P -N CVETJE ¥ :• M z vertov sv. Frančiška. & I u XXX. tečaj II Gorici, 1913. 1. zvezek Zaupno občevanje z Bogom. P. A. M. XIII. Poglavje. Strah pobožnih duš zarad veljavnosti njih spovedi je nespameten. Vsakedo lahko spozna, da iz dvejuh vzrokov more zgubiti 2a'Jpanje in mir serca. Ali si prigovarja, da ni dobil odpušče-grehov, ketere misli, da je storil, ali si pa domišljuje, da je storil kak smertni greh, ki ga ne spozna. Trapi in bega se pa ak človek na prav iznajdljiv način. Ako dvoji, da bi bil vredno dobil sveto odvezo, si govori; ' az sicer vem, da zakrament sv. pokore vse grehe odpusti, ako se ie vredno deli in prejme. Kedo pa mene zagotovi, da je bilo ako, da je bil ta zakrament vredno in veljavno podeljen in spiejet? Ali je imel spovednik oblast vse moje grehe mi odpusti in je H hotel to storiti? On sicer ve za to, ali jaz ne. Ali ni ’n°ii obtožbi gotovo nič bistvenega manjkalo in sem li imel °sti kesanja? Tega ne vem, tega nisem gotov in to je, kar me ^traši in bega. Ako se boji, da je po dobljeni sv. odvezi storil ertni greh, vedno bolj vznemirja svojo zbegano vest. Nihče, pravi ne pozna zadosti dobro vsega, kar se v njegovem sercu godi; skušnja brani o tem dvojiti in sv. pismo to spričuje. »Ničeser si nisem v svesti, pravi sv. Pavel, vender zarad tega nisem opravičen.« Prestrašen zarad teže svoje vesti je zaklical prerok: »Orehe pa, kedo jih spozna? Mojih skritih pregreh očisti me!« Sv. Avguštin je menil, da je kje v kakem kotu vesti skrit kak greh, ko je rekel: »Ti ne vidiš nobenega greha na sebi, Bog pa morebiti keterega vidi, ker njegovo spoznanje je mnogo veče«. Resnično, ali ni to strašno? Odgovorim: To ni tako strašno, kot si domišljuješ. Zakaj, ako ti morem dokazati, da nam vse te možnosti vzamejo le popolno in očividno gotovost, sem ti s tem že dokazal, da ti ostane vender moraljna gotovost, ketera zadostuje, da odpravi tvojo zbeganost in ti ohrani mir. To dokazati ne bo tako težko. Poglejmo pervi vzrok tvojega strahu. Ti praviš, da ne veš, je li imel spovednik oblast odvezati te tvojih pregreh; da ne veš, te je li hotel odvezati; ti ne veš, si se li dobro spovedal in imel dovelj kesanja. Predno ti na posamezne dvojbe odgovorim, ti hočem povedati neki splošni nauk bogoslovcev. Vzemimo, da pride k sv. spovedi grešnik, keteri je opravljal nevredne in svetoskrunske spovedi. Ta seje zdaj za sv. spoved lepo in skerbno pripravil in ima zadostno kesanja. Čeravno se on zarad svojih nevrednih spovedi ni obtožil, ker ali za gotovo misli, da se je vselej vredno spovedal ali pa ker je nanje popolnoma pozabil, so mu bili vender ti in vsi drugi grehi odpuščeni, on je bil popolnoma opravičen in 2 Bogom spravljen. Poglejmo zdaj tvoje dvojbe. Ti dvojiš nad oblastjo in voljo spovednikovo. Ne delaš prav, odgovarja učeni Suares, ker se spoveduješ navadno prt kakem znanem spovedniku. Ti dvojiš nad tem, da bi bil storil vse, kar se tirja za dobro sv. spoved, to je, da si svojo vest dobro izprašal, da si se vseh smertnih grehov odkritoserčno spovedal, da si jih dosti obža-loval. Ali so pa ti pogoji tako težki, da bi morala pobožna duša bati se, da jih ni pri nobeni sv. spovedi spolnila, od kar se ju spreobernila? Bojiš se, da se nisi dosti odkritoserčno spovedal, da si vedoma zamolčal smertni greh; pa verjemi mi, da je ta strah prazen, da je ta strah k večemu dvojba. Kedor pravi, da je res vedoma smertni greh zamolčal, ta ne dvoji, temuč je tako gotov, da bi na to prisegel. Bojiš se, da nisi imel zadostnega kesanja; pa to nezadostno kesanje je le nepopolno kesanje, ki izvira iz strahu pred peklom, ali zarad ostudnosti greha. Ta žalost in to kesanje izključi voljo grešiti in je združeno z upanjem odpuščenja. Sv. cerkveni zbor pravi, da je to nepopolno kesanje, nagib sv. Duha, ki grešnika pripravlja, da se verne v stan pravičnosti. Čeravno to kesanje ni zadosti, da bi grešnika knez zakramenta sv. pokore opravičilo, ga vender pripravi, da Prejme po odvezi duhovnika milost božjo, odpuščenje grehov. je to kaj tako redkega in težkega? Gotovo ne. Saj je v Pn^či vsakega, da resnično obžaluje svoje grehe. Zarad tega tu<3i ne moreš po pravici soditi, da nisi imel pri nobeni izmej toliko in s tako skerbjo in vestnostjo opravljenih sv. spovedi zadostnega kesanja. Kaj bi morali reči o spovedih navadnih kristjanov in koliko bi jih smelo upati, da se bodo zveličali, ako ki se celo tisti, ki hodijo po potu popolnosti, morali po pravici kati, da vkljub svoje skerbne priprave nikoli niso imeli zadostna kesanja? Ali moremo misliti, da je Bog kristjanom na-rt'di| to za zveličanje neobhodno potrebno zdravilo tako težko? Po člooeško soditi bi morali reči, da je skoraj nemogoče milili, da bi ta, ki več let Bogu zvesto služi, ki se varuje smert-n'h grehov in se tudi odpusstljivih grehov večkrat obtožil, niti er>krat ne bil prejel zakramenta sv. pokore s potrebno pripra-v°> da bi mu zbrisala odveza prejšnje pregrehe in povernila prijateljstvo božje. Učeni Suares tako piše: »Že dlje časa sprebernjen kristjan, ki skerbno dela za svoje zveličanje in napredek v čednostih in Se Pogosto spoveduje s pripravo, ketera se mu zadostna zdi, je lahko miren zarad svojega opravičenja. Ke bi imel sam več ali •Panj opravičene dvojbe glede veljavnosti ene ali druge prejete odveze, je vender moralno gotov, da vsaj vse niso bile neve-Javne. In ke bi vedel le o eni sami, bi mogel po pravici soditi, ie bil tisti dan sprejet v prijateljstvo z Bogom.« Še več; jaz vem, kaj bi moglo zavirati pametnega in pobožnega člove-a- da bi ne bil vsaj moralno gotov o veljavnosti svojih spo-^edi; saj se je vselej potrudil obuditi kesanje čez svoje grehe in terdni sklep jih nič več ne delati: Kaj pa še potrebuje? Vsa-keteri, ki je nekoliko napredoval v spoznanju in ljubezni božji, je skesan, ako le hoče biti. Pripomniti pa moram, da potrebno kesanje ni v čustvih, temuč v volji. Nespametno bi tedaj bilo vedno dvojiti o vrednosti svojega kesanja. Pa praviš: Kaj pa ako se je spovednik zmotil, ko je izgovarjal sv. odvezo, ali pa je pozabil me odvezati? Odgovorim: Zvest služabnik božji ima še en drugi pripomoček zraven odveze, da more terdno verjeti, da je v prijaznosti z Bogom, to je djanje popolne ljubezni božje; eno samo tako djanje je zadosti, da iz sovražnika napravi prijatela božjega. Kje pa je človek, keteri si prizadeva duhovno živeti in bi pri sv. spovedi ali tudi pri drugih svojih molitvah ne obudil večkrat djanja ljubezni? Vsaka pobožna duša sme terdno upati, da si je s takimi dja-nji popolne ljubezni pridobila milost božjo. Morebiti bo kedo vgovarjal, da se le redko kedaj more, obuditi popolno kesanje? Tudi to je nekak predsodek. Odgovorim: 1. Najnižja stopinja čiste ljubezni naredi kesanje popolno: 2. to kesanje je bilo vse tisoče let pred smertjo Kristusovo edini pripomoček zveličanja, kaker je še dandanašnji za vse, ki so v nezadolženi zmoti in keterih je veliko več, kaker si mislimo. Ako bi bilo tako težko obuditi djanje popolne ljubezni in kesanja pravičnemu in po popolnosti hrepenečemu, kaker se terdi, kaj naj si mislimo o zveličanju pravičnih stare zaveze, keteri niso bili toliko razsvitljeni? Kaj naj si mislimo o zveličanju onih čednostnih duš, ketere žive in vmerjejo v krivi veri, ne da bi slutile, da je njih vera kriva in njih cerkev ne prava? Gorje ljudem, ke bi tak nauk bil pravi nauk! Se studom se moramo oberniti od tacega nauka že zarad tega, ker je nasproten zdravi pameti in žaljiv za dobrega Boga; dolži namreč Boga, da je večini ljudi dal le malo porabljiv pripomoček za zveličanje. Ako vse to resno premislimo, vprašam, kaj more ovirati pobožnega človeka, da nebi tako-le sklepal: »Ako je Bog, kaker nas vera in pamet uči, neskončno dober in ljubezniv, gotovo zasluži, da ga ljubim bolj kot samega sebe in vsako drugo stvar; pripravljen moram toraj biti raji vse zgubiti, kaker pa njega razžaliti. Večkrat sem bil tako nesrečen; da, večkrat sem nevredne stvari in samega sebe boli . Cenil kot njega in ga tako močno žalil. Obžalovati moram to ^zvestobo in krivico; obžalujem in hudo mi je bolj kaker ke bi me kaj še tako hudega zadelo. Terdno sklenem zatirati vsako 'iubezen in vsak strah, ki bi vtegnil storiti, da bi v novic Boga žalil.