Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 14(1 Dir
Uredništvo je % Kopitarjevi ul.h/ll!
SLOVENEC
Cek. račun: Ljub-Ijana št. 10.650 iu 10.34У za itiscrute; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. ШИ1, Praga-Duna j 24.707
U prava; Kopitarjeva 6. telefon J992
Telefoni uredništva; dnevna služba 2050. - поЛпв 24%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slouenec«
Izhaja vsak dnu zjutraj, ra/e.o pondeljka in dneva po prazniku
Gospodarska kriza
Ko smo lani na tem mestu pisali o velikem newyorškem borznem polomu meseca oktobra, smo tudi podali prognozo, da bo tem velikim polomom sledila čez več alf manj časa občutna kriza na denarnih in blagovnih tržiščih Evrope. Videli smo kasneje, kako se je v velikih finančnih centrih zniževala obrestna mera in dosegla že dolgo časa nezapaženo nizko mero. Cene na blagovnih tržiščih so nazadovale, zlasti pa za sirovine in kmetijske proizvode. Istočasno pri tem nazadovanju cen pa smo morali ugotoviti, da cene industrijskih proizvodov niso padale tako močno kakor cene agrarnih proizvodov. To razmerje se je vedno bolj slabšalo v škodo agrarnih proizvodov in privedlo do sedanje občutne krize.
Predvsem je v tej krizi prizadeto naše kmetijstvo. Kultura žita, ki je bila prej v naših krajih malo rentabilna in zaradi konkurence Vojvodine skoro obsojena na smrt, je postala popolnoma nerentabilna, kajti cene so danes daleč izpod produkcijska h stroškov. Prehod, ki mo ga že zdavnaj nasvetovali k sadjarstvu in živinoreji, je postal še bolj nujna potreba. Splošno lahko smatramo, da je sedaj agrarna kriza postala najobčutnejša. V jeseni, ko se vnovčujejo kmetijski pridelki, dosega kmet za svoje proizvode le prav nizke cene. na drugi strani pa je povpraševanje ravno radi svetovne krize vedno manjše in kmet danes ne more prodajati svojih pridelkov ludi po nižjih cenah ne. Poročila, ki nam prihajajo o sejmih z dežele, potrjujejo to dejstvo. Kmetje ne morejo niti za tnal denar prodati svojjh pridelkov in razumljivo je, da dane« kmet ni tisti odjemalec, kakor je še bil pred letom dni. To čutijo vsi trgovci in obrtniki na deželi, pri katerih kmet akoro ničesar več ne kupuje, pa tudi trgovina v mestih in industrija morata ugotoviti, da je bil na vse zadnje njih glavni in najvažnejši odjemalec kmet, katerega kupna moč pa je izredno padla.
Tudi na denarnem trgu se pozna vpliv kmetijske krize. Hranilne vloge podeželskih hranilnic in regulativnih hranilnic se letos ne zvišujejo tako kakor prejšnja leta. Dotok hranilnih vlog je skoro popolnoma izostal, nasprotno pa kmetje potrebujejo vedno več denarja, in morajo načenjati svoje prihranke. Poročila z dežele vedo povedati, da je kmet-ekeimi stanu danes izredno težiko plačevati davke. Saj ne more prodati svojih pridelkov. Zato bi bilo umestno, da se našemu kmečkemu stanu dajo ugodnejši plačilni pogoji za plačevanje davkov ali pa, da se jim plačilo za nekaj časa odloži.
Rekli smo že, da tudi trgovina čuti vedno bolj padanje odjema. Predvsem opaža to trgovec na deželi, pa tudi njegov mestni tovarift ni dosti na boljšem, kajti kriza se začenja poznati tudi pri obrtništvu in pri delavstvu, torej pri meščanih.
Najtežji pa no danes gotovo časi za našega delavca. Iz raznih krajev dežele prihajajo poročila o še vedno trajajočih redukcijah delavstva. Rudarski kraji že itak trpe radi pomanjkanja naročil pri premogovnikih. Lesna industrija je omejila svoje obrate in odpustila na stotine delavcev. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih tovarn. Vrše se redukcije delavstva, znižujejo ee jim plače, toda ničesar nismo čuli o znižanju plač predobro plačanih vodilnih osebnosti v industrijskih podjetjih. Ravnateljev doslej tudi še niso odpuščali. Mislimo, da bi se kakemu ravnatelju s 10.000, 20.000 ali 30.000 Din mesečne plače manj poznalo, če mu odbijejo kak tisočak od plače, kakor pa, da mora za to, da je njegova plača neokrnjena, iti na cesto delavec-siro-mak, ponavadi s številno družino. Tu bi bile potrebne redukcije.
V inozemskih listih čltamo o prizadevanju, da se znižajo cene industrijskih izdelkov. Ze v članku »Nova pota naše agrarne politike« smo poudarjali potrebo tega zniževanja, ker je jasno, da ne gre na umeten način zviševati cene kmetijskih proizvodov, kar morajo na vse zadnje plačati drugi stanovi-kon-eumenti. Samo sladkorni kartel vleče v naši državi milijone in milijone dobičkov, pa vendar ne znižuje cen. Tu bi bili umestni energični ukrepi naSe vlade proti kartelom, da se na ta način dosežejo potrebna znižanja cen važnih proizvodov. Znižanje cen pa je tudi gospodarskega pomena, ker pomeni povečanje prometa in s tem tudi v veliki mert dobičkanosnosti. Mislimo, da bi se konsuni marsikaterih predmetov lahko zvišal, ce bi se primerno znižale tudi cene.
Še veliko drugih ukrepov je, ki bi jih morali izvesti, mislimo pa, da bo izpolnjena ena najvažnejših nalog, če se omeje dobički kartelov sedaj v težkih časih. Ravno v teh težkih časih preživlja naš sedanji gospodarski sistem prelskušnjo in sedaj so še bolj občutne socialne neenakosti, ki se sicer v dobrih časih ne opažajo tako zelo.
