z obrazomv svojega casa abonmajska LJ sezonk07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski NEDELJA, 28. OKTOBRA 2007 Št. 255 (19.038) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Guverner opozarja na žgoče probleme Dušan Udovič Ocene guvernerja osrednje italijanske banke so vselej pomemben termometer ekonomskega stanja v državi. Mario Draghi od začetka svojega nastopa daje vtis, da je povsem kos svoji zahtevni nalogi, ki jo bremeni tudi potreba, da se osrednji banki povrneta zapravljeni ugled in verodostojnost. Ne samo v Italiji, saj je Banca d'Italia za časa Fazia krepko klecnila tudi na mednarodni ravni. Draghijeva najvidnejša odlika je doslej bila v tem, da se ni spustil v dnevne politične zdrahe, čeprav ga občasno marsikdo poskuša vleči za rokav. Tako je poleti dal povsem neprizadeto izjavo o tem, da ni smiselno govoriti o nikakršnih »zaklad-kih«, dokler je država v tolikšnem breznu javnega dolga, kakršnega ima Italija. Sedaj guverner z enako treznostjo ugotavlja, da so italijanske plače najnižje v Evropi, kar prispeva k inflacijski spirali ter očitno zavira potrošnjo in gospodarsko rast. (Naj ob tem za poučno primerjavo dodamo le par dni staro vest, da je, denimo, podvojilo čisti dobiček podjetje Fiat, ki so ga različne italijanske vlade nič kolikorat vse preveč radodarno reševale iz težav). Enako problematično je za guvernerja tudi tolmačenje tako imenovane fleksibilnosti; njene glavne žrtve so namreč danes predvsem mladi, ki si vse težje utirajo pot v svet dela. Negotove perspektive pa tudi niso spodbuda k njihovi emancipaciji in ustvarjanju samostojnega življenja. Guverner opozarja na te žgoče probleme iz svojega razglednega stolpa, ni pa njegova naloga, da jih rešuje. To bi morala narediti vlada, če ne bi bila vklenjena v perverzno igro vsakdanjega preživetja same sebe. ITALIJA - Ustanovna skupščina nove politične sile Veltroni tudi uradno tajnik Demokratske stranke Vsestranska podpora Prodiju in njegovi vladi Walter Veltroni je od včeraj tudi formalno prvi tajnik nove Demokratske stranke ansa MILAN - Walter Veltroni je od včeraj tudi uradno prvi državni tajnik nove Demokratske stranke. V svojem govoru na ustanovni skupščini je vsestransko podprl Romana Prodija in izrazil upanje, da bo vlada premostila znane težave in da torej ne bo predčasnih volitev, ki jih zahteva Silvio Berlus-coni.Tudi on se vsekakor zavzema za skup no stran ko Do ma svo bo ščin. Prodi je nastanek Demokratske stranke označil za zgodovinski dogodek. Pričakuje, da bodo za krmilom nove stran ke žen ske in zlas ti no vi ob ra zi, ki jih italijanska politika še kako potrebuje. Na 3. strani Tudi Miroslav Košuta na tržaškem posvetu o Giottiju in Sabi Na 4. strani Kmetje proti kmetijski varianti v občini Devin Nabrežina Na 5. strani V Krminu upravitelji in vinogradniki pripravljajo razvoj Brd po padcu meje Na 12. strani Prvo zmago v letošnjem svetovnem pokalu dosegla »azzurra« Denise Karbon Na 28. strani gorica-noVa gorica Župana ne bosta več skupaj polagala vencev Črni oblaki tudi nad goriškim praznovanjem schengenske širitve ukinitve schengenske meje. »Slovenska vlada pritiska na portugalsko predsedstvo EU, naj se praznik priredi v Kopru ali celo v Trstu,« je povedal Romoli. Schengenska širitev na Goriškem povzroča torej napetost, ki narašča tudi zaradi goriškega »ne« skupnemu polaganju vencev. Brulc je na nedavnem pogovoru predlagal Romoliju, naj ob prvem novembru skupaj stopita k lapida-riju in trnovskemu spomeniku. Ni prejel takoj odgovora; Romoli je na novo-goriško občino poklical v petek in sporočil, da je po posvetovanju s svojim odborom sklenil prekinitev te prakse. Na 11. strani GORICA-NOVA GORICA - Prvega novembra 2005 sta župana Vitto-rio Brancati in Mirko Brulc prvič skupaj položila venec pred goriški lapida-rij deportirancem v Jugoslavijo in v spominskem parku NOB na Trnovem. Tako sta utrdila dobrososedske stike, odvzela ideološkega in političnega naboja preteklosti in odprla pot drugim gestam. Lani sta Gorica in Nova Gorica spet skupaj polagali venec in napovedali, da bo to odslej praksa. Nova goriška uprava te zapuščine ni osvojila. To je včeraj potrdil Ettore Romoli, kije hkrati povedal, da se zgrinjajo črni oblaki nad decembrskim praznovanjem dokončne Od danes zopet sončna ura B Ponoči je začela ponovno veljati sončna ura. Ob 3. uri je bilo treba kazalce pomakniti za uro nazaj. La Combustibile s.n. TUST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 2 IZLOŽBA V NOTRANJOSTI TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, "spaccalegna"- cepilci, traktorji FERRARI) OB NAKUPU NOVIH MOTORNIH ŽAG JONSERED IN ALPINA ODVZEM STARIH ZA ODPAD K0MP0STER za iztrebitev organskih odpadkov Ekstra-deviško olivno olje Sadike povrtnin \ Vse za kmetijstvo (mk \ in enologijo J Semena Sadike in cvetje ' Velika izbira krizantemov raznih velikosti in barv BUKOVA DRVA ZA KURJAVO po ugodni ceni 2 Nedelja, 28. oktobra 2007 ITALIJA / milan - Ustanovna skupščina sad primarnih volitev Veltroni in nova Demokratska stranka odločno na strani Prodija in vlade Rimski župan formalno izvoljen za tajnika - Predsednik vlade prepričan, da ne bo predčasnih volitev MILAN - Demokratska stranka je od včeraj tudi formalno politična stranka s prvim državnim tajnikom, ki je Walter Veltroni. Ustanovna skupščina (2800 delegatk in delegatov, ki so bili izvoljeni na primarnih volitvah, med katerimi je tudi Tamara Blažina) je po pričakovanjih potekala v duhu zaupanja v novo stranko in optimizma, da bo Prodijeva vlada vendarle premostila vse svoje številne težave. Veltroni je stoodstotno podprl Romana Prodija, ki je pre pri čan, da spo mla di ne bo pred -časnih volitev, kot jih že nekaj časa napoveduje Silvio Berlusconi. »Drage demokratke, dragi demo kra ti, da nes je zgo do vin ski dan, na katerega smo čakali 12 let, kolikor so trajale priprave za Demokratsko stranko«, je na govorniškem odru milanskega velesejma uvodoma dejal Prodi. Navdušenim je bil nad sprejemom, ki mu ga je namenila skupščina, ter zelo zadovoljen, da je v njej toliko žensk in toliko mladih obrazov. Nova stranka je po Prodijevem mnenju najboljši odgovor »antipolitiki« in vsem tistim, ki so prepričani, da je Italija z levo sredino nazadovala, v bistvu pa se dogaja čisto nasprotno, je prepričan ministrski pred sed nik. Vlada ima za seboj težke preizkušnje v senatu, odobritev davčnega od lo ka pa je Pro di ozna čil za ve lik us -peh. Pri tem je poimensko citiral vodjo Oljke v Palači Madama Anno Finoc-chiaro, ki jo v DS čaka zelo pomembna politična vloga, ter priletno doživljenjsko senatorko Rito Levi Montalci-ni, ki je zaradi podpore vladi deležna sramotilne kampanje s strani nekaterih komponent desne sredine. Finoc-charovo in Montalcinijevo je milanska skupščina pozdravila z navdušenim ploskanjem. Prodi je prepričan, da Italija nujno rabi nova volilna pravila, vlada pa odločitve o tem prepušča parla-men tu. Predsednik je ob koncu svojega posega poklical na govorniški oder Vel-tronija ter mu simbolno predal vodenje nove stranke. »Danes se za nas in za Italijo začenja nova pot in odpirajo se nova upanja«, so prve besede, kijih je rimski župan izrekel kot »krmar« DS. Govoril je približno 50 minut, občin stvo pa ga je več krat pre ki ni lo s ploskanjem. Začel je z vlado in z vladno koalicijo. Nova stranka prepričano podpira Prodija in poziva vse koalicijske partnerje, naj ostanejo zvesti volilne- Romano Prodi: Jaz bom skrbel za vlado, za bodočnost Demokratske stranke pa Walter Veltroni ansa mu programu in paktu z volilci. »Tudi v pri me ru naj huj še ga bi bi lo za Ita -lijo samomorilsko, če bi šli na volišča s tem nesrečnim volilnim zakonom, ki je ustvaril le zmedo in težave«, je prepričan Veltroni. Volilnemu zakonu je tajnik namenil pre cej po zor nos ti. Med vse mi sis -temi mu je najbolj všeč francoski (dvo krož ni ve čin ski sis tem), ni pa se konkretno izjasnil kakšen model bo zagovarjala nova stranka. Volilna pravila morajo preprečiti sedanje strankarsko drobljenje, parlamentarce pa morajo v vsakem primeru izbirati volilci in ne strankina tajništva. Veltroni je dal razumeti, da mu je v tem trenutku naj- bližji proporcionalni sistem z večinsko ko rek tu ro. Zanimivo, da tajnik ni udrihal po des ni sre di ni in da ni ni ti en krat ome -nil Silvia Berlusconija. »Demokratska stranka mora biti res nova stranka. Njena moč so ženske in mladi, zlasti pa nova politika, ki mora obračunati z vsemi slabostmi dosedanje politike«, je na ustanovni skupščini v Milanu poudaril še Veltroni. V svojem govoru je omenil tudi Piera Fassina in trud, ki ga je taj nik Le vih de mo kra tov vlo žil v DS. Njegove besede so doživele splošno odobravanje. Zunanji minister Massimo D'Alema ceni predvsem Veltro-nijeve besede o nujnosti novega volil- nega zakona, s katerimi se mora DS soočiti z vsemi, tudi z opozicijo. D'Alema je zagovornik t.i. nemškega sistema s 4 ali 5-odstotnim volilnim pragom. Ministrica Rosy Bindi je zelo zadovoljna s političnim sozvočjem med Prodijem in Veltronijem. Če pa Prodi po njenem prepričanju ni mesta za tehnično ali institucionalno vlado. Da je ustanovna skupščina okrepila Prodije-vo vlado je prepričan Enrico Letta, pod taj nik na pred sed stvu vla de in eden od kan di da tov za taj ni ka De mo -kratske stranke. »Odličen začetek, ki nam upravičeno vpliva optimizem«, je milansko zasedanje ocenil gospodarski minister Pier Luigi Bersani. nova stranka Deželna ■ v v* skupsčina 10. novembra VIDEM - Deželna ustanovna skupščina Demokratske stranke se bo najbrž sestala v soboto, 10. novembra. Nekaj nad sto delegatk in delegatov bo na njej za prvega deželnega tajnika nove stranke formalno izvolilo Bruna Zvecha, ki je zmagal na oktobrskih primarnih volitvah. Skupščina bo po vsej verjetnosti, poleg Zvecha, izvolila tudi dru ga vo dil na te le sa DS, ki bo svoj »krstni« volilni nastop opravila na spomladanskih deželnih volitvah. V pričakovanju prve seja nove skupščine je Zvech pred-sinočnjim v Palmanovi sklical zbor vseh kandidatk in kandidatov, ki so sodelovali na primarnih volitvah. Napovedal je, da namerava stranko voditi v duhu enot nos ti in obe nem glo bo kih sprememb zlasti na vrhovih, kjer hoče čimveč žensk in mladih ob ra zov. De mo krat ska stran ka se bo rodila tudi v deželnem svetu, čeprav še ne formalno, saj bosta svetniški skupini Levih demokratov in Marjetice uradno ostali še vedno ločeni. Dobili pa bosta, kot kaže, svojega skup ne ga glas ni ka, ki bo po vsej verjetnosti predstavnik Marjetice, saj deželni tajnik Zvech izhaja iz stranke Levih demokratov. Omenili smo deželne volitve 2008, ki bodo pri nas prva velika preizkušnja za Demokratsko stranko. Na včerajšnji ustanovni skupščini v Milanu je padel predlog, da bi kandidate DS za vse vo lil ne pre iz kuš nje ne iz -birala več stranka, temveč njeni člani na primarnih volitvah. To pomeni, da bomo imeli v začetku prihodnjega leta v Furla-niji-Julijski krajini spet primarne volitve, tokrat za izbiro volilnih kandidatov. politika - Desna sredina Tudi Berlusconi hoče skupno stranko RIM - Medtem ko se je v Milanu odvijala ustanovna skupščina Demokratske stranke je Silvio Berlusconi spet iz ra zil nuj nost, da bi se tu di na desni sredini ustanovila skupna stranka. Slednja naj bi bila liberalna, ljudska, nacionalna, katoliška in re-formistična, je dejal vodja Forza Italia. Severna liga je to zamisel že zavrnila, velike pomisleke pa imajo tudi v Sredinski uniji-UDC. Berlusconi je prepričan, da si velika večina volilcev Doma svoboščin želi novo zmerno stranko. »Pri nas bo lažje kot z Demokratsko stranko, ki temelji na delitvi oblasti med Marjetico in Levimi demokrati«, je prepričan Berlusconi. Tega mnenja pa niso voditelji UD C. Pier Ferdinando Casini, ki se je prav včeraj poročil z Azzurro Cal-tagirone (to je njegova druga poroka), meni, da bi morala biti morebitna nova stranka včlanjena v Evropski ljudski stranki, nastati pa bi morala tudi r\ Silvio Berlusconi (Ansa) brez »skrajnih« komponent NZ in zlasti brez Lige. Proti ustanovitvi nove skupne desnosredinske stranke je tudi tajnik UDC Lorenzo Cesa, ki pravi, da desna sredina ne sme ponoviti napak, ki so jih naredili ustanovitelji Demokratske stranke. politika - Polemika Montezemolo: Italija že 12 let brez vlade RIM - Italija je že dvanajst let brez prave vlade. Tako razmišlja predsednik Confindustrie Luca di Montezemolo, ki je zelo kritičen tudi do sedanje vlade, čeprav bi bile predčasne volitve s tem volilnim zakonom po njegovem najslabša rešitev. »Človek nima razlogov za optimizem, če se na obzorju države pojavljajo voditelji kot sta Michela Brambilla in komik Beppe Grillo«, meni predsednik industrijcev. Politične stranke obtožuje, da skrbijo le za lastne interese in da tudi novo volilno zakonodajo gledajo le v luči lastnih koristi in ne splošnih inte re sov. Montezemolo soglaša z guvernerjem osrednje banke Mariom Draghi-jem, ko pravi, da so v Italiji prenizke plače in da gospodarska politika na splošno prizadene predvsem mlade. »Confindustria na to opozarja že nekaj let, kot zaman opozarja tudi na previsoke davke, ki bremenijo tako državljane, kot tudi podjetja«, meni še predsednik Fiata in Ferrarija. sindikat - Vsedržavni protest Šolniki proti finančnemu zakonu RIM - Približno 50 tisoč šolnikov je včeraj v Rimu protestiralo proti finančnemu zakonu 2008, češ da močno prizadene italijansko šolo in njene razvojne perspektive. Demonstracija je sovpadala s splošno stavko šolskega osebja, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL. Sindikati obtožujejo Prodije- vo vlado, da hoče s finančnim zakonom neupravičeno krčiti število šolnikov, kar postavlja pod vprašaj v ustavi zapisano pravico do šolanja. Včerajšnja stavka šolnikov sledi petkovi stavki državnih uslužbencev, jutri pa bodo vedno zaradi finančnega zakona prekrižali roke uslužbenci univerz in raziskovalnih ustanov. AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA IJA ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI - TRST Služba za pomoč in promocijo turističnega sektorja OBVESTILO O OBJAVI RAZPISA Obveščamo, da z odobritvijo razpisa sprejetega z odlokom št.2796/PR0D/TUR z dne 24. septembra 2007 Glavne Direkcije za proizvodne dejavnosti, je odprt rok za predstavitev prošenj za udeležbo na zaključnem izpitu za poklicno habilitacijo "TURISTIČNEGA VODIČA" za šolsko leto 2006/07. Razpis je bil objavljen v deželnem Uradnem listu FJK (B.U.R.) št. 40 z dne 3. oktobra 2007. Za podrobnejše informacije lahko obiščete uradno spletno stran dežele www.reqione.fvg.it pod sekcijo »bandi e avvisi della Regione«, kjer dobite tudi faksimile sprejemne prošnje za zaključni izpit. Rok za predstavitev prošenj zapade 2. novembra 2007. _DIBEKT0B SLUŽBE: dr. Terzo UNTEBWEGEB ■ VlflNI RV CICI^HC Aüm^rU rtlWll VIKI ,'Ii-1 TJ. I GLAVNA DIREKI —HBewoi IPERMERCATO OKUSI uc^màéimi OD 28. OKTOBRA DO ÎO. NOVEMBRA 2007 LATTE CARSO s ro pa t i i i L Jh. i uri ICH MATO U H T. A L UM44 CONtiCMI.tNI J lJïfr Mleko vht LAITERIE CAR SICH E hhBpKKlO 1 IHtf r t Tunino STAR rH|t4il»Al|d S hmtvfû M a J.DItJtfl EkEtra deviiko oljčno olj« M ON IN I 1 t EXlUYlEX^I ■■.■:h iti lÜWli ' Pivo PEDAVENA t.i 1i.1 htr Malini tclePnii MOTOROLA C 11S ful tati. qq|(H Htm. Iilistihknii. 50 J iu«nr Detsrgent ta slekla DPI AREXONS u lahojtw ufûiib: J.5 Iiuji miki MONFALCONE/TRZIC, kraj San Pol d, lil. Pocar aviobus: proga 10 APT ■ Ulica S. Grada P.C. 19 ■ Tel. Hipermarkeia(Mfl1^16740 URNIK: ponedeljek 1420 ■ 20.30 * od torka do šoto NEPREKINJEN URNIK 9.0Q - 20.30 NEDELJE 2G. OKTOBRA, 4. IN 11 NOVEMBRA: S 00 - 20.00. PONEDELJEK, 29. OKTOBRA: 9 00 ■ 20.30 «J mpuilllll|/4v C KI lrnilf T^ï ImisCim IV3 Nedelja, 28. oktobra 2007 1 1 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it kultura - Zaključil se je posvet ob 50-letnici smrti Virgilia Giottija in Umberta Sabe Pesniške preobrazbe in nerešena vprašanja mesta »z osorno milino« Na strokovnem srečanju je sodelovalo 60 predavateljev iz 10 držav, med njimi Miroslav Košuta in Tatjana Rojc »Priznanja katerekoli sorte mi vzbujajo smeh,« je nekoč izjavil tržaški narečni pesnik Virgilio Giotti, ki bi v prejšnjih dneh verjetno podaril enega od svojih redkih nasmehov številnim udeležencem kongresa »Si pesa dopo morto«, s katerim je društvo TriesteDistrettoCulturale v sodelovanju z Občino Trst in Univerzama v Trstu in Milanu počastil petdesetletnico njegove smrti in obenem smrti drugega znamenitega predstavnika tržaške književnosti, Umberta Sabe. Ob dvodnevnem kongresu se je zvrstilo več spremnih dogodkov: otvoritev tematske razstave Uga Pierrija in Pa-ola Cervija Kervischerja, uspeli večer v kavarni Tommaseo, kjer so pesniki iz sedmih držav brali Sabove in Giottijeve poezije v prevodih, in še okrogla miza, v kateri so se razni organizatorji kulturnih dogodkov pogovorili o možnosti prirejanja literarnih festivalov za vrednotenje tržaške večkul-turnosti. Kongresno dogajanje je oblikovalo okrog šestdeset predavateljev iz desetih držav, katerim je v četrtek in v petek z zanimanjem sledila publika univerzitetnih študentov, docentov in raziskovalcev, med katerimi je bila tudi Giottijeva vnuknija, so-rodnica pesnika, ki je vlil svojo izvrstno li-riko v tržaško narečje »iz solidarnosti do nekega okolja«, v iskanju pristnosti izražanja in čutenja. Vsebine referatov so osvetlile predvsem lik Umberta Sabe, ga postavile v stik z znamenitimi sodobniki v okviru evropske književnosti, s poglabljanjem filozofskih, psiholoških, literarnih, jezikovnih as-pektov, vse do likovnega obravnavanja in grafološke analize, ki zaznava v njegovi pisavi znake neodvisne osebnosti, psihološko pronicljivost in zvestobo načelu »poštenega« pesnikovanja. Vrsta predavanj je obsegala tudi zanimivo pričevanje pesnika Miroslava Košute, ki iz umetniškega vidika dolguje Sa-bi veliko. V svojem posegu se je dotaknil teme Sabovega obremenjenega odnosa do slovenske stvarnosti (povzetek objavljamo posebej), a je tudi približal občinstvu lik Miroslav Košuta bere svoj prispevek na simpoziju kroma človeka s spominom o bežnem srečanju v starinarski knjigarni v središču mesta, o profilu starega, zamišljenega pesnika, ki ga niti ni opazil. Idealno ju je potem združila umetnost, kot je pojasnila v svojem posegu prof.Tatjana Rojc. Oba sta namreč skušala opisati dvojno naravo mesta, ki je razpeto med odprto, sredozemsko identiteto in dejstvom notranje razdrobljenosti in nezaupanja. Saba je s svojo trgovsko dejavnostjo v znani knjigarni vzpostavil prijazne stike z raznimi slovenskimi intelektualci, na valu skupne povezave z dunaj-sko-avstrijsko kulturo. Slovenski književniki so ga počastili, so prevajali in prevajajo njegova dela (Alojz Gradnik, Ciril Zlobec, Miroslav Košuta), in to tudi ob letošnji obletnici, saj bo kmalu izšla pri založbi Mladika zbirka Sabovih poezij v prevo- dih Jolke Milič. Tudi to pomeni korak naprej na poti prepoznavanja pomena in vloga Sabove umetnosti izven lokalnih meja, ki ju je kongres skušal na poseben način poudarjati in spodbujati. Koordinator-ka Cristina Benussi je ob koncu izrazila upanje, da bo ta znanstveni laboratorij nadaljeval s svojim poslanstvom, saj je že ob tej priliki prispeval k ustvarjanju nove zavesti. Zadovoljni predavatelji in organizatorji se bodo ponovno srečali prihodnji mesec v Milanu, kjer se bo začel pobrateni kongres »Saba extravagante«. Po zaključenem »praznovanju« ostajajo na površju nova spoznanja in vprašanja, ki si jih mora postavljati najprej pesnikovo rodno mesto Trst. Mesto »z osorno milino« je mačehovsko ravnalo z njim in se za zelo pomenljivim dejanjem kongresa še zmeraj obnaša kontroverzno. Ob družabnem srečanju, ki so ga gostujoči pesniki in književniki imeli v soboto dopoldne v starinarski knjigarni Umberta Sabe, nam je lastnik Mario Cerne priznal, da ni zaznal nič novega v letu obletnice: »Za njegovo umetnost se zanimajo predvsem književniki iz tujine. Mesto je prezrlo tudi obletnico: predstavitev publikacije »Trst v poeziji Umberta Sabe« na dan smrti, 25.avgusta, je obeležil le novinar Primorskega dnevnika. Veselim se pobude kongresa, obenem pa vem, da bo potem vse izhlapelo, kot vedno.