« Kaj more ovirati zvestega služabnika božjega, da ne obudi ^ko djanje kesanja in ljubezni? Ako hoče, lahko tako stori, ker >ma prosto voljo. Ali si moremo misliti pametnega človeka, ke-teri pravi, da je sto in stokrat poskušal tako djanje obuditi pa ni mogel? Tak človek zapira oči, da ne vidi. Odpre naj jih in v*del bo. Da more služabnik božji dvojiti nad enim ali drugim Jakim djanjem, to si lahko mislim, da bi pa od vseh djanj, kar nh je storil od svojega spreobernjenja, nobeno ne bilo dobro in resnično, tega ne morem razumeti. Tudi učeni Suares tega ne Dipozna. On pravi: »Ako človek, keteri se že dlje časa varuje Srnertnega greha, vsaki dan, koliker more, obuja tako djanja kesanja, se mi zdi, po načelih, ki jim imamo o milosti in obljubah božjih, nemogoče, da bi ne bil vsaj včasih obudil djanja poPolnega kesanja.« vdova 3. reda sv. Frančiška.*) Katarina je bila hči španjskega kralja Ferdinanda V; Iza-fc'a njena mati jo je vzgojila v pobožnosti in v strahu božjem.. ^°maj šestnajst let stara je bila omožena z najstarejšim sinom enrika VII. angleškega kralja. Čez pet mesecev pa je postala VcJ°Va. Mislila se je verniti na Španjsko, toda njen tast in oče sta jo pregovorila, da je na Angleškem ostala ter se s potrebnim °vo!jenjem poročila z bratom rajnega moža. Slovesno je bila Tito kronana za angleško kraljico, pa ni imela dopadajenja nad ,° častjo. Bila je že prej tretjerednica. Tudi ko kraljica, se je °hker je mogla in smela, priprosto oblačila; pod verhovno ■Tfavo je vedno nosila spokorno obleko tretjega reda. Vsaki •tin te bila pri sveti maši; vsaki tjeden se je spovedala in pre-a sveto 05]iajj]0 poste je strogo deržala. Pred Marijinimi *) P- Winkes, Seraphischer Tugendspiegel. 6. Januar. prazniki se je postila ob kruhu in vodi. Zelo je skerbela za dobro vzgojo svojih petero otrok. Njen mož, kralj Henrik VIII., je gerdo živel. Sklenil je celo svojo pravo ženo zapoditi in se z neko dvorsko gospodično poročiti. Cerkev mu tega ni mogla dovoliti. Doseči pa je mislil to s tem , da je sam sebe postavil za najvišjega predstojnika Cerkve na Angleškem. Od duhovščine je zahteval, da ga mora kaker takega pripoznati in mu zvestobo priseči. Kedor tega ni hotel storiti, je bil pregnan z Angleškega ali pa vmorjen. Katarina ni hotela tega storiti, na povelje kralja je morala torej otroke in dvor zapustiti. Dvorjani so jo zaničevali in dostikrat ji še najpotrebniših reči niso dali. Tudi svetih zakramentov ni mogla prejemati niti pri sveti maši biti, ker je kralj vse rimskemu papežu vdane duhovnike preganjal. Katarina pa je vdana v volja božjo vse te križe poterpežljivo prenašala noter do smerti. — Vmerla je 6. januvarja leta 1536. P. A. F. V Življenje bi. Janeza Triorskega, misijonarja in marternika 1. reda sv. Frančiška. P. S. Z. Rojstvo in mladostna leta bi. Janeza. Blaženi Janez, keterega življenje smo se namenili popisati, je bil rojen dne 15. marcija leta 1760, tedaj pred dobrimi stopetdesetimi leti, pod Trioro, malem gorskem mestom, neke-danjega Piemontskega kraljestva v tako imenovanem ligurskem primorju, prav blizu tam, kjer je ob morju meja sedanje francoske in italijanske dežele. Mestece Triora leži na griču, ki je obdan v veči ali manjši daljavi od višjih gora, zato mu je pogled na morje zapert. Od severa moti mirno okolico divji hudournik Kozjek (Capriolo), teče v vratolomnih skokih čez pečine, dokler se v dolini ne združi se Sreberno reko (Argentina) ob vznožju mesta. Tu leži malo veči kraj, ki se poteguje v sedanjem času za častni naslov mesta in se imenuje »Triorski mlini« z okoli 800 prebivalci-Tukaj je bil naš blaženik rojen. Očetu je bilo ime Anton Marija s priimkom Lantrua, materi Pa Marija. Drugi dan po rojstvu je bil otrok kerščen v župnijski cerkvi sv. Lovrenca na imeni: Frančišek Marija. Mi ga bomo torej do vstopa v samostan imenovali Frančišek, kaker so ga niegovi domači klicali. Družina Lantrua je bila že takrat in je tudi še sedaj mno-gošteviljna v Triorj in Triorskih mlinih. Skoraj vsi njeni člani So v dobrih razmerah.in posestniki, četudi se ne odlikujejo od Cruzih po bogastvu. Ljudje v Liguriji so pridni, pošteni in lju-tojo delo. Zato pa tudi niso, ne primorci ne gorjani, ravno ubož-n'» kaker so v mnogih drugih krajih Italije. Lastno hišo in nekaj P°Ija ima navadno vsak. Največ se preživljajo z delom in obert-10■ Odlikujejo se že od nekedaj po svoji globoki, odkritoserčni Pobožnosti, posebno »v mlinih«. Zato se pa tudi morejo ravno ti Ponašati z mnogimi mladeniči, ki so se posvetili Bogu v duhov-Piškem ali redovnem stanu. Perva mej vsemi je v tem oziru Ovno družina Lantrua, ki je dala frančiškanom razen našega Oaženika tudi dva njegova nečaka, karmeličanom p. Jožefa in Punam sestro Pavlo. Stariši našega Frančiška so bili po svoji resnični pobožnosti zgled vsem drugim; zato ni čuda, če so se svojim lepim živetem vplivali tudi na malega Frančiška, ki je že zgodaj ka-^ak da ga je božja previdnost izbrala za nekaj posebnega. Ze ko °troka so ga sosedje in drugi nazivali »malega svetnika«. p 45 J^ v o v ouniuiu. vr£mčišek je pa to častno ime tudi zaslužil. Ko je začel hoditi v °'°, je bilo vse njegovo obnašanje, pridnost, pokorščina vzor Syetega otroka. Vsako jutro je hodil v župnijsko cerkev sv. Lovrenca k Sv-maši streč. In kako lepo ga je bilo videti! Klečal je nepre-pPčno z lepo sklenjenimi ročicami in gledal neprestano na aljtar. Pfavljal je angeljsko službo ko angelj lepo in pobožno, ter si s tem pridobil obilne milosti. Iz cerkve v šolo grede se je na potu tako lepo vedel, da mu ie na obrazu in zunanjosti odsevala notranja nedolžnost in od- ^ritoserčnost. Nehote so ga tovariši morali spoštovati in ljubiti. šoli je bil miren in poslušen, zelo natančen v izpolnjevanju o Iških dolžnosti in silno marljiv. Učitelji so ga imeli zelo radi. oj drugimi je bil učitelj v Triori neki Frančiškov sorodnik, Pkovnik Jernej Gadzano. Ta je na Frančiška zelo vplival. Kar -^' tl -4" /1 ^^zLs-^c-ti-e-4. c^zit/ j -4. ce^lljeS ^£? c^*o~tA^ & *- ll* *S^lXs*y*r<-4>Ts<-^'. - c*u+*^S'/^ / ^/y^l lSj s. ILslllvi* VjLI y/ —-^9 4s+1^4L^/'' Po naše: »Na svojem potovanju skozi Gorico sem obiskal svoje sobrate frančiškane na Kostanjevici ter sem prejel v miloščino 100 K za mojega misijonarja p. Engelharda Avblja; dalje 50 K za odkup dveh deklic, ki naj se kerstite ena na ime Antonija, druga na ime Frančiška, in naposled 90 K za potrebe misijona. Zahvalim iz celega serca pobožne dobrotnike in prosim, naj jim Gospod obilno poverne. t Br. Gracijan Gennaro, r. m. b. naslov, škof mesta Jeriho apostoljski vikarij vshodnega Hupe na Kitajskem.