Fašizem v boju z gospod. krizo
Vsi glavni špekulanti po italijanskih borzah zaprti — Radikalni predpisi
za varčevanje
Rim, 20. nov. Svetovno časopisje je sprejelo italijanske naredbe, s katerimi so se znižale plače vsem državnim uradnikom in nastavljencem v zadrugah, ki jih država kontrolira, z nekim zadovoljstvom, češ, če bo fašizem imel opravka s težavami na znotraj, bo njegovo delovanje na zunaj onemogočeno. Program varčevanja, ki ga heče fašizem izvesli, se smatra kot dokaz za to, da je na gospodarskem polju dovedel v kritično zagato. Naj človek misli kar heče o fašizmu, — o njegovi zunanji politiki bodo priznanja zelo redka — pri-poznati se mu mora, rta se je spravil z velikim po-gumom na rešitev gospodarske krize. Falisli(na. država je v tem por/ledu dala vzgled marsikateri drugi, ki se tudi bori z gospodarskimi težavami, a se boji storiti korake, ki zahtevajo irtve.
Prvič, odkar obstoja fašistični režim v Italiji, je državna blagajna izkazala samo v prvih 4 mesecih tekočega proračunskega leta (od (. aprila do 1 avgusta) čisti primanjkljaj 729 miljonov lir (t. j. okrog 2 miljard dinarjev). Najbrže niso podatki finančnega ministrstva za n »daljne mesece nič manj razveseljivi. Fašistična vlada se je torej spričo grozečega gospodarskega pol orna odločila za zelo ostre, naravnost radikalne korake.
V prvi vrsti, in to je značilno, se -je država
odločila, rtu odneha od nadaljnega navijanja davkov, ker je sprevidela, da bi narod bremena ne nogel vei nosili. Nadalje je revidirala svoje državne izdatke in predpisala strog varinostni program po vseh svojih obralili, razun v postavki za javna dela iu za oboroževanje. Prednja informacija je popolnoma verodostojna, ker prihaja iz necporekljivega prvega vira. Sekira je torej padla po uradniških plačah ln uradniških pokojninah, državnih dokla-dah za družine itd. Vse plače bodo znižane za 12%, za plače nad 40.000 (100.000 Din) pa 26 odstotkov. Samo častništvo je zaenkrat še izvzeto.
Drugi korak italijanske vlade je naperjen proti navijanju cen. Cene morajo pasti. Tudi v industriji in v trgovini se bodo morale znižati plače in spraviti na predvojni nivo, ker to je predpogoj za padanje cen vsem drugim pridelkom. Država bo dala dober zgled s tem, rta bo znižala prevozne eene po železnicah, cene monopolnih pridelkov ter nato pritisnila na vse gospodarske institucije, da ji sledijo.
Italijanska država je izdala za svojih 60.000 državnih uradnikov, 160.000 železniških nastavljen-cev, 30.000 poštnih uradnikov, 25.000 uradnikov drž. monopolov in 160000 državnih občinskih uslužbencev letno 9 miljard lir, to se pravi eno tretjino vseh
državnih izdatkov. Država si bo prihranila celih 2.200 miljonov lir (5 miljard Din).
Nazadnje se je fašistična vlada spraioihi mul vse špekulante po denarnih in blagovnih borzah, lci delajo na to, da bi vrednost lire /mila in rta bi cene blagu zdržale na dosedanji višini. Vlada je dala glavne špekulante polovili in pozapreti. Med njimi se nahaja tudi glavni borzni agent milanske borze dr. Cesare Griffa. Večina je bila (»slana na otoke.
Iz prednjega se razvidi, da se vrši v Italiji zelo zdrav proces gospodarskega razčiščevanja in da je država podvzela zelo pogumno akcijo, da se enkrat krizni krog, v katerem se narodno gospodarstvo suče, prodre in da se omogoči padanje cenam. V gospodarskih krogih, ki niso sicer prav nič naklonjeni fašističnemu režimu, se opaža nepritajeaio zadovoljstvo. Tudi italijanski kmet je sprejel novico, da mu davek ne bo zvišan, z odkritim zadovoljstvom. Samo temu se nekateri čudijo, zakaj Italija, ki sicer v mednarodnem svetu toliko agilira za razorožitev, ni imela pogumu razbremeniti tud?, svoj velikanski proračun za vojsko in mornarico.
Milan, 20. nov. x. Policija je danes vdrla v poslopje državne borze Ln napravila strogo preiskavo Aretirani špekulanti so bili odvedeni ter bodo pre dani sodišču v nadaljni postopek.
Odpor radi znižanja plač
Ogorčen e, her so le milici ostale celotne plače
Rini, 21. novembra, ž. Znižanju plač državnim uradnikom je sledilo znižanje plač nameščencem bank, tovarn in tako dalje. Tem uradnikom se bodo znižale plače za 12 do 15%. Ta odlok je izsval med italijanskim uredništvom, ki je itak že slabo plačano, silen odpor. Največje ogorčenje je izzvalo dejstvo, da so ostale neizpremenjene plače edino le fašistični milici, to je, da se fašistična milic; I i vzdržuje na račun italijanskega uradništva. Deficit v državnem proračunu je vedno večji. Dohodki iz davkov so znatno padli. Sedaj so padli tudi vrednostni papirji za 4%, kar predstavlja nad milijardo izgube za italijansko gospodarstvo
Sploh je v italijanskem gospodarstvu zavla-
dala velika desorgiuiizacija. Italijanska industrija težko konkurira na svetovnem trgu tujim industrijam, ki skušajo prodajati svoje predmete za vsako ceno.
Kak efekt bo imelo to znižanje plač, se Se ne da reči. Vsekakor predstavlja ta korak izreden poizkus. Znižanje plač še bolj znižuje kupno moč Italijanskega uradniStva, ki jc že itak padla. Zdi se, dn je fašistični režim izgubil zaupanje gospodarskih krogov, ki so gn več let držali na površni. Na vsak način je fašistična vlada pred velikim problemom, ki ga bo težko rešila, če ne najde brezjiogojne podpore celokupnega prebivalstva.
