalcu. Zraven živega materiala mrtvi lepo prepariran sad mnogoletnega dela naših jamskih zoologov. Svoj oddelek tvorijo nad vse zanimive izkopanine prof. Brodarja v znani Potočki zi-jalki. Tu so razstavljene številne živalske kosti, ki kažejo direktno sledove človeške roke njih obdelave v koristno pripravno orodje. Te najdbe zbujajo v širokem znanstvenem svetil živo zanimanje. Skoro da obide človeka zona ob pogledu na ogromno okostje jamskega medveda in posameznih lobanj teh kosmatincev, ki so nekdaj šarili po našili jamah. Je pa žc bolj prijetno glodati številne primere najrazličnejših form kapnikov in sige, ki dajejo skromen utis o lepoti podzemski h jam, o kateri bi vedel vsak aktiven jamar toliko povedati. Nekaj primerov iz literature o podzemskih jamah nam predočuje kako staro nn živo je zanimanje zanje. Dalje je razstavljen silno bogat material primerov, načrtov, profilov, zapisnikov, fotografij podzemskega svetu, ki najbolj zgovorno pričajo o resnem trdem delu društva, ki za- General Miller na Vurbergu Vurberg, 12. maja. V soboto 10. maja je bil nn Vurbergu ruski general Evgen K. Miller v spremstvu polkovnika Bazareviča iz Bclgrada. General Miller je naslednik generala Kutepova in kot tak je načelnik ruske obče-vojne zveze v Parizu. V Jugoslavijo je prišel, da se je udeležil desetletnice ruske bolnišnice v Pančevu, katera sc je obhajala 27. aprila t. 1. Mudil se jc tudi v Belgradu in je ogledal razne ruske zavode v naši državi. Za to je prišel tudi na Vurberg, kjer so ga njegovi roiaki v ruskem sanatoriju služil, da ga občinstvo ceni in jiodpira. Posebno pozornost mora vzbuditi serija stereo-skopskili slik, ki obiskovalcu lepo plastično pokažejo lepote pa tudi grozote kraškega podzemskega sveta te posej>ne odlike slovenske zemlje, ki je pa tudi nam Slovencem še tako malo znana. Torej pridite pogledat razstavo in videl> boste, da imamo, čeprav nimamo več Postojne, se vseeno lejiot podzemskega sveta dovolj, samo l>oisknti jih je treba in zanimati se zanje. Pa še en poseben namen ima ta razstava, vzbuditi mod mladino, zlasti ono, ki študira pripravljenost zn aktivno sodelovanje pri raziskovanju samem, zato društvo prosi vsakega mladega fanta, ki se čuti dovolj močnega in korajžncgu, da sc zglasi k temu. Informacije bo dobil pri službujočem članu na razstavi Upamo, dn ta apel ne bo brez uspeha. Drzna žeparsha družba aretirana v Kranju Ljubljana, 16. maja. Z gorenjskim popoldanskim potniškim vlakom je močna orožniška eskorta pripeljala v Ljubljano tri mlade, prav elegantne ženske in dva mlada, tudi elegantno oblečena moška. Eskorta je od glavnega kolodvora do zaporov deželnega sodišča vzbujala med občinstvom največjo senzacijo. Velika skupina radovednežev je drvela za oskorto. Kmalu so doznali, da so orožniki pripeljali to elegantno družbo iz Kranja. Družba se je na rafini-ran način bavila le z žeparskimi in drugimi tatvinami. Ženske so hodile po trgovinah v Ljubljani ter pod pretvezo, da želo nakupiti večjo množine blaga, pregledovale manufakturo in drugo blago. Dve sta blago gledali, tretja in moški komplid pa so blago skrivaj jemali in ga iz trgovin odnašali. Zadnji čas je bilo tudi na Vodnikovem trgu zabeleženih več žepnih tatvin denarja. Družba je preložila torišče delovanju zadnje dni v Kranj in oko lico. Pojavljala se je tudi po raznih sejmih, kjef je kradla sejmarjem denar. Kranjski orožniki se elegantno družbo prijeli v Kranju že v ponedeljek ter vse njene člane odvedli v zapore kranjskega okrajnega sodišča, ki je danes odredilo, da se vsi aretiranci prepeljejo v Ljubljano. Družbe ima na vesti več tatvin. Ljubljana, 16. maja. Lopovska družba, ki so jo prijeli kranjski orožniki, se jc jiotikala prejšnji teden dva dni ]>o Ljubljani. Hodila je od ene galanterijske, trgovine do druge, navidez izbirala blago, v resnici pa kradla. Pri aretirancih so našli dosti blaga, ki izviru iz ljubljanskih trgovin. V Ljubljani in pri tatinski ekspetliciji v Kranj jiu jo vodiiIa neka Kristina P., znana ljubljanska vlača ga in tatica, že neštetokrat izgnana iz Ljubljane. Sedaj jc tudi ona na varnem za omrež- jem kolinika TVORNKA CIKORI JE LJUBLJANA. PRAVA KOUNSKA CIKORDA kar najlepše pozdravili in z velikim veseljem sprejeli. Pa tudi Slovenci smo imeli čast pozdraviti odličnega ruskega voditelja. Visokemu gospodu je jako ugajala naša skrbno obdelana slovenska zemlja. General Miller je bil I. 1898. vojni agent v Belgiji, od 1. I90i —1907 jc bil vojni agent v Italiji. L. 1909. je. prišel v generalni štab. L. 1910—1912 je bil jiredsodnik oziroma ravnatelj Nikolnjcvskegn kavalerijskega uč.ilišča. V svetovni vojni je upravljal razne visoke službe v armadi. V državljanski v<¥jni je bil poveljnik nn severni fronti v Arhangelsku. L. 1922. je j>r,išel v Pariz, kjer je letos, ko jc bil ugrabljen general Kutepov, postni predsednik ruske obče-vojne zveze v Parizu. ko je parnik z romarji vozi v luko B. je doMit pogled: vojaki so stal. opravljen v 'oj.l temno umenib oblekah, v obraz pa so bili cr... kol va po železničarju, ve jrovedati o mnogem hudem, kar jo je na njeni dolgi življenjski poti doživelo, pa je le vztrajala. Dosti udarcev usode je morala prenesti dosti trpljenja — izgubila je moža, vsi njjeni otroci so že pomrli tudi vsi vnuki razen enega samega. Sedaj živi sama in osamljena ob skromni pokojnini — 450 Din — na Dunajski cesti št. 29. (Lepo bi bilo, če bi se je danes kdo spomnil in ji pripravil za 80 letnico kako veselje.) Rojena jo bila Marija Dragar dne 17. maja 1850 v Šmartnem pri Litji. Njeno dekliško ime je bilo Go-lobar. Simpatično starica, ki se prikupi vsakomur, kdor jo spozna, ie vse strašne udarce prenašala vdana v božjo voljo. Jo sicer nadleguje še bolezen, vendar pa ima še zelo dober spomin in se prav dobro sjiomni mnogih podrobnosti iz svoje mladosti, Je to tip naših slovenskih mamic, ki trpe liho in vztrajno in jim je predvsem prva skrb za otroke in svojce, nase mislijo šele v zadnji vrsti Takim staricam in tudi današnji jubllantinjt, ki ji sicer ni bilo dano, da bi imela sedaj ob svoji 80letnici krog sebe svojo družino — vsa čast! Od leve na desno: dr. Boris M. Snetin, zdravnik v vurber.škem sanatoriju, polkovnik B^U^rit, general Evg. K. Miller, dr. Boleslav Fr. OkolokuUk, vodja in šef-zdravmk sanatonfa na Varijergu. Kaj pravite? Pišete o lakoti in trpljenja v rudarskih revirjih, čudno, lo meni ne gre v glavo. Med vojno smo stradati, ker ie manjkalo živeta. Sedaj pa je žita dovolj, v Vojvodini ga imajo, ilu ne vedo kam z njim, nai kmet ne more prodati pridelkov in um gnijejo — zraven pa iivi tisoče in tisoče družin, ki stradajo in lo ne samo v radarskih revirjih. Ali ie bel j a izgovor, da naša zemlja premalo rodi za nas »se? Ne, saj se naš kmet celo dobre letine boji, ker ve, da bo potem težko spravil svoje pridelke v denar. Čuden svet je to: kmet se boji dobre letine. Pa je le lako. In zakaj stradajo trboveljski rudarji? Ali morda zalo, ker nakoplje jo premalo premoga? Ne, zato, ker ga nakoplje jo — preveč, to je toliko, kolikor ga TPD po svoji sedanji ceni ve more prodati, če si hoče ohraniti svoje ogromne dobičke. Zadnjič je visok odločujoč gospod izjavil, da pride kmalu čas, ko bo treba ojačiti naš notranji konzum in uvažati konsumente iz tujine. Čuden narod smo res: sedaj že prihajamo do spoznanja, da naša zemlja preveč rodi, včasih smo pa mislili, da premalo. In bomo sedaj uvažali tujce, da bodo pomagali dvigati notranji konsum! Ali nas ni nič sram — pol milijona naših ljudi se je izselilo v 'Ameriko in VVestfalijo, mi pa smo sedaj že na tem, da bomo morali uvažati tujce. Vse kar smo dosedaj mislili o vzrokih pomanjkanja in blagostanja, vse je na glavo postavljeno: kmet trpi, ker ima dobre letine, rudar trpi, ker je preveč nakopal, narod trpi, ker njegova zemlja preveč rodi, za jesti pa je premalo ust! Kaj pravite, kaj je temu krivo, kaj je tu vmes in kje je napaka? Ce je napaka to, da preveč pridelamo, ker preveč delamo in premalo pojemo, se la napaka da popraviti lahko in z veseljem. — Bomo pac z velikim apetitom in z zaslonjkar-skirn navdušenjem več jedli ler s prepričanjem dobro vzgojenega parvenija manj ali nič delali. Samo povejte nam, če lahko že kar po Ali je nemščina na naš»h srednjih šolah potrebna? novem začnemo Po 7 letih radi umora prijet Nov« mesto. 16. maja. Kakor jc Novomeščanom še gotovo v spominu. je bil preti sedmimi leti umorjen in oropan v gošči pri Žabji vusi pri Novem mestu posestnik R a j a r iz Sela pri Ratežu. Osumljen jc bil tega umora in aretiran Slavko Pintar iz Novega mesta in neki Ziuger, uslužbenec pri Reclju v Kandiji. Žinger jc bil takrat pred ■novomeško poroto spoznan zn krivega in obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščon na dosmrtno ječo. Pintar jc bil pu na podlagi izpovedi matere in dekle, ki jc med tem časom umrla, oproščen. Včera j, 15. maja, pa je bil Slavko Pintar zopet aretiran radi takratnega umora ter je bil prepeljan v zapore tukajšnjega sodišča, češ, da ie on morilec pokojnega Rajarjn. Podrobnosti sc zaenkrat še drže v tajnosti. Koledar Sobota, 17. maja: Paskal Bajlonski; Bruno, škof. UPORABLJAJTE SAMO ORIGINALNI 99 ZACHERIIN ii NAJBOLJŠE SREDSTVO ZOPER MRČES XX. kakor smo sc mnogi udeleževali debate pri predmetni anketi: Ali se preveč zahteva v šoii, tako sc zanimajo mnogi za vprašanje: Ali je nemščina potrebna v srednji šoli. Izven vsake debate jo, da jc potrebna v naših krajih. Pred vojno so mnogi preprosti ljudje pošiljuli svoje sinove nu Koroško, du so ondi služili z« pastirje, ali pa se učili kakegu rokodelstvu, pu nc predvsem zulo, da bi kaj zaslužili, ali pn so rokodelstva naučili, ampak zlasti zato, du bi sc naučili nemščine. To so bili gospodarski oziri. Po vojni izmed mladine ue zna pri nas nobeden \eč nemščine. Zato vidimo, da so po hotelih na Bledu med sezijo natakarji, natakarice in drugi uslužbenci večinoma Štajerci. Seveda vsi ti ljudje, ki se niso sistematično učili nemščine na srednji šoli, nc znujo drugega, kukor nemško občevati z nemškogovorečim človekom, za umsko izobrazbo pu s tem niso ničesar pridobili. Vse drugače pu je, čc se učenec srednje šole po gotovem nučrtu uči nemškega jezika. Ne glede na neinške klasike in moderne pisatelje, ki so kulturo svojega naroda spravili na visoko stopinjo, je že nemški jezik sum vreden vse nuše pužnje, Nemški jezik govori veliki nemški narod z visoko kulturo. Tu narod pu je naš sosed. Pu kakor je latinščina podlaga vsem romunskim jezikom, sturoslovenščinu podlaga vsem slovanskim jezikom, tako jc nemščina podlaga vsem modernim sorodnim jezikom, kakor angleščini, ki sc govori tostran in onostran Atlantskega oceana ter je svetovni jezik. Kakor imajo staroklasična iu slovanski jeziki svoje glavno težišče v glagolu, in odtod izvirajoči posebno v grSčkna in latinščini razni stranski stavki, notrunjc zavisni stavki, intmi- tivne iu purticipiuluc konstrukcije ter k tem spadajoči refleksivni zaimek, v grščini šc posebej hipotetični stavki, v slovenščini stranski stavki, tako sloni nemški jezik bolj na samostalnikih in na imenih sploh. lnfinitivni partiicipi se pa približujejo sturoklusičnim jezikom, zlasti latiuščiui. Iz tega sledi, se Germani zelo brigali zlasti za latinščino. So bili pač sosedje starih Gulcev. Podobno jc bilo pri Slovanih, ki so bili sosedje starih Grkov. To se pozna po treh vrstah aori-sta v stari slovenščini. Vse le podobnosti in različnost;! se pa more učiti le na srednji šoli, kjer so dijaki žc bolj razviti. Vsa slovnica pa se moru porabili v praksi tuko, kakor grščina in latinščina, namreč s stilističnimi vajami, s čitunjem klasičnih I iu modernih pisateljev. Ampak slovnica jc l>odlagu vsemu temu. Slovnica sc dandanes vse-kako premalo upošteva. I/ vsega tega pa sledi, da si učenec z učenjem nemščine ra/iim raz-bistri ter postane sposoben za dostop do bogatih zakladov tujega naroda. Seveda jc jasno, du v nacionalni državi noben tuj jezik ue more biti važnejši kukor materinščina. Toda regionalna potreba zahteva, du se pivi na« nemščinu bolj upošteva kako kje drugod. Na porllugi učenja in znanja nemščine se bodo tudi pospešili kulturni stiki med Nemci in nami, kar bo korislno za ves naš narod. Ako pa se bodo v srednji šoli, zlasti humnnističncgu tipu. zanemarjali staroklusični jeziki in nemščinu, bo posledica ta, da bo kultura padla ter inteligenčnega naraščaja nc bo. Rib no, 10. maju 1970. Jan. Kramar, župnik. Dve žrtvi Drave Ormož, 16. maju. A' četrtek zvečer okrog 19 je padci i/ dosedaj neznanega povodu v bližini ormoškega kolodvora osemletni gostilničarjev sinček Stanko Grive e v Dravo. V neposredni bližini se je nahajal "kletni delavec, ki je takoj skočil v Dravo in skušal potupljujočegu sc dečka rešiti. Deček pa je svojega reševalcu zagrabil za vrat, s čimer je zgubil ta ravnotežje V bližini Zu-dravčevega mlina se je reševulec skušal okleniti drogu, ki jc štrlel iz omrežju v vodo, toda po nesrečnem naključju se je drog odlomil ter sta nato oba izginila v Druvinih vilo vili. Rešitelj zapušča ženo in dva otročieku. a Osebne vesti — Iz sodne službe. A' višjo skupino so napredovali in sicer v 3. skup. I. kat. dr. Mirko Gaber, dež. sodni svetnik okrožnega sodišču v Ljubljani; v 4u skup. L kat. pa Ivan '1 ri lika u s. predstojnik okr. sodišča v Ljutomeru; dalje Lmil Kranicr, sodnik okrož. sodišča v Mariboru, Mirko De želu. sik! ni k okr. sodišča v .