« Istega poročilo in prošnja za nadaljno podporo misijona v Vshodnem Hupeju. »Visoko cenjeni bravci! V poslednjem času se opazuje v moji skerbi izročenem misijonu Vshodnega Hupe, da se prebivalstvo močno približuje katoliški veri in je nagnjeno sprejeti jo; mnogi se spreobračajo in tudi v tem kratkem času, kar sem od tam, so mi pisali, da so se spet še drugi kraji spreobernili. Za škofa in apostoljskega vikarija so ta naznanila prava tolažba in vender mu stiskajo serce, ker dobro ve, da mu po- li manjkanje sredstev ne dovoljuje vstreči vsem željam. Ti novi spreobernjenci potrebujejo poduka, treba jih je vzgajati kaker otroke in zato je treba odpreti šole za dečke in deklice in kate-humenate za odrasle obojega spola. K temu so potrebni ne majhini stroški, da se pomnože učitelji in učiteljice, šoljska oprava, knjige itd. itd., ker se od teh vbozih kristijanov ne more dobiti nič, še pomagati jim je treba, da morejo hoditi v šolo in Pripravljati se na kerst. Koliko kerstov bi mogli imeti več Ra leto in torej, koliko duš bi se več moglo rešiti, ke ne bi manjkalo sredstev! Še drugo veliko dobro delo imamo v misijonu, namreč tako imenovano delo svetega detinstva. Nesrečni malikovavci ni-kaker ne umejo, kaj pomeni rešiti si dušo, in zadušivši celo na-t°rni človeški čut bodisi zaradi skrajnega vboštva ali pa da se rešijO nadlege, izpostavljajo smerti toliko deklic, ali jih vtope aH zadavijo. Le v mojem misijonu se pobere vsako leto čez tisoč dekletec in koliko več bi se jih moglo rešiti, ke bi imeli zadosti Sredstev, da bi plačevali dojnice in vzderževali sirotišča, kamer ti otroci potem denejo. Imamo nadalje tako imenovane ker-ščevavce, ki hodijo od terga do terga se zdravili za otroke in keder najdejo take, ki so smerti blizu, jih kerstijo in jih je vsako !eto dve do tri tisoč, ki tako pridejo v nebesa. Iz teh malo verst morate spoznati, visoko cenjeni bravci, koliko dobrega se stori tam na Kitajskem in kako dobro se °brača miloščina dobrotnikov. Upam, da boste tudi nadalje Prav mnogi radodarno prispevali in tako se vdeležili zasluženja, ^a ste pripomogli h zveličanju toliko duš. V zaupanju, da moja Prošnja ne bo zastonj, Vam želim od Gospoda ves nebeški blagoslov in se vsem spoštovanjem ostanem Vaš v J. K. prehvaležni služabnik.•.< * c— Srednjeveški misteriji. P. M. T. »Pobožnih, spodobnih in poučljivili predstav cerkvenih društev vodilo, ne prepoveduje«. (Razi. vod. III. r.). Neki modrijan je rekel: »Višino omike kacega naroda sme-1710 soditi po tem, kako ljudstvo vporablja svoj čas; ga li za-Pravlja s popivanjem in kvartanjem, ali ga obrača v to, da si koristi z izobražujočimi početji.« — Kakšno sodbo si smemo delati, ako obe r nem o te besede na našo domovino? Z veseljem opazujemo, da se je neko trezno mišljenje polastilo naših rojakov; najbolji se trudijo za vsestransko povzdigo našega ljudstva. Se zadovoljnostjo gledamo napredek tudi v porabi prostega časa. Mnogo se hodi v takem času k predavanjem, pevskim vajam in nastopom ali glasbenim in drugim plemenitim zabavam v nalašč za to vstanovljena društva. Naj bi se vračali domov vselej veselega serca, navdušeni za delo in trezno življenje, saj moder človek išče razvedrila le iz tega namena, da K potem za izpolnjevanje svojih dolžnosti tem sposobniši, kaker se od časa do časa struna ali lok popusti, da ne poči. Pa še nekaj. Gledališke predstave obiskuje naše ljudstvo, doma! Gledališče na kmetih, kedo bi bil pred nekaj leti mislil, da je mogoče. In zdaj ima že skoraj vsaka obširniša župnija svoj oder. Nam stopa poleg svetovne tudi cerkvena duhovna ali verska igra, srednjeveški misterij, na novo obujen. Le naj goje ljubezen do naravnih in nadnaravnih čednosti, ljubezen do Boga in cerkve, do bližnjega, do domovine ..., do vsega, kar je resnično, dobro in lepo. Kaker se je pokazalo, ljubi naše ljudstvo povsodi versko igro ali misterij. Ker ima ta precej preteklosti za seboj, človek pa pri novi reči, še vsakdanji, rad vpraša, kakšen je njen začetek, namen itd., upamo, da bo vedoželjnim braveem,ki imajo priložnost take predstave videti, se zgodovinskimi čerticami o verskih igrah vstrežcno, tolikanj bolj, ker je še živ spomin na dunajski evharistični kongres in Kaljderonovo »dejanje« (auto) o razlagi svete maše, ki se je po stari španski navadi v poče-ščenje sv. Rešnjega Telesa tam igralo. Gledališke igre so se razvile povsod, kjer jih imajo, iz bogoslužja, kaker bi bilo lehko spričati. Vzemimo za zgled dva naroda se staro omiko, Gerke in Kitajce. Pri Gerkih, najbolj omikanem izmej starih evropskih narodov, so prirejali ob Bak-hovih praznikih temu božanstvu na čast veselice s plesom P petjem; vmes so nastopale posamezne osebe, ki so pripovedovale dogodke iz Bakhovega življenja. V tem je iskati začete--' gerških gledališčnih predstav. Pri Kitajcih, ki imajo izmej vse!’ narodov najstarišo omiko, so še dandanašnji ob praznikih gle' dališčne predstave v navadi. In dasi dandašnji predstavljajo večinoma imenitne dogodke iz stare kitajske zgodovine, stoji °der, prosto pod milim nebom, večinoma zraven templja. In menjava se veselica in molitev, procesija in ples, kaker v davno minolih časih pri stari Gerkih. Iz bogoslužja se je razvilo tudi gledališče kerščanske Ev-r°Pe. Cerkveno bogoslužje se svojimi himni, sekvencami, antifo-nami, psalimi, pomenljivimi obredi je rodilo misel, kerščanske Prazniške skrivnosti najprej v dvogovorih, potem v krajših in daljših igrah pesniško obdelati. Take poskuse zasledujemo no-Ičr v deseto stoletje. Iz necega obrednika za angleške samostane (967) je razvidno, da so na veliki petek s pertom zakrit križ v slovesni procesiji prenesli na neki kraj poleg aljtarja. Tam ■'e ostal do velike noči. Po jutranjicah velike nedelje je klerik, oblečen v aljbo, s paljmovo vejico v roki, prišel ter se vsedel poleg praznega groba. Zatem so prišli trije drugi kleriki s kadilnicami, počasnih korakov in tako kaker da bi kaj iskali. K° jih je zagledal klerik-angelj, je pričel peti: »Koga iščete?« In 0r|i so odpeli: »Jezusa Nazareškega«. Na odgovor: »Ni ga tukaj,« so se obernili h koru ter zapeli: »Alleluja. Gospod je vstal.« ^a to je zapel angelj: »Pridite in poglejte kraj, kamer je bil položen Gospod,« nato je vzdignil pokrov groba ter pokazal pert v pobu. Ta pert so potem kleriki pred ljudstvom razprosterli, po-J"°d: »Gospod je vstal iz groba.« Prestojnik (prior) je nato pri alkarju zapel: Te Deum laudanus. Francoski rutinski (Rouen) obrednik se z angleškim skoraj Popolnoma strinja, le angelja ne predstavlja klerik, ampak deček, 1 koncu še dostavi: »In pojdite ter povejte njegovim učencem ’n Petru, da je vstal.« Nato še sledeči nov prizor. Mesto dveh pekov sedita zvunaj groba dva duhovnika - angelja, ki popa: »Ženska, kaj jočeš?« Duhovnik, ki predstavlja Magda-ono, odpoje: »Ker so vzeli mojega Gospoda in ne vem, ,.arn so ga položili.« Angelja odgovorita: »Njega, ki ga iščete ZlVega mej mertvimi, ni tukaj, vstal je; spomnite se, kaj vam je 'Tvoril, ko je bil še v Galileji, da vam je rekel: Sinu človeko-ptPu je treba terpeti in križanemu biti in tretji dan vstati.« 'i ženske poljubijo tla in hočejo oditi; tedaj jim od leve strani Sitarja nasproti stopi duhovnik-Kristus v aljbi in štoli, s križem V r°kah pojoč: »»Ženska, kaj hočeš? koga iščeš?«« Srednja iz-Tllej ženskih (duhovnikov) odpoje: »Gospod, ako si ga ti vzel, Povej mi, in jaz ga bom odnesla.« Duhovnik-Kristus ji pokaže križ in poje: »»Marija««. Ona mu pade k nogam pojoč: »Rab-boni«. Duhovnik-Kristus ji migne pojoč: »»Nikar se me ne dotikaj, nisem še namreč šel k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in reci jim :Grem k očetu svojemu in očetu vašemu, mojemu Bogu in vašemu Bogu.«« Nato gre tia desno stran aljtarja pojoč, mejtem, ko gredo one tri mimo aljtarja: »»Zdravi, ne bojte se, pojdite, sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli.«« Nato odstopi. Tri ženske se poklonijo pred aljia-rjem, in obernivše se proti koru zapojo: »Alleluja. Vstal je Gospod, vstal močni lev, Kristus božji sin.« Naposled zapoje nadškof ali mesto njega drug duhovnik: Te Deum laudamus. V trinajstem stoletju so na velikonočni pondeljek predstavljali pot v Emavs. Slične predstave so bile v navadi ob božiču. Neki oksiord-ski rokopis enajstega stoletja ima pred začetkom tretje maše to le predstavo: Dva dijakona v daljmatikah pojeta za aljtarjem: »Koga iščete v jaslicah, pastirji, povejte?« In dva pevca v koru odpojeta: »Zveličarja, Kristusa Gospoda, ko dete, povito v plenice, po besedah angeljevih.