Prve Otonove politične izjave
Intervju „Matinovega" urednika
Parii, 21. nov. ž. V >Matinu< objavlja Jules Sauerwein, ki je prisostvoval včerajšnji slovesnosti na dvoru Steenockerzeel svoj intervju z Otonom Habsburgom, ki je obenem prvi intervju zn javnost. Oton je izjavil, da bi se po predlogu modrega Ap-ponyija restavracija Habsburžanov imela izvršiti nn pristanek inozemstva in tuzemstva. Dejal je:
>Moja vrnitev bi se imela izvršiti v pomirljivem in krščanskem duhu v eno ali obe glavni mesti. Po informacijah, ki sem jih dobil,< pravi Oton.
■smatram, dn je večina Madjarske in Avstrije proti meni neprijateljsko razpoložena. Svojo pravico bom šele takrat uporabil, ko bom s svojo navzočnostjo mogel pomagati državam, ki so v tako težavnem položaju. Cela Evropa je ogrožena z raznimi nevarnostmi. Anschluss bo dovedel s seboj tudi težek konflikt, ki bo za počel izginjenje Avstrije. Hočem reprezentirati tradicije reda in miru na politično-socialnem polju.<
Snovanje nove avstrijske vlade
Sestava vlade bo паЉrze poverjena krščanskim socialcem
Dunaj, 21. novembra, kk. Pogajanja, ki so se vršila danes na Dunaju med krščanskimi socialci in Schcbrovim blokom, so imela ta pozitiven uspeh, da je Schobrov blok izjavjl, da je pripravljen osnovati s krščanskimi socialci večino v narodnem svetu. Schobrov blok je obenem izjavil, da ne priznava legalnosti sedanje vlade in označil kot svojo skrajno koncesijo, da je bila 9edaitja vlada določena zato, da izvede nove volitve, da je pa po izidu volitev zgubila eksistenčno pravit«. Nadaljnja pogajanja med krščanskimi socialci in Soho-brom se niso dogovorila. V prvi vrsti bo šlo sedaj najbrže za to, da vlada predloži zvezne-ntu predsedniku Miklasu mnenje strank.
O pogajanjih krščanskih socialcev s Hcimat-blokom se doiznava, da je Heimatblok izjavil, da
ie načelno pripravljen, vstopita v vladno večino in pri tem izrazil željo, da bi bil v vladi zastopan po svojih zastopnikih. Uspeh dosedanjih razgovorov označujejo v parlamentarnih krogih kot zelo skromen. Glavne točke so se dosedaj krščanski socialci izogibali. Izjavili so s »pogodben ikoni, da vztrajajo pri tem, da ostane zvezni kancler Vaugoin, ravno to pa je odločilno vprašanje. Po splošnem mnenju, bi mogel Vaugoin sestaviti samo manjšinsko vlar'o, ki bi v na.,bo! šem slučaju razpolagala v parlamentu s 74 glasovi. Upanje, da bi ta vlada mogla izsiliti večino, pa je le majhno. Bolj verjetno je, da bo Miklas po razgovoru z zastopniki strank in vlade po predlogu vlade same moral imenovati novo vlado. Kot precej verjetna se širi domneva, da bo Miklas poveril sestavo nove vlade kakemu krščanskemu socialnemu zastopniku z dežele.
Avstrijsko-nemška carinska unija
609 bank propadlo
Wew Vork, 21. novembra, ž. V poslednjih t1 urah sc je zatvoriln 8 newyorških bank. S tem •e je število zaprtih bank povišalo n« 84. V poslednjih 8 mesecih j« propadlo nič manj. kakor •00 bank. Vzrok je slabo ameriško kmetijstvo.
Dunaj, 21. nov, kk. Na Dunaju je bilo zborovanje tako zvaaie avstrijdco-петбке delovne skupnosti in nemiko-avstrijske delovne skupnosti, katerega so se udeležili merodajni poslanci in voditelji javnega življenja iz obeh držav. V soglasno sprejeti resoluciji se je označila kot najvažnejša naloga obeh parlamentov za prihodnje leto, da se izvrši carinika unija. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo, osnovana na načelu največ ih ugodnosti, ne more nilkdar dovesti do zadovoljive rešitve trgovsko-poliličnega razmerja med Avstri-
jo in Nemčijo, кат more prinesti samo gospodarska zveza med obema državama in carinska unija. Zato je treba ustanoviti v nemškem drž. zboru in v avstrijskem narodnem svetu trgovsiko-političme odbore, ki naj bi se slično, kakor pri zenačenju kazenskega prava, skupno posvetovali o smernicah enotne trgovinske politike v obeh državah in pripravili zenačenje carinske zakonodaje v obeh državah. Predložiti bi se morali tudi predlogi o formi bodoče čim tcsne,še gospodarske zveze obeh držav.
Nemčija bo proglasila moratorij?
Francoski in ameriške komentarji h Curtiusovemu govoru
Pariz, 21. nov. kk. »Journal« pravi, da je bil včerajšnji govor dr. Curliusa velika poiiiična senzacija. Radikalna »Republique« vidi v tem govoru začetek velepomembne mednarodne debate. »Echo de Pariš« smatra ta govor za zadosten, da razbije usodne iluzije Briandove o Nemčiji. Za ta govor se je treba dr. Curtiusu zahvaliti; njegov govor ni nič drugega kakor izbruh dolgo zadrževane jeze nemške revanže. V tem smislu je treba samo pozdraviti odkrito priznanje, da se hoče Nem-
čija osvoboditi obveznosti, ki jih je prevzela z ver-saillsko mirovno pogodbo glede razorožitve, in zahtevati spremembo mej na vzhodu.
Newyork, 21. nov. kk. V VCallstreetu smatrajo po zadnjem govoru dr. Curtiusa, da je računati s tem, da bodo Nemci I. januarja proglasili nemški moratorij. Za I. marec pa je pričakovati izjave zaveznikov glede njihovega odloga plačevanja. Trdi »t, da bo Hooverjeva vlada pristala na te termine, vendar pa ni dobiti potrdila teh vesti.