Šmarju iu Franjo Kom pare. sodnik okrož. sodišču v Cel j u ter v 5. skup. i. kal. Ferdinand Kvas. sodnik okr. sodišča v Logatcu. Iz vojaške službe. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili imenovani med drugimi zu vršilcu dolžnosti načelnika štaba poveljstva moravske divizijske oblasti peli. podpolkovnik za gcue-ralštubnc posle Vladimir Vauhnik; za vršilcu dolžnosti pomočnika načelnika štaba poveljstvu moravske div. oblasti peli. major za geueral-štabne posle Ivan Vrkljan; za poveljnika 8. topniškega polka topn. polkovnik Emil Radi: za poveljnika 24. topn. polka topn. polkovnik Drago tin Hmnel; za ]>oveljnika 2. diviz. konjeniškega topništva topil, podpolkovnik Gvidon Beni-ger; za vršilca dolžnosti upravnika .smodnišni-cc Kamnik topn. polkovnik Vladimir Krstič; /u vršilca dolžnosti poveljnika I. div iz. II. topn. I polka topn. kup. 1. ki. Dragotin lladl; za vršilca j dolžnosti jjoveljniku I. diviz. 14. topn. polka topn. kap. I. ki. Pavo Voli; za vršilca dolžnosti poveljnika I. diviz. 19. topn. polka topn. kap. I. ki. Rudolf Čeli; zu vršilcu dolžnosti poveljnika I. diviz. 22. topn. polka topu. kap. I. ki. Franjo Kodre; zn vršilca dolžnosti poveljnika I. diviz. 23. topn. polka topu. kap. I. ki. Pavel Zobce; za povel jnika 2. diviz. 28. topn. polka topn. podpolkovnik Fran Pogača i': za vršilca dolžnosti poveljnika I. diviz. 32. topn. polka topn. kap. I. r. Kazimir Poj; za vršilca dolžnosti poveljniku 1. diviz. topn. polka L »lnnijske oblasti topil, kaip. L razr. Hubert Tambornik: za vršilca dolžnosti upravnika delavnice telegr tehničnega poveljstva inženjerski kap. I ruzr Edmund Turna j; za poveljniku I. bataljona 3. pešpolku Kralju Milana peli. major Viktor llengl in zu poveljnika 2. diviz. 2. topn. polku topn. major Peter Kilcr. Novi grobovi ■J" V Ljubljani je umrla ga. Meri Vesep.va, soproga ljublj. trgovca. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne iz mrtvašnice, Stara pot 2. -J- Na Viču. Včeraj, dne 15. maja, je umrl zvečer znani ugledni občan Anton Malovrh, Pogreb bo v soboto popoldne ob 5 iz Gline cesta VIII-1 na farno pokopališče na Viču. ■f V Mostah (Zelena jama) je umrla 83 letna gospa Marija Bradstiiber. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. -J- Umrla je gdčna Julijami Stih. Njeno truplo bo prepeljano v Hrastnik, odkoder bo v nedeljo ob 3 popoldne pogreb na trboveljsko pokopališče. N. p. v m.! Mala krottfha ■Jr Prava I j u b c z c 11 se izkaže ne v besedi, temveč v dejanju. Zato ni dosti, dn v teh dneh samo z besedo izkazujemo ljubezen našemu Prevzvišenemu knezoškofu ob njegovi 80 letnici; najlepši dokaz bo dur, ki ga položimo za Jcgličcv sklad. Vsi, ki so prejeli v teli dneh Šihirano pismo (Epizoda iz turško-italijanske vojne.) Hakini paša je plosknil z rokami. Mlad poročnik je vstopil v šator in se globoko priklonil: »Efendi zapoveduje?'; je vprašal spoštljivo. 2Kaj novega?« »Prerok nay blagoslovi vašo pot. Naši baši-bozuki so imeli nekaj sreče...« »Včerajšnji poraz še ni maščevan? Italijanske ladje se še niso umaknile?« Poveljnikovo čelo se je zbralo v močne gube in njegove oči so grozno bliskale, ko je izbruhnil te besede. Poročnik je bil v zadregi. »Le majhen uspeh, efendi,« je odvrnil jecljajoč. Izraz pašinega obraza je bil grozeč. Nato je dodal poročnik hitro: Toda ako je Alahova volja, se la malenkosten uspeh lahko izpremeni v velikega. Ujeli smo italijanskega slak Poveljnik je skočil kvišku. Ha! To je kismet! In- njegova pisma? Gotovo je imel kakšno pri sebi?« Eno, efendi, naslovljeno na capitana Giuseppe Felati, ki poveljuje oddelku bersa-ljerov dve milji od Bengazija.« »In vsebina?« »Pismo je šifrirano. Na ovitku stoji poleg naslova pripomba: ,Urgente importante'!« Šejtan naj vzame pošiljatelja! So pismo še razrešili?« Poročnik je stopil par korakov nazaj, ko je odgovoril: »Nemogoče, efendi!« »Nemogoče? Kako, nemogoče? Dal sem vendar napraviti in nornzdeliti ključe za de-šifriranje pisem! in kaj pravi italijanski ujetnik?« »NHi on ne zna dešifrirati pisma!« Vsak ve, kako dobrodejni vpliv imajo ASPIRIN-tablete na vsako bolezen prehlada, revma-iizem, zobo- in glavobol. Veš, da je lažje sc paziti, kot se zdraviti. Ravnaj se po tem vzemi že pri prvih znakih prehlada 1—2 A5P1RIN-tableti. Prihraniš si mnogo gorja. Zapomni si: pravočasno vzemi Aspirin* tablete. Pazi pa na to: vsak zavol tr, vseka tableta nosi Boyer-Jev križ. položnico, naj jih blagovMijo takoj s primernim dnroni odposlnti nn pristojno mesto. -k Binkoštnc praznike želi marsikdo preživeli v lepi prosti naravi. Rudi tega priredi Prosvetna zveza izlet v najbolj romuntični kroj Hrvatske, na Plitvička jezeru, kjer bodo izletniki obiskali tu skriti biser naruvue lepote, nato pa napravili izlet k Jadranskemu morju v starodavni Sen j. Odhod i/ Ljubljane v soboto, dne 7. junija ob 16 do Karlovca, kjer prenočijo in naslednji dan z avtobusom nadaljujejo potovanje k jezerom, kjer prenočijo v hotelu Plitvice iu na binkoštni ponedeljek pohite na obal Ju-(Iranskega morju ter se vrnejo preko Male Kapele zopet v Karlovec. Prihod v Ljubljano dne 9. junija ob 20.30. Vsi stroški znašajo 300 Din. Priglasc sprejema Prosvelnu zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. ■jkr Mlekarice, ki uvažajo mleko v Ljubljano, se opozarjajo, da ie >tivnina« za mleko odpravljena za tiste, ki stalnim odjemalcem dostavljajo mleko na dom. V to svrho se dobijo legitimacije na mestnem doliodarskem uradu ua vogalu Gospo-svetske in Bleivveisove ceste. Te legitimacije dovoljujejo oprostitev tržnine na mitnicah. — Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico. -k Prvi večji romarski skod 113 Sv. Planini nad Trbovljami se bo vršil v nedeljo 18. maja. Pridejo Gahčani. Služba božja ob 10. - 25. t. m. pa bomo obhajali na Sv. Planini 1C0 letni jubilej šoštanjske procesije. Stoletnico pride s svojimi župljani obhajat na Sv. Planino tudi njihov župnik č. g. Ta ve! Gril. M V Rogaško Slatino! Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Vsi listi, ki nameravajo letos v zdravilišče Rogaško Slatino, naj si naroče /.e sedaj nujno sobe! Kdor tega ne stori, riskiia, da ostane v glavni sezoni — spričo vedno večjega navalu — brez stanovanja. Rudi popustov in drugih ugodnosti je ob i -k lloguške Slatine vsakomur priporočljiv predvsem v pred- in po-sezoni. to je do 13. junija in od I. — ostaj na progi Jesenice—Planica, kamor odhaja vlak iz Jesenic oil 8, tako du ima vsak dovolj časa, tla si preskrbi vozni listek. Opozarjamo vse člane, da veljajo izletniški vo/.ni listki le za izletniški vlak in bo moral vsak, ki bi sc uvenhielno hotel voziti s tem voznim listkom na rednem vlaku, plačati celo vožnjo. Pripominjamo, du bodo navedeni vluki vozili le tako dolgo, dokler bodo dobro frekventirarai. Zu slučaj, da bi bili slabo zasedeni, se ukinejo. •fc Avtobus Ljubljana — Cerklje — Kranj. Avtobusno podjetje O. Žužek naznanja, da bo na splošno željo na progi Ljubljana — Cerklje — Kranj odhajal njen avtobus ob 12.30 mesto ob 13.15 izpred kavarne Evropa, od nedelje 18. maja dalje, sicer ostane dosedanji vozni red v veljavi. + Vreme v državi. V Ljubljani se stalno bori solnčno vreme z oblačnim, čeprav smo tri-jace-ledenjace že prestali in tudi mokro Zofijo. Včeraj smo imeli v Lj 11'bljani solnčno in oblačno vreme in celo nekaj kapelj dežja je padlo popoldne. Pa ni bilo hudega. Barometer je kazal (ob 7) 765.8 mm. termometer največ 18.8 stopinj Celzija, najmanj 8.2. Vetra ni bilo. — V Mariboru je kazal barometer 764.3 mm. termometer 19 stopinj, najmanj 8, veter je bil severozaipadcn. Dežja je bilo tudi nekoliko. — V Zagrebu je deževalo. Barometer je kazal 765.3 mm, termometer 20 stopinj, najmanj 8, veter je bil južnozapaden. — V Belgradu so imeli oblačno, barometer je kazal 762.7 mm, termometer največ 19 stopinj, najmanj 8, vetra ni h Ho. — Oblačno so imeli v Sarajevu. Buro-nieter 765.1 mm. termometer 18. najmanj 7 stopinj Celzija, mirno. — Deževalo je v Skopi ju, barometer 762.1 mm. termometer 22. najmanj 11 stopinj Celziju, veter severozupuden. — V Splitu je le malo deževalo, barometer 762.7 mm, termometer 20, najmanj 14 stopinj Celzija, vob-če pu jasno vreme. — V Mostar ju je bilo oblačno iii prav malo dežja — Na Rabu in Visu je lepo solnčno vreme, kakor vol)če na vsem Pri-ouorju. Na Rubu jc kazal termometer najmanj 15 stopinj, na Visu pa najmanj 11 stopinj Cel- zij"- » . ,, -fc Severonemškn vztrajnostim vožnja I reko Meklenburške« je donesla avtomobilom Mercedes nov velik uspeh. Od 15 nagrad, ki so bile. razdeljene, jih je odpadlo na Mercedes pet. — Pri zvezdni vožnji v Hamburg je dobil Mercedes prvo in drugo nagrado, častno nagrado velikega vojvodo meklenburškega je prejela gospa Isenberg na Mercedcsu. — Večina voz je porabljala — kot običajno — pri vseh dirkali gumijeve obroče znamke »Continental«. . -k Ortopedski zavod Atene v Ljubljani, Subi-čeva ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladim s skrivljeno hrbtenico, z okroglim hrbtom, znaki grbe, visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrast-linami, otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. .— Uradne ure vsak šolski dan od 15 do pol 18. Ljubljano Kai ho danes? Onrmn: Pustolovec pred vrati. Bed C. Opera: Pohujšunje v dolini šentflorjanski. Red E. i , . Ljudski kino Glince ob 8 Luciano Albertim »Nepremagljivi«. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. 1 iccoIi, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. # © Mladinsko predavanje s skioptieuimi slikami priredi drevi ob 6 v društvenih prostorih (mežnarija župne cerkve sv. Petra) šenipetersko prosvetno društvo. Starši, pošlilte svoje otroke, da se udeleže zanimivega in poučnega predavanja. (T) Razstava Društva za raziskavanje lam, prirejena o priliki vseslovanskega geografskega kongresa v balkonski dvorani univerze, ostane za občinstvo odprta še danes ves dan ter jutri do 12. Vstopnina 5 Din, za dijake 3 Din. © Na Rožniku bo imelo Kat. društvo rokodelskih pomočnikov jutri sv. mašo s pet|em pod vodstvom g. prof. M. Bajuka. K udeležb, vabimo vse člane in prijatelje društva. Pr.četek |e ob 7. © Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo 18. maja v društvenem domu K.a-runova ulica 14 glasbeni večer, na katerem nastopi moški pevski zbor, društveni salonski orkester, klavir in vijolin solo ter solisti. Na sporedu so skladbe sledečih skladateljev: Adamič Pavčič, G. Ipavec, Jereb, Gašterič, A. Ha]dnh, Z. Prelo-vec. Na koncert vljudno vabimo vse l]ubitel)e lepe glasbe, začetek točno ob 8 zvečer. O Gospodična Ida Kravanja, k. nastopa v filmu pod psevdonimom Ua Rina, )e v četrtek zvečer prišla v Ljubljano. Del ljubljanske mladine ii je na kolodvoru pripravil prisrčen sprejem. 0 Poštarska tombola. Osrednje društvo niz-iih p. t. t. uslužbencev krajevna skupina L| ubijam a, priredi dne 18. maja 1930, *vo)o veliko javno VII. dobrodelno tombolo, lombola se vrsi nepreklicno, le v slučaju slabega vremena se preloži na 25. maja 1930. - Odbor. 