« Nato zapojeta dijakona: »Tukaj je dete z Marijo, svojo materjo, ki je Izaija prerok o nji napovedal: .Glej, devica bo spočela in rodila’ — in oznanite in povejte, da je rojen.« Nato zapoje pevec z visokim glasom: »Alleluja! Alleluja! Zdaj vemo, da je Kristus rojen na svetu; o njem zapojte vsi: Dete nam je rojeno itd.« Zatem je sledila neposredno sv. maša. Mesto Ruan (Rouen) je v trinajstem stoletju že imelo razvito jaslično igro. Za aljtarjem so postavili jaslice s kipom prebb Device. Na koru na vzvišenem mestu je deček, kot angelj oznanil Kristusovo rojstvo. Nato je prišlo pet klerikov skozi velika korna vrata mejtem, ko so dolu z oboka otroški glasovi peli glorijo. Pri jaslicah sta dva klerika v daljmatikah pozdravila pastirje in jim pokazala dete. Potem je sledilo že omenjeno vprašanje, pastirji so se odstranili in pričela se je sv maša. Nenavadno ljubki so prizori, ki se je ž njimi v Ruanu slovesna maša pričela na Razglašenje Gospodovo. Po terci so prišli trije višji kleriki v plaščih (pluvijalih) in s kronami na glavi, srednji je nosil na palici zvezdo. Sledili so jim ko spremstvo nižji kleriki. Še za altarjem so peli: 1. kralj: »V blišču prekrasnem zvezda sveti.« 2. kralj: »In pomeni, da kralj kraljev je rojen.« 3. kralj: »Čigar prihod je bil oznanjen po prerokih. Ko pridejo pred aljtar se kralji objamejo in poljubijo, pojoč: »Zato Pojdimo vun iskat ga in nesimo mu darov — zlato in kadilo in miro.« Mejtem ko gre pracesija v cerkveno ladjo, se prižgo na Pljtarju luči v podobi zvezde, in kralji pojo: »Glej zvezda, ki smo jo na jutrovem videli, gre pred nami sveteč. Zares, ta zvezda nam kaže Novorojenega, ki je Balaam o njem pel: Zvezda Vshaja iz Jakoba in mož iz Izraela, in on bo vse vojvode tujih narodov poterl, in zemlja bo njemu v last.« Na to se kralji poklonijo detetu, izroče darove in otidejo; kratke pa veličastne besede spremljajo vse te prizore. Sklene tih sv. maša. Naposled, ko je še praznik nedolžnih otrok dobil svoj bogoslužno gledališki obred, je bila čisto naravna misel, vse božične skrivnosti združiti v edno predstavo. Prav tako so velikonočne obrede razširili, sprejemši v Predstavo Judeža, Pilata, jude, vojake itd. To se je zgodilo že v ednajstem stoletju. Ker pa bi bile te igre pred mašo predolgo trajale, so jih sčasoma od božje službe ločili ter popoldne po Večernicah predstavljali. (Dalje prih.) Mala Lenčica od Svetega Boga vijolica najsvetejšega zakramenta.*) (P. V. K.) h Otroško pisemce Svetemu Očetu ob enem z odgovorom nanje. Nekaj mesecev potem, ko so naš sveti Oče papež Pij X. °srečili otroke z določbo o zgodnjem pervem sv. obhajilu, so dobili v pim v Vatikan prav ginljivo pisemce. Prišlo je z Irske- *) Prestavljeno z dovoljenjem pisavca po: Klein - Nelli >vo,n heiligen °tt«, das Veilchen des allerheiligsten Sakramentes. Frei nach dem Englischen earbeitet von P, Hildebrand Bihlmeyer O. S. B. in Beuron, Vierte und unfte Auflage. Freiburg im Breisgau. Herdersche Verlagshandlung. (Knjižica stane P° kartonirana: 95 v., v platno vezana se zlato obrezo 1 K 68 v.) ga, iz velikega obertnijskega in pristaniškega mesta, ki se imenuje Kork. Ondi vzgajajo na bližnjem »Nedeljskem studencu« (Sunday Well) sestre od dobrega pastirja uboge deklice. Pismo je bilo to-le: »Ljubi sveti Oče! Me, male iz Št. Finbarjevske obertne šole, združene hvalimo ljubega Boga, ker Vas je razsvetlil, da ste izdali določbo o pervem sv. obhajilu. Nikedar ne bomo nehale za Vas moliti iti prositi hočemo ljubega Boga, da Vas sprejme v Svoje Sveto Serce. Čudovito darilo, nam malim podeljeno, da moremo v zgodnji mladosti prejeti sv. obhajilo: to je za nas vir takega veselja, da se derznemo pričujoče zahvaljno pisemce Vaši Svetosti pisati. Pogosto bi rade vedele, ali ste Sveti Oče že tudi kaj slišali o n iši ljubi mali Lenčici, ki je prejela Svetega Boga, ko je imela štiri leta in tri mesece. Prosila je tako pogosto za Svetega Boga, da ji naš dobri škof niso mogli prošnje odreči, in tako je prejela sveto obhajilo 6. decembra 1907. Me smo bile vse v cerkvi pričujoče in smo pele pervega sv. obhajila pesem. Ljubi sveti Oče! Me smo bile žalostne, da niste bili tukaj ta dan; spoznali bi bili, kaka čutila so nas navdajala, ko smo videle, kako je tako majhin otrok svetega Boga prejel, prav tako, kaker bi bil odrasla oseba, in kako se je njen obrazek od ljubezni ves svetil. Preden je umerla, je prejela še eden in tridesetkrat sveto obhajilo. Nekajkrat je je darovala za našega svetega Očeta in za Cerkev. Vsaki dan je molila za Vas, ljubi Sveti Oče, ter za vse potrebe naše svete Cerkve. Sveti Bog in sveta mati božja sta prišla ponjo 2. febr. 190S. Me smo ponosne, da se vzgajamo v tisti šoli, kjer je ona živela in umerla. Me molimo k nji 'za vse, kar potrebujemo, in skoro vselej je pripravljena vslišati naše molitve. Zdaj je ravno leto, odkar smo pri večerni molitvi začele devetdnevnico, da bi nam sprosila velik čudež, da bi namreč za svoje male součenke in za vse otročiče po vsem svetu sprosila veliko milost, da bi tudi oni prejeli sveto obhajilo, ko bi bili približno toliko stari, kaker ona takrat. Ali morebiti ni prav, če verujemo, da je bila določba o pervem obhajilu na njeno priprošnjo izdana in da se imamo zahvaliti me in vsi otročiči za to ugodnost naši ljudi mali Lenčici? , Če ni napačno tako misliti, bomo presrečne, ljubi Sveti Pče, ako naredite našo malo rožico za svetničico, malo svetnico otroškega obhajila. Naša mala Lenčica je imela cvetlice zelo rada in posebno vijolice. Zato jo neketeri imenujejo »malo vijolico najsvetejšega Zakramenta«. Ljubi Sveti Oče, me Vam ne moremo povedati vseli čudo-v>tih reči o naši mali Lenčici, pa gotove smo, da so naše matere branile vse njene besede. Vsem nam je znano, kako je hrepenela po svetem Bogu in Cko ga je prejela, in zdaj je prosila, da tisti Bog pride tudi k nam, in tudi me smo ga prejele. O gotovo, ona je mala vijolica nalsvetejšega zakramenta! In zdaj, ljubi Sveti Oče, Vas prosimo odpuščanja, da smo Vam vzele toliko Vašega dragega časa! ker smo Vas prosile hi'ati to dolgo pismo. V duhu pokleknemo k nogam Vaše Sve-I°sti in prosimo posebnega blagoslova za vse v tej hiši ter za Vse otroke na Irskem in za deželo, kjer je rastla ta mala cvetlica,, hubo staro Irsko. Našemu ljubemu Svetemu Očetu od otrok Št. Finbarjevske šole.« V pisanju, pridjanem temu priserčnemu pismu samostanskih poljskih otrok, omenja škof Korški, da je pismo »popolnoma njih astno delo«. Nato nadaljuje: »Mala Lenčica, ki o njej pišejo, je bila popolnoma nenava-Cn otrok. Od malega slabotna, nekoliko gerbasta ter skoro-^edno bolehava, je bila že od svojega tretjega leta na dalje od čudovito razsvetljena. Na poseben način jo je vleklo k tlaisvetejšemu aljtarskemu zakramentu. Imela je navado prositi ,'v°io postrežnico, da jo je nesla v kapelo. Ondi je ostajala dolgo . aker zamaknjena v pričujočnosti »Svetega Boga«, kaker je ltr|enovaIa Zveličarja. Če je ni bilo mogoče prinesti v kapelo, je fosila postrežnico, naj pride vsako jutro po svetem obhajilu R nji in jo poljubi. Njenemu gorečemu hrepenenju po »Svetem °gu« sem mislil, da moram vstreči in sem ji dovolil sveto oblilo prejeti. To je storila še večkrat, preden je umerla. Po sve-eO obhajilu je ostajala po več ur zatopljena v molitev, in če jo e Postrežnica vprašala, kaj vender dela, je odgovorila, da se-n°govarja »se Svetim Bogom«. Do tu pismo škofa Korškega. Kaker je bilo že naprej vedeti, so brali sveti Oče s prisebnim veseljem in ginjenjem ljubeznivo pisemce otrok. Takoj st) vzeli pero ter napisali lastnoročno sledeči odgovor: »Ljubljenim šoljskim otrokom pri sestrah od dobrega Pa" stirja v Korku priserčno voščilo h čutilom zveste ljubezni v ni'-hovem pismu do našega zveličarja Jezusa Kristusa v najsvetejšem evharističnem zakramentu, kaker tudi najtoplejšo zahval0 za njihovo molitev za sveto katoliško cerkev in za Nas. Da b' le tudi vedno tako dobri ostali kaker njih rnala tovarišica Lenči' ca, ki je bila že ko otrok v nebesa poklicana, kjer za vas vs° moli, za srečo vaših družin, za sestre, vaše ljubljene učiteljici za vaše predstojnike ter posebno za vašega vse časti vrednega škofa. S to željo podelimo vsem imenovanim iz serca radi apO' stoljski blagoslov. Papež Pij X. Iz Vatikana 24. nomenbra 1910.