Bethlen odpotoval v Berlin
Budimpešta, 21. nov. kk. Ministrski predsednik, grof Bethlen je odpotoval danes v Berlin \ spremstvu svoje soproge, izrednega poslanika, grofii Aleksandra Khuen - Hedervaryja, tiskovnega šefu, grofa Štefana Czakvja in načelnika gospodarske sekcije zunanjega urada. Grof Helhlen hoče s tem službeno posetiti Berlin.
Berlin, 21. nov. kk. V programu obiska grofe Bethlena v Berlinu je obl-k pri dr.Vavnem predsedniku Hindenburgu, nakar bo zajtrk na madjarskem poslaništvu, nato bo kosilo pri državnem kanclerju, obisk gledališča in muzejev, nato zajtrk na madjarskem poslaništvu in večerja v Collegium Hunga-ricum. Bethlen bo poselil tudi letališče na Tempcl-hofu, uato bo zajtrk pri zunanjem ministru dr. Curtiusu, v ponedeljek zvečer pa se bo grof Bethlen zopet odpeljal. Uazpravljali bodo v prvi vrsti o medsebojnih gospodarskih odnošajih, vendar se ne nameravajo skleniti nobeni konkretni dogovori, temveč samo nadaljnja izgraditev v okvirju dosedanjih dogovorov.
Neuspela francosko-
italijanska pogajanja
Pariz, 21. nov. kk. Briand je imel včeraj sestanek s franroskim poslanikom v Rimu Beaumar-rhaisom o francosko-italijanskih pogajanjih glede spremembe mej med Tunisoni in Tripolisom in o novem statutu za Italijane v Tunisu. »L' 0euvro< pristavlja, da so imela tozadevna pogajanja do sedaj ravno tako malo uspeha kakor pogajanja o pomorski pariteti.
Volitve v poljski senat
Varšava, 21. nov. kk. Pri volitvah v poljski senat, ki bodo prihodnjo neileljo, je računati s tem, da bo volivna udeležba slaba, da pa bo Pilsudski gotovo zmagal. Ker sejm in senat po ustavi skupno volita državnega predsednika, se bo uspeh Pilsudskega pokazal tudi pri novi volitvi državnega predsednika.
Bratianu zapustil
politično areno
Bukarešt, 21 nov. ž. Vodja liberalne, stranke Vintila Bratianu se je pojKilnoma umaknil iz političnega življenja in vodstva liberalne stranke. S svojega posestva Mihaesti je poslal podpredsedniku stranke Duci pismo, v katerem mu sporoča, dn se umika iz vodstva *stranke, Bratianu je prosil za avdienco pri kralju, ki pa je ni dobil. To smatrajo nekateri kot znak nezaupanja kralja, drugi pa kot znak popolne kraljeve nenaklonjenosti. V romunskem političnem življenju je ta umik izzval največjo senzncijo. Naravno je, da se ta dogodek v Romuniji zelo komentira. Bratianu ni hotel sodelovati v parlamentu, marveč je ob otvoritvi samo poslušni kraljevo besedo.
Razstava za gradnjo cest in stanovanjsko kulturo
Berlin. 21. nov. AA. Prihodnje leto bo v Berlinu mednarodna razstava za gradnjo mest in stanovanjsko kulturo. Doslej se je prijavilo 14 držav. Med temi so poleg Amerike in Anglije Danska, Nizozemska, Italija, Avstrija, Ogrska, Švica in Češkoslovaška. To države so si že preskrbele razstavne prostore. Vodstvo razstave je v pogajanjih glede udeležbe Kitajske in Rusije. Pogajanja potekajo ugodno.
Dunajska vremenska napoved: Dosedanje milo vreme bo trajalo dalje.
Zajrrcška vremenska napoved. Vettkn crblač-[ nosi. nizki oblaki. Mihi tenu>erwtura. Poslabšani*
I je verjetna
Zakon o umetnih sladilih
Belgrad, 21. nov. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socialno politiko in narodno
zdravje po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisat in proglasil zakon o prometu in kontroli z umetnimi sladili.
Umetna sladila.
§ 1. Za umetna sladila se smatrajo vsi kemij-r* 1 proizvodi, ki imajo sladilno mof večjo od sledilne moči sladkorja (Saharozi).
Promet.
§ 2. Zabranjuje se obrtno proizvajanje umetnih sladil kot življenskih potrebščin in njihova
prodaja.
Š 8. Ta prepoved se ne nanaša na zdravnike in higijenske predmete, ki jih izdelujejo lekarnarji za bolnike, bolnišnice in zdravilišča. Izjemoma more minister za socialno politiko oziroma ban na predlog prvoinštančne splošne upravne oblasti dati dovoljenje tudi obrtnikom, ki pripravljajo umetna sladila za bolnike in bolnišnice.
tj 4. Umetna sladila lahko uvažajo lekarnarji in trgovine z zdravili (drogerije) na debelo, ki ne oskrbujejo neposredno konsumcnte. Trgovine z zdraviti na debelo lahko prodajajo umetna sladila samo lekarnam in onim obrtnikom, ki imajo dovoljenje od ministrstva za socijalno poliko in narodno zdravje odnosno od bana. lekarnarji so poraščeni oddajati umetna sladila neposredno kon-tumeolom izključno samo na zdravniške recepte, in onim obrtnikom, ki imajo dovoljenje od ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje ali
pa od bana.	. . . ...
§ 5. Lekarne in trgovine z zdravih m obrtniki morajo voditi redno knjige o uvoženih, kupljenih, •prodanih odnosno konsumiranili količinah umetnih
fladil.
Nadzorstvo in organi nadzorstva.
§ 6. Nadzorstvo nad prometom r. umetnimi uTadiK v trgovinah z zdravili in lekarnah vrši minister za socialno politiko in narodno zdravje odnosno ban. Na-lzorslvo nad uporabljenimi umetnimi sladili v obrtih, omenjenih v § 3. tega zakona, bo vršila prvostopna oblast obče uprarve po svojih organih s podporo higijenskih zavodov ali ustanov.