0 Magoličeve sliko v izložbah. Trgovec Julij K 1 e in bo v svoji trgovini v \Volfovi ulici razstavljal na zadnji Magoličevi razstavi v Jakopičevem paviljonu razstavljene, a ne prodane slike v primernih krasnih okvirjih, ki bodo slikan pripomogle šele do učinka, kakršnega v priprostih pro-vizoričnih okvirjih na razstavi niso mogle doseči. © 0 zložljivem platnenem čolnu nam bo dal vse podatke g. Otto Lutter iz Grnza, lu predava v torek dne 20. t. m. ob 20 v veliki dvoran, hotela Union. Povedal nam bo, kako je tak čoln konstruiran, kako se obnese, kako se U'ansi>ortira ] o suhem, kako ravnali ž njim v močnih tokih itu., vse nam bo razkazal s skioptičnimi slikami. Brez dvoma je to prvo predavanje v tej panogi, ki Do vsakogar popolnoma zadovoljilo, i redprodaja v op-nic v pisarni SPD, Dunajska cesta 1 a-IV (lifl). © Na koncert prosvetnega druSlva Krakovo-Trnovo vljudno vabimo vse pri]atebe glasbe^ Vstopnice se dobe v predprodap v društvenem domu Karunova ul. 14 pn it. Pogačniku. + Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčicu močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Fran z-J osel« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dra-goceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne m zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« gren-Čicu sc dobiva v lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah, Kava itkusmf)! Kaj je to? Da, marsikdo ne ve, da vsebuje • ^j-. ^rR^jp^ navadna kava snov, imenovano „kofein". V*\ ' Ta kofein, ki ga vsak dan sprejema naše telo, če tudi ne prostovoljno, vendar dostikrat čezmerno, lahko pri mnogih povzroči bitje srca, živčni nemir krvni naval, dražljaje v ledvicah in še razna druga neugodna delovanja. Vzrok raznih težkoč v telesu se mnogokrat išče povsod drugje, samo tam ne, kjer se nahaja, v vsakdanji kavi v kofeinu. Kdor sam s svojim opazovanjem spozna njegovo za-vratnost, se ga gotovo varuje. Toda užitku dobre prave kave se mu zato ni treba odpovedati. On pije kofeina prosto kavo Hag, ki mu daje vse,, kar more od najboljše kave pričakovati, samo ne neugodnih posledic kofeina. Njegova kava je kava Hag, kava izkušenih. © Moloklub Ljubljana sporoča: Umrla je ga. Meri Vesel, soproga našega vnetega in požrtvovalnega člana g. Josipa Vesela. Člani Moto-kluba Ljubljana se s tem vljudno naprošajo, da se v polnem številu udeleže njenega pogreba, ki bo v nedeljo, dne 18. t. m., ob 3 popoldne iz mrtvašnice Stara pot št. 2 v Ljubljani. 0 Ogenj v »Kolinski tovarni«. Včeraj so bili poklicni gasilci poklicani v >-Kolinsko tovarno«, kamor so odšli z motorno brizgalno. V »Kolinski tovarni« se je namreč vnela sušilnica, v kaleri sušijo snovi za cikorijo. Ogenj so pogasili že domači delavci sami, tako da gasilcem ni bilo treba stopiti v akcijo. Škoda ni velika. © Iz policijske torbe. Aretiranih je bilo pet ljudi; dva zaradi splošnega suma in trije berači.— Fotografu Davorinu Rovšku je nekdo ukradel ročni voziček, vreden 400 Din. — Posestniku Matevžu Černetu v Mostah so tatovi odnesli, ko drugega niso mogli, okvir s kletnega okna. — Na Galleto-vem posestvu v Zgornji Šiški so tatovi izdrli 4 hrastove stebre, vredne 250 Din in jih odnesli. — 72 letna starica Marija Jerasova iz Zgornje Hiške io našla v gozdu nad Večno potjo staro kolo znamke vStyria.. Številka kolesa je 401.772. Policija poizveduje za lastnikom kolesa. © Nesreča neprevidnega kolesarja. Učitelj Stanislav Rape iz KraŠnje se je včeraj ob pol 1 poiioči peljal s kolesom skozi Židovsko ulica in se pri tem zaletel v zidarski oder pred Prelogovo trgovino. Rape je padel na tla in omedlel. Našel ga i jo stražnik, ki je poklical reševalno postajo in dal Rapeta prepeljali v bolnišnico. Rape si je nesreče sam kriv, ker je vozil ponoči brez luči in po prepovedani ulici za kolesarje. © Drva, premog, koks kupujte pri družbi »Kurivo« na Balkanu, tel. 3434. Marfhor □ Kopališče na Mariborskem otoku sc bo naj-modernejo uredilo. Včeraj so odpotovali v Baden pri Dunaju podžupan dr. Lipold, magistralni svetnik Barle in višji mestni zdravnik dr. Wankm.ller, I da si ogledajo tamošnje kopališčne naprave, ki so najmodernejše le vrste in ki se bodo po njih pri-i meru uredila nekatera važna kopališčno upravna, i higijenska in druga vprašanja, ki so v zvezi z otvoritvijo kopališča na Mariborskem otoku. □ Vprašanje gradnje nove cerkve na desnem bregu postaja vsebolj aktualno. V vsem svojem razvoju teži Maribor v ped pohorsko in dravsko-poljsko ravan. S tem se istočasno sprožuje vprašanje dušebrižništva v omenjeno smer; saj je jasno, da magdalenska župnija v svoji ogromni razprostranjenosti jedva zmore ustrezati svojim du-šebrižniškim nalogam. V času, ko je bila ustanovljena, je štela približno deseti del prebivalstva, ki ga ima danes. Zato je ludi postalo aktualno ; vprašanje samostojne studeniške župnije, ki se že delj časa obravnava v tukajšnjem časopisju in ki je še vedno v pretresu. Še aktualneje pa je vsekakor vprašanje postavitve nove cerkve, ki bi naj bila podružnica magdalenske župnije, v območju Rad van ia oziroma Nove vasi. Nova cerkev bi morala stati na takšnem prostoru, da bi težili k njej tudi obrobni deli magdalenskega predmestja. S tem bi se tamošnjemu prebivalstvu omogočilo, da vrši svoje vsakonedeljske cerkvene dolžnosti. Cerkvena oblast ni nasprotna temu načrtu; potrebna je sedaj iniciativa prizadetega prebivalstva. Lrp zgled so dali v tem oziru prebivalci pri Devici Mariji v Brezju. Ob mejah prostrane točke in mac-dalenske župnije so zasnovali načrt za ustanovitev nove župnije pri Devici Mariji Mariji v Brezju. Cerkev imajo, poslopje za župnišče tudi. Samo pristanka cerkvene oblasti še čakajo. Tako bi na lej strani bilo rešeno vprašanje dušebrižništva ne samo za periferne dele hoške župnije, ampak tudi ' magdalenske, ker bi težil spodnji del tako zelo razvlečenega Pobrežja itak k novi župniji pri Devici Mariji v Brezju. Gledo obrobnih delov magdalenskega predmestja, Radvanja ter celotnega predela, ki raste v podpohorsko ravan, pa je v prvi vrsti' potrebna iniciativa prebivalstva samega. □ Smrtna kosa. Umrla je v starosti 70 let Jožefa Kodrič, soproga vpokojenega mestnega nad-redarja. Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče v Pobrežju. □ So pojavi, ki dajo misliti... Na debelo se vrši v Mariboru in okolici odprava plodu, dasi je tako postopanje strogo kaznivo. Policija je včeraj aretirala neko babico iz Limbuša, ki je bila pri tem poslu zasačena. Je že nekajkrat radi sličnih zadev-ščin predkaznovana; seda« ložira zaenkrat pri *Grn,n'CMtnikl domačega pehotnega polka so pri-redili včeraj zvečer pri »Orlu< poslovilni večer pri ljubljenima tovarišema poročniku Milosnvlieviču, ki odhaja v Belgrad v vojno akademijo, ter podporočniku Cvirnu, sinu obprevralnega narodnega borca podpolkovnika Cvirna. Prijetni večer, ki so sc ga poleg jjolnoštevilno navzočih častnikov tu- kajšnjega pehotnega polka udeležili ludi nekateri drugi povabljeni gostje in ki je potekel v znamenju vzornega častniškega tovarištva, je pokazal, koliko simpatij in prijateljske priljubljenosti sta si tekom svojega bivanja v Mariboru pridobila poslavljajoča se častnika ne samo v krogu častnikov tovarišev, ampak ludi v vseli tukajšnjih družabnih krogih. Želimo jima na novih službenih mestih lepih uspehov in napredovanja. □ Nezgoda nočnega čuvaja. Nočnemu čuvaju Srečku Karlo v Studencih se je v noči na petek radi neprevidnega ravnanja sprožil revolver ter mu je strel šel skozi desno nogo. Ponesrečenca je moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka prepeljalo v splošno bolnico. □ Jutri... Ljudski oder gre jutri k sv. Lovrencu na Pohorju, kjer uprizori ob pol 16 znani mirakel »Trosila bom rože« ali »Sv. Terezija od Deteta Jezusa«. — V Puščavo poroma kršč. ženska zveza. Odhod ob 5.40. — Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih priredi izlet k sv. Urbanu. Odhod ob šestih zjutraj od cerkve sv. Jožefa. — V unionskem kinu se predvaja sloviti film »Dvoje mladih src«. — Ob 0 dopoldne pri Gambrinu občni zbor društva hišnih posestnikov. O Ogenj je izbruhnil v noči na petek v prvem nadstropju poslopja v Gosposki ulici 36 in siccr v krojaški delavnici, kjer so pustili uslužbenci električni likalnik v toku na mizi, radi česar je miza do polnoči docela obgorela. K sreči ni bilo na mizi oziroma v bližini ničesar, kar bi se bilo lahko vnelo. O dogodku je inž. Uron obvestil službujočega stražnika, nakar so domačini brez intervencije gasilcev ogenj pogasili. □ Dobrodelno tombolo prirede dne 7. septembra l. 1. nižji poštni in brzojavni uslužbenci tukajšnje skupine. Ker je morebitni dobiček namenjen v prid podpore bolnim tovarišem ter njih vdovam in sirotam, se prosijo vsa cenjena društva, da vpoštevajo to humanitarno prireditev in opuste omenjenega dne morebitne prireditve. □ V mestnem parku bo jutri, dne 18. t. m., od 11 do 12 promenadni koncert. Samo v slučaju lepega vremena. □ Na ribjem trgu. Morske ribice so bile včeraj po 18 Din kg, »škombri« celo po 24 Din. Pa je vseeno vsega zmanjkalo. □ Mariborski gasilci so skupaj s ptujskimi in celjskimi na podlagi tozadevnega razgovora, ki se je predvčerajšnjim vršil v Mariboru in ki sta se ga s strani Jugoslovanske gasilske zveze udeležila g. Vengust iz Celja in g. Muzek iz Št. Vida pri Ptuju, pristopili k Jugoslovanski gasilski zvezi, s čemer je odstranjeno dolgoletno napeto razmerje, ki je vladalo med gasilsko zvezo in temi društvi, Omenjena tri gasilska društva obdržijo v smislu pristanka Jugoslovanske gasilske zveze svoja dosedanja pravila. Združitev moramo najtopleje pozdraviti. Celje -6" V času kralja alkohola se je zadela na novo preosnovana tvrdka Vlado Batič & Co. v Celju nalogo izdelovati pri nas doslej še nepoznano brezalkoholno pijačo, ki se na poseben način pridobiva iz sokov južnega sadja in ki baje nadkriljuje vse, kar se je doslej na tem polju pojavilo. Centrala podjetja bo v Zagrebu. Recept za izdelovanje je češkoslovaška iznajdba. Vsekakor je treba inicijativo na polju brezalkoholnih pijač toplo pozdravili. Dobri produkti te vrste bodo brez dvoma znatno omejili konzum alkohola, ki dosega baš pri nas horendne višine in ubija najdražje vrednote ljudstva. S! Za državno prvenstvo v tenisu. V nedeljo 18. t. m. se vrši na prostoru S. K. Celje v mestnem parku v okviru tekem za državno prvenstvo semifinalna tekma med S. K. Celjem ter ljubljansko Ateno. Zmagovalec v tej tekmi bo prvak Dravske banovine ter bo teden pozneje tekmoval s prvakom Savske banovine za državno prvenstvo v tenisu. Tekma bo zelo zanimiva, ker sta oba kluba enako močna in oba resno reflcktirata na zmago. Ptuj Prireditev tombole in veselice. Prostovoljno gasilsko društvo v Št. Jnnžu na Dravskem polju priredi v nedeljo, dne 18. maja ob 2 popoldne tombolo združeno z veselico na vrtu g. Omika. Glavni dobitki tombole so imenitni: telica, šivalni stroj, več voz zidne opeke, žensko in moško kolo, steklena omara, voz s sodom, 3 m" drv in poleg tega še 300 raznih lepih dobitkov. Cena tablici 5 Din. Za časa veselice igra godba. Udeleženci tombole se opozarjajo, da ta dan iz Maribora in Ptuja vozi avto Linninger za polovično ceno tja in nazaj. Nezgoda. Po rokah in po glavi se je opekel Jožef Vuk, čevljar iz Šikol. ko je pomagal pri gašenju ognja na poslopju svoje hčerke. Radi dobljenih poškodb je bil primoran iti v bolnišnico. Jesenice Cele trume izletnikov hodijo v leh dneh skozi Jesenice na Golico in z Golice. Šole se kar vrstijo. Prižvrgole zjutraj s postaje vsi vneti in navdušeni ter hite v goro; pripojo in privri-skajo pozno popoldne z vrhov in se utrujeni pehajo do železniških voz, kjer obsede in obneme ko prikovani ob klop. Za klobuki in pasovi so jim znamenja pomladnega brstenja: razcvele ključavnice in še drugih rož dovolj. Bogata je Golica na vsem, na ključavnicah prekipeva vsepovsod; kamor seže pogled, en sam prelep vrt belih rož. Nekateri so jim vzdeli ime narciza, ki pa ni slovensko; pač pa je ključavnica že od nekdaj v ljudeh ukoreninjeno ime. Zato naj bi le ključavnica ostala vsem, ki jo hodijo trgat v teh lepih pomladnih dneh in jo nosijo v celih naročajih z gore v dolino in v mesta. Opozarjamo izletnike, ki hočejo v nedeljah na Golico, da se na Jesenicah bere takoj po prihodu jutranjega izletniškega vlaka v farni cerkvi šolska maša za mladino, katere se lahko udeleže tudi izletniki, da tako za-doste svoji nedeliski verski dolžnosti. Reparacije. Občudujejo Jeseničani v zadnjih dneh sila imenitne reči: skozi karavanški predor nam od časa do časa pehajo na jeseniški kolodvor iz Nemčije lepe nove lokomotive in vagone. So vmes tudi elegantni luksuzni vozovi, največ pa je tovornih vagonov za bosanske ozkotirne železnice. Zranžirajo jih potem na Jesenicah po potrebi ter jih odpravijo dalje na jug. Izredno lepa stavba se nam obeta ,v sredi mesta na najlepšem kraju. Lastnica tukajšnje kavarne Čop namerava zgraditi poleg Sitarjeve hiše ob glavni jeseniški cesti impozanlno in vzorno okusno trinadstropno zgradbo, ki bi služila tudi kavarniškim in restavracijskim namenom. Stavba je mišljena v modernem Plečnikovem stilu; spodnji del zidovja bi bil obložen z rdečim marmorjem. Kdaj bodo z zidavo začeli, še ni določeno, pač pa so že vsi načrti gotovi. Trbovlje Sprememba voznega reda zahteva ludi spremembo avtopromela v Trbovljah. K vlakom vozijo avtobusi zjutraj in zvečer kot dosedaj. Ukinjena je vožnja ob 1 iz Trbovelj, vozi pa šele ob pol 3 k vlaku, ki pride ob 3 iz Ljubljane. Vlak, ki je sedaj prišel ob pol 2 iz Ljubljane, je ukinjen. Zato prihaja ob 3 namesto ob pol 4. Letošnji nabori. Nabori se vrše v Društvenem domu, in sicer od 7 do 12 v sledečih dnevih: Dne 10. junija za v občino Dol pristojne mladeniče in za one, ki so zaprosili, da se jih v Trbovljah re-krutira. Dne 11. junija za vse v trboveljsko občino pristojne mladeniče, ki so rojeni 1. 