« Spomin ima grenak priokus, še enkrat zaradi mesta, ki se težko sooča z lastno identiteto, zgodovino in ustvarjalci. Vpra ša nje o »po smrt ni teži« je v takem pri me ru vse manj kot retorič no. Rossana Paliaga 1. november - Pred spomeniki in grobovi na Tržaškem Svečanosti ob dnevu mrtvih S polaganjem vencev bodo padle počastila društva, organizacije, javne uprave z obeh strani meje, predstavniki Republike Slovenije in generalnega konzulata RS Ob bližajočem se dnevu mrtvih bodo, kot je že običaj, v prihodnjih dneh številne svečanosti s polaganjem vencev pred spomeniki in obeležji ter na pokopališčih, prirejajo jih javne uprave in tudi posamezna društva ter organizacije in pa Konzulat Republike Slovenije v Trstu. Kot vsako leto ob 1. novembru bodo predstavniki Republike Slovenije, Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu ter delegacije občin Sežana, Komen, Hrpelje, Kozina, Koper, Izola in Piran polagali vence na grobove in spomenike padlim borcem. Spored slovesnosti za tržaško pokrajino: jutri, 29. oktobra - Bazovica: ob 15. uri spomenik bazoviškim žrtvam na gmajni in ob 15.30 spomenik padlim na pokopališču, ob 16. uri Rižarna. Predstavniki občin Sežana, Komen, Hrpelje, Kozina bodo vence takole polagali - Opčine: ob 13.30 spomenik padlim, pokopališče, 13.30 spomenik padlim, strelišče; Repentabor: ob 14. uri spomenik padlim; Zgonik: ob 14. uri spomenik padlim, županstvo; Pro-sek: ob 14.30 spomenik padlim in pokopališče (2 grobova); Nabrežina: ob 14.30 spomenik padlim; Kontovel: ob 15. uri spomenik padlim, pokopališče; Križ: ob 15. uri spomenik padlim; Bazovica: ob 15. uri spomenik bazoviškim žrtvam; Rižarna: ob 16. uri (vse delegacije); Trst: ob 15. uri grobnica padlim, vojaško pokopališče; 15.15 spomenik ustreljenim pri Bazovici na pokopališču pri Sv. Ani; 15.30 spomenik padlim NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca. Predstavniki občin Koper, Izola, Piran bodo obiskali naslednja obeležja: ob 14.30 spomenik padlim v Miljah; ob 15. uri spomenik padlim v Dolini; 15.30 kripta padlim, pokopališče v Barkovljah; 15.30 spomenik padlim na Katinari; 15.30 grob padlih na pokopališču v Bazovici. Občina Zgonik se bo spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB poklonila v sredo, 31. t.m., ko bodo po naslednjem razporedu polagali vence na spomenike in grobove: ob 12.00 pro-seško pokopališče, 12.20 proseška - spomenik, 18.00 Zgonik - zbirališče, 18.15 Repnič - spominska plošča, 18.30 Briščki - hiša spomenik, 18.45 Gabro-vec - vaški spomenik 19.00 Samatorca - vaški spomenik, 19.15 Salež - vaški spomenik, 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi vse občane ter društva in organizacije, da se ob navedenih urah zberejo pri spomenikih za skupni poklon padlim.. Pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti bo ob dnevu spomina na pokojne polagalo vence jutri, 29. oktobra, z naslednjim vrstnim redom: ob 15. uri bodo predstavniki SSk položili venec k spomeniku bazoviškim junakom na bazovski gmajni, ob 15.30 na grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani, ob 16. uri pa v Rižarni. Polaganje vencev v Bazovici in v Rižarni bo potekalo sočasno s počastitvijo s strani delegacije Republike Slovenije. Svet slovenskih organizacij bo tudi letos počastil spomin vseh padlih, naših talcev ter žrtev nasilja. V ta namen se bo pridružil polaganju vencev Generalnega konzulata Republike Slovenije na grobove in spomenike padlim borcem v tržaški, goriški in videmski pokrajini, junakom na bazoviški gmajni, v Rižarni, Gonarsu ter svetli žrtvi fašističnega nasilja Lojzetu Bratužu. SSO se obenem obrača na svoje člani- ce, somišljenike in prosvetne delavce, da se v čim večjem številu udeležijo svečanosti na krajih spomina in počastijo pokojne kulturne delavce in vse naše zaslužne slovenske žene in može, ki so v svojem življenju po svojih močeh pomagali naši slovenski skupnosti delati, ustvarjati in živeti. Delegacije VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA se bodo padlih v odpor-ništvu in osvobodilnem boju spomnili s polaganjem vencev v sredo, 31. oktobra, z začetkom ob 9. uri pri spominski plošči v Ul. Massimo D'Azeglio, kjer so bili obešeni štirje partizani. Po obhodu po ostalih tržaških spomenikih se bodo nazadnje poklonili žrtvam v Rižar-ni. Delegacija Krožka Kras-Aalti-piano Stranke komunistične prenove bo vence na spomenike padlim za svobodo proti nacifašizmu na vzhodnem delu Krasa polagala v sredo, 1. novembra: ob 9.30 na Opčinah (skupno z partizanskimi organizacijami); 10.15 v Gropadi (v sodelovanju z društvom Skala); 10.30 na Padričah (v sodelovanju z društvom Slovan); 10.45 v Trebčah; 12.30 v Bazovici. Vabimo občane na množično udeležbo. miroslav košuta Moje srečanje s Sabo Cinque poesie per il gioco del calcio so bile zame odkritje novega sveta. Sveta in načina. Pesniškega sveta in načina pisanja poezije. Nič ne pretiravam, če rečem: odkritje novega kontinenta, dotlej povsem neznanega v slovenski književnosti. In potem, skoraj istočasno, Koza. Ona, tovarišica mojega otroštva, moja dojilja. Torej tudi to moje pasenje koze, njeno nadležno in žalostno blejanje, ki je vpadalo v moje otroške igre bosega pastirja, kadar na kratko privezana k grmu ni imela več na dosegu travnih bilk, njene velike in z nezaupljivostjo zasenčene oči, tudi to se lahko prelije v poezijo. Treba je bilo samo ugotoviti pravo pot, ampak izvir sem zaslutil. Poleg tega temeljnega odkritja na področju umetnosti pa je bil še kak drug biografski podatek, obremenjen z vsak-danjosto življenja v Trstu: mali Berto Poli je rasel ob mleku Pepe Sabaz, Slovenke, mladi Ernesto, kot se poimenuje v romanu, je doživel svoj prvi intimen objem z neko Slovenko in že slavni pesnik s psevdonimom Umberto Saba se je vzpenjal na Kontovel pit trpko vino nekega Slovenca, ampak čaščeni ni našel in niti iskal v svojem besednjaku izrazov, s katerimi bi opredelil svoj odnos do te druge polovice tržaške skupnosti. Ob ponovnem branju Caffe Tergeste bi zato lahko kdo pomislil, da je bil »spravljivi namig na Slovence v Trstu, ki mu ga tedanji (in morda tudi današnji) nacionalisti, po pravici ali krivici, žolčno očitajo«, kakor piše v tretji osebi v komentarju k svojim poezijam Storia e cronistoria del Canzoniere, da je bil tisti namig spodrsljaj, ki ga ni kazalo ponoviti. Tudi ta je med mislimi, ki občasno zburkajo moje občudovanje enega od njih, ki so mi pokazali pot. (...) V letih po drugi svetovni vojni Umberto Saba ni bil pesnik, kakršnega poznamo danes, splošno znan in cenjen. Če danes rečeš Trst je, kot bi rekel Saba, a ne smemo spregledati grenke resnice, da je umrl v Gorici. Imel pa je srečo, da je umrl v pravem trenutku, ko je pred kratkim z Italijo združeni Trst, vsak dan razglašen kot citta italianissima, moral in hotel dokazati, da je italijanski. Ali si je mogoče zamisliti lepšo priložnost od smrti svojega poeta? In Trst se je poklonil nesrečnemu sinu z imenitnim in veličastnim pogrebom, čeprav v resnici tako malo v skladu z dotlej izpričano ljubeznijo. Velik pesnik je zmeraj pesnik, ki ne diha več. Skoraj se mi je zareklo mrtev, ampak resnični pesniki ne umrejo nikoli. Če je od tistega dne Sa-bova slava prepojila mesto, pa je to zgolj zaradi dejstva, da je Umberto Saba kot pesnik še živ, in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se v polovici stoletja, ki nas ločuje od njegovega zadnjega diha, niti ni pretirano postaral. Vsekakor se stara bolje kot mnogi njegovi slavni sodobniki.« (Dva odlomka iz kongresnega referata) / ŠPORT Nedelja, 28. oktobra 2007 5 gospodarstvo - Težave zlasti za Medjo vas, Štivan in Cerovlje Devin-Nabrežina: Kmetje proti t.i. občinski kmetijski varianti Jutri v Medji vasi skupna pobuda Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev V uradnem listu Dežele FJK je bil 1. avgusta objavljen odlok, s katerim je bila potrjena varianta številka 22 k devinsko - na-brežinskemu regulacijskemu načrtu. Že po prvem bežnem pregledu dokumenta je zaslediti kar nekaj negativnih presenečenj, ki se nanašajo na omejitve na osnovi določitve območij SIC (evropsko zaščitena območja Natura 2000). Odlok, ki potrjuje veljavnost občinske kmetijske variante, vnaša namreč na kmetijske cone Medjevasi, Štivana in Cerovelj nove hudo omejevalne norme in na le teh še dodaten zaščiten pas širok 300 metrov. Za omenjene vasi, ki so bile, kot ostali Kras, z določitvijo novih zaščitenih območji itak že hudo penalizirane, predstavlja dodatnih 300 metrov popolnoma nespremenljivo breme, saj se po novem zaščitena območja dokončno razširijo kar do naselij. Kmetijskim podjetnikom naj bodo profesionalni ali t.i. part-time, je dejansko tako onemogočeno vsako razvojno načrtovanje kmetij, menijo na Kmečki zvezi. Na kmetijskih površinah, ki so zaobjeta v zaščitena območjih (vključno s tris- tometrskimi pasovi) neprofesionalnim kmetom ni dovoljena nobena nova gospodarska gradnja in niti razširitev obstoječih, profesionalnim kmetom pa je kvečjemu dovoljeno zelo omejeno obnavljanje obstoječega. Poleg tega na kraški gmajni, ki spada v razširjena zaščitena območja, ne bo dovoljena sprememba katastrske kategorije in drugih obdelanih površinah. Gospodarsko gledano je tako stanje po učinkih primerljivo z odkrito razlastitvijo. Nove omejitve so, tako kot že sedanje, nesprejemljive in popolnoma skregane z vsako logiko smotrnega gospodarskega razvoja teritorija. Potrebno je, da se prizadeti kmetje in lastniki zemljišč in njihove stanovske organizacije skupaj z občinsko upravo čimprej dogovorijo za skupno nastopanje v odnosu Dežele, ki je doslej ostala popolnoma gluha na vsak protest. S tem v zvezi Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev vabita jutri prebivalce Štivana, Medje vasi in Cerovelj na srečanje, ki bo ob 20. uri v gostilni "da Pino" v Medji vasi. Navzoč bo tudi župan Giorgio Ret. občila Corriere in priloga Dela o naših krajih Milanski Corriere della Sera in Sobotna priloga ljubljanskega Dela sta včeraj posvetila veliko pozornost posledicam bližnjega padca meje v naših krajih. Slovenski časnik izpod peresa rimskega dopisnika Toneta Hočevarja objavlja reportažo z naslovom "Ko bo meja padla tudi v glavah" Novinar je o tem vprašanju in o položaju naše manjšine zbral mnenja in stališča Jožeta Pirjevca, Stojana Spetiča, Borisa Perica, Rudija Pavšiča in Draga Štoke. Največji italijanski dnevnik pa objavlja reportažo iz Bruslja o schengenski meji (V Evropi padajo meje, po novem v 24 ev-rop skih dr žav brez pot ne ga li -sta) ter razmišljanje pisatelja Giorgia Pressburgerja z naslovom " Trst, ob mej no mes to, ki se iz periferije premika proti središču". manjšina - Večer popestrila dramska skupina SKK z uprizoritvijo igre Kdor išče, najde Tudi v Nabrežini SKGZ predstavila brošuro o pravici do slovenskega imena in priimka Prizor iz igre Kdor išče, najde, ki sta jo napisala Fabrizio Polojaz in Paolo Tanze kroma salus - Včeraj so predali namenu dve novi operacijski sobi Izpopolnjen kirurški oddelek V kliniki sedaj razpolagajo z najsodobnejšo opremo - Klinika ima konvencijo z državno zdravstveno službo Še do la ni so v za seb ni kli niki Salus v Ul. Bonaparte v Trstu imeli dve ope ra cij ski so bi, na kar so zgra -dili tretjo. Zatem so se lotili obnove celotnega operacijskega oddelka, kar je predstavljalo največjo investicijo družbe Policlinico Triestino od izgradnje poslopja, kjer se nahaja Sa lus, in vče raj so otvo ri li še dru gi dve povsem obnovljeni operacijski sobi, v katerih so namestili najsodobnejšo opremo. Celotni operacijski oddelek meri 550 kvadratnih met rov, v njem ni sa mo naj so dob -nejša tehnologija (operacijske mize so npr. neposredno povezane z radiologijo, tako da slik ni treba prenašati iz enega kraja v drugega), temveč so uporabljali tudi posebne materiale, obnovili so naprave za zračenje, hlajenje, električno napeljavo, protipožarni varnostni sistem itd. Za obnovo so potrebovali nekaj več kot tri me se ce. Kot smo dejali, je klinika Salus zasebna struktura, to je delniška družba, vendar je akreditirana z državno zdravstveno službo, kar pomeni, da se v njej lahko zdravijo tudi vsi tisti, ki imajo pravico do ome-nje ne služ be. Kot nam je ob raz lo žil pomočnik v kirurškem oddelku Sergio Omero, konvencija velja samo za hu de bol ni ke. Tu di dru gi lah ko pri -dejo v Salus, vendar na lastne stroške. Trenutno imajo okrog 20 zdravnikov, ki so specializirani na različnih področjih (splošna kirurgija, ortopedija, ginekologija, okulisti-ka, otorinolaringologija), prišteti jim je tre ba še anes te zis te in dva -najst bolničarjev. Skupno je v strukturi 80 postelj, razpolagajo pa tudi z oddelkom za interno medicino. Na otvoritvi, ki so se je udeležili številni predstavniki javnih ustanov in oblasti, je značilnosti novih operacijskih sob orisal Guglielmo Danelon, predsednik in poverjeni upravitelj druž be Po lic li ni co Tri es ti no. Osebje ob eni od novih operacijskih miz v kliniki Salus kroma Brošura Pravica do imena in priimka, ki so jo pred kratkim izdali pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, doživlja celo vrsto predstavitev v tržaški okolici. V sredo so jo predstavili v Ljudskem domu v Trebčah, v četrtek pa v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Nabrežinski predstavitveni večer so s svojim nastopom popestrili mladi igralci Slovenskega kulturnega kluba, ki so pod mentorstvom Lučke Susič uprizorili kabaretno igro z naslovom Kdor išče, najde izpod peresa Fa-brizia Polojaza in Paola Tanzeja. Pokrajinski tajnik SKGZ Igor Ga-brovec je v svoji uvodni besedi na kratko nanizal zgodovinsko dogajanje, kije pred tolikimi desetletji zaznamovalo usodo naših krajev in ljudi. Nato se je zaustavil ob obravnavi zakonodaje, ki danes omogoča vračanje poitalijančenih priimkov v prvotno slovensko obliko. Gabrovec je z zadovoljstvom komentiral tudi dejstvo, da je deželni svet pred dnevi končno sprejel zakon o Slovencih, ki je v preteklih tednih imel precej težko pot. Slovenci tako imamo že tretji zaščitni zakon, poleg zakonov 482 iz leta 1999 in 38 iz leta 2001 tudi svežega deželnega. Institucije so nam torej končno priznale, kar smo dolgo časa zahtevali, sedaj pa je na nas odgovornost, da pravice, ki nam pripadajo, tudi zahtevamo. Avtorica priročnika Marjetica Mo-žina je na kratko predstavila samo njegovo vsebino in postopke, ki se jih lahko po-služimo pri vračanju priimka v izvorno slovensko obliko. Kot je pripomnil glas iz občinstva, je seveda najbolj pomembno, da posameznik še čuti, da je bil njegov priimek popačen. Kdor je poitalijančen priimek že prevzel za svojega se bo namreč postopka njegove vrnitve v izvorno obliko le stežka lotil. Prav pa seveda je, da se s z imenom in priimkom, v katerem se posameznik prepoznava, ta predstavlja povsod. Predstavitvi priročnika je, kot smo že zapisali, sledila uprizoritev kratke kabaretne igre Kdor išče, najde, ki so jo na oder postavili mladi igralci Slovenskega kulturnega kluba pod vodstvom Lučke Susič. Enodejanka se odvija v uradu za vračanje priimkov v izvorno slovensko obliko, v katerem posedajo povečini neslo-venci. Kitajci, Argentinci, Kalifornijka, par iz južne Italije bi hoteli svoj priimek spremeniti v izvirno slovensko obliko, saj bi imeli od tega tudi gmotno korist. Čisto ob koncu pa se najde še čistokrvni zamejec z ugandsko-gorenjskimi koreninami in črno poltj o. Primož Sturman 6 Nedelja, 28. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / književnost - Zaključek simpozija Mare Nostrum v Narodnem domu Prevajalsko delo je naporno in zapleteno, a sila dragoceno Prevajalke opisale trnovo pot interpretacije in predelave izvirnih tekstov Drugi dan mednarodnega književniš-kega simpozija Mare Nostrum, ki poteka v prostorih Visoke šole za tolmače in prevajalce v Narodnem domu, je bil posvečen zahtevnemu, včasih tudi nehvaležnemu delu literarnih prevajalcev, ki imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju stikov med različnimi kulturami in ljudstvi. Simpozij prireja Evropski kongres pisateljev (EWC). Včerajšnji dopoldanski program je bil v znamenju Evropskega leta medkulturnega dialoga 2008. O temah, ki so s tem povezane ter o mednarodnem kongresu za pisatelje in literarne prevajalce (WALTIC), ki bo prihodnje leto v Stockholmu, so govorili pisatelji Irina Horea iz Romunije, Yo-rgos Xenarios iz Grčije, Helena Oberg in Jan Trost iz Švedske, Karl Martin Sinijarv iz Estonije in Myriam Diocaretz z Nizozemske. O prevajalstvu se je podrobneje razpravljalo na popoldanskem srečanju z naslovom »Kulturne izmenjave in prevodi; mejna območja in predlogi za evropsko integracijo«. Giuliana Zeuli (z vodstva evropskega združenja prevajalcev CEATL) je uvodoma dejala, daje prevajalstvo sestavni del skupnega mednarodnega kulturnega razvoja, ker povezuje kulture in narode. »Delamo potiho, toda stalno sodelujemo pri gradnji medkulturnih mostov,« je pristavila. O težavah, s katerimi se morajo vselej spoprijemati prevajalci, sta spregovorili Lilijana Avirovic, docentka na tržaški Visoki šoli za tolmače in prevajalce, in Veronika Brecelj, prevajalka in profesorica na znanstvenem liceju F. Prešerna. Avirovice-va, ki že 30 let živi in dela v Trstu, je prevedla v hrvaščino osem knjig Claudia Ma-grisa. Opisala je trnovo pot zadnjega dela, hrvaškega prevoda knjige »Alla cieca«, ki ga je pravkar oddala. Magris je nepredvidljiv pisatelj, ki ogromno razmišlja o smrti ter o odnosu eros-thanatos. V omenjenem romanu opisuje človeka vzporednih življenj in številnih zgodb, ki so resnične ali izmišljene. Prevajalsko delo je bilo zapleteno: prispodobe, simboli ter svetopisemske, homerske in argonavtske citacije ni enostavno prevajati. Pomembna opora so bila avtorjeva navodila, ko je bilo delo na koncu pa je celotno besedilo Magrisu tudi prebrala. Prevajalec se mora zgledovati po izvirnem tekstu in ga spet ustvariti v popolni avtonomiji. Veronika Brecelj, ki je lani prevedla v italijanščino Jančarjevo zbirko novel »Joyceov učenec«, je pred leti spoznala, da sta slovenska in italijanska stvarnost le del mnogo širšega konteksta, za to spoznanje pa imajo največ zaslug Claudio Magris in drugi krajevni avtorji. Za razmišljanje o pre- Z leve proti desni: Giuliana Zeuli, Lilijana Avirovic, Veronika Brecelj in Marcella Dallatorre kroma vajalskem delu je Brecljeva izbrala izhodišče, ki ga ponuja filozof Walter Benjamin v eseju o nalogi prevajalca. Benjamin trdi, da lahko prevajalsko delo primerjamo tangenti, ki se približa krogu in se nato od njega ponovno oddalji. Prevajalec se namreč v prvi fazi približa svetu, kulturi in men-taliteti, ki obdajajo jezik izvirnega teksta, le-tega pa v nadaljevanju nekoliko izgubi. »Točen« literarni prevod ne obstaja in besedilo v ciljnem jeziku je rezultat ponovne, drugačne sestave knjige. Benjamin pravi, da ima »prevod pravico biti prav to, prevod, drugih pravic pa ne zahteva«. Najbolj nevarna prevajalčeva skušnjava pa je razložiti izvirno besedilo na svoj način. Povezovalka Marcella Dallatorre je priznala, da je prevajalsko delo zelo težko. »Ne smemo se prenagliti: nejasne in bežne besede pisatelja lahko postanejo povsem razumljive 20 strani potem...«. Pisateljica Anna Santoliquido, ki živi v Bariju, dobro pozna književnost onstran Jadrana. Naštela je številne slovenske, hrvaške, srbske in druge avtorje, kot npr. romsko pisateljico Desanko Ristic, ki se poteguje za integracijo svojega ljudstva v evropsko družbo. Posebej je omenila še zbirko povesti »La prosa breve slovena«, ki jo je sestavil Roberto Dapit s prevajalci Ireno Jelerčič, Lauro Sgu-bin in Martinom Vidalijem. Anna Santo-liquido je podčrtala pomen obmejnih avtorjev, ki imajo pomembno vlogo, da politike in upravitelje opozarjajo na potrebo po večji čezmejni povezanosti. (af) sdzpi - Dva sta v sodelovanju s KZ Vrsta koristnih tečajev za poklicno izobraževanje Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da se je začel tečaj Komunikacija in tehnike dela v skupini (48 ur). Prostih je še nekaj mest. Nadaljuje se vpisovanje v tečaj Priprava na ECDL Core Start (72 ur), v okviru katerega bodo obdelani štirje od sedmih modulov evropskega računalniškega spričevala, in sicer: uporaba računalnika in upravljanje datotek; obdelava besedil; preglednice; podatki in komunikacije. Poleg tega SDZPI organizira v sodelovanju s Kmečko zvezo tečaja Vinogradništvo in enologija (40 ur) ter Predelava svinjine (42 ur). Na tečajih bodo predavali priznani strokovnjaki, dolgoletni sodelavci Zavoda. Tečaji bodo potekali dvakrat tedensko v večernih urah; začeli se bodo novembra. Vpišejo se lahko zaposleni v zasebnih podjetjih, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini; tečaji so namenjeni tudi delavcem z atipičnimi delovnimi pogodbami, kot so po god be za do lo čen čas, part time, vajeništvo, projektno delo, občasno delo, pogodba o vključevanju; vpišejo se lahko tudi delavci, ki imajo več kot 45 let starosti, ter delavci, ki so dokončali samo osnovno šolo oziroma so zaključili obvezno šolanje. Stalno bivališče v deželi ni pogoj za vpis. Pobuda spada v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in je financirana s sredstvi zakona 236/93. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja, plačila so oproščeni delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Tečaji se bodo odvijali na tržaškem sedežu SDZPI v ulici Ginnastica 72. Vse potrebne informacije nudi tajništvo Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski šte vil ki 040 566360. mirovna pobuda - Srečanje na Goldonijevem trgu Glasbeniki za Mjanmar Pobudnik prireditve je bilo združenje umetnikov proti vojni in nasilju Utrinek s sinočnjega koncerta na Goldonijevem trgu v Trstu kroma Na Goldonijevem trgu je bil sinoči koncert za sodelovanje in mir med narodi, ki gaje priredilo kulturno združenje Penombre. Združenje je včlanjeno v umetniško mrežo proti vojnam. Na koncertu so sodelovale skupine Zakkaman the Revolucionary Tribe of Lion, J'Accuse, Meat Torpedos, Slain Sun in Acid Taste. Prireditev je vodil Edvino Ugolini. Koncert so prireditelji namenili posebno Mjanmarju (nekdanji Burmi), kjer se ljudje upirajo nasilnim diktatorskim generalom, ki odklanjajo demokratični sistem in seveda tudi demokratične volitve. Svetovna javnost sicer s pomočjo poročanja medijev spremlja burne dogodke v tej državi Daljnega vzhoda, institucije (v prvi vrsti OZN), ki bi morale pritisniti na vojaško hun-to in jo prisilili k pogajanj s protestni ki, pa so ne moč ne ozi ro ma pre cej mlač ne. Jutri demonstracija proti železarni Na pobudo krožka Miani, združenja Servola Respira, La Tua Muggia in koordinacije odborov mestnih četrti bo jutri ob 18. uri pred tržaškim županstvom na Velikem trgu demonstracija, na kateri bodo zahtevali zaprtje škedenjske železarne. Sprevod bo zatem z Velikega trga krenil po Korzu Italija do Trga Goldoni in po Ul. Carducci do sedeža dežele na Trgu Oberdan. Danceproject v Revoltelli V avditoriju muzeja Revoltella bo danes ob 18. uri na vrsti 5. izvedba festivala sodobnega plesa Danceproject, ki ga prireja kulturno združenje Teatro Immagine Suono in ki ga podpira dežela FJK. Najprej bo nastopila plesalka in koreografinja Olivia Maridjan-Koop s predstavo »Piccolo Requiem«, zatem bo na vrsti združenje Manantial, ki bo predstavilo »Al Confine« (Lorenza Masutto, Manuela Parovel in Valentina Morpurgo). Gledališče v narečju V gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian bo v okviru XXIII. sezone gledališča v tržaškem narečju, ki jo organizira LAr-monia, danes ob 16.30 nastopila skupina Il Gabbiano. Na oder bo postavila komedijo »Chi tropo maza no copa gnen-te« Sama Bobrika in Rona Clarka, ki jo je v tržaškp narečje prenesel in režiral Osvaldo Mariutto. Sklepna konferenca projekta Mapsharing V okviru programa evropske pobude In-terreg IIIA Italija - Slovenija bo v torek, 30. t.m. v dvorani kulturnega centra G. Millo v Miljah sklepna konferenca projekta Mapsharing. Predstavili bodo rezultate dejavnosti projekta, na katerem so dve leti skupaj delali pokrajina Trst, regionalni razvojni center Koper, pokrajina Pordenon, mestna občina Koper ter občini Videm in Milje. Pričetek bo ob 9.30. O finančnem zakonu 2008 V okviru prizadevanj za rigorozen, a uravnovešen davčni sistem bodo komercialisti in računovodje komercialisti iz Triveneta jutri ob 10.30 na sedežih v Devinu, Padovi in Bocnu priredili zasedanja, na katera so vabljeni tudi politični predstavniki in občani. Osrednja tema razprave bo finančni zakon za leto 2008. Dve predstavi v Rossettiju Zbor iz FJK se bo pod vodstvom Cristiana Dell'Osteja drevi predstavil v gledališču Rossetti s »Carmina Burana« Carla Orffa. Koncert se bo pričel ob 20.30. V dvorani Bartali v gledališču Rossetti pa bo jutri ob 21. uri predstava »In-demoniate« Carla Tolazzija in Giuliana Mussa v režiji Massima Somaglina. Razstava antikvariata V dvorani čudes v bivši ribarnici so odprli 25. prodajno razstavo antikvariata, Triesteantiqua, na kateri sodelujejo tudi razstavljalci iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in tudi iz Francije. Razstava bo odprta do nedelje, 4. novembra. Študijska dvorana glavnega arhiva zaprta Študijska dvorana glavnega arhiva v Ul. Punta del Forno 2 bo javnosti zaprta v sredo, 31. oktobra, in v soboto, 2. novembra. Dostop bo omogočen samo s predstavitvijo izrecne zahteve v uradu v pritličju, soba št. 2. Tečaji slovenščine Pri italijanski ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture v Ul. Valdiri-vo 30 so v teku vpisovanja in rezervacije za tečaje slovenskega jezika. Tečaji so namenjeni začetnikom in bodo v glavnem v popoldanskih in večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko. Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo na Šolo za slovenščino v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, tel. 040-761470 ali 040366557 od 17.00 do 19.30 (v sobotah zaprto). / ŠPORT Nedelja, 28. oktobra 2007 7 zdravstvo - Pogovor z indijskim homeopatom A. U. Ramakrishnanom Zdravljenje po poteh alternativne medicine »Zanimanje za homeopatijo se veča, v svoji sredi imamo tudi nekaj zdravnikov« Similia similibus curentur ali podobno naj se zdravi s podobnim! Tako bi se lahko glasila definicija homeopatije, kot smo lahko izvedeli iz pogovora z indijskim zdravnikom, Dr. A. U. Ramakrishnanom, ki se že trideset let posveča homeopatiji. V svoji plodni znanstveni dejavnosti se je ukvarjal predvsem z degenerativnimi boleznimi in rakom: preučil je že tisoče primerov in skrbno dokumentiral rezultate svojih terapij, kar je v homeopatskem svetu bolj izjema kot pravilo. Pred nekaj tedni je naše mesto gostilo serijo znanstvenih srečanj, posvečenih integraciji različnih vrst medicine. Združenje AMeC, v katerem deluje več zdravnikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in znanstvenim ovrednotenjem tako imenovanih nekon-vencionalnih medicin, je na to temo priredilo dva kongresa. Udeležil se jih je tudi doktor Ramakrishnan. Večkrat slišimo besedo homeo-patija, v resnici pa najbrž le redki vedo, za kaj pravzaprav gre, kako in ali sploh učinkuje. Najprej bi rad razčlenil besedo ho-meopatija, ki je grškega izvora: homoios pomeni enak, podoben, pathos pa trpljenje, bolezen, zato pri homeopatiji govorimo o podobnostih. Samuel Hahnemann, utemeljitelj homeopatije, nemški zdravnik, prevajalec in pisatelj, je pred dvesto leti pri svojih raziskavah dognal, da izzovejo zdravila pri zdravem človeku simptome, značilne za dotično bolezen. Hannemann je bil velik raziskovalec, ki je govoril devet jezikov; med prevajanjem medicinske knjige je naletel na trditev, da so pripravki iz kinina izredno blagodejni proti malariji. Ker je bil zelo radoveden, je učinke kinina preizkusil kar na lastni koži: raztopil ga je v alkoholni snovi, raztopino silno stresal in tako pripravljeno tekočino tudi popil. Pojavili so se mu simptomi, tipični za malarijo: visoka vročina, drhtenje, glavobol in bruhanje. Ugotovil je torej, da se podobno zdravi s podobnim. Homeopatska zdravila so torej razredčene in »zmiksane« snovi? Homeopatska zdravila so v alkoholu izredno razredčene snovi, temu ra-zredčevanju in stresanju pa pravimo potenciranje, saj se tako njihov učinek stopnjuje. Vzemimo na primer čebulo, ki jo v Indiji veliko uporabljamo pri kuhanju. Ko jo režemo, se nam oči solzijo in cedi se nam iz nosa, se pravi, da v nas povzroča simptome, ki so sicer značilni za prehlad. Torej, če potenciramo oziroma razredčimo substance čebule, lahko zdravimo prehlad. Podobno lahko govorimo tudi o se- Dr. A. U. Ramakrishnanom kroma nenem nahodu: če se namreč zdrav osebek sprehodi po vrtu, kjer raste divji jasmin, ga bo spreletelo drhtenje in omotičnost, v grlu bo občutil dražljaje. To pomeni, da bo občutil simptome, ki so značilni za omenjeno obolenje. Če pa bolehamo za senenim nahodom, je potenciran divji jasmin še kako koristen. Kar lahko škoduje zdravi osebi, lahko torej ozdravi bolnika. Kako in zakaj ste se odločili za ho-meopatijo? Pravzaprav je vsega kriv moj oče. Tudi on je bil zdravnik in zelo ga je zanimala homeopatija, tako da me je vanjo vpeljal. Po indijski diplomi iz medicine, sem dokončal še specializacijo iz homeopati-je v Londonu. Ko je moj oče delal v bolnišnici, so imeli številni pacienti težave s hemoroidi in edina rešitev je bila operacija. Nekega dne, ko se je vračal proti domu, se je spotoma ustavil v lekarni, v kateri so prodajali tudi homeopatska zdravila. Pozanimal se je o njihovih učinkih in izvedel, da so primerna tudi za hemoroide. Vrnil se je v bolnišnico in enemu pacientu ponudil zdravilo... In neverjetno, naslednjega dne je taisti bolnik skakal od veselja, saj so bo- lečine izginile in tudi vnetje se je bistveno zmanjšalo. Operacija je bila potemtakem nepotrebna, saj je po nekaj dneh krvavitev popolnoma prenehala in hemoroidov ni bilo več. Kako take učinke sprejemajo pacienti? Gre za nov sistem, ki temelji predvsem na treh stopnjah: zavest, da obstaja homeopatija, izkustvo o tem, kako deluje, nazadnje pa še učinek. Homeopatijo je treba najprej spoznati in razumeti, da predstavlja dober način zdravljenja, da ni strupena in zdravi nežno, kar je pa najpomembnejše, da nima stranskih učinkov. Pravzaprav je homeopatija kot mobilni telefon: najprej moraš razumeti, kaj je, nato se začneš ukvarjati z njegovim delovanjem, nato pa ga lahko primerno uporabiš. In zato sem vesel tega pogovora! Kaj pa odnos med uradno medicino in tovrstno, če naj tako rečem, alternativno medicino? Veste kaj, kar je uradno, ni nujno najboljše. Mi skušamo namreč dokazati, da obstajajo tudi drugačne poti, ki ponujajo drugačne, torej različne rešitve. Vsakogar zato vabimo, da to preveri: če ga bo naša metoda prepričala, se nam bo pridružil, drugače pa bo nadaljeval po svoji poti. Povedati pa moram, da se danes zanimanje za homeopatijo izredno veča in da lahko v svoji sredi zasledimo tudi nekaj zdravnikov, ki se vedi približujejo predvsem iz radovednosti. Kakšno vlogo pa ima po vašem mnenju pri ozdravitvi bolnikova volja? Motivacija je prav gotovo izredno pomemben dejavnik pri katerem koli zdravljenju. Pravzaprav so pozitivne misli vselej dobrodošle, saj vemo, da bo rezultat, ko se nečesa lotiš s pozitivnim pristopom, prav gotovo svetel, v nasprotnem primeru pa temen. Prav tako je pri ho-meopatiji, vendar pozitivna volja ni bistvena, saj mora medicina učinkovati tudi brez nje. Kaj pa zdravljenje raka, kateremu ste posvetili veliko svojih energij? Pot zdravljenja raka je še dolga in žal vijugasta, vendar na koncu tunela gori luč. V zadnjih letih je napredek pri zdravljenju viden in tudi kvaliteta življenja se je izboljšala. Veliko je sicer neznank, vendar se mi ne vdamo, saj zaupamo homeopatiji. Sara Sternad in Poljanka Dolhar okusi krasa Pri Križmanu gostuje Delov kuhar leta Repenska restavracija Križ-man prireja jutri poseben večer Okusov Krasa v sodelovanju z okrepčevalnico Ruj - Dol pri Vog-ljah v Sloveniji. Degustacijski list bo pripravil Peter Patajac, Delov kuhar leta 2007, kije skupaj z drugimi kolegi in člani sežanske Obrtne zbornice prejel razne nagrade na nedavnem 54. Gostinsko-turističnem zboru v toplicah v Olimju. S člani omenjene zbornice sodelujejo tudi gostinci Okusov Krasa, skupaj so pred kratkim priredili prvi večer čezmejne kraške kuhinje v Komnu. Jedilnik, ki se obeta na ponedeljkovem večeru v Repnu, predvideva jelenov tartarski biftek z ek-stradeviškim oljčnim oljem in gor-čično omako, ob spremljavi vitov-ske Šuber. Naslednja na vrsti bo rezana kraška pašta v aromatizirani grahovi omaki s kravjo kraško skuto ter s sautejem iz jurčkov in buč-kinih cvetov, v kozarce pa bo polnila malvazija Sancin. »Intermezzo« bodo predstavljali štrukeljčki polnjeni z rdečim zeljem v pegat-kinem raguju in teran Milič Zagr-ski, sledil bo z rožmarinom na rahlo prekajen svinjski kare z bučnim pirejem, ohrovtom in ocvrtim ko-romačem, zalit z vinom Terra Rossa Čotar. Sladica bo sestavljenka iz rožičeve moke, pinjol in rozin, ob kremi iz bele čokolade in kostanjev, obogatena z mariniranimi gozdnimi sadeži v nežni meti ter prilagojena s posebnim Negra Renčel. Skratka, res enkratno doživetje, ki ga svetujemo vsem ljubiteljem inovativne kraške kuhinje. Za rezervacije je treba poklicati na tel. št. 040 - -327115. Večer pri Križmanu je sad sodelovanja med kraškimi gostinci z obeh strani. Tiziana in Elvis Guštin, ki sta med predstavniki novega rodu naših gostincev, sta hotela s to pobudo podčrtati in izvajati pomen enotnega nastopa za uveljavitev sodobne kraške kulina-rike »brez meja«. To se povsem uokvirja v duh in smotre skupnega projekta Inter-reg 2R »Utrinki in okusi krasa brez meja«, ki ga skupno izvaja dvanajst gostincev SDGZ in sedem gostincev OZS-Sežana. Po degustacij-skem večeru v Komnu je na sporedu še srečanje turističnih operaterjev obeh strani, ki bo 15. novembra v znanstvenem parku pri Padričah. Kraški gostinci jih bodo spodbudili k skupni promociji kraškega prostora. Davorin Devetak slovenska tv Nocoj oddaja Mikser Nocoj bo prvič na sporedu nova TV oddaja slovenskega programa RAI »Mikser« (okrog 20.50), ki bo med letošnjo sezono vsakih 14 dni vključevala okrogle mize, posamične goste in prispevke o aktualnih temah. V mešal-niku nocojšnje oddaje, ki jo bo vodila Luana Grilanc, bodo številna vprašanja. Zakaj v Italiji primanjkujejo slovenski ravnatelji in kako se je ta lik s časom spremenil? Kateri so konkretni prijemi, ki naj bi jih ravnatelji slovenskih šol udejanjili? Kakšna je politična teža Slovenskega deželnega šolskega urada in kaj predlagata slovenski krovni organizaciji glede upravljanja slovenskih šol v Italiji? V studiu bodo odgovarjali Ksenija Dobrila, Sonja IKanj-šček, Manuela Pirih, Tamara Blažina, Marjan Kravos, Tomaž Simčič, Drago Štoka in Livio Semolič. V uredništvu oddaje sta tudi Živa Pahor in Vida Va-lenčič, režijo je podpisala Martina Re-pinc. Ponovitev bo na vrsti v četrtek, 1. novembra ob isti uri. krožek galeb - Celodnevni ustavarjalni izlet za otroke s Tržaškega in Goriškega V Benečiji med čarobnimi bitji Pripovedke sprožile domišljijo otrok Trideset otrok s Tržaškega in Goriškega se je preteklo soboto odpravilo Na pravljico v Benečijo, se pravi na celodnevni ustvarjalni izlet na pobudo Krožka za promocijo mladinske književnosti Galeb. Po lanskih ustvarjalnih delavnicah, ki so stekle v sodelovanju s številnimi društvi na Tržaškem in Goriškem, je Krožek Galeb letos posvetil jesenski čas pravljicam iz Benečije oziroma pripovedkam, zgodbam in legendam, ki so nastale v gozdovih pod Ma-tajurjem. Med čarobna bitja, ki pestrijo Čedad in Nadiške doline, sta otroke popeljala Benečana Luisa in Giovanni. Jutranji del deževnega, a vseeno veselega dne je potekal v Slovenskem centru v Špetru, kjer so otroci prisluhnili pravljicam, spoznali živali, ki kraljujejo v tamkajšnjih gozdovih in nazadnje ustvarjali iznajdljive in pisane papirnate klobuke, podobne takim, kakršne nosijo blumarji. Po kosilu je bil še čas za ogled Landarske jame, kjer je tekla beseda o kraljici Vidi. Nazadnje je bilo treba seveda še na sprehod po Hudičevem mostu, kjer je Otroci so si bila na vrsti še zadnja pripoved o čudežnih , , ,.. ,. i .^.i • „ j.v,., / ,. .. ogledali tudi bitjih iz Nadiških dolin. (jpč) Čedad 8 Nedelja, 28. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / BAZOVICA - Verski obred in obujanje tradicij Lovci slovesno praznovali svojega zavetnika sv. Hubertusa Mašo sta darovala škof Evgen Ravignani in domači župnik Žarko Škrlj - Družabnost v novem centru Zarje Tudi letos se je v cerkvi v Bazovici zbrala prava množica lovcev, ki so se udeležili maše ob praznovanju svojega zavetnika sv. Hubertusa. Maša je bila še posebej slovesna, daroval jo je tržaški škof Evgen Ravignani, somaševal je domači župnik Žarko Škrlj. Poseben pečat so verskemu obredu, ki je potekal dvojezično, dali nastop rogistov iz Beljaka pa pevski zbor Doberdob, oktet iz Prestranka, domači pevski zbor Lipa. Verska in obenem kulturna pobuda sodi v okvir prizadevanj za obujanje domačih tradicij, bodisi pri nas kot v sosednji Sloveniji in Avstriji. Tem prizadevanjem se je lani pridružila tudi lovska družina iz Bazovice, ko je prvič organizirala mašo ob praznovanju sv. Hubertusa. Letos je pri pobudi sodelovala tudi tržaška občina. Ob številnih lovcih so se maše in družabnosti, ki je sledila v novem, bazovskem športnem centru Zarje, udeležili tudi številni gostje in predstavniki javnih uprav, začenši z župani Robertom Dipiazzo, Mirkom Sardočem, Gi-orgiom Retom, pa z deželnim svetovalcem Igorjem Dolencem in številnimi drugimi. Tudi bazovska cerkev je bila okrašena v lovskem stilu, pred oltar so postavili velike rogove roma predavanje - Začetek srečanj pri SKD Slavec Ricmanje-Log Ricmanjci radovedno pogledali na Daljni vzhod Nataša Gombač je opisala Kitajsko tudi s pomočjo zemljevidov dsi - Jutri Poklon Pavletu Merkuju Društvo slovenskih izobražencev in Zveza cerkvenih pevskih zborov bosta jutri počastili Pavleta Mer-kuja ob njegovi osemdesetletnici. V zadnjih mesecih se je zvrstilo že več takih počastitev, kar dokazuje široko območje delovanja in uveljavljanja Pavleta Merkuja kot skladatelja, jezikoslovca, raziskovalca in človeka prefinjenega estetskega in kritičnega čuta. Veliko je prispeval k naporom za oblikovanje enotnosti v manjšinskem prostoru v Italiji, kjer imamo Slovenci v videmski, goriški in tržaški pokrajini za sabo zelo različno preteklost. Zlasti o tem bos ta na jut riš -njem večeru spregovorili ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden in muzikologinja Luisa Antoni. Dekliš ki zbor Vesela Pomlad in me -šani zbor Sv. Jerneja pa bosta izvedla vrsto Merkujevih zborovskih del. Srečanje s Pavletom Merkujem bo jutri v Peterlinovi dvorani ob 20.30. SKD Slavec Ricmanje-Log je vkorakalo v novo sezono, za otvoritveni večer pa so odborniki izbrali posebno presenečenje. Številnemu občinstvu se je predstavila mlada študentka kitajščine Nataša Gombač, kije Ricmanjce popeljala z mislijo na Kitajsko. Nataša študira kitajski jezik in književnost na Univerzi v Benetkah, v Pekingu pa je preživela 6 mesecev. Uvodne besede je namenila predstavitvi drugega največjega kitajskega mesta, ki s svojimi 14 milijoni prebivalcev zaostaja le za Šanghajem. Predavanje sije Nataša zamislila v obliki tečaja za preživetje, kajti Evropejec, ki prvič stopi v kitajsko prestolnico, se po njenih besedah znajde v hudi stiski. Razdalje in življenjske navade niso primerljive z evropskimi. Peking oz. Beijing je mesto nasprotij: med sprehodom zasledimo na eni strani sive zgradbe, na drugi pa občudujemo moderne arhitektonske primere, ki se lahko kosajo z neonskim Las Vegasom. Nataša je predavanje obogatila s fotografijami in videoposnetki, tako da so prisotni pokukali v kitajski vsakdan s posnetki tipične jutranje telovadbe, na sekundo izračunanega dvigovanja zastave, kitajskih dobrot, arhitektonskih in naravnih lepot itd. Nataša je z veseljem odgovarjala na radovedna vprašanja občinstva, na koncu pa je vsem ponudila skodelico zelenega čaja. Ricmanjska srečanja se bodo nadaljevala novembra, ko bo na vrsti Večer spominov na vojna in povojna leta, na katerem bodo domačini posredovali svoje izkušnje iz tega obdobja. M.C. šolstvo - Slavje nekdanjega 5.A razreda znanstvenega liceja Prešeren »Realčani« so praznovali 30. obletnico mature Dijakinje in dijaki nekdanjega 5.a razreda znanstvenega liceja France Prešeren so skupaj praznovali 30-letnico »velike« mature (1977-2007) Zbrali so se v tipični ribiški restavraciji Bellariva v Brojnici pod Križem in ob odlični domači ribji hrani obujali spomine na skupna leta, ki so jih pre žive li na na ši »re al -ni gimnaziji«. Nekateri od njih se že dol go časa ni so sre čali, zato je bilo skupno praznovanje »velike« mature še toliko bolj prijetno in za vse občuteno Večer so vse kakor pre žive li ze lo le -po in ob lju bi li, da se bodo ob okroglih ob let ni cah spet sre čali. Na fotografiji (čepe iz leve proti desni) so Sonja Štavar, Xe-nia Brass in Tea Meula, stoje (z leve) Nevo Radovič, Cinzia Ni-brandt, Milko Vitez, Jasna Mer-ku, Eva Rosner, Peter Žerjal, Sto jan San cin in Fran co Per co. Skupinska slika nekdanjih sošolcev v Brojnici pod Križem Včeraj danes Danes, NEDELJA, 28. oktobra 2007 SIMON Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 10.21. Luna vzide ob 18.06 in zatone ob 9.49. Jutri, PONEDELJEK, 29. oktobra 2007 IDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,5 stopinj C, zračni tlak 1025,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj C. OKLICI: Andrea Criscuolo in Katerina Hnojčikova, Norman Capolino in Johanna Riva, Massimo Zollia in Laura Godina, Alessandro Kleiderz in Luana Valenti, Yi Jiang in Xiaolin Zheng, Alessandro Le-ghissa in Amelia Narducci, Giovanni At-tina' in Antonella Mongaro, Pierluigi Ghez-zi in Teresa Fulin, Massimo Zottich in La-vinia Piorica Groza, Arsen Goxhaj in Fio-ralba Plaku, Claudio Battistutta in Irena Krmac, Roberto Ganz in Giusj Frezza, Ren-zo Secreto in Simonetta Valerio. [13 Lekarne Nedelja, 28. oktobra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6 Milje - Ul. Mazzini 1/A), Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6(Ul. Diaz 2, tel. 040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6 Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). Od ponedeljka, 29., do srede, 31. oktobra 2007, in v petek, 2, novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 4/1 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421042). Četrtek, 1. novembra 2007, in sobota, 3. novembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje, - Ul. Flavia 39/C, Zgo-nik - Božje polje. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 4/1 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje, - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. / ŠPORT Nedelja, 28. oktobra 2007 9 OKTET ŠKOFIJE in OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabita na 20. Srečanje oktetov Primorske 3. novembra 2007 ob 19. uri Občinsko gledališče France Prešeren, Boljunec POKROVITELJI Občina Dolina, Mestna občina Koper, JSKD-OI Koper REVIJO SO PODPRLI Zadružna Kraška Banka, Banka Koper d.d., Istrabenz Koper d.d.. Zavarovalnica Triglav d.d.. Vina Koper d.o.o. Cvetlice MARA Bazovica, Precision Mechanics Laboratory di Igor e Ivo Krizmancic & C. Društvo slovenskih izobražencev in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita jutri, 29. oktobra, na večer posvečen Pavletu Merkuju ob njegovi osemdesetletnici. GOVORILI BOSTA: Živa Gruden in Luisa Antoni UMETNIŠKI PROGRAM: MIPS Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan in MePZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. Predstavitev - degustacija KOTIČEK TIPIČNEGA PROIZVODA "Okusi Krasa 2007" fin rm Slovensko " ■ * deželno gospodarsko združenje Kavarna VATTA Opčine - Sreda, 31.oktobra, ob 19.00 Sodelujejo trgovine jestvin... Kavarna Vatta Opčine, Despar Slavec z Opčin in Padrič, Self Service Katja Opčine, Jestvine Kukanja Nabrežina ... in pekarne s Krasa Čok Opčine, Bukovec in Starec Prosek, Leghissa Bruna Sesljan. Skupaj z openskimi gostilnami Okusov Krasa Vsi ljubitelji kraške enogastronomije vabljeni! INFO: Vatta TEL. 040215313, SDGZ 0406724824, www.sdgz.it_ Q Kino ALCIONE - 15.00, 18.45 »Piano, solo«; 17.00, 21.00 »La ragazza del lago». AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«. ARISTON - 10.30 »il cinema dei ra-gazzi«; 16.00, 18.05, 20.20 »Angel -la vita, il romanzo«. CINECITY - 19.35, 22.05 »Stardust«; 11.00, 14.50, 17.30, 22.05 »Molto in-cinta«; 10.45, 11.00, 12.35, 13.10, 13.30, 15.00, 15.30, 16.00, 17.30, 18.00, 18.30, 20.00, 21.15, 22.15 »Ratatouille«; 10.55, 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Die hard - vivere o mo-rire«; 10.45, 12.55, 15.05, 17.25, 19.45, 22.00 »Elisabeth - The golden age«; 10.50, 13.10, 15.20, 17.30, 20.15, 22.15 »2061 - Un anno ecce-zionale«; 19.55 »Seta«; 10.45 »Sur-f's up - i re delle onde«. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV Proseška postaja 35 (Zgonik) AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 OMV Proseška postaja 35 (Zgonik) ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - državna cesta 202, Ul. Carnaro - državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Hfl Osmice SKD Tabor inZSKD OPCINE - Prosvetni dom OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2007/2008 danes, 28. oktobra ob 18. uri KONCERT DUA FERI Marko Feri, kitara Martina Feri, glas Na sporedu: Jobim, Kosma, Garner, Donaldson, Hupfeld, Rodgers, Lennon VABLJENI! S Izleti EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Elisabeth - The golden age«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvole«. FELLINI - 16.30, 18.30, 22.15 »Stardust«; 18.30, 20.30 »La giusta di-stanza«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Se-ta«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00, 22.20 »Žaga 4«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »3D manija«; 19.00, 21.30 »Petelinji zajtrk«; 17.10, 19.30, 21.50 »Sedem dni skomin«; 15.10 »Ratatouille«; 15.20 »Divji valovi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Shrek ter-zo«; 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Die hard - vivere o morire«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.30, 20.20, 22.20 »2061«. SUPER - 11.00, 14.15, 16.30 »Hair-spray«; 18.20, 20.15, 22.15 »Quel treno per Yuma«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00 »Ratatouil-le«, 20.10, 22.15 »Seta«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »2061«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Die hard - vivere o morire«. KRUT obvešča udeležence izleta v Čedad in Benečijo, prirejenega ob priložnosti koncerta Starosta Mali Princ, da bo odhod avtobusa iz Trsta, trga Oberdan - deželna palača ob 8. uri, s postankom na Opčinah, parkirišče ob cesti 202 (nasproti bencinske črpalke) ob 8.10. SŠKD TIMAVA Medjevas Štivan in TD BREST iz Brestovice pri Komnu organizirata, danes, 28. oktobra 2007, čez-mejni pohod po poteh Soške fronte (Brestovica - Grofova jama (odprta za ogled) - Medjevas - Brestovica: 11 km) . Vpisnina znaša 8,00 evrov; vpisovanje na pohod od 7.30 dalje pred osnovno šolo v Brestovici; start pohoda je predviden ob 9. uri; med pohodom bo več okrepčevalnih postaj na koncu pa topli obrok in družabnost za vse udeležence. Toplo vabljeni. AŠD-SK BRDINA organizira dvodnevno smučanje na ledeniku Moltaller v petek, 2. in soboto, 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348-8012454 in 347-5292058. Vljudno RESTAVRACIJA KRIŽMAN, REPEN - OKUSI KRASA - Degusta-cijski menu: PETER PATAJAC, Delov kuhar leta 2007, bo jutri - ponedeljek, 29. oktobra ob 20.00. Rezervacije tel. 040-327115. NA OPČINAH, v središču stare vasi, prodajamo dve majhni hiši. Skupna površina zemljišča 504 kv.m. Tel. 040-211343 ali 0038656740911 od 17. do 19. ure. PODJETJE GUŠTIN VW-AUDI Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega mehanika z obvladanjem elektronskih veščin in resnega vajenca. Tel. 040-225343. PODJETJE V KOPRU išče osebje od 25 do 50 let za lažje uradniško delo. Polovični delovni čas in možnost redne zaposlitve. Resno zainteresirani in motivirani naj kličejo na tel. 00386-5-6641074 (od 13. do 19. ure). POGREBNO PODJETJE IŠČE URADNICO/KA za svoje urade na Opčinah in v Trstu, starost do 30 let, vljuden stik z ljudmi, z znanjem slovenskega jezika in paketa Office. Poklicati na tel. 040-660755 od 14. do 17. ure. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. OSMICO bo jutri, 27. oktobra odprl Boris Pernarčič. Medjavas 7, tel. št.: 040-208375. OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik 36. OSMICO je odprla družina Colja v Sa-matroci 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu 27. Vabljeni! ZADRUGA NUJNO IŠČE KUHARJA. Curriculum poslati na Zadruga LA QUERCIA, Corso Italia 10, Trst, faks 040-630762, email gru.quercia@libero.it ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE TRI dinamične osebe od 30 do 50 let. Tudi brez izkušnje, za obisk dogovorjenih strank. Pogoji: lastno vozilo in znanje italijanskega jezika. Ponuja se redna zaposlitev in dobre provizije. Za razgovor tel. 00386 5 6641074 od 13. do 19. ure. vabljeni vsi člani in prijatelji. SKD VESNA vabi na »jesenski sprehod v Rubije pri Briščih« v nedeljo, 4. novembra 2007. Zbirališče ob 14. uri pri spomeniku padlim v Križu. V primeru slabega vremena bo sprehod odpadel. Za informacije tel. na št. 339-4359868. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi v nedeljo, 4.novembra 2007 na »15. jesenski pohod na Grmado in okolico«. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na koncu vasi. Med potjo sta predvideni kontrolni točki s čajem ter ob prihodu topel obrok z družabnostjo. V primeru slabega vremena bo pohod odpadel. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave! H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom »Ivan Cankar« v Trstu sporoča, da bo v petek, 2.novembra 2007 šola zaprta. 0 Prireditve KRUT v sodelovanju z ZSKD in Društvom Slovenskih upokojencev za Goriško prireja koncertno predstavo »Starosta Mali Princ«, ki bo danes, 28. oktobra 2007, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Sodelujejo: Mešani mladinski pevski zbor - Trst, Moški pevski zbor F. Venturini, Ženski pevski zbor Sinji Galeb iz Izole in Moški pevski zbor Sempeter pri Gorici. Vljudno vabljeni. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM »Openska glasbena srečanja« sezona 2007/2008 danes, 28. oktobra 2007, ob 18. uri, koncert dua Feri: Marko Feri kitara, Martina Feri glas. Na sporedu: Jobim, Kosma, Garner, Donaldson, Hupfeld, Rodgers, Lennon. Vabljeni. OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in z Zvezo kulturnih društev prirejajo 20. srečanje oktetov Primorske v Boljuncu, v gledališču France Prešeren v soboto, 3. novembra 2007, ob 19. uri. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert komornega zbora »Gallus Kranj«, ki ga vodi Angela Tomanič. Nastopili bodo tudi instrumentalisti Cappella Cantiani ter solisti Pija Brod-nik-sopran, Anja Strajnar-alt, Metod Palčič-tenor, BlažKladnik-bas in Barbara Pibernik-orgle. Koncert bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na zahvalno nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri. 0 Mali oglasi DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. na št.: 3479534644. KMEČKI TURIZEM UŠAJ je odprt v Na-brežini 8 do 2. decembra 2007. Tel. 3394193779. PRODAM BMW 318, letnik december 1991, cena po dogovoru. Tel. na št.: 3409329903 po 15. uri. PRODAM atomizator Friuli 600 l, hidravlično drevo na dve kolesi za globino oranja do 70 cm, težak kultivator Ma-rolin širok 180 cm, mikroporični filter s petimi vložki, vsak po 100 cm, filter za drožje in oljke, pletenke po 54 l.; in še suha gozdna drva z dostavo na dom in ekstradeviško oljčno olje. Tel. 0481390238 (ob uri obedov). PRODAM stanovanje v Ronkah (približno 90 kv.m.) z dvema balkonoma (dve sobi, dve kopalnici, kuhinja in dnevna soba), s kletjo, z garažo ter z zunanjim parkirnim prostorom; cena po dogovoru, tel. 339-6980287 (ob uri obedov ali večernih urah). PRODAM VW Golf 1.6 Highline 16 V letnik 2001 prevoženih 59.000 km eur 4, sivokovinjske barve v odličnem stanju. Tel 335-6328351. V CENTRU Trsta (ul. Battisti) oddajamo pisarniške prostore (50 kv. metrov). Tel. na št.: 348-4447530. V OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno 150 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Prostor je možno razdeliti na več majhnih enot. Telefon: 348-2812360. VELIKI SLOVAR TUJK, M. Tavzes, Cankarjeva Založba 2002, 1300 strani - nov nerabljen - prodam za 60 evrov. Grško-slovenski slovar A. Dokler nov v ovitku prodam za 35 evrov. Tel. 347-1516964. ^ Zapustila nas je naša draga Lidia Ferfoglia Žalostno vest sporočajo sin Mitja, sestra Ivanka in brat Paolo z družinami Pogreb bo jutri - ponedeljek, 29. oktobra ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev v Zgoniku. Iskrena hvala dr. Borottu in za pomoč na domu Zgonik, 28. oktobra 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Ob težki izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje Mitji in družini direkcija in sodelavci Eurocar Logistics Ob prerani izgubi naše dolgoletne tajnice Lidije izrekamo sinu Mitji in svojcem občuteno sožalje. KD Rdeča zvezda ZAHVALA Egisto Trenta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi našega dragega in so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala predstavnikom Stranke komunistične prenove, pevcem in godbi na pihala. Svojci Ricmanje, 28. oktobra 2007 ZAHVALA Mario Maganja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega vsem priljubljenega in napozabnega Mariota. Posebna zahvala župniku g. Jakominu, pevcem zbora F. Venturini, govorniku Acetu Mermolji in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Maša zadušnica bo v nedeljo, 4. novembra ob 10.30 v škedenjski cerkvi. Sestrični Bruna in Mira ter bratranec Tonči Trst, 28. oktobra 2007 ZAHVALA Mario Purič Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom iz Saleža in Repniča, župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, MoPZ Rdeča zvezda in vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Družina Salež, 28. oktobra 2007 ZAHVALA Ob izgubi drage Olge Zobec vd. Komar se zahvaljujemo darovalcem cvetja, pevskemu zboru, godbi, Aleksiju Pre-garcu in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Domjo, Log, 28. oktobra 2007 10 Nedelja, 28. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR Na tržaški fakulteti pravnih ved je uspešno doktorirala Sara Bevilacqua Iskreno ji čestitamo mama, papa, sestra, nona in teta iz Kanade Na tržaški pravni fakulteti je z odličnim uspehom diplomirala Sara Bevilacqua Iz vsega srca ji čestitamo in želimo še mnogo življenjskih uspehov družine Frandoli, Doglia, Bevilacqua in Berlot Na tržaški univerzi je 24. oktobra diplomiral iz ekonomskih ved Andrej Schart Novemu doktorju želimo mnogo uspehov v življenju vsi domači V petek, 26. oktobra 2007je na tržaškem konservatoriju G. Tartini uspešno zaključila višji trienij za glasbeno didaktiko prof. Neda Sancin Iz srca ji čestitajo vsi domači Pred kratkim je naša zborovodja Suzana Žerjal slavila okrogli rojstni dan. Iskreno ji čestita in želi še obilo uspehov KD F. Venturini Čestitke Včeraj sta praznovala 45. obletnico poroke draga ANA in ADRIJAN iz Padrič. Še nadaljnjih skupnih let v zdravju in ljubezni jima želijo vsi najdražji. JANI in IGORJU želimo veliko sreče in ustvarjalnih trenutkov v skupnem življenju. Vsi pri društvu Kons. Mamico Wilmo in očka France-sca je razveselil prihod male NICOLE. Srečnima staršema želimo vse najboljše, mali Nicole pa veliko sreče in zdravja v življenju. Družine Berce, Carli in Hmeljak. Danes se vsi veselimo, saj rojstni dan naše EDDE slavimo! Vse najboljše in mnogo zdravja, sreče in veselja ti iz srca želimo tvoji najdražji. Na tržaški fakulteti je SARA BE-VILACQUA z uspehom diplomirala iz pravnih ved. SKD Barkovlje ji iskreno čestita in ji želi veliko uspeha v življenju. □ Obvestila GLASBENA MATICA TRST obvešča, da so v prodaji abonmaji za koncertno sezono 2007-08. Rezervacije in informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.00-11.30 ter 16.00-18.30). OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi med svoje vrste nove člane v gledališče F. Prešeren v Boljuncu vsako sredo: od 16. do 17. ure otroci od 1. dol 4. razreda, petošolci in dijaki srednjih šol pa od 17.00 do 18.30. Za informacije tel: 349-5252201. Toplo vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira začetniški tečaj latinsko ameriških in standardnih plesov za odrasle, vsak ponedeljek ob 20. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maja. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). 35-LETNI KI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Rep-nu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbar o na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec). TPPZ PINKOTOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 30. oktobra ob 20.45 redna pevska vaja. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 28. oktobra 2007, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. NAPROSEKU se sprejemajo podpisi za razpis referenduma za novo kraško občino v barih Makadam, Guštin na Kržadi, Luksa in Oktoberfest. Informacije na spletni strani »www.slide-share.net/referendumcarsokras/refe-rendumcarsokras«. UPRAVA OBČINE DOLINA bo na občinski spomenik v Spomeniškem parku v Dolini položila venec v ponedeljek, 29. oktobra 2007, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra, Izole in Pirana. Ob priložnostni misli županje Ful-vije Premolin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških županov in predsednice tržaške pokrajine pa bo polagala vence na spomenike padlim v sredo, 31. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini približno med 12. in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov vabi v ponedeljek, 29. oktobra, na večer, posvečen Pavletu Merkuju ob njegovi osemdesetletnici. Sodelujejo: Živa Gruden in Luisa Antoni ter pevci. Večer bo v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV vabita svoje člane in zainteresirane prebivalce na srečanje, ki bo v ponedeljek 29. oktobra 2007 ob 20. uri v gostilni »Da Pino« v Medjevasi, na temo: Kmetijska varianta št. 22 Občine Devin - Na-brežina in nove omejitve zavarovanih območji SIC na območjih Štivana, Medjevasi in Cerovelj. Svojo prisotnost je zagotovil župan Devinsko - Na-brežinske občine Giorgio Ret. COŠ STANKO GRUDEN iz Šempolaja sporoča, da bodo za vhtič, šolarji obiskovali vaščane v torek, 30. oktobra dopoldne in sredo, 31. oktobra v zgodnjih popoldanskih urah. GLASBENA MATICA TRST v sodelovanju s KD Soča iz Kanala ob Soči, vabi na prvi koncert abonmajske koncertne sezone 07-08, v sredo, 31. oktobra 2007, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - Orkester iz Padove in Veneta, Emanuele Arciuli - klavir. Dirigent: Anton Nanut. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje su-hljadi do 31. oktobra. KD F. VENTURINI IN VZPI-ANPI sekcija Domio, vabita na tradicionalno spominsko svečanost ob vaškem spomeniku NOB v četrtek, 1. novembra ob 14. uri. KULTURNA DRUŠTVA Slovan-Padriče in Skala-Gropada vabita vaščane v četrtek, 1. novembra na počastitev pa- APrimorski * rfrttf^iiiJi / Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča, da bo v ČETRTEK I. novembra in SOBOTO 3. novembra ZAPRTA Čestitke, oglasi v okvirčku, osmrtnice, sožalja, mali oglasi (proti plačilu) dlih v NOB pred spomenikoma in sicer v Gropadi ob 10.15 in na Padričah ob 10.30. Ob polaganju cvetja bo zapel združeni MePZ Skala-Slovan. SKD S. ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od Sv. Ivana in s Kolonje vabita v četrtek, 1. novembra 2007, ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj, v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE kriška sekcija Evald Antončič Stojan vabi vse prebivalce ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v četrtek, 1. novembra 2007, udeležijo poklona žrtvam an-tifašizma. Ob polaganju vencev na vaške spomenike padlim bo zapel moški pevski zbor Vesna. Odhod po-vorke od ljudskega doma v Križu ob 11. uri. VZPI - ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanici vabi v četrtek, 1. novembra na počastitev Padlih v NOB. Pel bo MoPZ Tabor in na pokopališču tudi CPZ sv. Jernej. Zbirališče v prosvetnem domu na Opčinah, ob 9.30. Vabljeni. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na komemoracijo v četrtek, 1. novembra 2007 ob 11. uri spomeniku (Istrska ulica 192). Govornik na proslavi bo zgodovinar Borut Klabjan. Sodeluje ZPZ »Ivan Grbec«, vodi Mar-jetka Popovski. Polaganje vencev: sreda, 31. oktobra ob 15. uri na Škeden-jskem pokopališču, ob 15.30 na Vojaškem pokopališču (Ul. della Pace), ob 16.15 na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani. Četrtek, 1. novembra ob 10. uri pri Škedenjski cerkvi. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata cenjene člane, da bodo naši uradi v petek, 2. novembra 2007 zaprti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v petek, 2. novembra 2007 uradi zaprti. OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabita na 20. Srečanje oktetov primorske, ki se bo odvijalo 3. novembra 2007 ob 19. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Pokrovitelji so Občina Dolina, Mestna občina Koper, JSKD-OI Koper. Revijo so podprli Zadružna Kraška Banka, Banka Koper d.d., Istrabenz Koper d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Vina Koper d.o.o., Cvetlice MARA Bazovica, Precision Mechanics Laboratory di Igor e Ivo Krizmancic & C. SKD FRANC PREŠEREN Boljunec, VZPI - ANPI Boljunec, fantovska in dekliška Boljunec v sodelovanju z občino Dolina vabijo v soboto, 3. novembra 2007, ob 14. uri na slavnost ob 60-let-nici postavitve spomenika padlim v NOB v Boljuncu. Spored: zbirališče na gorici v Boljuncu; sprevod z venci in prapori do spomenika; uvodna beseda; polaganje vencev; nastop MPZ Upokojencev Breg; priložnostni govor dolinske županje dr. Fulvie Premolin, pozdravi gostov; zaključna misel. A. R. C. A. T. - Deželno združenje klubov alkoholikov v obravnavi priredi sensi-bilizacijski tečaj od 5. do 10. novembra 2007, v prostorih tržaškega škofijskega semenišča, v Ul. Besenghi, 16. Tečaj je odprt vsem. Info: ob urah obedov, na tel. št.: 040-281887 (Nataša). KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 5. novembra 2007, ob 16. uri na sedežu, Ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, zel.: 040360072. KMEČKA ZVEZA Ker je oglaševanje preko interneta postalo neobhodno po- trebno za vidljivost vsake dejavnosti, smo tudi mi kot zveza zasnovali spletno stran (»www.kmeckazveza.com«), kjer bomo objavljali vse aktualne teme in novosti, ki zadevajo našo dejavnost in na splošno kmetijsko stvarnost. Da bo naša internetna stran čim uspešnejša in koristnejša predvsem našim članom, bomo na njej gostili vse naše kmetije, ki si tega želijo. Zato bo mogoče na naši strani brezplačno oglaševanje osmic, kmečkih turizmov, kmetij itd. Zveza namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabimo kmetije, ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije. SKGZ v sodelovanju s SKD VIGRED vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 7. novembra 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIR« vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo v sredo, 7. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v soboto, 10. novembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 11. novembra, od 9.30 do 19. ure, v soboto, 24. novembra od 16. do 20.ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9.30 do 19. ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapeutkinja. Vse potrebne informacije na tel. št. 347/4437922. MLADINSKI KROŽEK - PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni kras organizira marti-novanje v ogrevanem šotoru. Program: petek, 9. novembra 2007, od 19. do 21 »happy hour« igrali bodo le Mitiche pi-rie, sobota, 10. novembra, Kontovel unite in v nedeljo, 11. novembra, Domači veseljaki in Alter ego. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. -Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdi-na.org«. PLANINSKA ODSEKA SLOGA DEVIN priredita v nedeljo, 11. novembra tradicionalno Martinovanje. Za informacije in vpisovanje do 4. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). TUDI LETOS s sodelovanjem z mladinskim odsekom bomo planinci SPDT priredili Martinovanje in sicer v nedeljo, 11. novembra 2007. Ob 9. uri se bomo dobili pri bivšem ljudskem domu v Križu (picerija Al Parco). Predviden je pohod daljši ali krajši, kosilo in družabnost s pekom kostanja. Vabljeni vsi člani mlajši, starejši in prijatelji. Vse potrebne informacije dobite na tel. 040220155 (Livio) in pri odbornikih. TEČAJ ZA DOJENČKE Zbornica kliničnih pedagogov in Šc Melanie Klein obveščata, da zaradi velikega povpraševanja se bo naslednji tečaj za dojenčke začel 12. novembra. Tečaj predvideva 6 srečanj, 4 posvečena masaži in 2 dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije tel. 328-4559414, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe nadaljujejo v torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Nov uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica) do petka, 16. novembra od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Nabrežina 102 (tel.: 0402017371). ČLANICE LIKOVNE SKUPINE Zlati žarek Marija Maraz, Božica Mihalič, Dajana Čok in Tatjana Mihalič, v sodelovanju s Foto klubom Žarek iz Sežane, vabijo na otvoritev razstave »Ujete sledi« v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 18. uri, Štanjel-Stolp na Vratih. Razstava bo na ogled do 10 decembra 2007. Loterija 27. oktobra 2007 Bari 57 21 82 5 24 Cagliari 81 2 85 87 30 Firence 7 68 51 50 22 Genova 73 58 84 19 79 Milan 42 31 15 44 82 Neapelj 39 16 62 52 20 Palermo 42 19 38 41 12 Rim 56 50 1 89 46 Turin 84 44 23 30 87 Benetke 18 84 34 36 82 Nazionale 73 17 47 5 45 Super Enalotto Št. 129 7 19 39 42 56 57 jolly 18 Nagradni sklad 3.933.499,43 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 32.972.578,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 12 dobitnikov s 5 točkami 65.558,33 € 1.663 dobitnikov s 4 točkami 473,06 € 72.663 dobitnikov s 3 točkami 10,82 € Superstar 73 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 47.306,00 € 222 dobitnikov s 3 točkami 1.082,00 € 3.635 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.173 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 46.365 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Nedelja, 28. oktobra 2007 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik gorica-nova gorica - Goriška uprava sklenila, da prekine prakso, in odklonila predlog Mirka Brulca Župana nič več skupaj k lapidariju Narašča napetost v sosedskih odnosih Romoli:»Slovenska vlada pritiska na Portugalsko, naj se praznik ob schengenski širitvi priredi v Kopru ali Trstu« i. november Svečanosti s polemiko Letošnji program svečanosti ob spomenikih, ki ga je pripravila goriška občina, je sprožil polemiko. Mestni upravitelji bodo vence polagali 2. novembra s spremstvom častnega voda brigade Pozzuolo, in sicer na Oslavju, v spominskem parku in pred železniško postajo. Občinska delegacija s Sergiom Cosmo na čelu pa se bo odpravila k obeležjem v Pevmi, Štmavru, Podgori, Štandrežu in v ostalih krajih v sredo, 31. oktobra. »To je nesprejemljivo ter razodeva ideološko in politično zadrego mestne uprave, saj bodo potekale osrednje svečanosti prvega novembra z vrhuncem ob 12.15 na goriškem pokopališču, tudi z udeležbo slovenskih delegacij, ki pa se jih občinski predstavniki očitno ne bodo udeležili,« je opozoril goriški predsednik VZPI-AN-PI Silvino Poletto in pristavil, da pričakuje razčiščenje z občino in tudi poseg občinskega sveta. Sporna je tudi izbira odbornika, dodaja Poletto. Prvega novembra bodo v goriški občini svečanosti ob 9.15 v Pevmi, ob 10. uri v Podgori, ob 10.45 v štandreškem domu Andreja Budala, ob 11. uri pa pri tamkajšnjem spomeniku. Občina Števerjan prireja polaganje vencev prvega novembra ob 10.30 na trgu v Števerjanu in ob II.45 na Jazbinah. Občina Sovodnje se bo poklonila padlim ob 10.10 na Vrhu pred sedežem kulturnega društva Danica, ob 10.30 v Gabrjah, ob 10.45 v Sovodnjah, ob 11. uri na Peči, ob 11.15 v Rupi. V občini Doberdob bodo ravno tako prvega novembra počastili padle ob 11.10 na Poljanah, ob 11.20 na Palkišču, ob 11.35 v kraju v Bonetih, ob 11.50 na pokopališču v Jamljah, ob 12. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 12.20 pa še v Doberdobu. Prvega novembra 2005 sta župana Vittorio Brancati in Mirko Brulc prvič skupaj položila venec pred goriški lapidarij de-portirancem v Jugoslavijo in v spominskem parku NOB na Trnovem. Tako sta utrdila dobrososedske stike, odvzela ideološkega in političnega naboja preteklosti in odprla pot drugim gestam, kot je bila na primer izročitev seznama deportiranih. Lani sta Gorica in Nova Gorica spet skupaj polagali venec in napovedali, da bo to odslej praksa. Nova goriška uprava te zapuščine ni osvojila. To je včeraj potrdil Ettore Romoli, ki je hkrati povedal, da se zgrinjajo črni oblaki nad decembrskim praznovanjem dokončne ukinitve schengenske meje. »Slovenska vlada naj bi pritiskala na portugalsko predsedstvo EU, naj se praznik priredi v Kopru ali celo v Trstu. V ponedeljek bom poklical podpredsednika evropske komisije Franca Frattinija, ki je napovedal svoj prihod v Gorico ob padcu meje, vendar zavedam se, da ima zadnjo besedo Portugalska. S tem sem seznanil tudi Brulca in ga prosil, naj poseže pri slovenskih oblasteh,« je povedal Romoli in ugotavljal, da v Trstu in Ljubljani očitno nima zaveznikov. Schengenska širitev na Goriškem povzroča torej napetost, ki narašča tudi zaradi goriškega »ne« skupnemu polaganju vencev. Brulc je na nedavnem pogovoru predlagal Romoliju, naj ob prvem novembru skupaj stopita k lapidariju in trnovskemu spomeniku. Ni prejel takoj odgovora; Romoli je na novogoriško občino poklical v soboto in sporočil, da je po posvetovanju s svojim odborom sklenil prekinitev te prakse. »Dejanje sprave je že bilo opravljeno. Nima smisla ga ponavljati v nedogled,« je pojasnil in v zameno predlagal, naj prihodnjo pomlad kot znamenje dobrososedskih odnosov z Brulcem stopita na Sabotin. »Rad bi drugače zasnoval odnose, vsekakor sem Brulcu potrdil, da bomo skupaj prižgali božično jelko na Transalpini,« je še povedal Romoli in dodal, da za takšno dejanje nima nobenega problema. Brulc obžaluje in pravi: »V osnovi ni šlo za dejanje sprave, temveč za pieteto do mrtvih. Potrebno je večkratno izkazovanje pietete. To je pokazal tudi odnos svojcev pobitih v breznih ob svečanostih pri lapidariju. Čutiti je bilo namreč, da se odvračajo od preteklosti in županoma izkazujejo hvaležnost za ta simbolna dejanja. Očitno je torej, da je do sprave sicer prišlo, bolečine za- radi izgub pa so na obeh straneh še žive.« K temu Brulc pristavlja, da so tudi na Trnovem ljudje dostojanstveno sprejeli goriškega župana. Enkratno dejanje sprave po Bru-lčevem mnenju ni dovolj, posebej še, ker je mejni prostor zelo občutljiv. Vsekakor bo novogoriški župan položil venec k spomeniku žrtvam holokavsta pred goriško železniško postajo, morda še kam drugam. »Skupno polaganje vencev bi bilo toliko bolj pomembno v današnjem zgodovinskem trenutku in za desnosredinsko mestno upravo, ki bi tako pokazala, da je naredila korak naprej in se otresla bremena preteklosti ter ideoloških in sektaških spon,« je včeraj komentiral Vittorio Brancati in dodal: »Novembrsko dejanje obeh županovje utrjevalo čezmejne odnose in v ljudeh predvsem uveljavljalo zavest, da so skupne poti možne in koristne. Početje Romolije-ve uprave ta občutljivi proces upočasnjuje, morda pa ga bo celo onesposobilo. Posledica tega bo tudi ta, da bo zaman iskati pri Slovencih nov seznam deportirancev, ki ga je - kar je meni znano - slovenska zgodovinarka Nataša Nemec dopolnila. To pomeni, da goriški upravitelji ne bodo zadostili pričakovanjem občanov.« Igor Devetak Novogoriški župan Burlc polaga venec pred lapidarij novembra 2005 bumbaca Li dobrovo - Oblasti osvojile zahtevo briških upraviteljev Daljši urnik za Jenkovo Od prvega novembra dalje mejni prehod odprt od 6. do 2. ure - »Sodelovanje med policijama bo treba nadgraditi« Mejni prehod Jenkovo (Venco) - Neblo bo od četrtka, 1. novembra, dalje odprt s podaljšanim urnikom. Deželno poveljstvo finančne straže iz Trsta in pristojne slovenske oblasti so namreč osvojile predlog slovenskih in italijanskih občin iz Brd. O tem je bil govor na seji krajevnih obmejnih organov, pristojnih za maloobmejni promet, 12. oktobra na Dobrovem. Predstavniki policije so se seznanili s sklepom, da bo mejni prehod Jenkovo-Ne-blo, ki je doslej deloval od 6. ure do polnoči, odprt do dveh ponoči, kar bo poenostavilo prehod meje domačinom in prispevalo k turističnemu razvoju Brd. Toliko pričakovani sklep sicer prihaja le poldrugi mesec pred dokončno ukinitvijo mejnih kontrol. »Izvedenci policije in agencije za carino so preučili zahtevo o podaljšanju urnika odprtja mejnega prehoda Jenkovo, ki so jih predstavile nekatere slovenske in italijanske občine z briškega območja. Italijanska delegacija je s tem v zvezi ocenila tudi razpoložljivost osebja. V pričakovanju na padec schengenske meje je namreč že v teku premeščanje policistov, karabinjerjev in vo- jakov finančne straže, ki so bili doslej zaposleni na mejnih prehodih,« so sporočili z goriškega poveljstva obmejne policije in pojasnili: »V prejšnjih dneh sta se o predlogu pozitivno izrekli še deželno poveljstvo finančne straže iz Trsta in slovenski pristojni organi. Od prvega novembra bodo torej slovenski, italijanski in tuji državljani lahko prečkali mejo na prehodu Jenkovo-Ne-blo do dveh ponoči in ne le do polnoči.« Na Dobrovem sta se delegaciji krajevnih obmejnih organov pogovorili tudi o strukturnih in organizacijskih spremembah po dokončnem vstopu Slovenije v schengensko območje. Delegaciji sta potrdili odlično sodelovanje med italijansko in slovensko policijo, ki ga bo treba še nadgraditi. Schengenski sporazum namreč predvideva, da bo po ukinitvi kontrole na mejnih prehodih prišlo do drugih oblik nadzora teritorija, kot je na primer čezmejno zasledovanje. Spremembe ob državni meji bodo predmet zasedanja meddržavne mešane komisije, ki bo v kratkem potekalo v Sloveniji. gorica - Posvet o ukinitvi proste cone v organizaciji stranke Forza Italia Računajo na amandmaja Romoli in Antonione: Vlada in dežela nista naredili dovolj - Vendar med FJK in Dolino Aosta bistvena razlika Šestdeset let skupne življenjske poti V Gorici sta 25. oktobra praznovala diamantno poroko Sonia Marusic in Mario Gruden, ki sta na skupno življenjsko pot stopila leta 1947, pred šestdesetimi leti. Sonia je po rodu iz Gabrij, Mario pa iz Gorice, kamor se je njegov oče priselil z Lokev. Obletnico bosta slavljenca praznovala danes v družbi sinov Bruna in Slavka ter hčere Laure, snah in zeta, vnukov Erike, Fabijana, Alessandre in Davida, pravnuka Alexa, sestre Marte, svaka Gina, svakinje Mire in drugih sorodnikov. Izbrisati člen, ki predvideva ukinitev režima proste cone v Furlaniji-Julijski krajini, ali vsaj nameniti priliv iz davka na promet tekočih goriv neposredno Goriški, Tržaški in občinam videmske pokrajine, ki bodo zaradi ukinitve olajšav nastradale. To je vsebina amandmajev k 17. členu finančnega zakona, ki so ju na pobudo župana Et-toreja Romolija vložili senatorji stranke Forza Italia. »Upamo, da bodo amandmaja podprli tudi senatorji leve sredine. Ukinitvi proste cone se ne smemo vdati,« je včeraj v Gorici povedal senator Roberto Antonione, ob katerem sta na posvetu stranke Forza Italia spregovorila še Romoli in odbornik Antonio Devetag. »O finančnem zakonu bo senat začel razpravljati 5. novembra. Vložili smo amandmaja, s katerima želimo rešiti to, za kar si vlada in dežela FJK nista prizadevali,« je dejal Antonione. Z Romolijem soglaša, da se Illyjeva deželna uprava in Prodi-jeva vlada nista angažirali za ohranitev olajšav, ker naj bi s tem zaslužili. »Pridržali si bosta prihodke davka na promet tekočih goriv. Ukinitev proste cone še pred priho- dom dokončne razsodbe EU sta vključili v finančni zakon, ne da bi o tem seznanili teritorija,« je izjavil Romoli. Po županovem mnenju bi bilo pravično, če bi denar iz davka na promet goriv država namenila direktno oškodovanim območjem, ne pa deželi, kot predvideva finančni zakon. Antonione je navedel primer proste cone v Dolini Aosta, ki je finančni zakon izrecno ne ukinja. »V Dolini Aosta bodo vložili rekurz zoper ukinitev proste cone. Njeno ohranitev zagovarjajo na podlagi Rimskega sporazuma iz leta 1957, ki predvideva, da EU ne ukinja tega, kar je bilo določeno pred njeno ustanovitvijo,« je pojasnil tržaški senator. Antonione pa ni povedal, da obstaja med FJK in Dolino Aosta bistvena razlika. Dolina Aosta namreč računa na okoliščino, da meji s Švico, ki ni članica EU. Z ukinitvijo proste cone bi postala manj konkurenčna, na tej osnovi pa meni, da bo zmagala rekurz. Znotraj EU to ni samoumevno, saj bi morala biti pritožba soglasno sprejeta. Če se to ne bo zgodilo, ne bodo mogli v Dolini Aosta računati niti na ugodnosti, ki jih je FJK dosegla v dogovoru z vlado. (Ale) concordia et pax Pot spomina vodi v Temnico in Tržič Slovensko-italijansko združenje Concordia et Pax iz Gorice in Nove Gorice tudi letos prireja poti spomina, pripadnosti, sprave in miru. V sodelovanju z goriško nadško-fijo, koprsko škofijo, goriško pokrajino in občino Tržič bodo v soboto, 3. novembra, bodo tokrat priredili svečanost v Temnici na Krasu in pred spomenikom odporništvu pri tr-žiški ladjedelnici Fincantieri. »Letos se bomo ustavili v Temnici na Krasu, kjer je pod orožjem nemškega okupatorja izgubila življenje skupina partizanov. Spomnili se bomo tudi pogumnega duhovnika in njegovih vernikov, ki so partizanom omogočili krščanski pogreb. Nato bomo odšli v Tržič, pred ladjedelnico Fincantieri. Tu stoji spomenik v čast padlih, ki opozarja na pogum delavcev, ki so se borili v odporniških vrstah za svobodo in zaščito pravice do dela,« so v vabilo na spominsko svečanost zapisali člani združenja Concordia et Pax ter dodali: »Naj prispeva letošnje srečanje v okviru pobude Poti miru in sprave k spodbujanju bratstva in solidarnosti v Evropi, ki postaja ponovno naš skupen dom in se odpira svetu.« V Temnici na Krasu se bodo somišljeniki čezmejne-ga združenja zbrali ob 14.30, sledila bo svečanost v Tržiču z začetkom ob 16. uri. Obudili bodo zgodovinski spomin s posegi in pričevanji, po polaganju cvetja pa bodo zmolili; kot vsako leto napovedujejo udeležbo krajevnih upraviteljev ter cerkvenih in političnih osebnosti. 12 Nedelja, 28. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / krmin - Na pobudo vojvodine furlanskih vin in vinoteke o razvoju po padcu meje Brda se še ne zavedajo, da jih tržišče želi spoznati Za promocijo stavijo tudi na edinstveno vino Limes s simboličnim nabojem Razvoj skupnega območja Brd je vezan na izmenjavo izkušenj ter poglobitev in okrepitev sodelovanja na področjih vinogradništva in turizma. »Collio« in Brda sta namreč med prvimi območji, ki se konkretno soočata s perspektivami po padcu schengenskih omejitev, zaslugo za to pa gre iskati - po besedah županov Krmina Luciana Patata in občine Brda Franca Mužiča - v dolgoletnem iskanju stikov in sodelovanju. K temu so veliko prispevali vinogradniki, predvsem pa konzorcija Collio in Brda, ki s skupnimi pobudami skrbita za razvoj obeh območij, kot je včeraj spomnil Edi Ke-ber v imenu vinoteke iz Krmina. Z vojvodino furlanskih vin je bila vinoteka soorganizator včerajšnje okrogle mize, ki je na temo briškega sodelovanja potekala v Krminu in jo je vodil Claudio Fabbro. Uvodni, strokovni in verjetno najbolj zanimivi poseg je imel docent na videmski univerzi Francesco Marangon, ki je predstavil stanje na področju Brd v Italiji. Iz povedanega izhaja, da se področje turistično razvija, a še prepočasi; predvsem pa je treba vinarje in vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s turizmom, seznaniti z obstoječimi raziskavami, podatki, pogoji in spodbudami, ker nas potencialni gostje želijo obiskati in spoznati, mi pa se tega večkrat ne zavedamo. Vinska cesta DOC Collio obstaja v željah enoturistov, v resnici pa je nismo še znali začrtati. Direktor RRA za severno Primorsko Črtomir Špaca-pan je predstavil projekte za ovrednotenje oljk v Brdih, reke Soče (Smaragadna pot) in starih domačih obrti. Bivši predsednik dežele FJK Adriano Biasutti, sicer vojvoda furlanskih vin, je s prefinjenostjo izkušenega politika podal zgodovinski pregled čezmejne politike, od nastanka skupnosti Alpe Jadran do prizadevanj za priznanje svobodne Slovenije. Skupni razvoj na določenih področjih je možen, dobrodošel in nujen. Potrebujemo pa skupna pravila, nove prostorske ureditve, skupno razvijanje načrtov. Pred sabo imamo predsedovanje Slovenije EU; to je priložnost, ki jo moramo skupaj iz- Z leve Bertossi, Špacapan in Biasutti na krminskem posvetu bumbaca koristiti, je dejal. Deželni odbornik Enrico Bertossi je poudaril prizadevanje deželne uprave za skupno nastopanje in ovrednotenje turizma. Z goriško Trgovinsko zbornico so namenili štiri milijone evrov marketinškemu načrtu za razvoj Brd, na potezi pa so tudi vinarji in kmečki turizmi, ki morajo razširiti gostiteljsko ponudbo na vseh sedem dni v tednu. Martin Fiegl je predstavil čezmejni projekt Vino Limes, to je skupno belo vino z latinskim, mednarodno razpoznav- gorica - Boštjan Lajovic gost Slovika Izzivi za Slovenijo Novembra bosta na vrsti Milan Kučan in Dimitrij Volčič štandrež - Zasedal krajevni svet Zahtevajo omejitev tovornega prometa »Omejiti je treba tovorni promet po ulicah San Michele in Tabaj z učinkovitejšo signalizacijo in preusmeritvijo težkih vozil drugam. Problem predstavlja tudi nevarno križišče med ulicama Tabaj in Monte Grappa, predvsem pa bi bilo treba omejiti hitrost vozil in omejitev primerno nadzorovati.« Predsednik Marjan Brescia je s problemom prometa seznanil goriškega odbornika Fabia Gentileja in poveljnika mestnih redarjev Paola Paesinija, ki sta se udeležila zadnjega zasedanja krajevnega sveta. »Za omejitev tovornjakov na ulicah San Michele in Tabaj smo odborniku in poveljniku predlagali, naj občina poskrbi za učinkovitejšo namestitev prometnih znakov, v kar sta privolila. Po našem mnenju je potrebno zajeziti promet skozi Štandrež in ga preusmeriti po ulicah Pascoli, Arcadi in Trento,« je povedal Brescia in dodal: »Upamo, da bo v kratkem poskrbljeno tudi za preureditev križišča med ulicama Tabaj in Monte Grappa, kjer je v kratkem času prišlo do treh nesreč. Prizadevamo si še za popravilo ulic San Michele in Tabaj, kjer je poleg asfaltiranja nujno potrebna izgradnja pločnikov.« Brescia je še opozoril na potrebo po večjem nadzoru sil javnega reda v nekaterih predelih vasi, kjer je priporočljivo omejiti hitrost vožnje. nova gorica Odkrili Trinkovo ■ v v* dediščino Živa Gruden foto k.m. nim imenom (limes je meja). Gre za popolno čezmejno vino, ki ga bodo po najmanj trije mladi vinogradniki z vsake strani meje sestavili iz 50% slovenskega in 50% italijanskega grozdja višje kakovosti. Takšno edinstveno vino s simboličnim nabojem bo prispevalo k promociji Brd. Posvet so zaključili predsednik konzorcija Brda Aleš Kristančič ter častni predsednik in podpredsednik konzorcija Collio Marco Fel-luga in Marko Primosig. (aw) V novogoriški knjižnici Franceta Bevka je bil v četrtek predstavljen zbornik z naslovom »Mons. Ivan Trinko (1863-1954) -Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami«. O knjigi so spregovorili Robert Dapit, Miha Obit in Živa Gruden; zbornik je lani v Čedadu izdalo tamkajšnje kulturno društvo Ivan Trinko, predstavitev pa je potekala v nizu prireditev pod naslovom V Trin-kovem duhu. »Trinko je velika osebnost, ki jo morda v celoti razumemo šele v današnjem času. Bil je predhodnik povezovanja v okviru Evrope, predvsem romanskega in slovanskega sveta, kar je bilo za tiste čase pionirsko delo, ne čisto v skladu s tedanjim časom. Šele danes, ko meje dejansko padajo, zaznavamo to njegovo daljnovidnost,« je o Ivanu Trin-ku povedala Živa Gruden, ki poleg Jožeta Pir-jevca, Branka Marušiča, Giorgia Banciga, Marije Kacin in drugih objavlja v zborniku svoj prispevek o velikem Benečanu. »O Trin-ku se je sicer veliko pisalo tudi v preteklosti, vendar je bila pomanjkljivost v tem, daje bilo gradivo razdrobljeno in težko dostopno. Z zbornikom smo skušali zbrati tiste, ki so Trinka raziskovali, s tem da so dognanja strnili in jih nadgradili. Delo prinaša tudi nekaj novosti in podatkov, ki niso prisotni v prejšnji literaturi, pomembno pa je, da so v eni knjigi zbrani pogledi na Trinka iz različnih, če že ne vseh vidikov njegove široke dejavnosti,« še dodaja Grudnova. Avtorji so v zborniku med drugim pisali o pomembnosti Trinkove slovnice, o njegovi glasbi, o Trin-ku kot prevajalcu iz slovenske književnosti v italijanščino, o njegovih čeških spisih, o Trin-ku kot o zgodovinarju in geografu, če naštejemo le nekatere izmed tekstov. Poleg Mihe Obita in Lucie Trusgnach je zbornik uredil še Robert Dapit, ki j e tudi poudaril aktualnost Trinkovega nauka. Na predstavitvi je izrazil upanje, da bodo po knjigi posegali tudi mladi in tako spoznavali Trinkovo vsestranskost. Sodelovanje pri pripravi zbornika je označil kot prijetno izkušnjo, izpostavil pa je tudi ličen izgled knjige ter opozoril na dosedanje predstavitve zbornika na Videmski univerzi, na videmski pokrajini in v Špetru. (km) Parlamentarne volitve in predsedstvo EU sta izziva, ki čakata Slovenijo v prihodnjem letu. O njunih učinkih na politično šahovnico ter o položaju slovenskega gospodarstva in družbe nasploh je udeležencem izobraževalnega programa za kadrovsko rast v organizaciji konzorcija Slovik spregovoril slovenski novinar Boštjan Lajovic, ki jih je včeraj obiskal v Gorici. V predavalnici KB Centra je namreč potekala četrta lekcija v okviru multidisciplinarnega programa, ki mu sledi petnajst univerzitetnih študentov iz za-mej stva. »Janša nima več moči, ki jo je imel pred enim letom in pol, SDS Boruta Pahorja pa ima možnost, da se na parlamentarnih volitvah prihodnje leto uveljavi. Zato pričakujemo, da bo prišlo na političnem prizorišču do povezovanj, ki bi lahko privedla do t.i. velike koalicije,« je tečajnikom pojasnil voditelj večerne informativne oddaje Odmevi ter opozoril tudi na prednosti in hibe, ki jih bo slovenski vladi lahko prineslo predsedovanje EU. Ob robu predavanja smo Lajovica vprašali za mnenje o odnosu med mediji v Slovikovi tečajniki na včerajšnjem predavanju Boštjana Lajovica (zgoraj) bumbaca Sloveniji in narodno manjšino v Italiji ter morebitnih učinkih schengenske širitve. »Podoba slovenske manjšine, ki jo naši mediji podajajo, je preveč splošna in poenostavljena. Vzrok je po mojem mnenju v tem, da se danes Slovenija ukvarja predvsem sama s seboj in jo odnosi znotraj manjšine malo zanimajo,« je povedal Lajovic in dodal: »Ne verjamem, da se bo po padcu schengenske meje na tem področju veliko spremenilo. Vtis imam, da se v Sloveniji s krepitvijo gospodarske zavesti manjša zanimanje za manjšino.