Pooblastila.
g 7. Minister za socialno politiko in narodno rdravje bo sporazumno z ministrom trgovine in industrije, z ministrom poljedelstva, z ministrom notranjih zadev in ministrom za gradnje predpisal pravilnik o tem, katere stvari naj se smatrajo za umetna sladila, kakor tudi določil podrobne odredbe 7Л promet in nadzor n»d umetnimi sladili in njihovo u]>orabo.
Prehodne naredbe.
§ 8. Osebe in ustanove, ki «o upravičene imeti zalogo in prodajali umetna sladila, so dolžne v roku treh mesecev od dne uveljavitve tega zakona, preurediti svoje poslovanje po odredbah tega zakona.
Razni.
§ 0. Kdor prekrši odredbe tega zakona, če ni ftoril s leni obenem tudi kaznjivega dejanja, ki se kaznuje po kazenskem ali kakem drugem zaltaau, se kaznuje z zaporom do me*ee dni ali pa z denarno globo do 10000 Din. v hujših primerih pa z obema kaznima, glede na lo, ali ie bilo deianje ponavljano, ofij je dalj čfs trajalo, ali je storilec dejanja imet oitaristi, in ghhle na druge okolnoeti, v katerih je •bilo dejanje Storjeno. Sodba se more izreči ludi z zaplembo predmetov ler odrediti po. okoliščinah uničenje ali pa prodaia blaga ter da se mora razsodba objaviti na stroške obsojenca. Kazen izreče prvostopna oblast obče uprave.
S 10. Denarna kazen, ^akor tudi denar, ki se dobi š prodaio zaplenjenih predmetov, se odda dri. Hipotekami banki v sanitetni fond.
Sklepne odrcdhe.
§ 11. Ukinja se zakon o monopolu umetnih sTadil z dne 17. julija 1917, ki je s členom 54 finančnega zakona za 1920-21 proračunskega leta razširjen na vso kraljevino Jugoslavijo skupno z vsemi izpremembami in dopolnitvami in čigar veljava je podaljšana s členom 56 zakona o podaljšani veljavi odredb dotedanjega finančnega zakona z dne 31. julija 1929.
§ 12. Kršenje zakona o monopolu umetnih »ladik storjeno pred uveljavitvijo tega zakona, se to obravnavalo po odredbah, ki so bile v veljavi ad tem zakonom.
§ 13. Ta zakon dobi veljavo 30 dni po objavi Službenih novinali.
Red Jugos'ovanske krone
Belgrad. 21. nov. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev na podlagi čiena 5 zakona o redih in kolajnah predpisal in proglasil zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o redu Jugoslovanske krone. Izpremeni se § 3. tega zakona, ki predpisuje obliko, opis in mere reda in trakov.
Zakon o evangelistu cerkvi
Belirrnd. 21. nov. AA. Nj. Vel. kralj je na •predlog ministra pravde po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil ustanovne določbe nemške evangeljske krščanske cerkve augs-burške veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji. Te določbe vsebujejo deset pogiavij in sicer osnovna načela, cerkvene občine, senjorat, cerkve, sinode, cerkvene šole, upravo glede posestev, cerkvene fon- i de, cerkveno sest išče in končne odredbe.
Zdravniki na šolah
Belgrad, 21. nov. AA. Po členu 6. zakona
0	zdravstveni zaščiti učencev morajo biti zdravniki, ki opravljajo službo v šolalj, specijalisti za šolsko higijeno, če jim je to edin posel, ce pa jim je lo postranski posel, morajo prej napraviti tromesečni tečaj za šolsko higijeno na centralnem higijenskem zavodu ali šoli narodnega zdravja. Radi tega je minister za prosvelo, da se na šolah smejo nastaviti samo zdravniki s kvalifikacijo po odredbah čl. 6. zak. o zdravstveni zaščiti učenčev.
Gradnja Jadranske proge
Kotor, 21. novembra, ž. Posebna komisija bo proučila izhod proge na Kotor. Obenem bo proučila kod nnj bi šla proga od Peči preko Kolašina na Podgorioo." Prihod n e leto se bo namreč začelo
1	pripravljalnimi deli te proge.
Ladja v nevarnosti
Split, 21. nov. ž. Tovorna ladja »Ljubica«, Jlja lastnik je Matkovič, bi se bila skoraj potopila z velikim tovorom cementa in lesa, namenjenega za neko afriško pristanišče, in sicer med Splitom in Šibenikom. Na ladjinem dnu je namreč nastala odprtina, v katero ie drla voda. Posadka se j« trudila luknjo zamašiti. Ladja sama pa |e krenila proti obali. Ladji se je posrečilo kriti k obali in tovor rešiti. Predno se bo ladja uporabljala za na- 1 daltii tovorni promet, io bodo strokovnjaki teme- j ijito popravili,	k
Španiji grozi tudi gospod. potom
Vlada ne more ustaviti padanja valute — Železno zobovje gospod, zakonov
Barcelona, 2">. nov. (Od našega poročevalca.) , Л1 Travaioc poroča, da se je zglaaik pri kralju Al-j fonzu delegacija gospodarstvenikov s prošnjo, naj takoj ukrene vse kar je v njegovih mečeh, da prepreči gospodarsko katastrofo Španije. Isto vest je prinesel tudi >1 Soler, tako da je klub previdnosti s katero niora človek Citati španske liste, zelo verjetno, da poekužajo gospodarski krogi napraviti pritisk na vlado, da ali radikalno poseže v špansko gospodarstvo ali pa prepusti to nalogo drugi vladi, ki ji bo kos.