1910. Dne 12. junija za vse one, mladeniče, rojene 1905, 1906, 1osplnih, radi tega sino navezani lc nu poročila strokovnih organizacij. Glasoui teb zavzema brezposelnost vedno večji obseg^ Kajti gospodarske razmere so se zelo poslabšale in veliko obratov so morali celo zapreti. Cenijo, rla je brezposelnih nad S00.000 oseb, tako da se peča država z načrtom, kako bi izvedla zavarovanje za slučaj brezposelnosti. Nova Zelandija. Strokovno organiziranega delavstva je 57.000. Od teh je bilo brezposelnih koncem prvega četrtletja 5.6%. Norveška. Koncem marca 1930 jc znašalo število brezposelnih 22.533. Poljska. Brezposelnost v Poljski jc izred--io visoka. Koncem januarja so beležile javne posredovalnice zn delo 249.462 brezposelnih. Leta 1929 jc bilo v istem času brezposelnih 161.000. Švica. Uradno ugotovljeno štc\ilo brezposelnih je znašalo koncem februarja 1930 13.462 napram (5.979 leta 1929. švedska. Strokovno jc bilo koncem januarja organiziranih "28.109 delavcev. Od teh jc bilo brezposelnih 45.636 ali 13.9%. Cehoslovnškn. Tamkajšnje strokovne blagajne /u slučaj brezposelnosti so (izkazovale koncem leta 1929 1,308.000 članov, od katerih je bilo brezposelnih 30.170 ali 2.8%. Ogrska. Koncom januarja t. 1. so naštele strokovne organizacije med svojimi člani 2L533 brezposelnih ali 14.5%. napram 13% leta 1929. Severna Amerika. Tamkaj je izdal minister dola posebno statistiko o položaju delavstva. Zn podlago jc vzel 34.857 obratov, v katerih je bilo običajno zaposlenih 4,792.669 oseb. V januarju t. i. se je staicž zaposlenega delavstva znižal za 2.6%. Ako vzamemo, da je bil zaposlitveni indeks v letu 16926 100. je znašal r januarju leta 1929 90.2%. Za celotni pregled brezposelnosti ni točnih podatkov. Poznavalci Poljski zgled i Ni bolj katoliškega slovanskega naroda kakor je poljski, vendar pa se menda nikjer tako resno tie trudijo za zmago Kristusovih načel kakor ravno na Poljskem. Poljski škofje kar med seboj tekmujejo pri delu za poglobljenje in razširjanje ka-toličanstva. Duhovščina in svetni katoliški izobraženci vneto podpirajo stremljenje svojih škofov. Katoliška akcija je skupno torišče za vse poljske katoličane najrazličnejših strank in stanov. Poljski katoliški pokret se zaveda, da je sedanji čas izredno ugoden za poglobitev verskega življenja. Saj sedanji svet hrepeni po verskem življenju. Treba mu je le najti pravo pot do src in ubrati prave strune, ki oznanjajo Krista z dejansko ljubeznijo in z doslednim katol. življenjem. Zato posvečajo poljski katoličani v zadnjih Pasih toliko pozornosti duhovnim vajam, ki edino morejo ljudstvo prenoviti in ustvariti resnične dejanske katoličane. Brez duhovno prenovitve in brez duhovnih vaj so vse verske, kulturne, gospodarske in politične organizacije zidane ua pesku. Kdcr v duhovnem življenju ne napreduje, že nazaduje in propada. Zato hočejo tudi voditelji poljskih katoličanov poglobili verne katoličane, pritegniti k verskemu življenju verske mlačueže in se energičuo lotiti dela /a cerkveno zedinjenje in poganske misijone. Jasno je, da zahteva naša doba, ki hlasta po senzacijah in rekordih, tudi popolnoma novih sredstev, odgovarjajočih duhu časa. Tega se zaveda posebno poljski škof dr. Kubina. Pred kratkim je priredil v ogromnem stilu duhovne vaje. v slovečem božjepotnem mestu Cen-stohovi. Njegovo bistroumnost kaže že dejstvo, da si je izbral za svoj posljus ravno ta kraj. Zakaj prebivalci božjepotnih krajev so sicer navadno zelo dobri trgovci s svetimi stvarmi, a neredko slabi katoličani. Tista ccrkev, kjer sle; či poljubljajo tla in pošiljajo vroče molitve k Rogu, nima zanje tiste privlačnosti kakor za ostale. Celo v Čenstohovi je precejšnje število takih ljudi, ki že več let niso bili v cerkvi. Tak slab zgled kvarno vpliva zlasti na priproste božjepotnike. Lažje pa je spreobračati ljudi povsod drugod kot v božje- potnih mestih domače verske mlačueže. Škof dr. Kubina je napravil za duhovne vaje najprej seuzacionelno reklamo izven cerkve, ki je vse prebivalce mesta Čenstohove spravila v nekako napetost. Radovednost se je še stopnjeval«, ko so se začele duhovne vaje v vseh štirih cerkvah naenkrat in so se vršile v vseh cerkvah ob isti uri celili štirinajst dni, in sicer prvi teden za dekleta in žene, a drugi za mladeniče iu inože. Pridigovali so najboljši govorniki iz poljskega jezuitskega reda. Že iz radovednosti in radi senzacije so prve dni prišle v cerkev tudi žene, ki so veljale doslej za suhe veje katoliške cerkve. A kdor jc enkrat prišel v cerkev in videl ogromne množice, tega je proti njegovi volji zajel verski val. Tretji dan jo bila Censtohova že lako okužoua z versko mislijo. da ni bilo več družine, ki ne bi pošiljala svojih ženskih članic na duhovne vaje. Še bolj so vplivale duhovne vaje na može. Ker so bile posebno pridige tudi za izobražence in delavce, so se jih udeleževali tudi napol brezverni socialisti in komunisti. Censtohovske cerkve še nikdar niso bile tako polne kakor v teli dneh. Ko so se drugi teden vršile duhovne vaje samo za može, so bile prenapolnjene vse cerkve in v dežju so stali možje po ulicah in trgih pred cerkvami in skušali ujeli govornikove besede. Ves promet je bil ustavljen. Zadnje tri dni jc vsak dan spovedo-valo 70 duhovnikov od štirih zjutraj do polnoči. Nič manj kakor '23.000 mož je po opravljenih duhovnih vajah prejelo sv. zakramente. Izredno lep je bil zaključek duhovnih vaj. . Po petih litanijah v vseh cerkvah in po zahvalni pesmi se je vršila v prvem večernem mraku veličastna procesija, ki jo ganila vso Censtohovo do solz. Med petjem cerkvenih pesmi in glasnimi molitvami jo korakalo v globoki pobožnosti z gore-! čimi svečami v rokah nad 50.000 ljudi. Samo mož je bilo nad 20.000. Censtobovska Mati božja je plavala v morju lučk ui v solzah verske ginjenosti i mož, ki so po dolgem času našli pot v naročje Cer-I kve in Censtohovske Matere božje. Ali se ne bi , j podobna metoda obnesla tudi po naših mestih? —b- Pred novo dobo ChrLstopher Dawson primerja v .-Criterio-nu< naš čas z drugimi časi, ki so kakor seda-uji pomenjali konec določene kulturne dobe. Stoletja,« tako izvaja pisatelj, igre civilizacija običajno v enem ter istem določenem praven: daruje vedno enim ter istitui bogovom, ljubi ene iu iste ideale, priznava ene ter iste nravue in duševne norme. Potem pa naenkrat nastopi izprememba. viri dotedanjega življenja usahnejo. in naenkrat se zbudi človek v novem svetu, v katerem načela predidočega nc veljajo več in sc zde neprimerna in brezpomembna. Tako se je zgodilo začasa rimskega ccsar-s-tvo, ko je antični svet, ki je stoletja živel od podedovane glavnice helenske kulture, nenadoma dospel dozdevno na konec svojih pomožnih virov in se zavedel, da potrebuje nekaj docela novega, štiri stoletja je bil čital civilizirani svet taiste knjige, občudoval taiste umetnine. negoval taiste, socialne in osebne lipe. Potem nastopi v 3. in 4. stoletju izprememba, helenska kulturna oblika izgubi svojo vitalnost, in ljudje se obračajo k novi umetnostni obliki, k novim mislim, k novemu načinu življenja — prehajajo od filozofije k teologiji, od grškega kipa k bizantiuskemu mozaiku, gimnazijo nadomesti samostan. Tudi v drugih kulturah ta ]>ojav ni neznan. Kitajska na pr. je doživela isto v 3. in 4. stoletju. Vendar sc zdi. kakor da bi bil to prav poseben zapadno-cvropski pojav. Ponovil se je v 15. in 16. stoletju ob koncu srednjega veka, in danes doživljamo v Evropi, kakor se zdi, nekaj |»dobnega. Ob koucu 19. stoletja in v začetku 20. se je zaključila nadaljna faza zapad-nocvropske civilizacije. Stara glavnica se jc izčrpala .in bilo ni ničesar, kar naj bi jo nadomestilo. Liberalizem in nacionalizem sta po dolgom boju zmagala nad starini redom, toda izgubila sta pri tem svoje lastne ideje. Bila jc to mračna doba — nc v tem zmislu s-mračna« kakor zgodnji srednji vek z njegovo normalno temo barbarizma — marveč »zatemnjena« po dušečih sencah tistega neprijetnega ozračja, ki je znanilec viharja. V preteklosti so nastopale te krize redno v dobi matericlnegu osiromaše-nja in gospodarskega propada; toda najstrašnejše in najgroznejše naše dobe jc njeno blagostanje, njeno sainozaupanje, njen gmotni uspeh. Nikoli ni bilo svetno tako zavarovano pred duševnim; in nikoli duševno tako nezavarovano pred svetnim. Cilj liberalnega pro-svetlenstva in revolucije je dosežen, in Evropa ima slednjič popolnoma svetno kulturo. Dasi stara vera šc ni porušeno in se položaj cerkva dejansko še priznava kot etično nekaj odličnega, morejo cerkve ta položaj vzdržati le pod pogojeni, da sc nc vmešavajo v gospodstvo ma-mona. Tokoj tedaj vidimo, da v zadnjih trideset letih mehanizacija življenja stalno napreduje, da trajno narašča težnjn po razdušcvljenju življenja. Sprejem novih življenjskih pogojev je ob sebi negativen, ker mu manjka vsaka stvaritcljnn sposobnost. Ploveuio v smeri, v kateri mora izumreti vsaka kultura, nc pa v smeri obnove. Ta razvoj pa ni prav nič čudnega. Zapadna civilizacija jc stoletja dobivala svoj pogon od humanistične tradicije in ker cenijo, da sc jc gUialo število brezposelnih koncem leta 1929 med 3. in 5. milijoni. Iz tega sledi, do se jc položaj na delovnem trgu skoraj v vseh deželah poslabšal. Brezposelnost jc postala svetovna bolezen. Racionalizacija zapušča brezposelnosti značaj trajnosti, dočim povzročajo slabe in menjajoče sc , konjunkture iz kroničnih akutne bolezni, ki I tvorijo težke rane na svetovnem gospodarstvu, i Tudi organizacija kapitalizma, ki sc izoblikuje | v svetovnih trustih, ni bila v položaju, dn bi odpravila konjunkturne izpremembo in omc-' jila brezposelnost. Nasprotno vedno bolj narašča in grozi. sedaj ta tradicija izginja, jc naravno, da usiha tudi kulturna stvariteljna sila. Ce motrimo stvari s tega vidika, jc znamenito, da predstavljajo v današnje«) duševnem življenju edini izvirni element Judje. V fiziki prevladuje Einstein, v psihologiji Freud, v gospodarstvu in sociologiji Mars. Vsak izmed njih izvaja na duševno življenje svojega časa vpliv, ki sega daleč preko mej njegovega posebnega poprišča. To se da zelo enostavno pojasniti: Edinolc židovski duh ima svoje lastne vire, ki so neodvisni od helenske in renqsanč-ue tradicije. Preveč civilizacij je videl vstati in pasti, da bi se dal po neuspehu humanizma omalodušiti. Nasprotno se zdi, da uspeva ravno v ozračju determinizma, ki jc humanističnemu dubu usoden. Tako se obrača na pr. Marx predvsem na one elemente modernega sveta, ki so svoj delež na dedščini humanistične kulture že izgubili. On obsoja celokupno humanistično moralo iin kulturno kot sbourgeoisc« in postavlja na n juno mesto stroj, nc lc kot bazo gospodarske delavnosti, marveč tudi kot pojasnilo za tajno življenja samega. Za zapadno Evropo, katere duh jc po dekadenci humanistične tradicije tako oslabljen, da za kako metafizično prepričanje sploh ni več sposoben, nevarnost ni toliko v tem, da bi sc prevneto oklenila boljševiškcga kulto marksističnega materializma, kakor pu v tem, da sc prepasivuo vdaja praktični materializaciji kulture po ameriškem zgledu. Materializem, ki gn komunisti teoretično izzivajo, so Američani praktično uresničili. Kar sc pa slednjič tiče modernega .humanizma«, ki pobija materializem, ima nedvomno | svoje vrednote. Toda duševne obnove človeštva I od njega skoraj ne moremo pričakovati. Kajti manjka mu element, ki jc bil srednjeveški re-; uesanci bistven: krščanski element. Ta renc-; sani« ni koreninila samo v pouovnem odkritju I klasične antike, marveč tudi v mističnem humanizmu svetega Frančiška in Danteja. Oni humanizem jc sicer obstajal v povratku k naravi. Toda začetnik tega gibanja ni bil naturalistični človek, marveč krščanski, to sc pravi človeški tip, ki so ga bila oblikovala stoletja asketičuc discipline in žive kulture notranjega življenja. Veliki možje rcuesauce so bili duhovni ljudje, čeprav so se potopili v materialni red. Iz virov svoje krščanske preteklosti so zajemali duševno silo, s katero so ustvarili novo svetno kulturo. Ta duševni navdih sc jc v racionalizmu izgubil. Vendar jc mogoče, dn krščanstvo preživi tudi moderni humanizem, kakor je preživelo antični helcnizem. Kajti krščanstvo ni vezano na individualistično kulturo, ki tačas umira. Marveč jc to prvotno vera