« Če tudi sveti Oče otroško priproste želje »to nebeško rožico za sveto razglasiti« do zdaj še niso mogli izpolniti, sme' mo vender v pomenljivih besedah, ko pravijo o mali Lenčici, »d*1 je bila že ko otrok v nebesa poklicana,« morebiti videti rahel migljaj, ne brez veselega upanja v to, kar ima priti. Za zdaj obernimo pogled v oni blagoslovljeni vert božji, 1° je v njem »vijolica najsvetejšega zakramenta« tako prijetno dišala ni cvetela. 2. Pri vratih otroškega doma. Glasno je zapel nekega sončnega majnikovega dne 1907 zvonec otroškega doma na Nedeljskem studencu. Dva uboga otroka sta stala zunaj: bleda, večja deklica z malo, skoro prozorno nežno sestrico temnih oči ob roki. Rešujoča skerb jih ic bila sem pripeljala. Vrata so se odperla in prijazna sestra vratarica je obe mali kaker mati ljubeznivo sprejela. Papirji, ki sta jih otroka prinesla seboj, so povedali, da sta iz uboge, dobre družine, ki ni imela druzega posestva kaker zvesto udanost katoliški veri, ki je izza stoletji britko silo IrsK° preživela. Oče, Viljem Organ, je bil delavskega stanu. Po led 1896 je bil vzel za ženo pridno dekle Marijo Aherne iz mesta Port!aw v grofiji Waterford. Njiju zakon je bil blagoslovljen 2 mnogimi težkimi križi, in velikim pomanjkanjem; uboštvo $ domače skerbi so stiskale družinico. Eno leto po ženitvi se oglasil naš Viljem Organ k vojakom ter bil dan h terdnjavske- nD topništvu v Watertordu. 1905 je bil prestavljen v Spajk (Špike), terdnjavo na otoku korškega pristanišča. Tje se je pre-SeHl se svojo družino. Bog mu je bil dal namreč v zakonu štiri otroke, dva dečka, Tomaža in Davida, in dve deklici, Marijo Heleno. Najmlajša navadno mala Lenčiea (Little Nellie) ime-n°vana, je bila rojena 24. avgusta 1903 v Waterfordu, kjer je preiela nekaj dni pozneje sveti kerst. Skerbna mati je delala n°č in dan za telesno dobro svojih otrok. Njena največja skerb t ie bila ta, da bi vsejala v mlada serca seme pobožnosti in čednosti. S tiho žalostjo pa je opazovala, kako je njeno zdrav-|e> ki ni bilo nikedar terdno, čedalje bolj pešalo. Vender se je Hnaško vpirala bolezni; v skerbi za srečo svojih otrok je po-4£lbila svoje lastne bolečine. Prišlo je leto 1907. Tedaj je naredil Bog konec njenemu Hranju ter jo vzel h sebi. Jokaje je spremljala mala Lenčiea z batoma in sestro svojo mertvo mater na tiho pokopališče. Stanovske dolžnosti niso dovolile očetu, da bi se bil postil vzgoji svojih nedoraslih otrok. Dobri ljudje so zato z niegovo vednostjo poskerbeli, da so bile male sirote sprejete v verske zavode za vzgojo. Tako ste prišli desetletna Marija in niena sestrica Lenčiea k vratom otroškega doma pri sestrah dobrega pastirja na Nedeljskem studencu. Takoj so poklicali bolniško strežnico, gospodično Hall, da pfeišče in sporoči, kakega zdravja ste novi gojenki. Spoznala e< da imate obe oslovski kašelj. Kazalo je torej, da je treba travniškega sveta. Zdravnik je prišel, preiskal otroka ter odločil, da ju morajo ^Peljati v bolnišnico. Poslali so torej po okrajni bolniški voz. Mej tem je začela mala Lenčiea britko jokati, kaker bi ^‘rPela silne telesne bolečine. Njeno slabotno telo se je vse tre-' 0 od hudega oslovskega kašlja. Postrežnica, ki je ostala pri j^pocih, da bi ju varovala, jima ponudi nekaj kroglic zoper aseH. Mala Lenčiea jih je mej solzami smeje se hvaležno vzela, Vender zahtevala, da tudi postrežnica eno vzame. Nato jih je v aj dala svoji sestri in bila popolnoma zadovoljna z malim Hevilom, ki je ostalo. niči Kmalu nato je prišel bolniški voz in odpeljal obe mali bol-v okrajno bolnišnico. Ondi ste ostali mala Lenčica in njena sestra dolgih desd tjednov. Sestre, ki oskerbujejo .ondotno bolnišnico, in tudi zdravniki so na vso moč skerbeli za nji. Nevera in znanstvo. Nevera je od nekedaj več ali menj gospodovala na svetu. Po svetem Pismu že perva človeka nista verovala Bogu, ki jima je prepovedal jesti sad drevesa v sredi raja pod smertno kaznijo; verovala sta raji kači, ki je rekla ženi: »Ne bosta vmerla ne!« In jedla sta in grešila in njiju greh je podedoval ves njiju zarod, vesoljno človeštvo. Nevera, pomanjkanje ter-dne. žive vere v besedo božjo, je bil torej pervi greh. pervi vi' vseh grehov človeškega rodu. — In kje je bil vzrok, da je biB tako hitro hudobija ljudi na zemlji tolika, da je bilo Bogu žal. da je človeka vstvaril in ga je po besedah svetega Pisma serčna žalost presunila ter je rekel: »Potrebil bom človeka, ki sem ga vstvaril, se zemlje, pa ne le človeka, temuč tudi živino, laznino in ptice pod nebom, zakaj žal mi je, da sem jih vstvaril« —? Tudi vsemu temu ne moremo iskati vzroka drugod ko v pomanjkanju terdne vere na Boga in njegovo ostro pravičnost. Kako se tudi pozneje v zgodbah izraeljskega ljudstva pogosto vzbuja nevera do pravega Boga, odpad in malikovanje, to je splošno znano, tako, da bi bilo odveč naštevati posamezne primere; saj se celo najmodrejši kralj, Salomon, ni znal čistega ohraniti tega greha. David pa pravi v 13. in skoraj enakem 52, psaljmu: »Neumnež je rekel v svojem sercu: Ni Boga!« Ta neumnež je bil torej popoln bogotajec — in tak neumnež ni bil en sam. David pravi na dalje: »Sprideni so in ostudni v hudobiji, ni ga, ki delal dobro ... Vsi so zašli, vsi malopridni postali: nikogar ni, ki bi dobro delal, kar enega ni.« In ko je nastopil davno pričakovani Mesija, in spričal svoje poslanstvo z očitnimi, ne overgljivimi dokazi, ga njegovo ljudstvo vender ni sprejelo, še najmanj višji in učenejši tega ljudstva. Zahvala za dobrote, ki jih je delil hode vse križem po deželi, za vzvišene nauke, ki jih je učil, za lepe zglede čednosti, ki jih je dajal, je bil naposled kervoločni krik: »Križaj ga, križaj Sa!« Takega, križanega, Kristusa pa si Judje seveda niso želeli, takega niso pričakovali, še menj so paganski narodi takega človeka hoteli za svojega Boga in zveličarja. Judom je bil v pohujšanje, drugim narodom nespamet; le po posebni milosti božji poklicani Judje in Gerki so spoznali v Kristusu božjo moč in hožjo modrost, in mej temi »niso bili mnogi modri po mesu, ne ^riogi mogočni, ne mnogi imenitni, ampak kar je nespametno Pred svetom je Bog izvolil, da osramoti modre, in kar je slabo Pred svetom, je Bog izvolil, da osramoti, ker je mogočnega, in ’Car je neimenitno in zaničljivo pred svetom, je Bog izvolil, in kar je nič, da odpravi to, kar je, da se ne bo nihče hvalil pred r‘iegovim obličjem.