« Slovik bo z dejavnostmi nadaljeval novembra. Napovedujejo javno srečanje v Kulturnem domu, na katerem bo o veščinah leadershipa spregovoril docent na univerzi Queen's School of Business v Kanadi Donald Nightingale. V petek, 30. novembra, pa bosta gosta konzorcija prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan ter novinar in bivši senator in evroposlanec Dimitrij Volčič; spregovorila bosta o evropskem razvoju s posebnim poudarkom na Sloveniji od propada Jugoslavije do predsedovanja EU. (Ale) gorica - Smučarski odsek SPDG Zimovanje in nedeljski tečaji Pri smučarskem odseku SPDG hitijo s pripravami na bližnjo zim-sko-športno sezono. Snežne padavine v začetku tedna opozarjajo, da je zima pred vrati in je pričakovati - vsaj, kar zadeva snežno odejo -ugodnejše pogoje od lanskih. Smučarska šola SPDG bo z dejavnostjo začela predvidoma že v decembru, med januarjem in februarjem pa bodo uresničili dve tradicionalni manifestaciji: zimovanje in nedeljski tečaj alpskega smučanja in deskanja. Letos so se odločili za dolino Zoldo, pod Civetto. Med petdnevnim bivanjem (štiri nočitve) bodo priredili tečaje smučanja. Udeleženci bodo nastanjeni v hotelu Cristellina v kraju Zoldo Alto, v bližini smučišč, tako da bodo avtomobili ostali lepo parkirani. Zaradi rezervacije hotela (gre za obdobje šolskih počitnic, ko je povpraševanje največje) in organizacije nameravajo pri društvu čimprej zaključiti vpisovanje. Doslej se je na zimovanje, ki bo od 2. do 6. januarja, prijavila kar lepa druščina, ki se bo v prihodnjih dneh še povečala. Prijave bodo sprejemali tudi v torek, 30. oktobra, med 20.30 in 22. uro na društvenem sedežu, Verdijev korzo 51/int., tel. 0481-532358. Poleg članov društva, ki se bodo odločili za namestitev v hotelu s polpenzionsko oskrbo, obstaja tudi možnost, da se dejavnosti na smučiščih (tečajem) pridružijo tudi člani, ki bodo za namestitev poskrbeli po svoje. Sredi januarja, predvidoma že 13. januarja, pa se bo začel tradicionalni nedeljski tečaj alpskega smučanja in deskanja, ki se bo predvidoma zaključil 10. februarja.Dokončna odločitev glede kraja še ni padla, vendar se pri smučarskem odseku nagibajo za smučišča na Krvavcu. Tudi v tej sezoni bo na razpolago avtobus; podrobnosti bodo objavili že čez kakšen teden. števerjan - Briški Grič Sobotni skok v svet pravljic Kulturno društvo Briški Grič iz Števerjana se je tudi letos odločilo, da bo posebno skrb namenjalo najmlajšim in njihovi domišljiji. Društvo bo enkrat tedensko prirejalo srečanja za otroke, ki bodo potekala vsako soboto med 15.30 in 17. uro; vodenje otroških uric je društvo zaupalo Danieli Štekar. V soboto, 20. oktobra, je potekalo prvo informativno srečanje, kateremu je sledila tudi prva navdušujoča pravljična urica. Pobuda je namenjena predvsem otrokom iz vrtca in osnovne šole, ki radi rišejo, ustvarjajo in prisluhnejo pravljicam. Glavna tema srečanj je pravljični svet, ki spodbuja otroško domišljijo z očarljivimi zgodbami iz vsega sveta. Otroci bodo spoznali klasike, od bratov Grimm do Andersonovih pravljic, pripovedovali pa jim bodo tudi druge zgodbe, ki so morda manj znane, vendar vseeno zanimive in poučne. Srečanja bodo namenjala posebno skrb obogatitvi besednega zaklada najmlajših. S pomočjo pravljic se bodo torej otroci tudi marsičesa naučili. Vsako soboto bo kulturno društvo Briški Grič poskrbelo tudi za ustvarjalne in likovne delavnice, preko katerih bodo otroci lažje poglobili vsebino pravljic. Srečanja bodo obogatili s plesom, otroškimi pesmicami in primernimi igricami; za dodatne informacije in vpisovanja je v večernih urah staršem na razpolago Daniela (tel. 320-1817897). / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. oktobra 2007 13 brda - Z avstrijskimi partnerji načrtujejo terme na vzpetini med Medano in Fojano Tudi brez vrtanja bodo zgradili zdraviliški kompleks Termalno vodo nameravajo prevažati iz 150 kilometrov oddaljenega Bad Bleiberga V Goriških Brdih so začeli pred dvema letoma razmišljati o izgradnji term, ki naj bi bile locirane na vzpetini med Medano in Fojano. Pobudnika za to sta bila podjetje Alpe Adria center iz Celovca in družba Por z Dunaja, katerih strokovnjaki so v dolini Oblanča zaznali prisotnost termalne vode. Predvidevanja je kasneje z analizo potrdil tudi Geološki zavod Slovenije. Ker pa to še ne pomeni, da bodo termalno vodo zagotovo našli, in ker bi znašali stroški vrtanja milijon evrov, česar briški občinski proračun ne prenese, trenutno delajo na planu B, ki predvideva nenavadno rešitev -prevažanje termalne vode v cisternah iz 150 kilometrov oddaljenih term v avstrijskem Bad Bleibergu. Briški župan Franc Mužič je skupaj z županom občine Bad Bleiberg pred časom podpisal pismo o nameri za sodelovanje občin pri tem projektu, v okviru katerega naj bi ustanovili mešano sloven-sko-avstrijsko družbo Terme Brda in termalno vodo v Brda vozili iz Avstrije. A to je le alternativna možnost, saj v Brdih še vedno računajo na to, da bodo z vrtino prišli do svoje termalne vode. Zaenkrat čakajo na odločitev države. Med prihodnjim obiskom vlade v Brdih naj bi se bolj konkretno pogovarjali o tem projektu in, če na državni ravni ne bo interesa za takšno naložbo, bodo vrtanje zaupali privatne mu podjetju. Projekt je trenutno v fazi spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi začeli v letu 2009, najkasneje pa 2010 graditi termalni in hotelski kompleks. Predvidena investicija je ocenjena na 50 milijonov evrov, levji delež naložbe pa naj bi zagotovili Avstrijci. V hotelskem kompleksu naj bi bilo 252 ležišč in dovolj prostora za konferenčni turizem ter seve da vino teko in ostalo go -stinsko ponudbo. Hotel naj bi imel podobo gradu oziroma dvorca, tipičnega za kulturno krajino Goriških Brd. Preraščala naj bi ga divja trta, tako da bi se njegova zunanja podoba z letnimi časi spreminjala. V tem kompleksu naj bi zaposlili 70 oseb. Dodatnih 40 zaposlenih naj bi dobilo delo v samih termah v neposredni bližini hotela, kjer naj bi uredili plavalne bazene in tlakovane platoje, namenjene poležavanju. V pritličju termalnega dela nameravajo urediti tudi savne. Zdravstveno-terapevtski del naj bi ponujal različne terapije za zdravje in lepoto. Ker se zaradi tveganja, da termalne vode ne najdejo, briška občina s tem projektom ne more prijaviti na razpise evropskih skladov, so se odločili, da pe- Idejna zasnova termalnega in hotelskega kompleksa v Brdih foto n.n. ljejo »termalno zgodbo« naprej v dveh delih. Tako bodo skušali za hotelsko-zdra-viliški kompleks skupaj z avstrijskimi partnerji pridobiti evropska sredstva, saj je za tovrstne naložbe na voljo kar nekaj razpisov, projekt »vrtina« pa je zaenkrat zamrznjen. Kot je povedal direktor briške občinske uprave Andrej Markočič, je interes privatnih podjetij za vrtino velik, a pri tem obstaja bojazen, da bo skušal potencialni investitor stroške investicije čimprej povrniti z visokimi cenami termalne vode, ki bi onemogočile razvoj ostalih dejavnosti, kot je npr. ogrevanje s termalno vodo ipd. Poudaril je, da so tudi terme v avstrijskem Bad Bleibergu v občinski lasti, kar naj bi bilo, glede na to, da gre za naravno bogastvo, tudi logično. V zvezi z odzivi Bricev na načrtovane terme pa je Markočič povedal, da so projekt sprejeli zelo dobro in da številni že nestrpno čakajo, da se začne z realizacijo projekta, ki v radiu 150 kilometrov ne bi imel primerjave, a zaenkrat živi le na papirju. Nace Novak šempeter - Namenu predali prenovljeno plezalno steno Celoletni plezalci Stena Društva ekstremnih športov ponuja 1.500 oprimkov in je primerna tudi za tekmovanja Pod nadstreškom osnovne šole Ivana Roba v Šempetru so v petek odprli prenovljeno plezalno steno. Ob podpori občine, ki je prispevala kovinsko konstrukcijo, sojo s prostovoljnim delom izdelali člani tamkajšnjega Društva ekstremnih športov. Nova plezalna stena je enkrat večja od prejšnje in precej bolj razgibana; meri skoraj 200 kv. metrov in ponuja preko 1.500 oprimkov. Kot je povedal predsednik Društva ekstremnih športov Andrej Čotar, so se za prenovo in razširitev odločili zaradi velikega povpraševanja, saj je prvo plezalno steno obiskovalo vse več navdušencev nad prostim plezanjem, med katerimi je bilo tudi precej otrok. Samo v prvih treh mesecih po postavitvi stene so evidentirali več kot 1.000 obiskovalcev. »V popoldanskih urah smo vsak dan tukaj. Vsakdo lahko pri nas poskusi. Nudimo tudi vso potrebno opremo in pomoč, saj je med nami kar nekaj inštruktorjev,« je še povedal Čotar in dodal, da so za postavitev prenovljene plezalne stene, na kateri bo mogoče prirejati tudi tekmovanja, za kar je bila dosedanja premajhna, potrebovali dva meseca trdega dela. Pri različnih sponzorjih so nabrali milijon nekdanjih tolarjev, ki so ga vložili v opremo, vsa dela pa so opravili sami. V društvo, ki obstaja slaba štiri leta, je včlanjenih okrog 500 članov z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. Med njimi so pretežno plezalci, ki šempetrsko steno radi obiščejo, ker je mogoče na njej zaradi ugodne klime plezati celo leto. Fantje iz društva ekstremnih plezalcev, ki so na predhodnici nove stene uspešno izvedli že celo vrsto športnih dnevov in prikazov prostega plezanja, igrajo pogosto tudi vlogo varušk. Starši jim pripeljejo otroke in gredo po opravkih, saj vedo, da so pri njih v dobrih rokah. (nn) Šempetrska plezalna stena foto n.n. medana - Z dnevom odprtih vrat se je na domačiji Klinec zaključil deseti MMMart Posnemalce imajo v Franciji Letos je prišlo 25 avtorjev iz Avstrije, Hrvaške, Nizozemske, Italije in Slovenije, v desetih letih pa kar 240 avtorjev z vseh koncev Evrope, ZDA in Japonske Likovniki med delom na briški domačiji foto n.n. S petkovim dnevom odprtih vrat se je na domačiji Klinec v Medani zaključilo že deseto mednarodno srečanje likovnih ustvarjalcev MMMart. Letos je prišlo v Brda 25 avtorjev iz Avstrije, Hrvaške, Nizozemske, Italije in Slovenije, ki so od ponedeljka ustvarjali v ateljejih domačije Klinec in v njeni bližini. Na dnevu odprtih vrat je bila na ogled razstava vseh novonastalih del, obiskati pa je bilo mogoče tudi ateljeje in poklepetati z umetniki. V okviru kulturnega programa je bila predstavljena projekcija Generative Art Bogdana Sobana, za dobro glasbeno spremljavo pa so poskrbeli člani priznane slovenske skupine Terrafolk. Organizatorji srečanja, kulturno umetniško društvo Opoka, so predstavili tudi sveže izdan katalog desetih let delovanja. V njem je na skoraj 250-ih straneh predstavljenih 240 avtorjev z vseh koncev Evrope, ZDA in Japonske, ki so na srečanjih MMMart ustvarjali v Brdih. V okviru letošnjega srečanja so prejšnji ponedeljek v novogoriški galeriji Artes odprli razstavo treh udeležencev letošnjega MMMart, Andreja Pavliča, Borisa Zaplatila in Rajka Čubra. V sredo je bila v galeriji Paviljon v Novi Gorici otvoritev razstave mednarodnega dobrodelnega projekta »Paint a future«, ki ga vodi udeleženka letošnjega MMMart, nizozemska umetnica Hetty Van der Linden. Do začetka 11. srečanja pa si bo mogoče ogledati še dve, v okviru letošnjega srečanja odprti razstavi. V galeriji MMMart Ščurek v Medani je na ogled zanimiva razstava poslikanih vinskih sodov akademskega slikarja Giannija Borte, v kleti Movia pa razstava del akademskega slikarja Klavdija Tutte. Etko Tutta iz Kulturno umetniškega društva Opoka je ob desetletnici srečanja, kije namenjeno predvsem povezovanju in druženju slovenskih umetnikov z umetniki iz ostalih držav, povedal, da je MMMart v tujini kar znan dogodek, in da jih že posnemajo. Podobno srečanje namreč pripravljajo v Španiji, prošnjo za sodelovanje pa so prejeli tudi iz Francije, kjer naj bi v Burgundiji pripravili likovno srečanje z istim imenom MMMart. (nn) gorica Korenine in pomen političnega nastopanja Januarja 1947 je skupina zamejskih Slovencev v Trstu in v Gorici obnovila samostojno politično nastopanje s ciljem, da v novi italijanski družbenopolitični ureditvi zastopa slovenske interese. Tako je bila ustanovljena Slovenska demokratska zveza, ki je to vlogo opravljala dobrih trideset let, nakar je v 70. letih nastala stranka Slovenska skupnost, katere cilj je povezovati Slovence ter jih na politični in institucionalni ravni zastopati ne glede na ideološko opredelitev. Istega leta je začela izhajati Demokracija, glasilo Slovenske demokratske zveze, ki ga je vodil Andrej Slavko Uršič; spomin na njegovo tragično izginotje 30. avgusta 1947 pri Kobaridu je SSk počastila letos poleti. Krožek Anton Gregorčič v sodelovanju s SSk ob 60-letnici povojne obnovitve samostojnega političnega nastopanja prireja na to temo večer z zgodovinarjem in časnikarjem Ivom Jevnikarjem; potekal bo jutri ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Ob jubileju zborovodje Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice prireja danes ob 16. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert ob 50-letnici zborovodstva Zdrav-ka Klanjščka. Na prireditvi z naslovom Od srca do srca - Pol stoletja zvestobe petju in narodu bodo nastopili mešani pevski zbor Rupa-Peč, cerkvena pevska zbora Jazbine in Plešivo ter moška pevska zbora Anton Klančič iz Mirna in Mirko Filej iz Gorice; prostovoljni prispevki bodo namenjeni poplavljen-cem iz Krope v Sloveniji. Starosta mali princ KRUT v sodelovanju z ZSKD in Društvom slovenskih upokojencev za Goriško prireja koncertno predstavo Starosta mali princ danes ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Sodelujejo mešani mladinski pevski zbor Trst, moški pevski zbor Venturini, ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, ženski pevski zbor Sinji galeb iz Izole in moški pevski zbor Šempeter pri Gorici. Ples kot terapija na Gradini V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu se bo 5. novembra začela plesna delavnica po metodi terapije Marie Fux, ki jo bo enkrat tedensko do konca decembra vodila psihologinja Martina Serban. Deset srečanj bo potekalo ob ponedeljkih med 18. in 19.30; cena znaša 100 evrov. Metoda Marie Fux obravnava ples kot pot izražanja. Ples je umetnost, skozi katero se izraža posameznikova osebnost. Človek zraža čustva s pomočjo razburljive, oživljajoče ali pomirjujoče moči plesa; informacije nudijo na tel. 0481-784111 ali 346-2110494. EU dejavnik razvoja V knjigarni Rinascita na drevoredu San Marco v Tržiču bo v torek, 30. oktobra, ob 18. uri posvet o evropski integraciji, ki v deželi FJK lahko odigrava vlogo dejavnika družbenega in gospodarskega razvoja. Sodelovali bodo Fa-bio Del Bello, avtor knjige »Monfalco-ne citta europea«, ter Desiree Pangerc in Antonio Palmisano s Tržaške univerze; povezovala bo Rada Orescanin. Voden sprehod po razstavi V razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci v Gorici bo tudi danes ob 16. uri in ob 17.30 brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici in Bohinjski progi; ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Grassi in Ales-sandro Puhali. 14 Nedelja, 28. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR APrimorski * rfnevnih / Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča, da bo v ČETRTEK I. novembra in SOBOTO 3. novembra ZAPRTA Čestitke, oglasi v okvirčku, osmrtnice, sožalja, mali oglasi (proti plačilu) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Die Hard - Vivere o morire«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »Giorni e nuvole«. Modra dvorana: 15.00 - 17.30 - 20.00 -22.20 »Un altra giovinezza«. Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Ratatouille«; 20.10 - 22.15 »Seta«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 - 22.15 »2061«. Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Die Hard - Vivere o morire«. NOVA GORICA: 19.00 »Moškoženske zadeve«; 21.00 »Bournov ultimat«. ¿i Čestitke nji letnik vrtca. Iz vrtcev v ulici Bro-lo in ul. Max Fabiani je poskrbljen prevoz; informacije in vpisovanje na tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. RAVNATELJSTVO SREDNJE ŠOLE IVANA TRINKA v Gorici obvešča, da bodo v ponedeljek, 29. oktobra, na šoli potekale volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 17. uri. Ob tej priložnosti bodo razredni koordinatorji predstavili staršem stanje razreda. Ravnateljstvo vabi starše, da se volitev udeležijo polnoštevilno. M Izleti 6. POHOD NA GLOBOČAK bo danes, 28. oktobra, ob 11. uri v spomin žrtvam 1. svetovne vojne kambreško-srenjskih vasi in vsem žrtvam vojn; zbirno mesto pri balinišču na Kam-breškem ob 10.30. JESENSKI SPREHODI v organizaciji združenja »L'Ape Giramondo« in pod pokroviteljstvom goriške Pokrajine: prvi sprehod v sodelovanju s Konzorcijem čebelarjev goriške pokrajine bo na temo medu in bo danes, 28. oktobra, s startom ob 9.30 iz obi-skovalnega centra ob izlivu Soče v kraju Isola della Cona. Sprehod je brezplačen (z izjemo vstopnice za obiskovalni center) in bo tudi ob slabem vremenu; informacije na tel. 348-9510028. SŠKD TIMAVA MEDJAVAS ŠTIVAN IN TD BREST iz Brestovice pri Komnu organizirata danes, 28. oktobra, čezmejni pohod po poteh Soške fronte: Brestovica - Grofova jama (odprta za ogled) - Medjevas - Brestovica (11 km). Vpisnina znaša 8 evrov; vpisovanje od 7.30 dalje pred osnovno šolo v Brestovici, start ob 9. uri. □ Obvestila Čestitamo Mladinski vokalni skupini Vrh sv. Mihaela ob prejetju zlatega priznanja z odliko na tekmovanju Corovivo v Trstu - Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. H Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo delovala vsako sredo med 15.30 in 17.30 za otroke, ki obiskujejo zad- B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A SPDG obvešča, da bodo v torek, 30. oktobra, med 20.30 in 22. uro na sedežu društva, Verdijev korzo 51 int. v Gorici, sprejemali prijave članov za skupinsko zimovanje v kraju Zoldo Alto od 2. do 6. januarja 2008. Sprejemali bodo samo neposredne (osebne) prijave; informacije tudi na tel. 0481532358 ob istem času. DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO IZ RONK organizirata 11. novembra martino-vanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence martinovanja, ki bo v soboto, 3. novembra, ob 18. uri v restavraciji Kapriol v Dolu, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato s postanki pred športno palačo v Podgori, pred cerkvijo v Štandrežu in v Sovodnjah pred lekarno in cerkvijo; na razpolago je še nekaj mest: tel. 0481-390688 (Saverij, Ines R.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-882302 (Veronika T.), 048178061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. DRUŠTVO TRŽIČ prireja letos razne tečaje in srečanja: ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu društva tečaj utrjevanja slovenskega jezika ob razgovoru, prebiranju časopisov, revij in knjig; od 7. novembra ob sredah med 18.30 in 20. uro tečaj telovadbe v telovadnici Duca D'Aosta; ob petkih med 19. uro in 20.30 računalniški tečaj na sedežu društva; na šoli Du-ca D'Aosta srečanja z učiteljicami antropologije na temo spoznavanja slovenskega Krasa v novembru in decembru; informacije in prijave pri predsednici društva Lucii Germani (tel. 0481-474191). Krožek ANTON GREGORČIČ Študijski center za socialno-politična vprašanja SLOVENSKA SKUPNOST V* Vabita na srečanje Ob 60-letnici povojne obnovitve samostojnega političnega nastopanja Predavatelj: časnikar Ivo Jevnikar Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica / Ponedeljek, 29. oktober 2007 - 20.00 Dr. David Bednarik je 26.10.2007 na univerzi v Vidmu uspešno zaključil študij prava. Čestitajo družina in sorodniki Igorju in Jani Igor, naš zvesti igralec si in kapetan. Tebi in soprogi Jani žogo napolnjeno z ljubeznijo, radostjo in srečo podamo. S tem dnem ste življenjski set dobili in tako neskončno ljubezen pridobili. Čestitamo vama vsi Valovci LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Rupa, Peč, Gabrje in Vrh - organizira praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 048121377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana). OBČINA GORICA obvešča, da bo urad pogrebnih služb ob pokopališču odprt do 2. novembra med 9. in 12. uro ter med 14.30 in 17.30. Med 26. oktobrom in 2. novembrom bo na glavno pokopališče prepovedan dostop avtomobilov. Za občane, ki imajo težave s hojo, bo po naročilu v uradu pogrebnih služb v ul. Trieste 329 (tel. 0481-20733) na razpolago občinski kombi, ki bo vozil vsako 20 minut. PD RUPA-PEČ vabi izletnike letošnjega izleta na otoku Ponza na družabno srečanje z ogledom fotografij v četrtek, 8. novembra, ob 19.30 na sedežu društva v Rupi. TRŽNICA NA LOKVAH s prodajo domačih sirov bo danes, 28. oktobra, med 12. in 17. uro; informacije na tel. 003865-3074040 (Turistična pisarna Lokve). V ŠTANDREŽU se bodo v četrtek, 1. novembra, zbrali v domu Andreja Bu-dala, kjer bo zapela vokalna skupina Sraka, in ob 11. uri pri spomeniku. 0 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (danes, 28. oktobra, ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško in KRUT vabita danes, 28. oktobra, na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Zjutraj pa bo organizirana ekskurzija z obiskom Benečije (Čedad in Špe-ter) - odhod iz Gorice s trga pred Rdečo hišo ob 9. uri. GORIŠKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici v soorganizaciji s fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU vabi na predstavitev znanstvene monografije Matejke Grgič z naslovom »Logos, simbol in mit: vprašanja semiotike in filozofije jezika« v torek, 6. novembra, ob 18. uri v knjižnici Damir Feigel v KB centru v Gorici. JAZZ & WINE OF PEACE bo v Krmi-nu še danes, 28. oktobra: v Občinskem gledališču ob 11. uri koncert švicarskega kvinteta Mytha; ob 13. uri v Vinoteki v Krminu (trg XXIV Mag-gio 21) koncert dua Andrea Massa-ria & Mario Cogno (vstop prost); ob Slovensko deželno gospodarsko združenje Vsi slovenski goriški podjetniki so vabljeni na POKRAJINSKI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA ZA GORIŠKO Jutri, 29.oktobra, ob 19.30 v konferenčni dvorani podružnice Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ulica 120/a - Sovodnje Po uvodnem poročilu in razpravi bodo volitve pokrajinskega odbora. Pred in med občnim zborom se sprejemajo novi člani. Obrazci za članstvo in sodelovanje v pokrajinskem vodstvu se dobijo na sedežu SDGZ v Štandrežu, Ul. del Carso 73/b (zjutraj) in na spletni strani Združenja: www.sdgz.it - Za informacije: tel. 040 6724824. KRUT Zveza slovenskih kulturnih društev ■ Društvo slovenskih upokojencev za Goriško ■ Društvo slovenskih upokojencev v Trstu ■ Zveza društev upokojencev severno Primorske ■ Zveza društev upokojencev južno Primorske vabijo na koncertno predstavo STAROSTA MALI PRINC letos posvečeno 500-letnici rojstva Primoža Trubarja v Kulturnem domu v Gorici danes, 28. oktobra 2007, ob 17. uri Spored bodo oblikovali: Mešani mladinski pevski zbor - Trst, ŽePZ Društva slovenskih upokojencev za Goriško, MoPZ Fran Venturini od Domja, ŽePz "Sinji galeb" Društva upokojencev Izola in MoPZ Šempeter pri Gorici. Pobudo sta podprla URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU in ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA KONCERT DUO PAOLA CHIABUDINI - ALEKSANDER IPAVEC Predstavitev novega CD-ja UN TANGUITO PARA PAO Torek, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass 20) - Info: Kulturni dom Gorica (tel. 0481 33288) 16. uri koncert Wolfganga Puschni-ga z naslovom »Alpine Aspectsi«; ob 18. uri koncert dua Stefano Bollani & Antonello Salis; ob 19.30 na trgu Gledališča koncert skupine Alpine Flavour s Hansom Kennelom alphorn kvarteta Mytha (vstop prost). MPZ MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom ZSKP Gorica danes, 28. oktobra, ob 16. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici glasbeni večer z naslovom »Od srca do srca. Zdrav-ko Klanjšček - pol stoletja zvestobe petju in narodu«. Sodelovali bodo MePZ Rupa-Peč, CPZ Jazbine, CPZ Plešivo, MPZ Anton Klančič Miren in MPZ Mirko Filej. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 30. oktobra, ob 20.30 koncert dua Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika); informacije in vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20, tel. 0481-33288). 