reda in solidarnosti. Kakor resno mu pretita materializem in mehanizem modernega časa, je vendar njegov položaj močnejši, nego položaj kritičnega intelek-tualizma, ki v novih življenjskih razmerah ne more najti uc materialnega lic duševnega temelja; kajti ln intclektualizeni spada h kulturi brezdelnega razreda, ki je praktično že izumrl. Voliti nam tedaj ni med individualističnim humanizmom in kako obliko kolektivizma, marveč edinolc med mehaničnim kolektivizmom in med duševnim kolektivizmom. Duševen in-dividualizem jo. nesposoben, da bi obstal pred kolektivizmom in tipizacijo modernega življenja. Sauio s povratkoni k duševni solidarnosti si more moderna civilizacija znova pridobiti duševni princip, ki ga tako zelo potrebuje. Ni treba, da bi la povratek pomenjal kulturno nazadovanje ali ponovno gmotno dekadcnco, kakor mnogi mislijo. Polom staro civilizacije jc bil moralen in materialen. Krščanstvo nc more in noče obnavljati materialnih razvalin, More pu duševni princip v socialnem življenju znova oživiti in s tem vrniti zapadni civilizaciji tisto stvariteljno silo. ki jo jc, ko je postala zgolj svetna, iztriibila. Predanje in napredek Večina ljudi, tudi izobraženih in vestnih, pre. soja, navadno nezavestno, napredek po tem, kar ravno odgovarja njihovim trenotnim duševnim potrebam in zahtevam, njihovim pričakovanjem in nadam, njihovim željam in hrepenenju — ne pa po stvarni vrednosti novega. Tudi pomen predani se presoja s tega stališča. Še mnogo bolj so tej zmoti izpostavljene stranke, zveze, koncerni, občestvo v večji socialni celoti. Ne to, kar vzdržuje ali pospešuje dragoceni obstoj države, cerkve, človeštva, marveč ono, kar je v prid posamezni skupini, se vrednoti kol nedotakljivo predanje ali kol očividna nova pridobitev. — Tej čuvstveni zmoti odgovarja na širši ploskvi druga, umska, metodična zmota. Tu se skuša z brezuspešnim, usodnim prizadevanjem izgovoriti h kakemu predanju ali napredku oster: da ali ne, ker se hoče prodreti z nečim kot z gotovostjo, dasi o gotovosti nc more biti govora. Moderne duševne znanosti, tako tudi vzgcjeslovje, mnogokrat sprejemljive verjetnosti precenjujejo v gotove umske dokaze ali dejstva in temu primerno postavljajo svoje zahteve, bodisi glede starega bodisi glede novega, ter tako ovirajo pravi napredek. Ta pa jc vedno le tam in ledaj, ako skromna verjetnost ne prekoračuje zavestno svojih mej. Ta verjetnost ima drugače velik pomen na vseh popriščih znanja. Glavna naloga vseh znamenitosti in vseh metod jc le ta, da se bore za priznanje teh čistih verjetnosti kot takih in proti temu, da bi se izdajale kot gotovost. Napredek je tudi spoznanje, da je bistveno novo na širnih poljih znanja v lem, da se postavljajo vedno nova vprašanja, ne pa v njihovi rešitvi. Kakšna vrsta novih in nad vse važnih vprašanj, raziskavanj možnosti, natančnih metod je bilo od Descartes-a do danes zasnovanih in izdelanih — delo brez katerega bi bil napredek v filozofiji nemogoč, da brez katerega ne bi bili ohranili živega niti onega, kar smo podedovali. Toda kako malo jc v primeri s temi mogočnimi melodičnimi pridobitvami zanesljivih rešitev ali celo trdnih, neovrgljivih sestavov... Tu se bo pač oglasil psihološki ugovor, da umik na gole verjetnosti izpodkopava raziskovalski pogum. Ta ugovor more veljati le za ljudi, ki meja človeškega znanja ne motre s smehljajem modreca, marveč z nebrzdanim pohlepom po sitosti. — Tako razpravlja o problemu napredka jezuit Du-nin Borkovvski v marčni številki »Stimmen der Zeit«. Društvo sv* Vojteha v Trnavi Kakor je vršila in vrši pri nas Mohorjeva družba veliko kulturno nalogo na polju verske, kulturne in gospodarske izobrazbe, tako nalogo vrši med slovaškim narodom vSpolok sv. Vojteha v Trnave«. Najstarejše slovaške knjige so bile tiskane v Trnavi in sicer že v IG. st. v tiskarni takratne univerze. L. 1793. se je tu ustanovila Slovaška uče-ua bratovščina in je s tem postala Trnava središče slovaške književnosti in sploh kulturnega življenja Slovakov. Ta bratovščina je izdajala knjige v nakladi 500 komadov. Trgovska stran sc toraj ni obnašala, pač pa so plemeniti budi-telji izgubo vedno krili iz lastnih skromnih ■ sredstev. Ko je ta učena bratovščina prenehala, je dedščino prevzel marljivi Humaljuk, ki je ustanovil >Literarny SpololvUsoda tega tudi ni bila boljša in finančne razmere so ga brzo pokopale. Dolgo časa je potem ostal slovaški narod brez sveže duševne hrane. Šele leta 1850. je začel z izdajo novih slovaških knjig oče slovaške književnosti Radlinsk.v. Bil je v eni osebi založnik, autor in nekolikratni redaktor knjig, Z njim se začne nova doba slovaške književnosti. Spoznal je, da noben založnik ni sam ob sebi finančno dovolj močan, inteligenca je bila preveč mlačnii i ali pa jo celo prezirala založništvo, med široko mase pa radi gmotnih težkoč knjiga ni mogla. Da bi zainteresiral ljudi za književnost in jim omogočil nakup dobre, izobrazujoče knjige, je leta 1870. ustanovil današnji »Spolok sv. Vojtehar. Član tega društva je mogel postati vsakdo, ki je plačal 20 kron. Da bi tudi najsiromašnej-šim sinovom naroda omogočil pristop, je omogo čil plačevanje članarine v desetih obrokih. Člani tega društva so dobivali letno tri do štiri knjige. Narod se je družbe oklenil in danes po šestdesetih letih ima društvo 80.000 članov. Ravno visoko število članstva omogoča danes izdajo slovaških knjig na stotisoče izvodov. Število Best in pol milijona knjig, ki jih jo društvo izdalo v 60 letih, je gotovo več kot ča-sten rezultat dela omenjenega društva. S to svojo založniško metodo sijajno vrši kulturno misijo med Slovaškim narodom in izpolnjuje deslo Radlin-skega: Demokratizirati, popularizirati kulturo ▼ vseh vrstah naroda, in versko, nravno in gmotno dvigniti naše ljudstvo. J- V. Majce. Iz društvenega življenja PoTsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek 19. maja točno ob 8 zvečer vaja mešanega zbora. Vsi in vse, nastop! — Odbor. Občni zbor Slovenske Matico za leto 1929 se bo vršil v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice, Kongresni trg 7 dne 3. junija t. 1. ob 20 zvečer z dnevnim redom: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Volitvo odbora (devet članov) in nadzorstva (tri člane). 3. Slučajnosti. Občnega zbora se morejo udeležiti častni člani, pokrovitelji, ustanovniki in društveniki. — Odbor. Prostovoljno gasilno društvo »Trbojc« pri Kranju priredi v nedeljo 18. maja — v slučaju slabega vremena 25. maja — ob 3 popoldne veliko vrtno veselico na vrtu tov. Alojzija Cebaška s sre-čolovom, šaljivo pošto in godbo. Vstopnina 3 Din Ker je čisti dobiček namenjen za kritje dolga — nove motorne brizgalne in za prepotrebne cevi — sc predplačila hvaležno sprejemajo. Maša zadušnica za pokojnega vel. župana, g. dr. Frana Vodopivca se bo brala v cerkvi Marijinega Ozna-nenja v ponedeljek 19. t. m. ob 8 zjutraj. Nogometna tekma Anglija : Avstrija (Od našega posebnega poročevalca.) Ko se je nekako pre4 mesecem dni v Ljubljani razširila vest, da pride angleška nogometna reprezentanca na kontinent, je to vzbudilo med našimi športniki veliko zanimanje. Trenerju Ilirije g. Baru se je takoj prijavilo lepo število nogometašev za udeležbo pri tekmi Anglija : Avstrija, ki se je vršila 14. maja. Kot ponavadi ob takih prilikah se jih je precej skesalo. Vseeno je ostalo Se za naše razmere in pa veliko razdaljo iz Ljubljane do Dunaja lepo število 15 udeležencev. Za vse je glavni urednik dunajskega športnega listu g, Miiller rezerviral vstopnice, kajti brez njegovega posredovanja bi bilo nemogoče dobiti vstopnic. Ker so angleški nogometaši, ozir. angleška reprezentanca res evropska športna senzacija, se j« odločilo tudi naše uredništvo, poslati k tej tekmi posebnega poročevalca. Večina ljubljanskih udeležencev je odpotovalo v torek s polnočnim braovlakom. Vožnja do Dunaja je zelo prijetna in predvsem hitra. V zgodnjih jutranjih urah smo na potovanju imeli priliko, občudovati veliko podjetnost Avstrijcev. Izkoriščajo vsako najmanjšo vodo za proizvajanje elektrike. Povsod ob pritokih Mure so zgrajene majhne elektrarne, ki proizvajajo poceni elektriko. Tako smo prispeli okoli B zjutraj na Semmering, kjer nam je jutranje solnce osvetlilo vse krasote tega bajnega kraja. Na dunajskem kolodvoru nas je pričakoval nadvse ljubeznivi sodnik g. Miesz, ki nam jc bil ludi ves ian nadvse prijazen in ljubezniv vodnik. Vaš dopisnik se je podal v uredništvo Sportlagblalta« na Fleischmarktplatzu, kjer ga je sprejel glavni urednik tega lista g. Miiller, ki je bil zelo ljubezniv in je razkazal našemu uredniku celo redakcijo in ga uvedel v vse skrivnosti, kako se izdaja športni časopis v splošno zadovoljstvo či-tateljev. To ravno ni lahko, če se pomisli, kako različnih naziranj so športniki, in da hoče imeti vsak svoj prav. Pri ogledovanju Dunaja nas je seveda popeljat g. Miesz predvsem v grobnico kapucinske cerkve, kjer gorijo ob krstah pokojnih vladarjev ie vedno sveče in je videti sem in tja tudi šopek cvetlic. Vse drugačno razpoloženje do bivših vladarjev se je pa pokazalo popoldne na igrišču. Na najbolj prometnih cestah so na križiščih napravljene črte in samo med temi črtami smeš preko ceste. Za to nadvse koristno policijsko naredbo «o hudomušni Dunajčani kmalu iznašli šalo. Dru-jače pa Dunaj ni več tisto mesto kot je bilo, zla-»ti pa glede cen ne, Pred tekmo Po neodločnem rezultatu, ki so ga Angleži dosegli v nedeljo proti Nemčiji, so prorokovali skoro vsi listi več ali manj očitno zmago Avstrijcev. Zmagovalnem* moštvu je poklonila tvrdka Tungsram krasen srebrn, pozlačen pokal, visok 57 cm in težak tri in pol kg. Tako lepega pokala *e nismo videli, zato si ga menda tudi ni osvojila nobena reprezentanca. Po Dunaju so krožili razni hudomušni izreki raznih igralcev, ki so nastopili. Najzanimivejši je krilca Luefa, ki je rekel, da je »tako miren, da sliši šklopotanje lastnih zob«. Še zanimivejšo izjavo je podal drugi krilec Klima. Rekel je, da se boji, da se v slučaju avstrijske zmage Angleži ne bodo zgovarjali na nenavadno hrano in dunajsko »klimo«. Ker je velik naval na vstopnice in so vstopnice že razprodane tri tedne pred pričetkoni tekme, delajo izvrstne kupčije razni elementi, ki prodajajo tudi ponarejene, vstopnice. Zvezni kapetan Hugo Meisl je rekel, da se samo boji, da mu niso ti prekupčevalci prodali njegove lastne karte. Eden izmed prekupčevalcev kart je vzdihnil tik pred tekmo, da so s kupčijo zelo zadovoljni. Na razpolago da ima samo še dve ponarejeni karti in še ti dve sta rezervirani za gospode šefe. No, med talymi šalami ie prišel končno čas za odhod na igrišče. Pot nas je vodila mimo kolosalne zgradbe mestne občine. Ob tej zgradbi smo se z električno železnico vozili nič manj kot sedem minut, tako da si lahko predstavljajo naši čitalci, kako ogromna je zgradba. Pred sjimim vhodom na igrišče je bilo na stotine prodajalcev vsakovrstnih stvari, celo vžigalice si si lahko kupil. Na ta način se siromašni Dunajčani preživljajo. Posebnost Hohevvarte so pa menda celi škafi kislih kumaric, ki so bržkone namenjene za pomirjenje razburjenih športnih duhov. Hohe Warte Kakšna je Hohe Warle, si lahko zamislimo, le si predstavljamo stadion, samo s to razliko, da je stadion večji kakor Hohevvarte. Vse trgovine in tovarne so ustavile obratovanje ob 4, najkasneje ob 5. Ko smo prispeli ob 4 na igrišče, so bila stojišča že skoro zasedena, le srečnim posestnikom tribunskih sedežev se ni mudilo. Vendar, predno je zasedlo svoje prostore vseh 61.000 gledalcev, je trajalo dobri dve uri. Vendar je bilo ta dan na Hohevvarte gotovo 65.000 gledalcev z onimi, ki so preskočili zelo visoko ograjo. To število gledalcev je policija dovolila. Radi tega omejenega števila gledalcev je tako cvetelo že preje omenjeno prekupčevanje vstopnic. Okoli sto civilnih policistov je skušalo zatreti to nesramno prekupčevanje, kajti bil sem priča, ko je nek tak element zahteval od mene za vstopnico, katere seveda nisem rabil, ker sem jo imel, 50 šilingov. In videl sem, kako jo je za to vsoto tudi prodal. Da je bilo ustreženo tudi onim športnikom, ki niso bili tako srečni, da bi imeli vstopnico, so imeli vsi večji dunajski listi v svojih izložbenih oknih zvočnike. Tako so vsaj slišali potek igre tudi ostali Državni proračun za teto 1930-31 vrsto, ki je znana ravno radi' tega, ker sijajno zalaga napadalce z uporabljivimi žogami, si lahko predstavljamo. Žoge, ki jih je dobil napad, so prišle iz obrambe. Razven par prodorov posameznih napadalnih igralcev niso tudi slavni kanoni Nausch, Gschweidl, Horvath pokazali prav ničesar. O kake in kombiniranju sploh ni