« (1. Kor. 1, 26—29.) Ali Kristus je naročil svojim učencem, naj gredo in evangelij oznanjujejo po vsem svetu; kedor bo veroval in bo ker-šeen, bo zveličan; kedor pa ne bo veroval, bo pogubljen. To Oznanilo so tudi mej malikovavci mnogi z veseljem sprejeli, ker s° bili že davno zgubili vero v svoje stare bogove in njih nezasluženo češčenje. To velja zlasti o izobraženiših izmej Germov, ki so bili jako bistroumni tuhtavci in zato ne berž zado-v°ljni se vsakim lepim naukom, kaker je sv. Pavelj na Areo-Pagu v Atenah sam moral skusiti. Tudi kerščanski nauk so to-,ei mnogi taki možje po svoje razumeli in različno zavijali in Previjali, prav ali napak dopolnjevali in neketeri so si znali pridobiti za svoje nove nauke mnogo priveržencev in nasledovav-Cev- Tako je nastalo brez števila krivih ver, ki jih je Cerkev °bsodila na vesoljnih zborih in izločila iz mej sebe. Pa s tem Seveda prepirov in bojev in sovraštva ni bilo konca; saj so se neketere take ločine ohranile po jutrovih deželah vse do naših dni. Njim, kaker tudi vsi tako imenovani pravoslavni jutrovski Cerkvi, sicer ne smemo očitati nevere; vender popolna njih vera m više izobraženi, zlasti škofje imajo gotovo dolžnost sker-za poravnanje in zedinjenje s katoliško Cerkvijo, saj je Kr>stus le eno Cerkev postavil za ves svet. ne toliko in toliko 'azličtiih, ločenih in skreganih mej sabo. Hujše, mnogo hujše pa ko z ločenimi jutrovci je z Lutrom ln njegovim protestantovstvom in kar se je do današnjega dne 12 njega izcimilo. Tu imamo v resnici pervi vzrok in vir vse sedanje verske mlačnosti, vse nevere, ki se dan današnji tako mogočno širi po kerščanskem svetu, žal! tudi mej katoliškim* narodi. Bog je pripustil, da se je na Nemškem vzdignil mož, ki K raztergal rimsko-katoliško Cerkev na dvoje in neizmerno škodo naredil zapadnemu kerščanskemu svetu. Zakaj je Bog to pripustil, on sam najbolje ve; morda v kazen, morda tudi v dosego dobrega namena. Morda v kazen! V katoliški Cerkvi se je ter-pelo tedaj mnogo, kar ni bilo po volji božji; ne le svetovni gosposki je bilo mariskaj po pravici očitati, ne le kraljem in cesarjem, temuč tudi duhovščini, tudi škofom in papežem. Tudi te Je bila nekoliko okužila nevera, ki se je širila že pred Lutrom P° zapadnih deželah zlasti po gerških učenjakih, ki so bežali pred Turki iz Carigrada in se staro pagansko učenostjo in umetnostjo tudi staro pagansko dvojljivost in razuzdanost raznašali po kerščanskem svetu. To je biia s francosko besedo navadno’ tako imenovana renesansa, ki je zlasti v Italiji in celo na papeškem dvoru cvela. Kedo bi se čudil, da je Bog poslal kazen? Pa morda je Bog tudi v dosego dobrega namena dopustil kar se je zgodilo. Katoliška Cerkev je bila po toliki nesreči na Nemškem prisiljena sklicati vesoljni zbor v Tridentu, ki je v resnici postavno izvel, kar so hoteli Luter in njegovi pomagači izvesti na svojo roko, po svoji glavi in svoji nespameti. Ali kaker je ta vesoljni cerkveni zbor dobro poskerbel za kristijane, ki so stari katoliški cerkvi zvesti ostali, odpadlih milijonov ni mogel pridobiti več, ljuljka, ki jo je Luter zasejal se je krepko prijela in mogočno razrastla po Nemškem in vseh severnih kraljestvih evropskega zapada; Angleži in Holandci so jo zaplodili tudi po severni Ameriki in po mnogih deželah njih oblasti podložnih v drugih delih sveta. Seveda ni ostala Lutrova Cerkev edina v njegovem nauku; razdrobila se je na nepregledno množico raznih cerkvic. Kako se ne bi bila razdrobila? Saj je Luter učil, da ustnemu izročilu stare katoliške Cerkve sploh ni nič verjeti; le to velja, kar je v svetem Pismu zapisano! Pismo pa sme brati in preiskovati in razlagati vsak P° svoji glavi in pameti. To se pravi pač, da ima vsaki verovati tOr kar se njemu verjetno zdi. Sicer se je skušalo semtertja določiti verske nauke, ki bi se jih naj vsi deržali; ali tla so bila omajana in vrata neveri na stežaj odperta. Da take razmere mej protestanti niso ostale brez vpliva tudi na katoličane, zlasti v višje izobraženih stanovih, kedo bi se temu čudil? Glavno gnezdo nevere je bilo-v 18. stoletju v Parizu. Tam so tedaj Voljter, Rušo, Didero in drugi besni sovražniki Kristusovi pisali svoje divje napade zoper kerščansko ^ero in katoliško Cerkev. Nasledek je bila grozovita francoska ^evolucija. Peklensko »razvitljeni« Francozi so zavergli svojega Boga in molili svojo noro pamet v podobi nage nečistnice, ki so jo stavili v altarje. Odstavili so svojega kralja in vmorili niega in kraljico, in morili dalje vse vprek v imenu »slo-• bode, enakosti in bratovstva«. Bog je pripustil to blazno zverinstvo — pač v očiten zgled, kaj' je človek brez vere, brez Boga. Vender se je francosko brezverstvo naglo širilo po vsi Ev-lQPi (tudi naša domovina ni ostala izuzeta), po vsem izobraženem svetu. In vse do današnjega dne traja ljuti boj zoper vero m Cerkev, zdaj tu zdaj tam z večo silo in grozovitostjo. Težak boj za nas — zlasti odkar se mogočno posvetno znanstvo stavi ria stran nevere. Res je namreč, da se je nekedaj mariskaj v Svetem Pismo sploh umelo v besednem pomenu, kar v tem polenu ni in ne more biti resnično. Tako se je odločila za tak pomen celo v imenu papeževem neka rimska skupščina v znani Ga-blejevi zadevi 1. 1616, seveda v skerbi za pravo vero, ali v res-n*ci le na veliko škodo veri. — Znanstvo je zmagalo in še dandanašnji se sklicuje na to zmago in zajema iz nje pogum v boju ZoPer vero in Cerkev. Seveda, ali se suče sonce okoli zemlje, ab zemlja okoli sonca, to se naše vere in našega dušnega zveličanja nič ne dotiče, v taki reči je mogla skupščina odločiti tako ab tako, ne da bi bila prizadeta cerkvena ali papeška nezmotlji-'0st; ali na to nasprotniki vere ne mislijo tako natanko. Oni so k'rePričani, da se je Cerkev zmotila tu in se moti ravno tako Gdi v vsem drugem, kjer ne priznava njih nauka. In da je njih nauk v poslednjih časih silno napredoval, tega ne more nihče tajiti; to dokazujejo tudi jasno ko beli dan vse mnoge presenetljive znajdbe preteklega in sedanjega stoletja, bedo bi se čudil, ko vidi, kako so naravoslovci ponosni na res Vebkanski napredek svojega znanstva in ne odstopijo lehko tl)di od najprederzniših dozdevanj, ki segajo daleč čez meje njih Znanstvenega polja? To je gotovo popolnoma očitno, da oni iz ‘ svojega znanstva ne morejo nič vedeti o pervem začetku sveta ali človeštva. In vender so se se vso gorečnostjo oprijeli Kant-Laplasove teorije in Darvinovega boja za obstanek in v novejšem času Hekljevega in Ostvaidovega monizma. Ke bi b» Darvinov, Hekljev in Ostvaldov nauk resničen, bi seveda bila naša vera zmota in Cerkev zastarela človeška vstanova. la prav to žele doseči mnogi, ki se boje pravičnega sodnika in jim je Cerkev le nadležna svarivka. — Človeško serce je pač od nekedaj k hudemu nagnjeno in ne terpi rado vezi. ki ga zaderžujejo. Zlasti pa se dandanašnji na visokih šolah zahteva sloboda učenja in naj menj se dajo druge tako imenovane fakuljtete voditi in vladati bogoslovni, kjer se je še ohranila. Po »napredniših« deržavah je namreč ni več in tudi drugod jo druge že komaj priznavajo za enakopravno. Na posvetnih vseučiliških fakuljtetah se torej zlasti plodi in goji nevera in boj zoper vero in Cerkev; od tam se širi na srednje šole, gimnazije, realjke, učiteljišča itd. Mej odrasle p o mestih in po deželi jo raznašajo slabe knjige in časopisi; mej socialjne demokrate so jo razširili njih poglavarji. Od cerkve ločene deržave vzgajajo celo že mladino v začetnih šolah v neveri in zaničevanju vsega, kar se tiče Boga in Cerkve, tako zlasti francoska in portugaljska republika; neverni stariši P n tudi drugod skerbe, da se jim ohranijo otroci v neveri in nevednosti in zaničevanju vsega božjega in cerkvenega. V naši domovini, hvala Bogu, seveda nismo še tako daleč napredovali; po naših vseučiliščih in tudi po drugih šolah se te reči, kaker je videti, tudi celo na boljše obračajo; brezverskim burševstvom ali akademiškim društvom se vsaj blizu povsod nasproti stavijo katoliška, ravno tako brezverskim akademiškim časopisom v katoliškem duhu pisani. Tudi po višjih razredih srednjih šol bi vtegnilo biti zdaj bolje kaker je bilo pred 20, 30, 40 leti. Da mladenič v višjih razredih tako od učiteljev, kaker od tovarišev in drugih, ki pride ž njimi v dotikOr mariskaj sliši, da mariskaj bere, mariskaj tudi sam vgane, kar mu dela dvojbe in pomiselke, to je pač gotovo. Njegova vera ni več tako lehka, kaker priprostega človeka ali otroka, ki malo ali nič ne misli in težav in nasprotji ne vidi. V nevarnosti je tudi gotovo, da jo zgubi, ako ne najde modrega prijatela, ki mu pokaže pravo pot. V otročjih letih se je morda učil v Zgod- bali sv. Pisma, da je Bog v 6 dneh vstvaril svet in vse, kar je na njem. Pervi dan je vstvaril svetlobo in jo ločil od teme. Svetlobo je imenoval dan, temo pa noč. Sonce, ki zdaj dan dela, in mesec in zvezde, je vstvaril pa še le četerti dan. Ko °trok je to veroval po besedi in čerki; ko mladenič ne more več kiko lehko. V otročjih letih se je učil, da »je naredil Gospod Bog človeka iz ila zemlje in je vdihnil v njegovo obličj* duha življenja.