Najugodnejši gospodarski položaj je bil v špa-niji leta 1927.. takrat ko je diktatura stala na višku svojih uspehov. Diktatura položaja ni izrabila ter se je rajši vrgla v avanturistične denarne operacije na zunaj. Tako je uetvarila svojo špansko izvozno banko, ki je povzročila pri drugih inozemskih zavodih nezaupanje in iih dovedla do usodnega sklepa, da hočejo prepustiti Španijo, naj se rešuje s svojimi laslnimi sredstvi. Istočasno je diktatura dovolila posojilo Argenliniji iz čisto zunanjepolitičnih ozirov. V tem trenotku je začel denar |>adati po vseh inozemskih borzah. Veliko bank, ki so pričakovale stabilizacijo, je skrahiralo zaporedoma in na Španijo je legel oblak nezaupanja. Od tistih dob naprej je • pese t a vedno bolj padala, tujci so potegovali svoj denar nazaj, odpovedavali kredite, narod sam je po-
stal preplašen in nezaupljiv, ker ni imel nobenega vpogleda v vodstvo državnih financ. Potem so pr šli nemiri v armadi, dijaški izgredi, politični komploti, ki so razkrojili, kar je še ostalo od ugleda diktatorjev.
Junija lanskega leta je diktatura hotela rešiti kar se je še dalo. Imenovala je komisijo, ki naj pie-išče vzroke padanja valute, vlada sama pa je pokupila vse pesete, katere so ponujali po vseh borzah, samo da bi preprečila nadaljnje padanje. To ni uspelo. Diktatura je potem razpisala prisilno posojilo v višini 850 miljonov peeet (okrog 2 miljardi dinarjev takrat) s 7 odstopnimi obresti. Tudi lo ni uspelo, denar je neprestano bežal preko meje Diktatura je stala pred prazno blagajno in je odložila orožje.
Nova vlada, koje neodločnost je [»ostala legendama, je pustila vprašanje pri miru dokler meseca avgusta t. t. španska valuta zopet ni začela padati. Finančni minister je odslopil sredi velike paniko. Prvi korak novega finančnega ministra je bil, da je poslal na vse velike državne banke v Evropi posebno delegacijo z nalogo, da inozemstvo prepričajo, da Španija ninia namena nacionalizirati narodnega gospod a rs Iva (ustanovitev španske izvozne banke) dokler meseca avgusta t. 1. ni prišel sunek, ki je strmoglavil vrednost pesete za celo polovico.
Krvavi nemiri v Madrida
Stavka traja dalje — Koncentracija vojaštva
Madrid, 21. nov. kk. Vlada je pozvala v Madrid več vojaških oddelkov iz sosednih mest, vsega skupaj nad 8000 mož pehote. Zakaj se bo to vojaštvo porabilo, Se ni znano, domneva se pa. da vlada dvomi o zanesljivosti enega dela madridske gar-nizije. Nekatere vesli govorijo o tem odkrito, smatra se pa, da je vlada s koncentracijo takih čel preprečila eventualni puč. Tudi danes krožijo po ; •-stu oborožene patrulje policije in orožništva, ki so zasedle vsa važna mesta.
Madrid, 21. nov. kk. V Barceloni traja stavka dalje, in sicer kljub temu, da je Sindicato unice, ki je proklamiral generalno Slavko, že dvakrat pozval delavce, naj zopet nastopijo delo. Avtotaksiji in cestna železnica so morali zopet ustaviti obrat, ker so delavci vozove obmetavali s kamenjem. Tudi na državni cesti v San Sebastiano je prišlo do streljanja med delavci in orožni/šivom, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. Vojaštvo je na več krajih moralo up-rtbili strojne puške. Slavita študentov traja na vseh vseučiliščih dalje.
Velik državniški govor MacDonalda
„Ne spominjaimo se preteklosti, temvveč m slimo na bodočonst"
London, 31. nov. AA. Splošna razprava na indijski konferenci je končala danes z govorom ministrskega predsednika MacDonalda.
MacDonald je dejal, da je njegova dolžnost podati pregled položaja v indijskem vprašanju, kakor je dandanes.
Najvažnejše dejslvo, je nadaljeval MacDonald, je, da smo prvič zbrani vsi. Poslušali ste sijajne govore, polne upanja indijskih princev. Slišali sle zastopnike rajnih strank in interesov v Indiji. Sto. Уе rili ste še več. Poslušali ste tudi mnenje indijskih žen o bodeči indijski ustavi. Ksi so zahtevali, naj te prizna Indiji poloiaj dominjona. Po petdnevni debati se ne .nore ref odkloniti to priznanje. Poslušali ste govore, kl so nam podali mnenje Indije. Ti govori nas ne smejo ločili, temveč moramo gledati, kako pridemo do sporazuma in premagamo vse teikoče.
Sastri je popolnoma odkritosrčno Izjavil, da ni bil on sam, ki je v zadnjih dneh izpremeuil svoje mnenje. Naj se izpremene mnenja tako. da se sporazumno rešijo vsi spori.
Govoreč delegatom manjšin je dejal MacDonald: >Vaše besede niso bile zaman. Ne spo-minjajmo se preteklosti, lemvef mislimo na bodoi-noti. Politika v letu 1930. je odvisna od položaja, ki je nastal lekom let. Ni res, da bo vlada umaknila svoje obljube iz leta 1917. Vlada bo izpolnila vse, kar je bilo urmlno obljubljeno. Ta konferenca se je sestala, ker jo je vlada sprejela. Konferenca ima rešiti praklična vprašanja in mora premostiti vse težkoče.
Kot možje z velikim znanjem in izkustvom morajo delegati konference rešiti vse probleme za srečo in mir indijskega naroda.
Govori na konferenci so bili velikega praktičnega pomena. Vzpostavili so zvezo med konferenco in indijskim narodom.