bilo govora. Edini, ki je res pokazal svojo formo, je bil vratar Hiden, Drugače so pa Avstrijci samo branili. Angleži so svoj sloves v pogledu tehnične in taktične igre docela potrdili. Igralci angleške reprezentance so tehnično tako izpopolnjeni, da je težko zamislili kaj boljšega. Splošno se je pričakovalo, da bodo Angleži pokazali šablonsko komblnacijsko igro. Take igre pa Angleži ne goje. Vsaj reprezentanca je ni pokazala. Kombinira samo še krilska vrsla, v napadu se pa igra samo na prodore. Sem in tja se je oddala žoga prosto stoječemu krilnemu igralcu, ki pa tudi ni centriral, pač pa streljal na gol. Vsekakor je ta način igre veliko bolj koristen. Vidi se pa, da tega sistema Angleži še ne goje dolge, kajti za tako igro so predvsem potrebni sigurni strelci. Teh pa vsaj, kolikor smo pri tej igri videli, Angleži nimajo. Kajti, da se je le malo boljše streljalo, bi doživela avstrijska reprezentanca katastrofalen poraz. Najbolj nas je zadivila igra z glavo. Žoga je prišla od branilca preko krilcev do napadalcev v nasprotni 16metrovski prostor, nc da bi padla na tla, in avstrijski igralci so samo gledali. Že ta igra z glavo je bila športni užitek prve vrste. Edino, kar nas ie presenetilo s strani Angležev, je njih ostra igra. Pri igri uporabljajo vso svojo fizično moč. Take igre pri nas nismo vajeni. Drugače so pa igrali fair. Doseženi rezultat 0 : 0 nikakor ne odgovarja poteku igre. Zanimive so pa kritike skero vseh avstrijskih časopisov. Rezultat 0 : 0 skušajo prikazati kot nekakšen uspeh avstrijskega nogometa. Ravno te kritike so zelo poučne za naše razmere, kajli pri nas se pri vsaki priliki zapostavlja domače moštvo in na vse pretege hvali tuje. Avstrijci so pa v svojih kritikah šli tako daleč, da trdijo, da avstrijski nogomet ne zaostaja za angleškim. Učenci da so dosegli učitelje! Med tem so pa Angleži na igrišču z Avstrijci delali, kar so hoteli. Tekma Anglija : Avstrija je nudila približno tako sliko, kakor če bi se pri nas srečalo kako prvorazredno moštvo s kakim drugorazrednim, Brez dvoma so Angleži še vedno mojstri v tej panogi športa. 65.000 gledalčev! Kako ogromen je bil naval na Hohe Warte, dokazuje dejstvo, da so bili obiskovalci tekme še ob 10 na igrišču, ker niso mogli radi preveč polnih •ulic naprej. Pred igriščem samim je ogromen prostor za avtomobile. Za to tekmo je bil pa ta prostor veliko premajhen. Kajti več kot avtomobilov in motorjev je čakalo več kot dve uri po končani tekmi na prostor, da so zamogli odpeljati v mesto. V tem oziru leži Hohe Warte zelo nesrečno. K tej tekmi je prišel poseben vlak z 1200 gledalci iz Italije, vsi vlaki iz Češke, Nemčije in Madjarske so pa imeli posebne vagone. Vsi obiskovalci te tekme, ki niso gledali tekme z avstrijskega stališča (Avstrijci so računali z zmago nad Angleži), so bili deležni redkega športnega užitka. Službene objave LNP Iz seje' poslovnega odbora 14. maja 1030. Nedeljski program: Na igrišču ASK Pri-morja: ob 14 prvenstvena tekma SK Slovan : SK Grafika. Stranski sodnik gg. Skalar Josip in Kune Viklor. Ob 15.45 .-t temu podsaveza : B teamu. Ob 17.30 ASK Primorje: SK Železničar, Maribor. — Službujoči odbornik g. Kačar. Redileljstvo (8 starejših rediteljev) postavi ASK Primorje. Blagajno ima podsavezni blagajnik g. šetina. Ker so nekateri igralci SK Ilirije zadržani, se jih ni liomi-uiralo v team ter se radi tega proti SK železničarju postavi kompletno Primorje. Na predlog podsaveznega kapetana se odrejajo v leame sledeči igralci, da se zamore presoditi, v kakšni kondiciji se nahajajo radi sestave podsavezne reprezentance: .4 team: Urbančič, Strehovec—Bergles, Pogačnik—Varšek—Unterreiter, Ribar I. (vsi Ilirija), Bertoncelj—Priveršek—Najžar (vsi ISSK Maribor), Pfeifer Mirko (SK Celje). Rezerve: Burja, Košak, Volkar (vsi Ilirija). B letim: Erman (Svoboda), Sernec (Hermes)— Prešern (Sv.), Košenina (H.), Fleišer—Zemljak II, Janežič—Slamberger (vsi Sv.), Svetic—Mokorel (oba H.)—Osebek (Sv.). Rezerve: Logar (Jadran), Makovec (Sv.) in Zalokar (H.). Vsak igrač mora prinesti s seboj celokupno opremo razen majce in hlačk. Slačilnica za A team je v garderobi SK Ilirije, ki dostavi tudi drese, slačilnica za B team jo v garderobi SK Svobode v Šiški, ki dostavi svoje drese. Igralci morajo biti v garderobi najkasneje ob 15. Proti igralcem, ki ne bi nastopili, se bo najstrožje postopalo. Le najtehtnejši razlogi, ki bi zamogli opravičiti nastop naj se javijo najkasneje do petka 16. maja do 19 pri I. podpredsedniku g. Stanko, palača Delavske zbornice. (Konec.) II. DRŽAVNI DOHODKI Povečane šo skoraj vše vrste državnih dohodkov iti sicer znašajo: ■ splošni neposredni da-vkJi Din 1.630,000.000 (povečanje Din 8? milijonov); davek na poslovni promet in vojaška taksa Dim 281,000.000 (povečan davek nu poslovni promet za 60 milijonov Din); takse Din 1.245,200.000 (povečanje 45,700,000 Din); carine Din 1.564,362.000 (povečanje dinarjev 89,752.000); dohodki monopolov Din 1.816,500.190 (pove-čaHje Din 19,775.515); vojna odškodnino iz Nemčije Din 426,086.000 (povečanje Din 263,726.000). Dohodk^p: davčnih zaostankov 100 milijonov Din, trošarina 903 milijone Din so isti ko lani. Dohodki iz državnega gospodarstva v znesku Din 428,445.256 so za Din 32,144.368 manjši ko lani. Nižji so dohodki gospodarskih podjetij in uida-nov v resoni ministrstva financ (državna posestvu Belje in Topolovec), trgovine in industrije, šum in rudnikov, višji pa dohodki iz resora gradbenega ministrstvu, prometa in prosvetnega ministrstva. Razni dohodki znašajo Din . 139,968.107, so za 23,105.0% Din višji ko lani. III. DRŽAVNA GOSPODARSKA PODJETJA t. Državna tiskarna v Belgradu izkazuje .prebitek Din.2,901.737 (lani le 1,852.995 Din). 2. Državna tiskarna v Cetinju izkazuje prebitek Din 3531 (lani Din 77.7t5). 3. Držav na tiskarna v Sarajevi^kuzuje prebitek Din 947.722 (lani Din 1,106.832). 4. Tovarna sladkorja na Čukarici izkazuje prebitek Din 10,070.281 (lani Din 9,291.175), 5. Poštna hranilnica v Belgradu izkazuje prebitek Din 34,339.875 (lani Din 51.392.668). 6. Državne železnice izkazujejo prebitek D. 93,291.795 (lani Din 86,375.919). 7. Državna 'razredna loterija Izkazuje prebitek Din 29,865.050 (lani brez prebitka), 8. Direkcija svilarstva v Novem Sadu. izkazuje prebitek Din 6,82.1.135 (lani .6,835.835 Din). 9. Državni- kmetijski zaklad kot "nova institucija znaša Din 76,756.185 in je namenjen v sledeče svrhe: zgradba kmetijske fakultete v Belgradu in Zagrebu 10 milijonov Din; za zudružna sklSdišča in produktivne zadruge 10 milijonov Din; za nabavo semena 8 milijonov Din; za nabavo plemenjukov 8 milijonov Din; zu žrebeurne 6,578.532 Din; Za zemljišča ln stavbe v svrho racionalizacije konjerejskih in živinorejskih zavodov Din 4 milijone; za ureditev državnih in banovinskih posestev 3 milijone Din; za naseljevanje po agrarni reformi 3 milijone Din; za povzdigo ribarstva, čebelarstva, sv i krst va 3 milijone Din; za okrajne dreve-iiicc, za tečaje, zn razstave, uničevanje uši na slivah, zu manjše mcli-joracije po 2 milijona Din, skupaj 10 milijonov din, ostanek za razne druge kmetijske svrhe. 10. Državna hipotekama banka izkazuji prebitek Din 17,500,000 (lani Din 16,770.000). 1. Državni rudniki izkazujejo prebitek Diu 66 milijonov (luni 66566.751 Dlin). Dohodki rudniku v Velenju so preračunani z Din 18.900.30S (lani 12 milijonov Din), rudnika v Zabukovci l Dill 7.500.000 (lani Din 7.330,000). 12. Državne šume izkazujejo prebitku Din 45,528,959 (lani 47,607.854 Din), šume verskega fonda v Sloveniji izkazujejo dohodkov 7,422.14' dinarjev. 13. Ostale usta nove v resoru kmetijskega ministrstva in ministrstva socialne politike dn narodnega zdravju izkazujejo primanjkljaje, kateri sc krijejo z državno dotacijo. Lnhkoatletski meeting zu prvenstvo klubu priredi danes popoldne SK Ilirija. V sekciji deluje letos član kluba g. Dobrovšek. absolvent berlinske visoke šole za telesno kulturo in bo današnji meetiuK gotovo pokazal sadove njego-k. niso bil. na Hohevvarte roiom >«"»» vega.dlla; zlasti je pričakovati dobrih rezulta- ?re.nf-al.«',?. Hi ie na- tov v metih in te^ih na srednje proge. Program obsega: teke 100, 400, 800 in 5000 metrov, skoke ki niso bili na Hohevvarte. Potom radia je tekmo pril v tako šaljivem in duhovitem tempu, da je na vdušil stotisoče. Danes velja Scbtnieger v Evropi za enega najboljših predvajalcev nogom. tekem. Pričetek igre se je precej zakasnil, kajti napovedani slavnostni gostje, predsednik republike, zvezni kancler, niso prišli pravočasno, tako da se je igra pričela pred njihovim prihodom. Angleško reprezentanco je pri vstopu na igrišče pozdravila »r godba z njihovo državno himno, ki so jo deset- atlete, tisoči Dunajčanov viharno pozdravili. Takoj za njimi so prispeli na igrišče avstrijski igralci. Po občajnem fotografiranju moštev je dal holandski sodnik Muttera znak za pričetek igre. Ko seje igralo že kakih sedem do osem minul, so prišli slavnostni gostje. V čast teh je godba zaigrala novo avstrijsko himno, ki ie po akordih enaka stari cesarski himni. V tem trenutku pa je bilo slišati samo »Pfuj« klice. Dunajčani so izžvižgah lastno himno. Nato se je igra nadaljevala. v vis, dali in troskok in mete diiska, krogle, kopja in kladiva; ]>oleg tega so nu programu še juniorske točke: tek 60 m, skok v vis in dalj in met krogle. Meeting prične ob pol 15. Vstop prost. SK Ilirija, lahkoatletska sekcija. Prosim vse ____te. ki starta jo na današnji prireditvi, da pridejo v garderobo najkasneje do 14. Angleški način igre Igra sama nas je zelo presenetila, kajti po časopisnih vesteh je bilo pričakovati s strani av-itrijskih igralcev vse drugačno igro. Duna|čam pa, r9».n Jnhr« r,brnmbe. niso pokazali prav mče- r.-i7vm dnhre obrambe. niso pokazali prav sar. Avstrijska reprezentanca krilcev sploh n. imela. Kajti vsi trife so imeli polne roke dela v obrambi. Kaj se to pravi za av strijsko krilsko Dodatno k razpisu motokolcsnrskih dirk Športnega društva nn Vrhniki, ki se vr.še v nedeljo 18. maja na Vrhniki, se. sporoča: Proga za motocikllistično dirko Vrhniko—Drenov grič— Vrhnika ostane ista, kot je bila razpisana, bo pu znutiiOr popravljena, — Vse dirke se vozijo sob v cnoiniiuitnem presledku. Prijavni rok sc pa iz rečno podaljša do 12 18. maja v roke g. predsednika. — Darila in kolaine, kd si jih priborijo zmagovalci, se jim razdelijo ob zaključku sezone ob priliki posebne prireditve. Prvaki dobijo za sprevod -skozi trg krasne vence vrhniških dnin. V slučaju zelo slabega vremena se celokupna prireditev preloži nn prihodnjo ne deljo. dne 25. ma ja. Vsi slovenski športniki so vljudno vabijo, da ta dan poselijo Vrhniko! Goslilničarski štrajk proti pivu — preložen. Gostilničarji, včlanjeni v mariborski in ljubljanski Zvezi gostilničarjev, so svoj prvotno nameravani • trodnevni bojkot glede točenja piva radi nenadnih tehničnih ovir preložili od 18-20 t. ur. na poznejši čas. Prijavo za. odmero ilružhinega davka. Koncem tek. mes. potečo rok za vlaganje prijav za odmero družbinega davka. Družbe so po zakonu • dolžne vložiti prijavo v petih mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili odobreni končni računi. Azbest v Črni pri Kamniku. Kakor piše ing. A. Gotting v zagrebškem »Morgenblattuv, so bila v dolini Črne pri Kamniku odkrita znatna ležišča najboljšega azbesta. Svarilo pred inseriranjem v inozemske adre-šarje. Trgovcem, industrijcem in obrtnikom pošiljajo mnoge, zlasti nemške založbe adresarjev vabila za inseriranje. Spretno sestavljenim ponud-i&un nasedajo mnoge domače tvrdke in podpišejo inseralno naročilo mnogokrat celo v prepričanju, da bo objava brezplačna. Sele ob prejemu računa uvidijo, kako so nasedli. Zato opozarjamo vse, da se pred naročbo inseratov v inozemske adresarje informirajo o slovesu založbe in da so si predvsem na jasnem glede plačilnih pogojev, naročb brez točnih plačilnih pogojev ni podpisati. Odvetniška zbornica v Ljubljani opozarja vse gg. člane, da bo v času,od 31. tnaja do 3. junija 1930, mi Dunaju mednarodni kongres za zaščito upnikov. Na tem kongresu bodo sodelovali najuglednejši strokovnjaki poedinih držav, ki bodo referi-rali o vseh važnejših vprašanjih, ki se nanašajo na j mednarodno zaščito upnikov, osobito se bodo pa obravnavala vprašanja iz stečajnega postopka in iz poravnalnega postopanju izven stečaja. Gg. člani, ki se nameravajo udeležiti tega kongresa, naj javijo lo zbornici. Borza Due 10. maja 1930. DENAR Dviganje tečajev na naših deviznih tržiščih se jc deloma ustavilo. Zato so kupci rezervirani iu promet je slab; do zaključkov je prišlo le v devizah Berlin, Curih in Nevvyork, v katerih je tudi intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278.50 blago, Berlin 1350.75-1853.75 (1352.25), Bruselj 790.96 bi., Budimpešta 989.87 ; bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 798.91 bi., London 275.4G bl„ Newyork 50.465—56.665 (50.565), Pariz 222.37 bi., Praga 167.90 bi., Trst 297.18 bi. Zagreb. Amsterdam 2278.50 bi., Budimpešta 988.37—991.37, Berlin 1350.75—1353.75, Bruselj 790.96 bi., Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 797.21 — 800.21, London 275.86, Newyork 56.465-56. 