1L Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET iz Ročinja, po poklicu medicinska sestra z izkušnjami z ostarelimi ljudmi, išče delo dva do štirikrat tedensko na območju Gorice. Klicati v večernih urah na tel. 040-575506. Butkovič 50 evrov za ŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Milene Ferfolja darujejo brata Arnaldo z družino 100 evrov za cerkev v Sovodnjah; svakinja Zlata in nečakinja Mimi 100 evrov za KD Sovodnje; nečakinja Marija z družino 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj; bratranec Drejče z družino 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj; Anna in Andrej Kovic 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj; svakinja Milena in nečaki Danijela, Gabrijel in Marko 200 evrov za RK Škofja Loka za poplavljence iz doline Sore; sorodniki iz Ljubljane in Pule 300 evrov za RK Škofja Loka za poplavljence iz doline Sore; družini Peteani in Tom-sič 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob pokojne Milene Tomsič daruje Fani 20 evrov za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob tete Milene Ferfolja darujejo Marjan, Stanko in Ljubo 60 evrov za ŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob pok. Miljane Kogoj daruje Srečko z družino 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Rupi. Pogrebi Prispevki Namesto cvetja na grob in v spomin Lojzka Butkoviča darujejo za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovo-denj: družine Juren, Petruz, Paoletti in Lulli 60 evrov; Marjeta Marusič 50 evrov; Drago, Ivana in Dari 50 evrov; Ciril in Rafko z družinama 50 evrov. Namesto cvetja na grob in v spomin na Alojza Butkoviča so za kulturno društvo Sovodnje darovali: družinska prijateljica Meri 40 evrov; Drago, Da-ri in Ivana 50 evrov; družini Ciril in Rafko Butkovič 50 evrov; Fani in Marija 50 evrov; Elvira 50 evrov; Frida z družino 50 evrov; vsi sodelavci iz tiskarne Grafica Goriziana 270 evrov. V spomin na pokojnega Alojza Butko-viča darujejo Drago, Ivana in Darij 50 evrov za ŠD Sovodnje. V spomin na pokojnega Alojza Butko-viča darujeta družini Ciril in Rafko JUTRI V KRMINU: 10.00, Vladimiro Srebernic (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi sv. Leopolda in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Antonina Va-lenti vd. Colugnati iz bolnišnice v cerkev sv. Nikolaja in na pokopališče; 11.00, Elisabetta Pacor vd. Benes (ob 10.15 iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču. Ob izgubi Milene Ferfolja Tomsič izreka sožalje sinu Ladislavu, Marinki, Štefanu in Katji odbor sovodenjskih krvodajalcev Ob izgubi Miljana Kogoja izreka sožalje vsem sinom, sestri in sorodnikom odbor sovodenjskih krvodajalcev EDELJSKE Nedelja, 28. oktobra 2007 "] ^ APrimorski r dnevnik M Lago Santo je majhno jezerce, ki leži dobrih 1500 metrov visoko v hribovju nad Parmo. Ob bregu stoji planinska koča Mariotti, kamor od nekdaj radi zahajajo planinci, ki se od tam podajajo na ekskurzije na bližnje vrhove Marmagna in Orsaro. Kraji so v lepih sončnih dneh nadvse prijazni in privlačni in o njih vedo ljudje povedati marsikatero zanimivost ali legendo. Nobena pa se prav gotovo ne more meriti z zgodbo, ki jo je v teh krajih, pravzaprav v sami planinski koči, zapisalo partizansko gibanje v davnem letu 1944. Na podvečer 16. marca 1944 je skupinica devetih partizanov, zdelanih in utrujenih po skoraj dvajseturnem pohodu čez zasnežene hribe in doline, prispela v planinsko kočo. Tu naj bi počakala na glavnino bataljona Guido Picelli, ki je bil sestavni del Ga-ribaldinske brigade za območje Parme. Skupino je vodil 24-letni Dante Castellucci po rodu iz kraja SantAgata d'Esaro v Kala-briji, prepričan komunist s partizanskim imenom Facio, ki je kljub mladim letom imel za sabo že vrsto podvigov. Še pred razpadom Italije se je pridružil legendarnim sedmim bratom Cervi, s katerimi se je udeležil številnih oboroženih akcij in bil z njimi aretiran, a mu je uspelo na vratolomen način pobegniti iz zapora, medtem ko so vseh sedem bratov Cervi na začetku leta 1944 usmrtili. Facio je bil po pričevanju njegovih soborcev po naravi nadvse pošten in pogumen človek ter karizmatična osebnost. Brez njegove neustrašenosti, odločnosti in vsega zaupanja vredne prepričevalnosti bi se tisti marčni dnevi v planinski koči ne končali tako, kot so se končali. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Castel-luccijeva ne ravno najbolje oborožena četica je namreč že dva dni zaman čakala na preostali del bataljona. Namesto partizanskih edinic pa se je v popoldanskih urah 18. marca pojavilo okrog koče več kot sto dobro oboroženih fašistov in nemških vojakov. Bili so obkoljeni. Spričo sovražnikove premoči jim ni kazalo ravno najbolje, a so se kljub temu na odločen in prepričljiv ukaz komandanta Facia odločili, da bodo drago prodali svojo kožo. Ves popoldne je strahotno ropotalo in po delnem nočnem zatišju se je v zgodnjih jutranjih urah boj nadaljeval še z večjo ihto. Kljub premoči pa nacifašistom ni uspelo streti odpora partizanske deveterice. Po 24 urah neuspešnega obleganja se je sovražna vojska nepričakovano odločila za umik. Ne ve se, ali je odločitev narekovala bojazen, da se oblegancem bližajo na pomoč okrepitve, ali pa dejstvo, da je na bojišču smrtno obležalo že šestnajst mož, ranjenih pa jih je bilo 36, kar je pomenilo, da so izgubili skoraj polovico svojih sil. Dejstvo je, da so Facio in njegovi tovariši brez izgub slavili neverjetno zmago, ki je odtlej močno odmevala po hribih in dolinah Emilije Roma-gne in sosednjih dežel. Celo sam sovražnik se ni mogel izogniti občudovanju nad pogumom Facia in njegovih partizanov, če je res, da je nemški komandant oblegovalcev izjavil, da „so to tisti Italijani, ki bi se morali bojevati skupaj z nemško vojsko." Ta drobec zgodovine italijanskega odporniškega gibanja se je trdno zasidral v spomin mnogih emilijskih borcev, aktivistov in drugih ljudi, ki so poznali Danteja Ca-stelluccija - Facia, ali pa samo slišali zanj. Postal je idol, zgled, legenda. Toda kljub temu je široki italijanski javnosti njegovo ime skoraj neznano. Začuda, njegovega imena ne najdemo niti v obsežni vseobsegajoči Enciklopediji antifašizma in Odporništva Pietra Secchie in Enza Nizze. Vse, kar zadeva velikega partizanskega voditelja Facia in njegova junaška dejanja, je uradno povojno zgodovinopisje skušalo potisniti v pozabo. Zakaj? Najbolj izčrpne odgovore na to vprašanje nam daje knjiga zgodovinarja in doslednega raziskovalca predvojnega in medvojnega dogajanja v Italiji Carla Spar-taca Capogreca Il piombo e l'argento - La vera storia del partigiano Facio (Svinec in srebro - Resnična zgodba partizana Facia), ki je izšla letos pri založbi Donzelli (232 strani, 24,50 evrov) in takoj vzbudila izredno po- zornost. Capogreco nam v njej na občuten in prisrčen način razkriva neverjeten lik partizanskega junaka, hkrati pa z odločno roko poseže v dogajanje, s katerim so hoteli nekateri ta lik potisniti čisto ob rob zgodovinskega spomina in mu odvzeti pravo dostojanstvo. Capogrecova pripoved se začenja prav z legendarno bitko pri jezeru Lago Santo, nakar preskoči za skoraj dvajset let v maj 1963, ko so v Cosenzi Danteju v spomin izročili njegovi materi Concetti srebrno kolajno za vojaške zasluge. V utemeljitvi posmrtnega priznanja je zapisano: „Junaški organizator partizanskega boja, je hrabro sodeloval pri številnih krvavih akcijah, ne da bi se menil za nevarnost. Iznenaden od sovražnika, se je krčevito branil. Premagan, se ni hotel predati in je bil zato na mestu umorjen. Svetel zgled najbolj pristnega junaštva." Hvalnica v prvem delu utemeljitve odgovarja resnici in je prav gotovo zaslužena, drugi del pa je čista laž. Facio namreč ni padel pod morilskim svincem nacifašistov, temveč njegovih partizanskih in strankarskih tovarišev. Pod smešno in nespodobno pretvezo so ga 20. julija aretirali, mu po hitrem postopku sodili ter ga po še hitrejšem usmrtili. „Pravijo, da resnica vendo zmaguje, toda to ni resnica", je zapisal Čehov v svojih Zvezkih. Faciov primer v celoti potrjuje to misel. Capogreco pa želi s svojo raziskavo posvetiti v temine ne samo zamolčane, temveč celo izmaličene in preusmerjene preteklosti. Kaj se je pravzaprav dogajalo tistega julijskega dne pred 63 leti, da je vrglo svojo mrko senco na eno od pomembnih epizod odporniškega gibanja v emilijskih hribih? Kaj je ustvarilo eno od tistih „senčnih con", o katerih je ob letošnjem dnevu spomina na žrtve fojb (sicer tako pristransko in neobjektivno) govoril predsednik Republike Giorgio Napolitano? „Senčne cone" so nič drugega kot rezultat težnje voditeljev odporniškega gibanja in v njem prevladujoče Komunistične partije Italije, da se zamolči vse tisto, kar bi tako ali drugače oškodovalo ugled gibanja samega in da se, če je treba, zgodovinska dejstva celo pretvorijo, ponaredijo, olepšajo itd. Capogrecova knjiga dregne s precejšnjo silo v to poglavje zamolčevanja in pretvarjanja zgodovinskih dejstev. Toda ne z zornega kota sistematskega zgodovinskega revizioniz-ma, ki se je zadnja leta precej razbohotil in okužil tudi nekatere levičarske pisce, in katerega glavni cilj je, da bi zasenčil pomen in zmanjšal ali celo zanikal vrednost odporniškega gibanja. Capogreco ostaja zvest idealom in izročilom Odporništva in odklanja sistematični revizionizem, vendar se v pravem Marxovem duhu, da „je resnica vedno revolucionarna" pošteno zavzema za „revizijo" tistih strani odporniškega gibanja, ki so bile zamolčane ali lažno zapisane. Ena od teh je stran, ki je zamolčala prigode in nato pretvorila spomin Danteja Ca-stelluccija - Facia. Capogreco ga nekako opiše kot romantičnega junaka, karizma-tičnega partizanskega voditelja, zvestega idealom svobode, enakosti, bratstva, solidarnosti in družbene pravičnosti, ki so mu bolj pri srcu partizanske akcije kot politične spletke. Toda odporniško gibanje in sama komunistična partija, kateri je bil predan s srcem in dušo, nista bila imuna pred spletkami in intrigami. Tudi partizanske enote so pač sestavljali ljudje s svojimi napakami in Facio je imel to smolo, da so njegovo pot pri-križali ambicije soborca Antonia Cabrellija - Salvatoreja ter politični interesi partije. Ca-brelliju, ki je bil na sumu, da je sodelavec tajne policije Ovre in je bil zato izključen iz partije, je počasi uspelo ne le, da ga je partija spet sprejela v svoje vrste, temveč da mu je bilo poverjeno poveljstvo in naloga političnega komisarja ene od edinic bataljona Picelli. Vendar mu to ni bilo dovolj. Ciljal je na še višje funkcije in pri svojem vzpenjanju proti vrhu je videl glavno oviro prav v neizmerni priljubljenosti Facia, ki zaradi izrazite svojeglavosti in akcijske nestrpnosti najbrž ni bil najbolje zapisan pri komunističnih voditeljih. Zato je čakal na prvo priložnost, da bi odstranil oviro. Priložnost so ponudila angleška letala, ki so na partizansko ozemlje odvrgla tovore orožja. Pri tem je prišlo do zmešnjav pri dvigovanju teh pošiljk in Fa-ciu so očitali, da si je njegova edinica prisvojila ploščo za namestitev minometa, ki je bila namenjena drugi enoti. To je bilo dovolj, da je Salvatore aretiral Facia in ga po hitrem sodnem postopku dal v imenu komunistične partije usmrtiti. Zanimivo je, da je Facio sprejel proces in smrtno obsodbo kot neko usodno danost (v smislu partija ima vedno prav) ter je celo odklonil ponudbo nekaterih zvestih tovarišev, ki so mu pripravili pobeg. kako je v resnici umrl partizanski junak Svinec in srebro ali senčne cone odporništva Dušan Kalc Malokdo je sicer verjel v Faciovo krivdo, vendar se skoraj nihče ni zganil, da bi rehabilitiral njegov spomin. Med redkimi, ki so imeli pogum, da rešijo pozabe julijske tragične dogodke, ki so povzročali partiji veliko zadrego, je bila njegova družica Laura Se-ghettini, ki je po vojni poskušala vse, da bi proti Cabrelliju in njegovim pajdašem sprožili pravni postopek, a brez uspeha. Vsi, ki so kaj poskušali v Faciov bran, so bili deležni neprijetnih svaril in celo groženj. Tako je ostal zviti Cabrelli - Salvatore po vojni ugledna osebnost in je dobil svoje neza-služeno mesto v zgodovini Odporništva, premočrtni in junaški Castellucci - Facio pa je bil pozabljen. Kadar pa so se ga končno za silo spomnili, so zato, da bi si olajšali umazano vest, to storili na najbolj hinavski in neprimeren način - dali so mu srebrno priznanje in si izmislili smrt, ki je bila popolnoma drugačna od tiste, ki ga je dejansko doletela. Če ga ne bi doletela ta kruta usoda, bi Facio morda dočakal današnje dni, star 87 let, in upravičeno se lahko sprašujemo, kaj vse bi v teh letih s svojo izrazito bistrostjo uma in plemenitostjo srca dosegel zase in za italijansko demokratično družbo, za katero je v odporništvu dal nesebičen prispevek. Capogreco v svoji knjigi prinaša odlomek, ki jasno dokazuje Faciovo razgledanost in seveda njegove potencialne zmožnosti. Leta 1940 je še ne dvajsetleten v pismu nekemu prijatelju zapisal: „Na Stampi sem pred dnevi bral članek o obnovitvi bodoče Evrope. Prvič sem naletel na nekaj takšnega, tako kar zadeva zmernost izrazov, kot kar zadeva lepoto izraženih idej. Mislim pa, da gre bolj za sanje, kot za morebitno stvarnost, za čudovito utopijo, a prav zato še toliko bolj utopijo." Sam je bil po svoje sanjač. Pritegovale so ga vse oblike umetnosti, od glasbe (igral je violino), likovne umetnosti (rad je slikal), književnosti (pisal je pesmi in prozo, a je vse to žal zgorelo v hiši bratov Cervi, ki so jo zažgali fašisti), do gledališča (nastopal je v potujoči dramski skupini Otella Sarzi-ja, ki ga je med drugim seznanil z brati Cer-vi). Prva otroška leta je preživel v Franciji, kamor se je bila prisiljena zateči družina, potem ko je njegov oče oklofutal fašističnega podestaja. Vrnil se je kot mladenič s precejšnjim tovorom znanja, lepih načrtov in protifašističnega duha. Vojna ga je najprej potegnila z Mussolinijevo armado v Rusijo, kjer je bil pri Donu ranjen. Domov se je vrnil na zdravljenje, ko pa je okreval, se ni vrnil v vojsko, temveč stopil v ilegalo, ki ga je mimo številnih prigod s Cervijevo skupino vodila v partizane, kjer si je v kratkem s svojo priljubljenostjo in nenavadnim, skoraj izzivalnim pogumom prislužil vodilno mesto v vrstah bataljona Picelli ter po smrti komandanta Ferma Ognibeneja v boju prevzel njegovo mesto. Vse to pa je trajalo le nekaj mesecev. Usoda mu ni bila naklonjena, ali bolje rečeno: niso mu bili naklonjeni ljudje, ki so ga obkrožali. Morilski svinec in hinavsko srebro sin-tetizirata usodo dvakrat ogoljufanega junaka, ki ga želi Capogrecova raziskava popolnoma rehabilitirati in mu v celoti vrniti ukradeno dostojanstvo. To je Capogrecu tudi uspelo. Od izida knjige dalje se vrstijo pobude, s katerimi želi vse več ljudi popraviti zgodovinsko krivico. Tako v SantAgati v Kalabriji, kot v raznih krajih srednje in severne Italije so se vrstile spominske svečanosti, o vsem tem je končno poročal tisk, ustvarili so tudi posebno spletno stran Facio vive, predvsem pa velja omeniti pobudo večje skupine italijanskih zgodovinarjev, med katerimi so Claudio Pavone, Alessandro Por-telli, Paolo Pezzino, Alberto Cavaglion in Giovanni De Luca, ki so prav na sugestijo Capogreca poslali predsedniku Napolitanu peticijo, v kateri predlagajo, da se Faciu podeli zlata kolajna za zasluge v odporništvu in s tem enkrat za vselej vzpostavi zgodovinsko resnico. Tako bo morda odpravljena ena od velikih „senčnih con odporništva", o katerih govori Napolitano in vsi tisti, za katere je Odporništvo neoporečna in nepogrešljiva vrednota, a se mora prav zaradi tega osvoboditi vseh svojih okostnjakov 1 6 Nedelja, 28. oktobra 2007 NEDELJSKE TEME / uspeh nedavnega zasedanja v trstu 18. slovenski slavistični kongres Plemenita kulturna prizadevanja Osemnajsti Slovenski slavistični kongres je tako znanstveno kot organizacijsko domala brezhibno uspel. O prodornih predavanjih, bogatem zborniku, živahnih vtisih in lepih spominih na tridnevno tržaško bivanje nam zdaj prek elektronske pošte, telefona ali pisem zahvalno poroča marsikdo izmed dvestodesetih udeležencev zborovanja, pa tudi kopica njegovih zunanjih opazovalcev. Naj torej izkoristim prijazno časopisno gostoljubje Primorskega dnevnika, da se v imenu Slavističnega društva Slovenije vnovič globoko zahvalim vsem, ki so kakorkoli pripomogli k srečnemu koncu tega strokovno, izvedbeno in finančno zelo zahtevnega projekta: najprej prof. Borisu Panger-cu, Mariji Besednjak, Marinu Marsiču in vsem ostalim članom Organizacijskega odbora, ki so od ustanovnega sestanka decembra lani zastonj žrtvovali pobudi veliko prostih ur in moči, enako pa tudi vsem kongresnim pokroviteljem, sodelavcem, rediteljem in predvsem podpornikom, ki so s svojo otipljivo in širokogrudno denarno pomočjo izpričali, kako tokratni znanstveni zbor Slavističnega društva Slovenije ni samo izraz vsemanjšinskega, ampak tudi širšega primorskega in matičnega prostora ter njegovih najplemenitejših kulturnih, slavističnih in slovenističnih prizadevanj. Zakulisno lahko seveda priznam, da smo v tem pogledu naleteli tudi na kako izjemo, ki nam je za hip opelinila organizacijsko zagnanost: od za kulturo in slovenis-tiko kdaj gluhih ministrstev do družb z milijonskimi dobički, ki so pobudi namenile komaj kak evro drobiža, od odsotnosti nekaterih povabljenih matičnih in krajevnih oblasti na otvoritveni slovesnosti do mestoma preskromnega spremljanja prireditve in njenih odmevov v osrednjeslovenskih medijih. A kaj bi se ob znanem in tokrat kongresno potrjenem reku sploh pritoževal: konec dober - vse dobro! Trst se je ob tej priložnosti res izkazal in očaral slovensko slavistično javnost. Prof. Miran Košuta Predsednik Slavističnega društva Slovenije Živeti mejo....tudi izven kongresne dvorane Slavistično društvo Slovenije je uvedlo lani v Zagrebu vrsto kongresov zunaj slovenskih meja. Spodbudne teme stikov, asimilacije, odnosov med sobivajočimi, različnimi narodi v obmejnem prostoru predstavljajo neskončni vir poglabljanj na kulturnem, zgodovinskem in jezikovnem področju. Ob znanstvenem razpravljanju je neposredni stik z večkulturno stvarnostjo dragoceno sredstvo za dodatno osmišljan-je projekta Društva. Organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa je zato ponudil udeležencem tudi zanimiv spremni program, ki je naletel na nadpovprečno dober odziv. V omejenem prostem času, ki ga je pre- puščal kongresni koledar, so si kongresni-ki ogledali mesto in okolico, a v primernem, »slavističnem« duhu. V petek so si kon-gresniki privoščili pešpot po slavističnem in slovenističnem Trstu. Vodeni ogled mestnega središča je osvetlil kraje in dogodke, ki so na poseben način vezani na zgodovino slovenskega Trsta. Ob neobhodnih zgodovinskih znamenitostih kot je rimski amfiteater, so skupine odkrile na primer, da se je prva seja za ustanovitev Slavljanskega društva odvijala v Tergesteju, da se je Žiga Zois rodil v bližini Borznega trga, da se je prva slovenska šola nahajala v ulici Carducci ali da se je ulica Coroneo poimenovala verjetno po škofu Tomažu Hrenu. Prav take informacije, ki so jih posredovale Tanja Špa-cal, Alenka Vazzi in Marta Ivašič, so na poseben način vzbudile radovednost zelo pozornih slovenskih slavistov in književnikov, ki so naslednjega dne, po zaključenem delu na kongresu, lahko ostali v družbi članov organizacijskega odbora ob uspeli ekskurziji po Krasu in Bregu, o kateri sta glavna akterja pobude, Boris Pangerc in Vera Tu-ta, napisala kratko kroniko: Sobotno jutro, 20. oktobra, je bilo za oktober nenavadno sveže in je ledena burja prav zbadala v lica; obzorje pa je bilo kristalno čisto, sonce prozorno, morje kot biser, zelenina Krasa in belina skal v Bregu pa izrisani kot na razglednici. Velika skupina udeležencev kongresa se je odločila za končni izlet, vabljiva pa je bila tudi napoved vožnje z ladjo. Pred okovanimi vhodnimi vrati de-vinskega gradu sta se sredi jutra natekli obe gruči - skupina iz Trsta se je prizibala z udobnim turističnim avtobusom, skupina iz devinskega hotela pa je lepo jadrno prikorakala peš, da bi pregnala mraz iz kosti. Dobre volje in sproščenega duhovičenja pa je bilo takoj na pretek. Že sama pot skozi grajski park in postanek na očarljivem grajskem dvorišču so na številno skupino napravili močan vtis. Ob grajskem vodnjaku - na hladnem soncu z občutkom otoplitve - je prof. Vera Tu-ta Ban podrobno orisala zgodovino gradu in razgibane življenjske zgodbe njegovih prebivalcev do današnjega dne, s poudarkom tudi na številnih osebnostih iz pleme-nitaškega, glasbenega, filozofskega in književnega sveta, ki so za krajši ali daljši čas prebivale na gradu v gosteh za kulturo občutljivih grofov Thurn un Taxis: Franz Liszt, Rainer Maria Rilke, Franz Ferdinand, ki je iz Devina odpotoval v Sarajevo naravnost v smrt, cesarica Elizabeta, bolj znana kot Sissi. Prvi postanek je bil pred kongresnim centrom, ki so ga uredili prav med zidovi nekdanjega servitskega samostana, v katerem je brat Gregorio Alasia pred 400 leti napisal znameniti slovar. Pred vstopom na notranje dvorišče je pogled na stari grad na skali ponudil priložnost za zgodovinsko razlago o nekdanjem pomembnem štivanskem pristanišču. Starega gradu se drži legenda o Beli nuni, štivanskega pristanišča pa mit o Lepi Vidi. Sprehod po grajskih salonih in dvoranah je obiskovalcem utrdil vtis bogate in pomembne preteklosti tako v gospodarskem in političnem oziru kot tudi v družbenem in kulturnem. Imeli so tudi priložnost, da si ogledajo razstavo Rilkejevih rokopisov, predvsem njegove korespondence. Obisku je bila namenjena le ena ura časa, zato se ni bilo mogoče zadržati na terasah in v parku, treba je bilo pohiteti v de- vinski pristan, kjer je že čakala ladja za prevoz izletnikov v Trst. Kljub napovedim, da bo deževalo in pihala močna burja, se to k sreči ni zgodilo. Razgled je segal od Karnijskih gora mimo Gradeža do Istrske obale. Našo obalo od Devina do Trsta pa je vso pot spremljala razlaga o naseljih, ledinskih imenih krajev, skalovja, posameznih škol-jev itd. Prof. Olga Lupinc je dodatno obogatila razlago z branjem pesmi Aškerca, Gregorčiča, Grudna in odlomkov iz Bevka in Lisjaka. Izletniki so na krovu dobili tudi malico, ki jo je pripravil simpatični Martin Petelin in ki je tudi sam kaj povedal o morju in o ribolovu, saj prihaja iz nabrežinske Babčeve družine, ki je bila lastnica tiste čupe, ki je zdaj v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Tako so se informacije kar dopolnjevale, izletnikom pa je ostal najlepši vtis in želja, da bi se spet vrnili na našo obalo. Manjša skupina je z avtobusom obiskala štivanski kot in slišala veliko zanimivih pripovedi o prvih zgodovinskih časih slovenske poselitve ob izvirih Timave, o pokristjanjevanju, o starodavnem molitveni-ku s slovenskimi imeni, ki je romal, kot dragoceno darilo, v roke oglejskega patriarha in še marsikaj. Obe duši skupin izletnikov sta se spet spojili v neločljivo celoto v Trstu pred Pomorsko postajo in z dvema (skoro popolnoma zasedenima avotbusoma) krenili po avtocestni obvoznici, mimo grozljivo kadeče se železarne, z bežnim pogledom na starodavno škedenjsko jedro s stolpom in cerkvijo v ospredju in s spominom na škedenjske krušarce, proti zelenim pobočjem dolinskega Brega in slikovitemu kršju Glinščice. Pot je peljala skozi Dolino, Boljunec, Boršt in Ricmanje na Jezero. Vsi izletniki so se od prvega do zadnjega nagnili čez obzidje razgledne točke na previsu Klinšce in jim je ob pogledu na