Vsi govorniki so poudarjali, da se morajo rešiti problemi v skladu s sedanjim položajem v Indiji in s lamošnjim ljudskim mnenjem. Priznali so objektivno in samo subjektivno slran svoje naloge^ Izjava princer je popolnoma zrevolitcirmirala poloiaj. Princi so veliko doprinesli k ustvaritvi združene zvezne Indije. Družina, je nadaljeval MacDonald, je najbolj karakteristična podlaga naše skujme arijske civilizacije. Družina, kakor je Beguni dejal včeraj, združuje vas, pokrajine in države. Mislim, je nadaljeval MacDonald, da ste že imeli zvezo, ki je odgovarjala historičnemu razvoju in, ki je vredna, da se ohrani tudi v bodoče. Ta zveza odgovarja tudi Indijskemu in britskemu geniju, ki se je napajal iz istih zgodovinskih virov. — Nalo je govoril MacDonald o praktičnih točkah sedanje razpravo in omenil, da mora biti natrt svete lak, da omopoti »odelovanje vseh interesov driav in manjiin v Indiji. Naša naloga je, da najdemo praktično rešitev teh vprašanj, ki naj jo uzakoni parlament. Ustava mora dovršiti dve temeljni nalogi: delali in pospeševali razvoj Indije. To je zgodovina vseh uslav naših doniinjonov. Nadalje je MacDonald izjavil, da bo odborom konforence pomagala angleška vlada. MacDonald je zaključil z upanjem, da bo sedanja indijska konferenca rešila indijsko vprašanje in ojačila prijaleljstvo med Indijo tu Anglijo.
Afera Oustric v francoskem parlamentu
Pariz, 21. nov. kk. Levičarske stranke so vložile predlog, da sc imenuje posebna komisija, ki naj preišče škandal Oustricove afere radi političnih vzrokov, ki spominjajo na najhujše dneve iz časa panamske afere. Vladi se je posrečilo uveljaviti v pristojni komisiji formulo, ki bi predlogom levičarskih strank odkrhnila ost. Po lem predlogu naj bi komite razpravljal ne samo o Ouslricovem polomu, temveč tudi o vseh onih slučajih, v katerih je dokazano, da jo politični vpliv pospeševal manever špekulacije in je bila glavnica, vložena kot hranilna vloga, resno ogrožena. Za la predlog jo bila že vnaprej zagotovljena zadostna večina. Prvi hrup je nastal, ko je socialistični poslanec- Rennu-del napadel dražbo Ngog-Sangha, v katero je zapleten tudi sam ministrski predsednik. Hrup je postal lako velik, da se je morala seja za dalj časa prekiniti. Ko je bila seja zopet otvorjena, se je najprej j>osrečilo novemu pravosodnemu ministru Clie-ronu s stvarnim dokazovanjem vzpostaviti mir. Ta-
koj nato pa je ministrski predsednik Tardieu, ki se je smatral užaljenega radi osebnih napadov poslanca Renaudela, povzročil ponoven hrup, ker je izjavil, da se vlada ne bo bala, razkrili vseh škandalov, ki so se izvršili od 1.1924. do danes. Zagrozil je, da se bo pri tem videlo, kdo bo pri lem boljše izhajal, večina ali njeni nasprotniki. V nadaljnji razpravi, ki je bila zelo ostra in brezobzirna, je odgovoril Daladier, voditelj radikalnih socialistov, da se levica take preiskave nima bati, da pa na drugi strani ne bo dovolila, da bi se Oustricov škandal zamolčal s takim manevrom Levice ima toliko več pravice, da se pojasni la temna afera, ker je po govoricah na borzi nič manj kot 32 parlamentarcev zapletenih v to afero, od katerih jih sedi več na vladnih klopeh. Na slrani desnico je nastal več minut trajajoč vihar, do.čim je levica ostala mirna. Pri glasovanju je bil predlog komisije sprejet s 583 glasovi proti 10 glasovom.
Roparski napad na trgovca
Neznanca napadla vrhniškega trgovca Groma, ki se je peljal na motorju iz Logatca proti Vrhniki — Odvze a mu 4000 Din
Ljubljana, 21. novembra.
Nocoj okrog 7 zvečer se je izvršil drzen roparski napad ua vrhniškega trgovca g. Groma, ki ima trgovini v Logatcu in na Vrhniki. Peljal se je zvečer z motociklom iz Logatca proli Vrhniki. Ko
Ie vozil bolj počasi na ostrili ovinkih v takozvanem taskovcu, sla naenkrat skočila z obeh strani ceste, kjer sla ga čakala v zasedi, dva neznanca proli njemu, ga prevrnila z motorjem vred in v hipu vrgla črez njegovo glavo suknjič. V naglici »ta mu pobrala vse zavoje, ki jih je imel pritrjene na motorju, in aktovko, Iz suknjiča pa sla mu vzela listnico, v kateri je imel okrog 4000 Din denarja. Eden izmed napadalcev ga je sunil z dolgim nožem v levo slrnn, toda k sreči je trgovec Grom imel v žepu dolge škarje, ob katerih se je nož prelomil na dvoje. Napadalca »ta seveda takoj po izvršenem dejanju zbežala v smeri proti Zaplani. VzeJa sta samo denar,
ostalo — aktovko, rokavice, zavoje in drugo, kar sta v naglici pri njem vzela, pa sta nedaleč od kraja napada pome.ala proč.
Ko se je trgovec zavedel iz prve osuplosti in izmotal svojo glavo iz suknjiča, se je takoj, ko je zapazil, da njegov motor ni pokvarjen, odpeljal na Vrhniko, kjer je lakoj obvestil o napadu orožniško postajo. Orožniki so takoj poliiloli na lice mesta. Takoj so preiskali vso okolico in v neposredni bližini kraja, kjer se je Izvršil napad, dobili trgovčevo aktovko in druge stvari, katere sta med begom napadalca pometala od sebe. Težko si je misliti, da ne bi bila napadalca zelo dobro poznala razmer, ker sla si upala na lako prometni cesll napasti trgovca, o katerem sta vedela, da se tn čas vrača iz Logatca na Vrhniko, kjer ima svoje stalno bivališče. Orožništvo je bilo takoj razposbno na vse strani in ie tekom pol ure po napadu že izvedlo zasledovanje v več smereh,
Sredi največje paniko je finančni minister odstopil. Njegov naslednik Weiss jo smatral za najnujnejše, poslati k vsem velikim inozemskim državnim bankam posebno deputacijo, ki jih je zagotovila, da Španija ne mara nacijonalizirati narodnega gospodarstva in da je inozemski denar popolnoma varen pred takimi možnostmi. Uspeh te misije je bil zelo omejen, ker je inozeinslvo posodilo Španiji eamo 50 miljonov peeet (pol miliarde dinarjev), ki ne zadostujejo za ozdravi lev položaja.