665, kabel 56.575—56.775, Pariz 221.87—223.37, Prage. 800.21, London 275.06-275.86, Newyork ček 56.465 do 56.665, kabel 56.575-56.775, Pariz 221.37, do 223.37, Praga 167.50—168.30, Trst 296.067—208.067. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.76 milij. Din. Belgrad. Berlin 1350.75—1353.75, Budimpešta 988.37—991.37, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.45-800.45, London 275.06 —275.86, Nevvvork 56.465—56.665, Pariz 221.37 -223.37, Praga 167.50-168.30, Milan 296.— do 298.—. Curih. Bolgrad 9.125, Amsterdam 207.95, Atene 6.70, Berlin 123.38. Bruselj 72.15, Budimpešta 90.35, Bukarest 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.9-, London 25.1375, Madrid 63.25, Nevvyork 517.15, Pariz 20.295, Praga 15.325, Sofija 3.745, Trst 27.1175, Varšava 58.—, Kopenhagen 188.35, Stockholm 188.65, Oslo 138.35, Helsingfors 13.-. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za vojno škodo je bila slabejša in je tečaj popustil. V promptuem blagu sploh ni pri- Nedeljski šport v Mariboru Oh 10 preilpoltlne na igrišču T. S. S. K. Maribor: prvenstvene tekme mladine L-S. S. IC.-Maribor :S. K. Rapid. Sodnik gosp. Mazi. Oh 10. predpolilne na igrišču S. K. Rapid: prijateljska tekma S. K. Olimp (Celje) :S, K, Svoboda. Sodnik gosp. Fišer. Ob 15 jia igrišču S. K. Rapid: prijateljska tekma rezerve I. S. S. K. Maribor:S. K: Rapid. Sodnik gosp. Marinič. Ob 16.80 n« igrišču S, K. Basid: mednarodna tekmn G. A. K. (Gradec): S. K. Rnpid, Sodnik g. Franki. šlo do prometa. Dolarski papirji so ostali v glavnem neizpreinenjeiv kakor tudi bančni papirji. V industrijskih papirjih zagrebška borza sploh ne beleži prometa. Ljubljana. 8% Bler. pos. f)7 bi.. 7% Bler. pos. 85 bi., Celjska pos. 1«) .len., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den , Kreti, zavod 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 40 den., šesir 105 den.. Ruše 270 tlo 280. 427.50, 427), 12. 428—430.; 8% Bler. pos. 00—90.50; 7% Bler. pos. 84.25—84.75, 7% pos. Drž. hip. banke 84.75 i). — Bančne delnice: Ravna gora 75 d.; Hrvatska 50 d; Katoličku 34—38: Poljo 58—59 (58); Kreditna 96—100; llnion 196—198; Jugu 78.50—79 (79); Lj. kr. 120 d.; Medjunar. 60 d.; Narodna 8.550 b.; Obrtna 36 d.; Prašted. 155—167.50; Srbska 178—182 (180); Zemaljska 145—149. — Industrijske delnice: Nar. šum. 21 d.; Guttmann 165, 173; Slaveks 70 d.; Slavonija 200 d.; Našice 1400 b; Danica 1 U. 114; Pivara Sar. 145 d.; Drava 273 d.; šečerana Osjek 365—370; Scčerana BeČjterek 992 d.- Split cement 600 d.; Nar. ml. 20 d.; Osj. ljev. 170 d.; Brod. vag. 112 d.; Union 120, 150; Vevče 125 d.; Isis 32 d.; Ragusea 440 d.; Jadr plov. 508 d.; Trboveljska 436—445. Belgrad. Narodna banka 8330—8400, agrari 54 ,vojna škoda 434.50—435, za maj 435.50-436, 7% Bler. pos. 88.50, 7% pos. Drž. hip. banke 85.2v do 86. Dunaj. Don. sav. jadr. 93.95, Wieuer Bank-verein 18.30, Creditanstalt 51.—, Escoinpteges 170, Union 24.50. Guttmann 20.75, Alpine 29.90, Trbovelj. 54.75, Kranj. ind. 38.10, Prager Eisen 382,— Leykam 5.—, Rima Murany 89.40. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena dva vagona hrastovih frizov. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Povpraševanje je za 2 zelenega sočivja, mleka in kruha. Večerja: surova solata in mleko. Pravijo, da Fordovi učenci, privajeni na to hrano, sčasoma ne morejo prenesti nobene druge hrane več, in da jim takoj postane slabo, če so kdaj slučajno v gosteh pri kaki družini. Vodstvo Fordove šole sklepa iz tega, j Polkovnik Pablo Sidar, poveljnik mehiške letalske čete, je pri poskusu, da bi preletel 8000 km dolgo progo Mehiko—Buenos Aires, padel v morje in s svojim spremljevalcem vred utonil. Sidar je bil najboljši mehiški letalec. kako pogubna je navadna meščanska kuhinja, pametni ljudje pa pravijo, da so si ubogi učenci v Fordovi šoli temeljito pokvarili želodce. V Fordovi šoli ne vidiš ženskega krila. Imajo pač hišnega očeta, ne pa hišne matere. Sam bodi mož: kuhaj, peri, likaj, šivaj! Kadar ni šole, smejo učenci obiskati svoje znance. Če pa nameravajo iti v hišo, kjer je kaka mlada deklica, so dolžni, da to sporoče šolskemu vodstvu; ime deklice nato skrbno zapišejo v knjigo. Fordova tovarna za ameriške puritance je stara šele dve leti. Ali bodo motorji tekli ali bodo ti vzgojni vozovi, ki naj bi pripeljali Američana do popolnosti, sramotno obležali v cestnem jarku? Gornje poročilo vsebuje samo dejstva- Bravcu pa prepuščamo, da presodi novi vzgojni načrt: ali je v tej blaznosti vendarle metoda ali je ta metoda blaznost? Slučaj, ki je v znanosti že pogosto prive-del do važnih odkritij, je tudi pri izkopavanjih v Agrigentu na Siciliji spravil na dan najdbe, katerih niso na ravnini, poraščeni z mandeljevimi drevesi med svetiščem Dios-kurov in takozvano grško kotlino nikdar slutili. Šele leta 1927. je voditelj izkopavanja Pirro Marconi za poskušnjo ukazal kopati na nekaterih točkah ravnine. Pri teh poskusnih izkopavanjih so naleteli na pravokotno stavbo in ko so kopali dalje, so spravili na dan dva najbolj redkih velikih oltarjev, katerih eden je bil okrogel, drugi pa štirioglat. Najprej so mislili, da sta ta dva oltarja stala osamljena in bila kvečjemu obdana z zidom ter so hoteli prostor okrasiti z drevesi- Ko st. pa kopali jame za drevesa, so naleteli na j tretji oltar iu to je dalo povod, da so začeli si- 1 steinatično izkopavati. Pričeli so leta 1928. in nadaljevali leta 1929. ter našli pri tem nenavadno veliko število oltarjev vseh vrst ni oblik. Med prostorom, kjer so našli prva dva oltarju in med takozvano grško kotlino, so naleteli na temelje dveh poslopij. Prvo poslopje je obstojalo iz dveh prostorov, preddvora in še tretjega prostora z dvema oltarjema. V zapadnem delu drugega poslopja pa so našli velik, okrogel oltar z votlino v sredi, v kateri je bilo več kipov, večinoma ženskih. Pri letošnjih izkopavanjih so naleteli na temelje templja, ki je bil po sodbi strokovnjakov zgrajen v šestem stoletju pred Kristusovim rojstvom. Našli so tudi izredno veliko raznih umetnin: male vaze, ženske kipe in | glavice, razne bronaste in steklene predmete ' iz Orienta. ki so jih ljudje darovali bogovom. Publius Maro Vergil, slavni rimski pesnik, čigar 2000 letnico rojstva slovesno obhaja posebno njegova ožja domovina Italija, pa tudi ves kulturni svet. Slika je izrezek iz neke skupine, ki jo je naslikal Luca Signorelli (1441—1523). „Divji osti" Pred kratkim so v White Bearu (Minnesota) ustanovili »Klub divjih oslov«. Namen tega značilnega društva je: »Rigati za dostojno postopanje z ameriškimi farmarji«. Zvezni senator Moses iz Nevv Hamshira je nedavno označil neodvisne republikance za divje osle, ker zelo odločno nastopajo za zahteve svojih volivcev, ki so po večini farmarji, in se tedaj centralnemu vodstvu republikanske stranke ne pokoravajo vedno. V zahvalo za ta lep priimek je klub »sinov divjih oslov« sklenil imenovati senatorja Mosesa za vrhovnega oslovskega gonjača. Društveni znak je značilen za njegove hvalevredne cilje. Kaže osla, ki z obema zadnjima nogama krepko udarja proti nečemu, ki predstavlja zadnjo plat od vseh klubovih članov »visoko cenjenega« senatorja Mosesa. Društvo se zelo hitro širi med farmarji in bo senator Moses svojo nepremišljeno besedo enkrat še zelo obžaloval. — PEGE — odstrani takoj in brez sledu „Creme Orlzol" Dobiva se v lekaruah. drogerijah In parfumerijah. Zato ga: »Cosmochemia, Zagreb. Smifiklasovu 23. Telefon 49-es' Z mednarodnega cvharističnega kongresa v Karta-gini. Papežev legal kardinal Lepicier se razgovarja z o. Dellatrejem, ki že 40 let vodi izkopavanja v Kartagini. Sistem nagrad v Rusiji V Rusiji se zadnje čase opaža sistem podeljevanja nagrad v vseli mogočih strokah dela. Začetek komunistične revolucije je bil v znaku ukinitve vseh činov, odlikovanj in privilegiranih položajev v službi. Toda ta sistem enakopravnosti in kontrole nižjega nad višjim se ni dolgo obdržal. Najprej so osnovali odbore v vojaških edinicah in so najpreje ustanovili dvojno poveljstvo (politično in vojno), pozneje pa so v rdeči armadi uvedli samo eno poveljstvo. Ravno tako so napravili v drugih ustanovah in zlasti v tovarnah, kjer se je vpliv delavskih odborov bolj in bolj omejeval, dočim se je oblast upraviteljev tvornic bolj in bolj večala. Seveda so bili ti upravitelji izbrani iz vrst komunistov in so bili podrejeni sovjetskim oblastem tako v političnem kakor tudi v politično-gospodarskem oziru. Odlikovanja so uvedli v SSSR še za časa državljanske vojne. Najprvo je bil to red »Rdeče zastave«, kateremu so pozneje dodali še red »Delavske rdeče zastave« in končno so letos 1. maja uvedli še dve novi odlikovanji, in sicer red »Rdeče zvezde« in »Ljeninov red«. Na ta način v SSSR uvedli sistem moralnih nagrad. Zadnje čase pa se v sovjetskih krogih bolj in bolj pretresa vprašanje, da bi se podeljevale tudi nagrade v denarju, kot odlikovanje delavca za hitro in pazljivo izvršitev naloge. - t u Ljeningrajska »Pravda« opo7.arja na primer Ameriko, kjer je podeljevanje nagrad zelo razširjeno in ima velik gospodarski uspeh. List dalje ugotavlja, da se sistem na-| grad v sovjetski industriji zelo redkokdaj upo-I rablja še tedaj, če se uporablja nepravilno. V SSSR je cel niz raznih fondov za nagrade: fond za izboljšavanje delavskih domov, fond; za nagrajevanje izumiteljev, fondi za socialistično tekmovanje itd. Ti fondi pa se izkoriščajo nepravilno in ne dajejo sovjetskim go-i spodarskim krogom toliko potrebnega gospodarskega uspeha. Sedaj poskušajo v SSSR ves sistem nagrajevanja izboljšati in na ta način vzbuditi veselje do dela. Vola in politika Kdor hoče v Avstriji hitro napredovati, mora biti na vsak način član kake vladajoče stranke. Kako daleč gre to politiziranje, kaže zgled, o katerem je poročal velenemški narodni poslanec Zarboch v narodni skupščini: Neki kmet je hotel na živinski razstavi na Dunaju razstaviti dva vola. Sporočili so mu pa, da njegova vola nista zrela za razstavo. Kmet je radi tega prodal oba vola svojemu sosedu, ki je pripadal stranki, ki je imela v dotičnem okraju večino. Oba vola sta torej z izmenjavo gospodarja izpremenila tudi svojo politično pripadnost in sta kot taka lahko po->• tovala na razstavo, česar prej nista smela. Kako je z rudarji Trbovlje, 16. maja. Rudar nc toži rad, rajši poizabavlju, prcpri-f.an, da nru njegovo nevarno dolo v jami to dovoljuje. Zato je na svoj stan tudi zelo ponosen. Razmere so v rudniških revirjih strašne. V Hrastniku praznujejo popolno, ti delavcev gre dnevno v jamo nu stražo, drugi so domu. In to že cele tedne! Pred veliko nočjo so praznovali skupaj 3 tedne, nuto so napravili nekaj šihtov, sedaj pa zopet mič. Tam je kraj namreč tak, da ni prostora, kjer bi se premog deponiral. V T r bo v 1 j a h delajo po 3 šihte tedensko. Vsaki drugi dan se oglaša rudniška sirena, kd jim naznanja čas in jiih kliče nu delo. S po-ccšeno glavo gredo rudarji na delo, živahnosti ni med njiiini prav nobene. Knj l)o, sc iziprašujc nc samo rudar temveč tudi trgovec in obrtnik, ki prenašata obenem Z rudarjem rudarsko bedo. T;i znajo, če ima rudar denar, dn obrtnik dobro živi. Naš delavec ni skop. rad jc lepo oblečen, da ga ui sram iti med svet. Pijančevanje sc jc seveda sedaj ))opolnoma odpravilo. Na plačlilni dan, v petek so bile vse gostilne bre/, izjeme prazne, kar pni nas ni običajno, ker vsak si ga je vsaj tu dan privoščil svojo merico. Občina ima seveda sedaj velik križ. Denarja ima v proračunu komaj za občinske reveže in rudniške vpokojence, ki dobivajo redno mesečno podporo, zato nc more izdajati podpor revnim družinam, in če bi prav hotela dati ves svoj denar celoletnega proračuna nved ljudi, bi ne bilo pouiagauo mnogo, ker podpor bi r ubila mesečno za približno okoli dva milijona. In kje naj jih vzame? In kje je iskati pomoči? Tako se vprašuje vse prebivalstvo. Odgovora no dobiš, zato pa je rudar rajši tiho in čaka, kuj mu bodočnost prinese. Vsekakor jc pa zelo malo upanja, da bi se življenjske razmere do jeseni izboljšale, do takrat je pu lahko tudi vse gospodarstvo pri nas že uničeno. Posledice bi bile za 20.000 ljudi strašne! Rudarjem se zdi, dn je zunaj za nje premalo zanimanja. Zato jc mrk, kar nekateri za slabo vzamejo. Pa ni špas biti tli tedne lačen. Zato je ta mrkost razumljiva! To smo megleno orisali, ker podrobnejše oi mogoče, samo du \c javnost, v kakšnih raz-Bierah živi danes rudar. V slovengrašhih vinskih goricah >Kje neki so tudi pri Slovenjgradcu vinske gorice?