« Mislil si je to po besedi, da je namreč Bog se svojimi Pikami naredil najprej %nertvo človeško telo iz ilovice ali gline. Potem je dihnil v obraz ali usta tiste mertve podobe in podoba ie oživela, glina se je spremenila v človeško meso in kri iri kosti itd. — Ko mladenič pa ve, da bi to po naturnih postavah ne bilo mogoče in natornih postav se Bog derži, ker jih je sam Postavil. V poseben namen seveda lehko odstopi od njih,.ker je vsegamogočen, ali brez vzroka tega ne stori, ker je neskončno moder. Kerščanski mladenič si bo torej, ko začne samostojno misliti, iz navedenih svetopisemskih besed izluščil ko bistvo le to versko resnico, da je pervi človek po božji volji nastal iz ^meljske tvarine po poti natornega razvoja in naravnost od Boga prejel nad vsako drugo življenjsko moč visoko vzvišeno Pametno dušo. Ali mariskateri mladenič se spomni navedenih besed in misli na njih besedni pomen in ne veruje! Podobno bi bilo lehko našteti mnogo mnogo primerov, ko more mledenič v višjih razredih tudi brez posebnega tujega vPliva zajti v velike težave se svojo nekedanjo otročjo, plitvo *n Poveršno vero. Srečen zavod, ki ima v dotičnih razredih za ^ nauk previdnega, modrega učitelja, ki ne gleda zlasti le na to, da »vzame«, kar je po učni knjigi predpisano, in ne odpravlja vgovorov le z grajo, ki se tudi ne sklicuje le na kanone in koneilije, ampak skuša zlasti pridobiti serca in zaupanje svojih učencev ter jih z ljubeznijo in poterpežljivostjo voditi po pra-Vem potu. S tem nočemo učiti ali opominjati dotičnih gospodov, temuč le svoje veselje razodeti, da gre, kaker rečeno, očit-no na bolje. Prav posebno nas mora veseliti tudi, da se katoliško obrambno slovstvo (apologetična literatura) lepo množi; Seveda se godi to zlasti v nemškem in francoskem jeziku. Ne-ketere take knjige smo že omenili in priporočili v naših lanskih dotičnih spiskih. Tu pa bodi omenjena še ena. ki nam je te dni Prišla v roke. Priporočamo je sicer sploh ne. ker je za navad- nega izobraženega človeka v mnogem nerazumljiva, vender le vredna, da jo tu omenimo, ker lepo priča, da pravi naravoslovci niso tolikanj nasprotni veri, kaker bi kedo mislil, in da se resno znanstvo celo naravnost bliža katoliškemu verskemu stališču. Naslov ima ta: »Die Weltratsel im Lichte der neueren physikalisch-chemi-sehen und astronomisehen Forschung - Betrachtungen eines-modernen Naturforschers von Prof. P. Joh. Miiller ZwickaU, Sa. Wien. Teschen. Leipzig Verlag von, Karl Prochaska 1912«- Obsega šest poglavji in na koncu nekoliko opomb. V naš namen stoj tu konec poslednjega poglavja prosto poslovenjen-(O priliki bomo iz njega morda kaj več povedali): ■»Wallace« — uči prof. Miiller, — »sklepa, da so tako vgod-ni življenjski pogoji kaker na naši zemlji težko kje najti v vesoljnem svetu. Preiskava meteoritov (z obnebja padlih kame-nov), opazovanje zvezdnatega neba z daljnogledom in spektroskopom (orodjem za razkrajanje zvezdne luči v namen spoznanja pervin, ki so v zvezdni tvarini) kaže, kaker je videti, da (W.) prav sodi. Zato pravi tudi naravnost, da je najvažniše, kar je spričalo njegovo delo, to, da se je človek ko verhunec zavednega življenja le tukaj na zemlji razvil in razviti mogel. Po tem takem pa je vesoljni svet nastal edino v ta namen, da so mogli postati tu na zemlji ljudje, neštete množice živih, pametnih, z nravnostjo in duhom obdarjenih bitji neomejenih mogočnosti življenja in sreče. Pomislimo zdaj: Ob koncu visoko izobraženega devet- najstega veka je terdil monizem (bogotajstvo), da je človek nastal po čisto živaljskem razvoju na majhinem, neznatnem, čisto ob strani ležečem nebnem telesu, prašek v neizmernosti. Naziranje sv. Pisma, ki stavi človeka v središče sveta, da je odpravljeno za vselej. Kolika nepričakovana prememba! Ob začetku še izobraže-nišega dvajsetega stoletja, ki je za lep kos dalje napredovalo, oznanjuje znanstvo v popolnem soglasju se svetim Pismom, da je človek, koliker vemo, bitje samo zase, ki se ne da primerjati z nobenim drugim, človek, keterega misli preletavajo vesoljni svet, ki si je spravil v službo moči oživljene in neoživljene nature in jih po svoji prosti volji obrača, človek, ki skuša rešiti uganke sveta v vročem, neprestanem trudu, v čiger vmerljivi Pdeji prebiva duhovna moč, ki se z nobeno kemično-fizikaljno da primerjati, moč, ki dela čuda nad čuda, ki naturo po svo-Rm leposlovnem okusu spreminja,*) kaker bi bila drugi stvarnik. In kedo nam je dal to moč, ali brezvoljna natura? Nikaker ne! In kedo je naposled ves svet vstvaril, se vsem, kar je na njem? Kedo je veliki umetnik, keterega dela v natori občudujemo? O tem nas uči veliki pesnik-modroslovec Š i 1 e r, ko pravi: »Umetnika ne opazimo, on skriva V postave svoje večne se ponižno. Te vidi sloboduh, ne njega. »Čemu« De »Bog? Saj si je sam zadosti svet!« — In bolj ga ni kristjanova pobožnost Ko ta neverska kletev počastila.« Pesnik hoče pač reči, da so natorne postave tako modre in Mogočne, da morejo na videz Boga samega nadomeščati; ali ^edor misli, da take postave niso od Boga, temuč same od sebe, človek Boga preklinja. Podobno sodijo, kaker beremo v knjigi nadalje, tudi naj-ačenejši naravoslovci. Veliki fizijolog Janez Miiller pravi: »'koliko organizi-rajoče modrosti, kaker se je v razvoju posamezne cele noter do Možganskega orodja človekovega razodeva, ni mogoče, da bi Se nadomestilo po primerjanju, podedovanju in plemenski izbiri, ha naj bi mogli ko čas razvoja na tisoče milijonov let pripustiti.« Reinke: »Bog se razodevlje v rastlinah in živalih, kaker Se razodevlje človeški duh v elektrodinamičnem stroju, v simoniji, v kipu. Kaker so ta umetna dela izjave človeškega duha, tako je živa natura izjava božja, po keteri govori z nami v svo-Jem jeziku.« v. Baer: »Natura je mislečemu opazovavcu nadaljevano razodevanje nedosegljivega pravzroka.« Unruh: »Edina do zdaj najdena rešitev svetovnih uganek Je Pojem B o g.« D u B o i s R e v m o n d: »Vesoljnost je veliki organizem, M Sa vlada mogočna psihična (duševna) moč. Duh je v vsem, ^nRm živimo, v njem se gibljemo in smo.« *) To se kaže ne le v cvetličnem, temuč tudi v krajinskem vertnarstvu v Zveznih deržavah puščo v pravi raj spreminja (narodni parki). Flammarion: »Čisto mehanična razlaga nature ni za-dosti; v vesoljnosti je še nekaj druzega ko tako imenovana m a-terija. Neko ob enem dinamično in psihično načelo vlada ta svet«. »Pravzrok«, »psihična moč«, »ob enem dinamično in psihično načelo« . to so jako učene besede, pa ne pomenijo nič druzega ko Bog. Prav sklepa torej prof. P. Janez Miiller• »Zakaj bi pa tega načela, ki se vender v vsem svetu razodevlj'-. ne smeli imenovati Boga? Ali morda zato, ker ga se svojimi omejenimi čuti ne moremo zapopasti? Bog je pač duh in keteri ga molijo, naj ga torej v duhu in resnici molijo.