Finančni minister se je opravičeval nedavno, da se kažejo posledice njegove akcije zelo počasi in stopoma, a priznal je, da inozemstvo pričakuje še drugih ukrepov, ki pa morajo imeti sunkcijo ipan-sketja parlamenta. Ker je iz političnih razlogov vlada generala Berenguerja volitve potisnila v mesec marc prihodnjega leta, in ker je na drugI strani neizpodbitno, da bo denar čedalje bolj izgubljal svojo vrednost, so gospodarski krogi mnon ja, da bo hilrojža rešitev postala neizogibna. Oni bi radi videli, da so stabilizacija denarja izvrši takoj, dokler je še čas, ker je zelo verjeino, da tudi bodoči parlament ne bo podprl špansko gospodarstvo napram inozemstvu, ako se uresničijo grožnje, da bo izbrisal vse obveznosti, ki jih je prevzela diktatura. Nad Španijo se zbira hudourje, ki ne bo moglo ostati lokalizirano na pirenejski polotok.
Predsednik vlade
pozdravlja obrtnike
Belgrad, 21. nov. L Kakor poročajo iz Kuma-nova, je bil tam na svečan način posvečen novi dom obrtnikov. Te posvetitve se je udeležil tudi predesdnik vlade, general Peter Zivkovič, ki je ob tej priliki imel lep govor o vlogi obrtnikov v javnem življenju. Predsednik vlade je med drugim izjavil:
»Zelo sem srečen, da se mi nudi prilika, biti pri posvetitvi tukajšnjega obrtniškega doma. Sklenil sem, da pri tej priliki obiščem te lepe naše kraje in njihovo središče Skopi je. S postavitvijo tega doma so obrtniki najbolje pokazali, kaj lahko stori stanovska zavest in solidarnost, kaj lahko storijo naši obrtniki, ki so se vedno odlikovali z marljivostjo, skromnostjo in poštenjem, s svojim znanjem, rodoljubjem in vestnim izvrševanjem nacionalnih in državljanskih dolžnosti.«
Nato je predsednik vlade še posebej pozdravil obrtnike, ker je tudi on sam obrtniški sin, zato tem bolje ve ceniti težko in naporno obrtniško delo. Nato se je vršila svečanost, tako da je prire ditev v vsakem oziru izredno lepo uspela.
Honoratova zahvalo
Belftrad, 21. novembra. A A. Minister za zu« nanje zadeve dr. Vojislav Marinković je sprejel sledeči brzojav iz Ljubljane:
V trenutku, ko zapuščamo vašo divno in plemenito zemljo, smatram za svojo dolžuoet, da vam v svojem in v imenu delegacije franccekih unlven ponovim našo vero v bodočnost Jugoslavije in našo zahvalo za veliko pažnjo, ki smo je bili deležni, kakor tudi našo vdanost vsem onim, ki delajo na zbližanju naših dveh narodov. — Honorat.
Berlin dobi komisarja
Berlin, 21. nov. kk. »Vossische Zeifung« do-znava, da razmišlja berlinski višji predsednik kot nadzorstvena oblast v Berlinu namesto dosedanje mestne uprave imenovati državnega komisarja za Berlin. Računa se s tem, da bo državni komisar imenovan že začetkom prihodnjega tedna, če berlinska mestna uprava med tem ne bo odredila odločilne ukrepe za sanacijo svojih iinanc. Vzrok za tak naslop višjega predsednika ie deficit 90 milijonov mark v berlinskem dodatnem proračunu Mestni občinski odborniki so do sedaj vedno odklanjali vse predloge berlinskega magistrata za zmanjšanje tega deficita.
Potre s
Belgrad, 21. nov. AA- Davi ob 8.1,43 so zabeležili potresomeri na Tašmajdanu začetek potresu v približni oddaljenosti 750 km (v Italiji) Maksimum potresa so zabeležili ob 3.3 36. v veličini 103 mikronov. Konec potresa .so zabeležili ob 3.27. Potres se je ponovil ob 5.05.
Sofija, 21. nov. AA. Danes so seizmografi zabeležili dva večja potresa v oddaljenosti 750 km. Prvi sunek so zabeležili ob 4.2, drugi pa ob 6.06 vzhodnoevropskega časa.
Velike povodnji v Franciji
Pariz, 21. nov. кк. V zapadni Franciji so na« stale radi neprestanega deževja nove poplave. Mesto La Roche sur Yon je popolnoma odrezano od sveta. Iz tamkajšnje bolnišnice so morali bolnike in bolniško osebje rešiti s čolni. Reke stalno na* raščajo. Ob zapadni obali traja sedaj tako močan vihar, da je promet na morju popolnoma onemogočen.
Drobne ves Ii
Belgrad, 21. nov. AA. Minister za javne grad-be je orvestil gospodarske zbornice, da morejo motorji, avtomobili in prikolice v smislu § 30 uredbe o zaščiti javnih potov poleg pnevmatičnih gum uporabiti tudi tako zvane polpnevmatične gume.
Belgrad, 21. nov. m. Bivši češkoslovaški odpravnik poslov na našem dvoru je odpotoval na svoje novo meslo na Tirano.
Ljubljana, 21. novembra. AA. Tehnični razdelek okrajnega načelstva v Ljubljani razglaša: Prihodnji ponedeljek 23. t. m. se prične s popravo provizorija čez Soro v Medvodah. Mosit bo za promet zaprt zn dobo enega tedna.
Zagreb, 21. nov. t. Marovska ulica se bo v znak iskrenih čuvslev do češkoslovaške prekrstila v Masarykovo ulico.
Budimpešta. 21. nov. AA. Tu je nenadoma umrl vodja Rockefellerjeve ustanove dr. Mitcihl. Njegov delokrog se je raztegal tudi na Jugoslavijo in Romunijo.__
Sredstev za čiščenje je mnogo,
sigurno, blago, normalno izpraznjenje omogočajo A rlin-Hražeje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vge-bina škatli« — po 8 Din — zadoetuie za 4—6 krat