« se bo zasmejal in mogoče porogljivo vprašal ta ali oni. To mi je pa čisto novo! — Le počasi! Tudi planinski slovenjgraški okraj se lahko ponaša z vinskimi goricami in vinogradi. Pa niso ti zasajeni le s šmarnico, kakor bo mogoče kdo mislil. Tudi žlahtna trta jo vmes. Kdor ne verjame naj se oglasi pri g. župniku Weisu v Št. Janžu na Vinski gori in postregel mu bo s prvovrstnim sizlingom in silvancem, pridelanim v lastnih goricah. Na fronti sestre žive«. Ab. B. JH ozdravi Btlančivanla! Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, ie edino sredstvo, ki pa |e zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli zato. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. POPOVIČ - BEOGRAD, Kolarčeva 7 PRESELITEV. »ALPEMO« trg.-tml druiDa l O. Z. LJUBLJANA nudi po dnevnih cenah la Portland cement svetovnoznanih znamk SALONA (TPUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT Salonit azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij. Proizvod: »SPIli« A. D. ZA CENENI PORILAND Tvrdka KasteSIe ln drug, Ljubljana trgovina u papirjem na debelo usoja si naznaniti, da je svoje uradne prostore premestita iz Miklošičeve ceste Šl. © {hiša Ljudske posojilnice) na Aleksandrovo cesto št. 9, pritličje levo Naznanjamo prijateljem in znancem, da je po dolgi, mučni bolezni, v starosti 83 let, danes dne 16. maja ob 8 zjutraj umrla naša sorodnica, g. Marija Badstiiber Pogreb blage pokojnice bo v soboto ob 4 popoldne iz Val. Vodnikove ul. 27 (Zelena jama), na pokopališče k Sv. Križu. Moste-Zelena jama, dne 16. maja 1930. Žalujoča rodbina GLAV AN. s V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična JULIJA ŠTIH trgovka dne 16. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Truplo blagopokojne prepeljemo v Hrastnik, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 18. maja 1930 ob 3 popoldne iz hiše žalosti v Hrastniku na pokopališče v Trbovlje. Ljubljana-Hrastnik, dne 16. maja 1930. Žalujoče rodbine: ŠTIH, DIVJAK, KRANER, NINDLER, REPIČ. krapinske toplice (blizu Zagreba) 42° C naravno topli termalni vrelci in blato lečijo revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene in specialni 20 dnevni aražmaji za pavšalno ceno 1280 Din (soba, oskrba, kopelji, takse). — Redni avto-promet, dobra prehrana, zmerne cene. - Pričetek sezone 16. aprila. - Zahtevajte prospekte! nudi botram in botrčkom raznovrstno birmansko blago po zmernih, nizkih cenah. GOSPOSVETSKA CESTA 2, (nasproti FIGOVCA išče velika domača tovarna čokolade in bonbonov za Slovenijo, Prekmurje in Medjimurje. Oziralo sc bo samo na sposobne prvovrstne potnike, ki so dobro vpeljani pri odjemalcih v teh krajih, ki imajo I. reference ter so vešči slovenskega, nemškega in po možnosti tudi hrvatskega jezika. Prednost imajo gospodje iz te stroke. Obširne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Dobra bodočnost« št. 5577. "C Emmi m* Prva celotna izaaja I Doktorja Franceta Prešerna Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— luooslovanska knHoarna v Llubll»nl. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob kridki izgubi našega dragega brata, strica in svaka. gosp. Alojzija K. Sežtma šol. uprav, v p. izrekli svoje sožalje, poklonili cvetje ter spremili pokojnika v tako častnem številu, izrekamo tem potom *7ojo najtoplejšo zahvalo! V Ljubljani, 16. maja 1930. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene hčerke in sestre, gospodične Sonde Hinterreger ler za poklonjeno prelepo cvetje in venec, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. . Posebej se zahvaljujemo prečast. duhovščini, g. zdravniku za veliko skrb in požrtvovalno nego med boleznijo, pevskemu zboru za prelepi žalostinki ter končno svem onim, ki so v tako častnem številu spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti. Dol pri Hrastniku, 16. maja 1030. Žalujoča rodbina šnekova. VODNE TURBINE za vse razmere, AVTOM. REGULATORJE, OPREME ZA ŽAGE IN MLINE. Zahtevajte ponudbe. — Prvovistne relerenc«. O Z o < IX. NI U os n w S o < os o s m » g w o m z M 6. r. SCHNEIIER SHOFJA SOMA PODJFTJE ZA ZGRADBO VODNIH TURBIN Oi^iAili-*--*-^'*- SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE 0DJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nudi po izredno ugodnih oenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA « II. NADSTROPJE Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena scpicga. oziroma mamica, hčerka in sestra, gospa v Marica Vesel ro\. Skulj soproga trgovca dne 16. t. m., po kratkem trpljenju, odtrgana od največje materinske sreče, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 18. maja t. 1. ob 3 popoldne iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu, V Ljubljani, dne 16, raaja 1930. Brez posebnega obvestila, Josip Vesel, soprog, in rodbina Škulj. OKRAJNA HRANILNICA V KOZJEM javlja tužno vest, da je clanes dne 14. maja umrl velečastiti gospod Tomazič Marko kons. svetnik, dekan, načelnik okrajnega cestnega odbora, okrajne hranilnice itd., odlikovan z redom sv. Save IV. razreda in belega orla V. razreda. Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 17. maja ob 10 dopoldne. Zaslužnemu možu časten spomini Kozje, dne 14. maja 1930. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par. NajmanjSi ogla* ' • ? S D^i. Oglasi nad devet vrstic se raSunajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. II f I Vl •» ' • iluzbeucejo Cerkovniško službo primerno za krojaš. obrt, išče krščanski mož, trc-tjeredik, izvežban; nastopi takoj ali pozneje. — F. Bračko, krojač, Zgor. Kungota. tlužbodobe Prodamo Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Učenke za perilo — 6.30 16-30 • Vozi samo ob nedeljah in praznikih Voznina Din 1'— na km, cela vožnja Din 45'— Opozarjamo na JHali oglasnik1 v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki! Prostovoljna TRŽAŠKA CESTA 3t. m2 6 1602 7 937 8 975 9 975 10 975 11 946 12 1602 U3 929 1259 45 13 7U A6 1335 49 700 50 500 57 103 1 58 103 1 59 550 60 550 61 559 V nedeljo, dne 18. maja 1930 ob 9. uri dopoldne se bo ršila v slučaju ugodnega vremena na licu mesta v Ljubljani ob Langusovi ulici pri hiši gospoda Letnarja, v slučaju slabega vremena pa v hiši gospoda Kastelica Ivan::, Lepi pot štev. 4, prostovoljna sodna dražba 18 parcel, označenih v gornjem narisu s številkami 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 57, 58, 59, 60 n 61, lastnik Kastelic Ivan in Konig Robert Adolf. Parcele se bodo prodajale posamič. Izklicna cena znaš i Din 35'— .a 1 mJ (eden kvadrat meter). Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. Dražbeni pogoji se bodo interesentom tudi pred dražbo na licu mesta objavili. Hafner Mate« notar kot sodni komisar. iSjŠoa M^o "tJ taS«£ M go »t/)0 S - "Too tali« © J «3 s ..os - ..S« SO 25 al— O - .. — S SN-S G* li S o I I ° 15 o" •o« d o dg-5 .iSN ca «"S £3 ° >-* n"1 » » 3 N > Jj O « >S O , , "3 d** -S ° N i«< i — o • cm . 'Itd t/3 -So « O » Jljo ^ J a .s* s S S .te5155 i n — o , Ti—mCS t 32 Maurice Constantin Weyer: v Človek se sklanja čez svojo preteklost • . . Župnišče je imelo en sam prostor. Pater Laro-yale jc z Jeanom-Baptistom sam oskrboval gospodinjstvo. Medtem ko je sluga lupil in kuhal doma pridelani krompir, je mesil pater testo. Po večerji je začel dolgo molitev, v kateri je Jean-Baptiste odgovarjal po predpisu. Nato sta razgrnila moža svoje odeje in sta se vlegla s toliko ponižnostjo, da je bliščalo njih ravnanje v nenavadni vzvišenosti, na gola tla. Štiridnevna patrova odsotnost je bila posvečena Indijancem, ki so 24 milj daleč umirali na kozah. V službi svoje črede je šel duhovnik v največjem miru in pokoju po snežni puščavi, a na hrbtu je nosil le mošnjiček s zakramentom in borno zalogo živeža. Slišal sem, da mu je preteklo zimo zmrznil palec na nogi. Jean-Baptiste mu ga je s pomočjo slabe brivne britve odrezal, medtem ko je odmolil pacijent s stisnjenimi zobmi, brez najmanjše tožbe, ves rožni venec. Pohabljena noga ga torej, kakor je bilo videti, nikakor ni ovirala, da bi ne šel na dolga potovanja peš. V mali cerkvi je vladala ista temperatura kakor na prostem. Ni bilo torej nevarnosti, da bi se ovoj mrliča raztopil. Kljub temu in ne glede na utrujenost po dokončanem delu je vztrajal misijonar na tem, da bo sam bdel pri mrliču. Da je sam svoj gospod v svoji hiši, je menil, in nadaljeval z mladostnim nasmehom: Sicer pa je za vas zadosti samozatajevanja, ko morate spati na golih tleh/; ... Ko som se po imenitnem spanju prebudil in vžival nepopisno dober zajutrek iz kuhanega krompirja, divjačine in kruha — čigar okusa skoro več nisem poznal — sem opazil, da je tudi Jean-Baptiste žrtvoval svoj nočni počitek. V zledeneli zemlji je mukoma izkopal ?rob, tako da je s sekiro odstranjeval kos za kosom trde grude. Cerkvica, v kateri je krstni kamen stal na preprostem lesenem štoru, je bila med tem ogreta. Stari Jean-Baptiste je bil s svojimi črnimi lasmi in leske-Tajočim indijanskim licem odet v zakajene kože severnega jelena, ki so visele ob rokah in ramenih v resicah, prav fantastičen ministrant. Misijonarjevo obličje pa se je svetilo v mistični bledoti iznad črnega talarja. Izraz njegovih oči je bil radi prečute noči še jačji, gorele so kakor v nadnaravnem ognju, med tem ko so donele po skromnem cerkvenem prostoru slovesne molitve rimskega ritusa — razširjajoč ga v brezkrajnost. Tako se je izpolnila Paulu Durandu njegova poslednja želja, da je počival v posvečeni zeml ji... Šest ur hitrega hoda — in pod vodstvom Jeane-Baptista sem prišel do zgažene poti. Po tej poti bi v treh dneh moral dospeti v Athabaska-Landing. In zopet sem postal samoten popotnik. A od tedaj naprej je poteklo vse v redu, brez posebnih dogodkov. Zaman sem se skušal domisliti, ko sem hodil ob strugi Athabaske, na svoj odhod v tovariševi družbi. Mrlič se je začel braniti proti vsakemu poizkusu, da bi ga k življenju obudil... In še sem si skušal priklicati v spomin tisto potovanje na severnozapadno stran, kajti nekega večera nama je pri taboriščnem ognju pripovedoval star domorodec, da bi njegova žlahta prav rada trgovala z nama za kože. Da se je s hudsonbniško trgovsko dražo spo-rekla... In še sem mislil... na povratek ... V Athabaska-Landingu so stale na gričku iznad reke poleg velike misijonske hiše nekatere predrzne barake. Tam sem med drugim naletel na špekulanta z zemljišči, iz Zedinjenih držav doma, ki je imel oster nos in pogumne oči, ter je prišel, da nakupi tu nekaj zemljišč. :>Tukaj je petrolej,« je dejal, »povsodi o reki pronica iz zemlje. Gotovo ste medpotoma tudi vi kdaj vporabili prirodno travo za kurivo. Pa kaj pravile k najdbam asfalta? Tu kupujem zemljišča in izdajam deleže. Ko pride železnica, bom prvi.« S kodakom v roki je rez prestanka fotografiral, da tako dokaže pristnost svojih zemljišč. Načelo takih trgovskih poslov mi je bilo znano. Prav lahko sem si predstavljal Hugha S. Lati-merja (tako je bilo špekulantu ime), kako preži za kakim stebrom za plakatiranje in njegove oglase na 96., 42. in 15. strani dnevnih časopisov, iz katerih je nenadoma zablisnila pred očmi občinstva možnost, da postane, kdor hoče, čez noč milijonar. V Winnipegu, Brandonu in Regini, v Moose-Yawu, Calgaryu bo razstavljena izložba z velikim situacijskim načrtom, na katerem bodo z rdečimi točkami označene vse mogoče bodoče železniške proge, in kdor bo gledal, bo popolnoma izgubil z vida dejstvo, da zaenkrat ni mogoče popotovati po tej deželi drugače kot na saneh, na konju ali pa v čolnu. Drug načrt z modrimi črtami bo razkazoval lego posameznih zemljišč. Vsiljivi, nesramni fantalini bodo prijeli zijalo, ki mu bodo ti načrti imponirali, za rokave ter ga vlekli v pisarno. Tam sedi na stolu, ki se vrti, z vsemi žavbami namazan mož, z /dokumenti« v roki, ki dokazuje na najbolj nazoren način izvrstnost stvari«. Tako je kupčija sklenjena in zapečatena. Ni povsem izkijučeno, da je kupec zadel pri tem glavni dobitek. Kar je pa prav gotovo, je to, da pridejo Hugh S. Latimer in njegovi komisijonarji gotovo na svoj račun. Vrh vsega pa povečuje srečna prodaja podjetnost drugih kapitalistov in njih nastavljencev. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani Karel Cei Izdajatelj: Ivan RakoTite. Uredniki Franc Kremfar.