«*) Po vsem tem mislimo da je zadosti očitno, da učenjaki m zlasti naravoslovci nikaker niso kar od kraja bogotajci in neverniki. Kedor bi se hotel tega še obširniše prepričati, temu priporočamo ravno kar v 3. in 4. popravljenem in pomnoženem izdanju izešlo lehko umljivo knjigo »D as Christentum und die Vertreter der neueren Natur wissenschaft. Von K-A. K n e I 1 e r S. J. — Freiburg, Herder«. Stane vezana 6 M. Drobtinice in odlomki iz kerščanskih naukov in pridig Jožefa Škrinjarja. P. H. R. Iz 2. sešitka „0 veri“. (Dalje.) XXIV. »Bog je vseveden... njemu je znano vse: vse preteklo, vse pričujoče in vse prihodnje, on pozna vse naše najbolj skrite i*1 skrivne misli in želje; njemu se nemore celo nič prikriti... Nai nas ta resnica potolaži keder nas ljudje po krivici hudo sodim in obrekujejo. Spomnimo se takrat, da je naša nedolžnost Bogu dobro znana. *) P.od čerto je dostavil prof. Miiiler: >Svoj najvzvišeniši izraz je našls ideja Boga v kerščanstvu, ki je torej tudi kuljtnrna religija, ki ji ni enake, k' bo gotovo še enkrat vso zemljo osvojila«- Delajmo radi dobro tudi na skrivnem, tudi če nobeno člo-Veško oko naših dobrih del ne vidi; Bog vender ve za nje. Va--ll]imo se pa tudi na skrivnem kaj hudega misliti ali storiti, ker, 0 kristjan, če tudi obeden človek tvojih ostudnih misli ne po-in tvojih pregrešnih djanj ne vidi, so vender vsevednemu b°gu vse tvoje gerdobije očitne, ke bi jih tudi na samem in v Najbolj gosti temi počenjal.« XXV. »Bog je neskončno moder .... Drugi zgled božje modrosti. Vsaka žival . ,. kmalu zraste, da si more sama živeža iskati in |le Potrebuje dolgo pomoči svojih starišev ... Samo človek ve-'ko let po rojstvu pomoči svojih starišev potrebuje. Novoroje-n° dete si samo ne mora prav nič pomagati. Otrok je do sedme-^a leta, ali pa še dalje, skoraj za nič. To je pa znamenje velike Modrosti božje. Ker ke bi živali tako počasi rastle kaker člo-Vek, kako malo mladičev bi tako svojo visokost doseglo, ker ?a stare živali se vedno strelja vedno jih vbijajo. Ke bi žival' Se le pri dvajsetem letu dorastla, kaker ljudje, kako dolgo bi [tl°ral gospodar čakati, da bi od nje kak dobiček imel. Glejte ako modro in ljudem v prid je Bog to naredil. , Ke bi pa človek tako naglo odrastel kaker druge živali in e bi tako malo časa pomoči od svojih starišev potreboval, bi otrok sam na svojo moč zanašal, bi ne hotel svojim stari-ern Pokoren biti, bi očeta in mater, kaker ptičica, zapustil, in 'IVl oče ter od starosti opešala mati, bi od otrok nobene pomoči ne imela... Bog je jako modro odredil, da otroci počasi rastejo, da do-let vživajo pomoč svojih starišev, da se tako privadijo sta-,Se ljubiti, spoštovati in jih nigdar brez pomoči ne pustiti. ^ Kako modro je naredil Bog vse na svetu! Zato je vže kralj a';id se začudenjem rekel.: Bog, kako velika so tvoja dela, 'Se si modro vredil!« XXVI. »Morda si bo pa gdo tukaj mislil: Ako je Bog tako moder, J* Vse prav obrača, zakaj je pa vender toliko zlega na svetu,. 4clkaj On toliko hudega, pripušča? To je zato, o kristjan, da z nadlogami grešnike od grehov odvrača, pravične pa poskuša in v dobrem vterdi. Marsiketeri grešnik v zdravju nič ne pomisli ne na BoŽa ne na dušo ne na večnost, še le keder ga bolezen zadene začnejo dobre misli prihajati. Pravični se pa v križih, če jih voljno prenaša, zmirom boli v dobrem vterjuje. Koliko zasluženja n. pr. ima pred BogoP pobožna žena, ako poterpežljivo živi s hudobnim, zapravljivi'11 možem, vzgaja otroke v strahu božjem, in vse druge kerščafl' sko dolžnosti sveto izpolnjuje! Tako je res, kar pravi sv. Pa' velj: Keteri ljubijo, njim se vse dobro izide.« XXVII. »Ker vemo, da je Bog neskončno moder, nas mora ta resnih pomiriti, keder se nam kaj hudega zgodi. Keder ti dobri stariši vmerjejo, keder te Bog z vboštvon1 obišče, keder ti hudo bolezen pošlje ali keder te kaka dru£a nesreča zadene, nikar nezmerno tarnati. Ne žaluj preveč, ampak potolaži se z mislijo, da je Bog neskončno moder in da bi Pe bil te nadloge dopustil, ke ne bi bil imel modrega vzroka in ke ne bi bil predvidel da je to za te dobro in koristno. XXVIII. »Bog je vsegamogočen, more storiti vse, kar koli hoče, nje* mu ni nič nemogoče----- Od Boga pride rodovitnost in nerodovitnost zemlje, zdrav-je in bolezen, sreča in nesreča. On vojske vzdiguje in zopet mir napravlja. On daje vojakom moč, da sovražnike premagaj0' On v človeku dobro voljo vzbuja, da opravlja dobra dela. On podeli grešnikom milost, da se spreobernejo, in če jim Bog m1' lost odreče, potem so vsa ljubezniva opominjevanja spovedni' kov zastonj, in vse naše pridige nerodovitne, tudi ke bi si A1' gerla razupili. V rokah vsemogočnega Boga je torej vse; kar on hoče* to se zgodi, česer pa on noče, to se nigdar zgoditi ne more .. • Kaj pa naključje? ... Ako se naložen voz zverne in vozni' ka stare, praviš ti, da se je ta nesreča po naključju prigodila, toda povem ti, da se brez volje božje nič ne prigodi. Najmanjši dogodki, keterih vzroki so nam neznani, se le P° '°lji božji zgodijo. »Niti vrabec ne pade na zemljo brez volje Vašega nebeškega Očeta, in lasje vaše glave so vsi sešteti, pra-v' Kristus. Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporoča rajna tretjeredniea sve-®Sorske skupščine Jožefa (Elizabeta) Pavlin iz Oergarja, ie vdana v voljo božjo prenašala svojo dolgo bolezen; po-°ini udje mariborske skupščine: Marija Gracej iz Tinja, /'arija Lešnik iz Frama, Marija Hojnik iz Frama, Jožefa Možič 12 Lučan. „ Priporoča se tudi A. T. v Mariboru, da bi bile njegove pro-nie vslišane; N. D. priporoča svojo bolno sestro za ljubo zdravje in njenega terdovratnega moža za spreobernjenje, tudi Sv°io bolno prijatelico A. G., da bi ozdravela. r''/\3G/*v‘0 Zahvalo za vslišano molitev Oznanjajo: M. C. pr'Poročivši se v Bledu; Fr. Z. iz zatiške skupščine, da je sv. Frančišku počasi popolnoma ozdravela; 'kka oseba, da je bila po priprošnji Matere Milosti v Mariboru ješena iz vsake zadrege; Ivana Grafus v Št. Jurju ob južni ženici za ozdravljenje; Neža Dragoner, postrežnica v Maribo-^uvda se ji je po priprošnji Matere Milosti, sv. Frančiška in sv. "tona in po presvetem Sercu Jezusovem povernilo zdravje, a more vsak dan k maši hoditi in vsaj lehka dela opravljati, zahvala s popolnim podpisom obljubljena.) Za kitajski misijon So nadalje k nam poslali: Frančiška Zupanec 40 v; neimeno-2 K; Fr. Tomsig v Gradiški: 5 K 50 v; Josip Furlani: 1 K; _eža Zorman: 1 K 50 v; Ana Lampe v Ameriki: 24 K; Marija. °čevar: 1 K; Urška Tomažič: 10 K. Za cerkev sv. Elizabefe neimenovan: 1 K. Rimsko - frančiškanski koledar za lefo 1913. Mesec januarij ali prosinec 1. sreda: novo ieto. V. O, P. O. 2. četertek : osmina sv. Štefana, m. 3. petek: osmina sv. Janeza ev. 4. sobota : osmina nedolžnih otrok. 5. nedelja, sv. Telesfor, p. m. 6. pondeljek: razglašenje Gospodovo. V. O. P. O. 7. torek: mej osmino razglašenja Gospodovega. 8. sreda: [mej osmino razgiašenja Gospodovega. ,9. četerlek: mej osmino razglašenja Gospodovega. 40. petek : mej osmino, bi. Egidij, sp. 1. r. 11. sobota: mej osmino, sv. Higinij, p. m. 12 nedelja, 1. po razglašenju Gospodovem. 13. pondeljek: osmina razglaš Gosp. 14. torek: presv. ime Jezus. P. O. 15. sreda : sv. Pavel, puščavnik. 16. četertek: sv. Berard in tovariši, m. 1, r. P. O. 17. petek: sv. Anton, opai., spon1'1* sv križevega pota. V. O. P- 18. sobota : sv. Petra stol v Rim3' 19. nedelja, 1. predpep. sv. Kanutn1, 20. pondeljek: sv. Fabij n in Seb>’ stijan, m. 21. torek: spomin molitve naš. G. J' Kr., sv. Agneža, d. m. 22. sreda : sv. Vincencij in Anastazij’ m. 23. četertek: zaroka bi. dev. Marije' 24. petek: sv. Timotej, šk. m. 25.. sobota : spreobernjenje sv. Pavl3 26. nedelja, 2. predpep., sv. P°*'‘ karp, škof m. 27. pondeljek : sv. Janez Krizostoi'1’ šk. cerk. uč 28. torek: spomin tcrpljenja našeg3 Gosp. J. K. 29. sreda : sv. Frančišek Šaleški, šk cerk uč. 30. č tertek : sv. Hijacinta, dev. 3.r' P O 31. petek: b). Ludovika, vd. 3. r' P. O. Opomba: P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse verne v cerkva*1 treh redov sv. Frančiška. P. O. pomeni popolnoma odpustek samo za 1. 2. in 3. red'sv. Frančišk3' V. O. pomeni vesoljno odvezo s popolnoma odpustkom za 1., 2. in ^ red sv. Frančiška. Nihil obstat P. Constantinus Luser, — Nihil obstat, P. Guido Rant, dr. theoP Impriuratur. P. Angelus Mlejnik, Min. Prov.