izjemno lepoto tega naravnega bisera zastal dih. Županja Občine Dolina Fulvia Premolin je prišla nalašč na Jezero, da bi udeleženkam kongresa prinesla svoj pozdrav in svoje pričevanje, kako slovenski župan upravlja slovensko občino v Italiji. Udeleženke so pozorno prisluhnile, ko je naštela nekaj značilnosti občine in njenih prebivalcev slovenske in italijanske narodnosti, močno pa jih je tudi pritegnila pripoved o Odprti meji, znameniti manifestaciji, ki je od leta 1981 dalje po svoje tudi pomagala k združevanju Evrope. Županja je požela zaslužen aplavz; ogled Klinšče od zgoraj pa se je zaključil z literarnim intermezzom - Boris Pangerc je prebral svojo pesem Breg, Breg, Breg in vsakemu udeležencu posebej podaril izvod. Ekskurzija se je nato nadaljevala do spomenika Bazovskim junakom. Pri spomeniku nas je pričakal ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, ki je izjemno sistematično in dopadljivo orisal vznik organizacij Borba in Tigr, okoliščine, ki so pripeljale do organiziranega upora proti fašističnim oblastem; nato je pripovedo- val o delovanje štirih junakov in o njihovi tragični usodi. Pahorje povedal tudi, da to ni bil edini proces proti našim antifašistom in da je Posebno sodišče za zaščito države prišlo iz Rima dvakrat v Trst in enkrat v Pulj. In vsakokrat izreklo smrtne obsodbe in to proti ljudem, ki so samo branili svojo govorico in svojo kulturo. Pod vtisom zavzetega nagovora Milana Pahorja, so udeleženci ekskurzije 18. slavističenga kongresa počastili spomin Bazovskih junakov z enominutno zbranostjo. Lepo urejeno in skrbno negovano gmajno s spomenikom v sredini so gostje zapustili z novim bogastvom v duši in še s spoznanjem, da so videli tudi tablo, ki označuje, koliko krat so naprotniki omikanega sožitja oskrunili obeležje mladih žrtev za svobodo. Kmalu zatem sta se avtobusa zatekla v čudovito pokrajino zgoniškega krasa, med jesenske barve trtnih nasadov in pokošenih travnikov. Ko so se slavistke in slavisti posedli za obložene mize pri Miliču v Zagradcu, je prisotne pozdravila odbornica Občine Zgonik Nadja Debenjak, ki je posebej poudarila, da imamo radi takšne obiske, da nam veliko pomenijo in da naj bodo torej čimbolj pogosti. Nakar so se pred pisano druščino pojavile pupe Ženske pevske skupine Stu ledi in zapele tako kot redkokdaj. Iz njihovih plemenitih grlc so z žarom in zanosom zaz-venele pesmi v istrskem, kraškem, tržaškem italijanskem in hrvaškem narečju. V kratkem koncertnem nastopu so izpričale vse bogastvo naše zemlje, njenega trpljenja in njenega veselja, njenih ljudi in njenih običajev. In svoj nastop so zaključile tako, kot je bilo v danih okoliščinah primerno zaključiti: z rezijansko pesmijo in sicer v grobih, močnih, pretresljivih tonih, da je vse prisotne še dolgo potem, ko je zamrl topel in viharen aplavz, spreletavala mrščavica. Ura slovesa je prišla težka, a neizbežna. Mnogo rok se je stisnilo, mnogo oči se je orosilo. V dušah so se oblikovali trdni sklepi, da to ne sme biti zadnjič, ko se vidimo. Srca pa so utripala od polnosti vtisov in od žlahtnosti doživetega. Organizacijski odbor Slovenskega slavističnega kongresa TRST 2007 so sestavljali: Boris Pangerc(predsednik), Marija Besednjak (tajnica), David Bandelj, Nada Dukič,I ñ t « mario magajna - V čast nam je, da smo delali z njir Legendarni fotog Njegove slike bod Ni potrebnih veliko besed, če želimo počastiti spomin Maria Ma-gajne, človeka z zlatim srcem, ki nas je obogatil z neprecenljivo dediščino. O njem in zanj govori dovolj jasno in glasno zakladnica brezštevilnih posnetkov, v katerih se zrcali šestdeset let povojne zgodovine naših krajev. Zato naj tudi na teh dveh straneh zaživijo in spregovorijo predvsem njegove fotografije. Mario Magajna je predal večnosti toliko utrinkov našega življenja, da bi jih najbrž s težavo prešteli. Utrinkov, ki jih je ujel v svojo nepogrešljivo črno škatio, ki mu je bila zvesta spremljevalka in družica, da bi z njimi upodobil neki čas in prostor in predvsem človeka v njem. Bil je neprekosljiv pripovedovalec tega časa in prosora, ker ju je sam doživljal z dušo in telesom in ker ga je na človeka v njem vezala velika ljubezen. Hkrati s svojo zapuščino je zato predal večnosti tudi samega sebe. Mario Magajna je bil prav gotovo najplodovitejši fotoreporter, kar jih pozna tržaška in tudi širša stroka. Količina celuloidnih negativov, kijih je od samega začetka skrbno shranjeval in urejeval, je tolikšna, da mora človek preživeti mesece v arhivih Narodne in študijske knjižnice in še kje drugje, kjer so spravljeni, da jih sploh lahko pregleda. V zadnjih letih so v Trstu, Ljubljani in raznih drugih krajih doma in po svetu priredili več tematskih in splošnih razstav njegovih fotografij, vendar so pri tem izkoristili le skromen drobec tega, kar se skriva v njegovi zapuščini. Za vsako daljše ali krajše časovno razdobje od leta 45 do pivih let novega tisočletja, za vsak večji ali manjši kraj, za vsako organizacijo in ustanovo, za vsako področje vsakdanjega življenja, pa naj gre za gledališke predstave, zborovske nastope, proslave in otroške prireditve, ali pa za športne nastope, ali tudi za navadno sodno in črno kroniko, bi lahko priredili ne eno, temveč deset razstav. Poleg želje in potrebe po fotografskem zapisovanju drobnih obrobnih ali pomembnejših dogodkov, ki predstavljajo neprecenljivo dokumentarno vrednost, je v Magajni, zlasti v mlajših letih utripala tudi umetniška žilica, zato so in bodo razstave njegovih del ne le dokumentarna zanimivost, temveč tudi umetniški užitek. Isto velja za publicistiko. Težko bi dobili brošuro, knjigo ali enciklopedijo o povojnem Trstu in njegovi okolici, da bi ne bilo v njih Magajnovih fotografij. Zgodo-^ vinarji in publicisti so in bodo še naprej neizbežno črpali iz njegove zapuščine, v kateri je najbrž tudi veliko takega, ki bo vedno znova presenečalo. Maria Magaj-no bo treba skratka šele odkrivati, kajti veliko nam je povedal, nam še vedno stalno pravi in veliko nam bo moral še povedati. Njegova fotografska pripoved je preprosta, prisrčna, iskrena in vsem razumljiva. Njegovo budno in občutljivo oko je neumorno iskalo in ujelo več kot pol stoletja tržaške zgodovine, pol stoletja navidez banalne vsakdanjosti in pol stoletja odmevnejših posebnosti, pol stoletja zim in pomladi, otožnih in nasmejanih obrazov, spodbudnih in tegobnih trenutkov, rojstev in pogrebov, pol stoletja življenja, pričakovanj in malodušja našega človeka, ne- prestano vpreženega v naporna prizadev ob njem pa tudi pričakovanja in maloduš govorečega in včasih vpreženega v voz, ki dar ravno tako človeka. Mario je imel razu in skušal uveljaviti človeka, z vsemi slabos Čeprav je bil zvest svojemu narodni zan na skupnost, ki ji je pripadal, je bil prij jatelji, ne glede na ideološke, narodnostne samo zakrknjenost, zahrbtnost in mržnja svojem beleženju vsakdanjega dogajanja j poznali. Zaman bi v Trstu iskali človeka, 1 liko ljudi, kot je poznan Mario. Pa ne sam kajti v tem svojem premikanju po terenu zaradi svojega poslanstva in značaja nepr menovanim levičarskim in katoliškim tabo lijanskim prebivalstvom. Bil je človek dial dneh, ko smo se poslavljali od njega. In k neprekosljiv poročevalec svojega časa, bo skupnosti in vsega Trsta. Človek, katerega ime izgovarjamo, pregovor. In Mariovo ime bomo izgovarj pred oči utrinek njegovih videnj in doživlj nehal živeti, ker ne bodo nehale živeti po ki nam ga je zapustil. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. oktobra 2007 1 Q m, zapustil nam je svetel zgled in enkratno dediščino raf, ki je videl več kot navadni ljudje lo govorile mnogim generacijam anja za svojo lastno uveljavitev, je njegovega bližnjega, drugače je vlekel v nasprotno smer, ven-mevanje za vse in je najprej iskal tmi in vrlinami. stnemu poreklu in tesno nave-atelj z vsemi in vsi so mu bil prie ali verske razlike. Motili so ga ., kot je večkrat rad poudarjal. V ie bil v stiku z vsemi in vsi so ga d bi ga neposredno poznalo tono poznan, temveč tudi cenjen, i, kot se temu reče, je bil Mario recenljiva vezna nit med takoi-orom ter med slovenskim in ita-oga, kot je marsikdo dejal v teh ot človek dialoga, ne samo kot romal v kolektivni spomin naše ne neha živeti, pravi egipčanski ali vsakokrat, ko nam bo prišel ¡anj. Zato Mario Magajna ne bo dobe, ki jih je ustvaril in zgled, Dušan Kalc Mariu v spomin Ko se je bližal konec druge svetovne vojne, je prišlo povelje, naj se partizanski fotoreporterji premaknemo proti Trstu in Ljubljani, da bi posneli te zgodovinske trenutke. Medtem ko je večina mojih kolegov komaj čakala, da pride v osvobojeno Ljubljano, je mene vleklo v Trst, saj sem v tem mestu preživljal otroštvo. Takrat, ko smo se približevali Trstu, je kolega Mario že doživljal svoj ognjeni fotoreoporterski krst, ko je snemal poulične boje v središču mesta v okolici Tribunala, kjer so se umikajoči utrdili. Ko sem kasneje prvič vstopil v uredništvo Primorskega dnevnika, ki je bilo takoj po končani vojni na Goldonijevem trgu, se spominjam mojega prvega srečanja z Mariom in pa posnetkov, ki jih je Mario napravil v zadnjih dneh bojev za Trst. Tako vsebinsko močne posnetke je lahko napravil le nekdo, ki je sam sodeloval v odporniškem gibanju. Ob tem je potrebno poudariti, da je bil to čas, ko je bila fotografska tehnika na taki stopnji, da če si hotel napraviti dober dokumentarni posnetek, si se moral približati kraju dogajanja in v teh primerih tudi tvegati vse. Kot vsi vemo, se razmere po končani vojni v Trstu niso umirile. Trst je postal mesto v središču evropske pozornosti. Takoj potem, ko je zaživel v prazničnih veličastnih posnetkih osvoboditve, ki jih je obeležila Mariova kamera, pa se je kmalu zatem pričelo obdobje, ko v tem mestu ni bilo več miru. V teh dramatičnih dneh, polnih dogajanj, sva se z Mariom dnevno srečevala, on s svojim Ro-leicordom, jaz s filmsko kamero, da bi ohranila te zgodovinske trenutke. Med temi naj omenim tragične dogodke v Škednju ob prihodu medzavezniške razmejitvene komisije v Trst, pa nepozabne prvomajske proslave s povorko v središču mesta in telovadni nastopi na nogometnem stadionu pri Sveti Ani, V vsem tem času, pa tudi še kasneje, je Mario s svojimi zgodovinskimi posnetki postal najboljši fotokronist svojega mesta in tudi okolice. Redkokatero mesto se lahko pohvali z vsebinsko tako bogatim foto arhivom s področja prav vsega dogajanja na vseh področjih življenja kot ga je pripravil neutrudni, neuničljivi kolega Mario Magajna. V svojem prostem času, ki ga pa ni bilo malo, je bil tudi zelo duhovit, vedno dobro razpoložen. Ne spominjam pa se, da bo ga v tistem času kdaj videl brez svojega stalnega spremljevalca — fotoaparata. Tudi najina kasnejša srečanja v Jugoslaviji in pa po osamosvojitvi Slovenije so minila ob obujanju predvsem tudi prijetnih dogodkov tistega časa. Takega bodo ohranili tudi moji in njegovi kolegi v matični domovini. Edi Šelhaus Posnetek je pripravila Jožica Šparovec, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani Mario Magajna v družbi prijateljev 1946. leta v Boljuncu: na sliki od leve proti desni je Mario, Jože Bergman je delal v tiskarni Primorskega dnevnika v času vojne v grapi pod vasjo Vojsko, tretji je domačin, četrti je naš šofer v prvem povojnem letu OTA? In pa na skrajni desni Egon Kraus, tudi že fotoreporter v tistem času. edi šelhaus. 20 Nedelja, 28. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / svetovalna služba kmečke zveze Bakterijski ožig preteča nevarnost za sadjarstvo Čeprav sadjarstvo ne sodi med pomembnejše proizvodne usmeritve našega kmetijstva, smatramo za koristno, da opozorimo na nevarnost, ki jo predstavlja bakterijski hrušev ožig za nekatere zelo razširjene sadne sorte. Med te spadajo jablana (Malus), hruška (Pyrus) in nešplja (Mespilus). Poleg tega napada ta bakterija tudi nekatere samonikle in okrasne grmovnice iz družine rož-nic (Rosaceae), rastline, kot so japonska kutina (Chaenomeles japonica), glog (Crataegus oxyacantha), panešp-lja (Cotoneaster integerrimus) ter ognjeni trn (Pyracantha). Bolezen najhuje prizadene hruške, čeprav je škoda tudi na vseh ostalih ome nje nih rast li nah vidna, predvsem z okoljskega vidika. Bolezen izvira iz Združenih držav, kjer so jo prvič opazili leta 1780. Prvi primer okužbe so v Italiji beležili na okrasnih rastlinah leta 1990, v Sloveniji pa v letu 2001. V naši deželi se je bolezen hitro razširila v pordenonski in vi-demski pokrajini, kjer je v zadnjih letih bilo več žarišč. Zaradi velike škode, ki jo povzroča bolezen, je v Italiji na osno vi Mi nis tr ske ga odlo ka z dne 10.09.1999 in deželnega odloka njeno zatiranje obvezno. Kdor opazi, da imajo rastline, ki jih goji znake te bolezni, mora o tem nemudoma obvestiti Službo za varstvo rastlin. V naši pokrajini še ni bilo na srečo nobenega pojava bakterijskega oži-ga, kar pa še ne pome ni, da ni potrebno biti previdni, še posebej pri nakupu sadik, ki morajo biti zdravstveno cer-tificirane. Bolezen povzroča bakterija Erwi-nia amylovora, ki se najhitreje razvija pri temperaturi 25-27 C°, in ob visoki relativni zračni vlagi (nad 60%), predvsem v pri sot nos ti me gle, moč ne rose ali dežja. Bolezenska znamenja so si na vseh sadnih vrstah in grmovnicah zelo podobna. Na cvetovih so opazni zna- ki ovenelosti, tako na posameznih cvetih kot na socvetju. Okuženi cvetovi po ovenitvi postanejo rjavi in se posušijo. Simptomi bolezni se na plodovih pojavijo lahko od oploditve vse do obiranja. Plodovi potemnijo, se posušijo, zgrban-čijo (mumificirajo). V primerih, ko pride do notranjega, endogenega napada, pride na plodovih do izločanja »bakterijskega izcedka«. Na listih se pojavijo potemnele pege, ki se širijo med ožiljem v obliki temnega trikotnika. Na po-temneli površini lista se pojavlja vlaga v obliki kapljic svetlega, mlečnega izcedka. Prizadeti poganjki, vejice in večje veje skupaj z listjem, so videti kot da bi jih ožgal plamen: listi na poganjku venejo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave in pri hruški črne barve. Bolezen se lahko razširi iz rodne vejice na starejše veje in deblo. Na teh delih drevesa nastajajo rakaste rane v obliki vdolbin, temnejše barve kot ostalo tkivo, kijih spremljajo razpoke. Pri obolenjih, ki se pojavijo pozno poleti ali jeseni, se pod obolenim lubjem pojavijo rdečkaste pege. Pozneje pride lahko do posušitve veje ali drevesa, če napade bolezen drevo ob vznožju. Bakterija pride v rastlino pomladi predvsem preko cvetov, v ostalem vegetativnem obdobju pa skozi rane. Najugodnejši čas za širjenje bolezni je faza cvetenja ob deževnem vremenu in ob zgoraj omenjenih ugodnih temperaturah. Bakterija prezimi v manjši meri v rakastih tvorbah na dvoletnih ali starejših vejah. Prezimi pa tudi v vodovodnih ceveh (xilemih) ali sitastih ceveh (floemi). Zatiranje bakterijskega ožiga je zelo težko, uspešnost je odvisna predvsem od pravočasnih in koordiniranih posegov, predvsem v obliki integriranega var stva. Oku že ne de le rast li ne je tre ba takoj odstraniti in zažgati. Rez opravi- Primer bakterijskega ožiga na hruški. V naši pokrajini obolenje zaenkrat še ni prisotno, vendar je potrebna budnost in v primeru napada pravočasno ukrepanje mo vsaj 40 cm pod delom rastline, kjer so vidni znaki bolezni. Uporabljeno orodje za obrezovanje temeljito razkužimo z 10 % raztopino varekine ali z 70% alkoholom. Skrbno operemo tudi obleko in obutev, ki je prišla v dotik z okuženimi deli rastline. Po opravljeni zimski rezi, škropimo drevesa z bakrenimi pripravki. Z istimi pripravki (najboljše rezultate dosežemo z bordojsko brozgo) škropimo po obiranju plodov in sicer prvič po odpadanju listov, drugič pa po brstenju. V prodaji je tudi pripravek na osnovi Acibenzolar -S-met-hyl-a, ki ga, zgleda dokaj uspešno, uporabljamo preventivno v dobi cvetenja in debeljenja plodov. Veliko si pričakujemo od selekcijskega dela, ki nam daje na raz pola go sor te hrušk in ja blan odpornih proti tej bolezni, saj je okuženi sadilni material najnevarnejše sredstvo za širjenje hruševega ožiga. Učinkovito je tudi zatiranje nekaterih škodljivih žuželk (uši, ose, cikade, stenice ipd.), ki prenašajo bolezen na krajše razdalje (500-1000 m). Pri nakupu sadik pazimo, da prihajajo iz območij, kjer ni bakterija prisotna. Na koncu pa še opozorilo. Vedeti je treba, da so nekateri bolezenska znamenja ožiga zelo podobna tistim, ki jih povzroča bakterija Pseudomonas sy-ringae in rakastim tvorbam, ki so posledica napadov glive Nectria galligena. V obeh primerih gre za majhno škodo. Zaradi tega je treba točno preveriti v primeru prisotnosti dvomljivih znamenj, če gre za bakterijski ožig. Sadjarje, vrtičkarje in vse, ki se ukvarjajo z upravljanjem zelenih površin, vabimo, glede na veliko škodo, tako gospodarsko kot krajinsko, ki jo lahko povzroči Erwinia amylovora, da sodelujejo pri izvrševanju vseh potrebnih pobud in ukrepov potrebnih za zatiranje in preprečevanje širjenja te izredno nevarne bolezni. Svetovalna služba KZ strokovni nasveti Kaj je kompost in kako ga pripravimo Na podeželju imamo veliko rastlinskih odpadkov iz zelenjadnega in okrasnega vrta in večkrat ne vemo, kam z njimi. V teh primerih je priprava komposta odlična rešitev. Rastlinski odpadki se naberejo tudi v sadovnjaku, oljčnem nasadu in vinogradu kot ostanki obrezovanja ali pri košnji trave. V tem času se na primer nabira odpadlo listje. Vse to lahko izkoristimo, da pripravimo kompost, da ga pozneje uporabimo kot organsko snov, ki je za rastline izredne važnosti. Doma pripravljen kompost je vse bolj važen posebno v zadnjih letih, ko je hlevskega gnoja vedno manj, saj je tudi živino rej cev vse manj. Kompost je v malem to, kar nastane v naravi na tleh gozdov ali v najbolj površinskih plasteh neobdelanih površin. V naravi se namreč odpadlo listje in ostanki rastlin počasi razkrajajo, dokler ne nastane humus, ki daje rodovitnost tlom. Humus je v zemlji izrednega pomena, bodisi za ohranjanje rodovitnosti tal, kot za prehranjevanje rastlin. Med procesom nastajanja komposta se organski material razgrajuje zaradi delovanja številnih mikroorganizmov, sledi delovanje deževnikov in nekaterih žuželk. Vsaka skupina organizmov deluje v različnih stopnjah razpad-losti. če na kompostni kup na primer de-nemo preveč snovi bogatih na ogljiku (žagovina, lubje, slama, ostanki obrezovanja itd.), mikroorganizmi bolj s težavo razgrajujejo organsko snov. Kompostni kup bo zorel več časa in humusa bo manj. Po drugi strani pa, če ima kompostni kup preveč snovi bogatih z dušikom (ostanki vrta, kuhinjski odpadki, živalski iztrebki,...), se bo izgubilo več dušika v obliki amoniaka. Zato moramo vedno paziti, da ima kompostni kup obe skupini snovi in da je razmerje med ogljikom in dušikom čim bližji zgoraj opisanemu. Da kompostni kup najboljše zori in kompost postane najboljše kakovosti, so potrebni trije faktorji: primerno prezračevanje, vlažnost in temperatura. Prezračevanje je bistvene važnosti, da mikroorganizmi najbolje delujejo. Zato je važno, da na primer postavimo na kup snovi z različnim volumnom. Občasno moramo premešati, posebno ko vidimo, da je kompostni kup preveč kompakten. Kompostni kup naj ne bo preveč visok. Zelo važna je tudi pravilna vlažnost, ki naj bo med 40 % in 60 %. Višja vlažnost zmanjša zračnost, zato v notranjosti lahko pride do gnitja. Ob vlažnosti manjši od 20 % pa se razgrajevanje upočasni. Če hočemo preveriti, ali je kompostni kup primerno vlažen, naredimo poskus tako, da primemo nekaj komposta iz notranjosti kompostnega kupa: le če le nekaj kapljic pride ven, pomeni, da je pravilno vlažen. Če je kup prevla-žen, dodamo pepel, zemljo ali drugi suhi material. Prevlažen se večkrat skisa in nanj pridejo mušice. V tem primeru dodamo apno. Če pa je presuh, ga zalije-mo z vodo, v kateri lahko raztopimo nekaj uree. Svežo travo ali kuhinjske ostanke pustimo, da se nekoliko posušijo, šele nato denemo na kompostni kup. Obratno pa presuhe snovi navlažimo. Ob deževnem vremenu moramo pokriti, da ne bi kompostni kup postal prevlažen. Paziti moramo tudi, da se ne pretirano posuši. Glede potreb po temperaturi delimo mikroorganizme v mesofilne, oz v tiste, ki delujejo med 10 in 45 stopinjami C, ter v termofilne, oz. tiste, ki se najbolje razvijejo pri temperaturah med 45 in 70 stopinjami C. V glavnem se kompostiranje začne pri zelo nizkih temperaturah. Nato se temperatura dviga, dokler ne v nekaterih primerih v sredini kompostnega kupa doseže in preseže 70 stopinj C. Po 10 dneh se temperatura zniža in takrat nastopijo glive in deževniki, ki so zelo koristni za razgradnjo. Če uporabljamo veliko ostankov obrezovanja, trave, ostanke vrtnin itd, bo kompostni kup »mrzel«. Zato moramo dodati snovi, ki vsebujejo dušik, kot na primer gnoj, kostno moko ali ureo. Pri temperaturi nad 55-60 stopinjami C se uniči veliko semen plevelov in povzročiteljev rastlinskih bolezni. Zato je zelo važno, da se temperatura pri kompostiranju zviša na vsaj omenjene stopinje. Proti koncu kompostiranja je važno, da varujemo kompostni kup zunanjih temperaturnih razlik tako, da pokrijemo zadnjo plast komposta s slamo, senom ali vrečami jute. Za pripravo komposta lahko uporabljamo vse odpadke iz vrta in iz kuhinje, kot na primer ostanke pri gojenju rastlin, slamo, plevel, suho listje, jajčno lupino, kavno usedlino, olupke in drugo. Sveža snov, kot so trava, odpadlo listje ali ostanki vrtnin, se zelo hitro razkrojijo. Žagovina, lubje, veje kot ostanki obrezovanja drevesa pa za preperevanje potrebujejo dalj časa, ker vsebujejo veliko celuloze in lignine. Zato jih moramo sesekljati. Dober pripomoček za to je biotriturator. Pri plevelu moramo paziti, da ne semeni, saj se veliko semen med kompostiranjem ne razgradijo. Lahko dodamo tudi gnoj. V tem času lahko denemo na kompostni kup tudi odpadlo listje. Če imamo veliko listja, ga lahko kompostiramo posebej. Po približno enem letu bomo dobili odličen kompost. Ne smemo pa uporabljati snovi, ki vsebujejo ostanke raznih škropil, težkih kovin in drugih škodljivih snovi. Prav tako ne smemo uporabljati ostanke mesa in rib, ali kosti, saj to privede do slabega vonja. Da pospešimo kompostiranje in da mu dodamo minerale občasno po-tresemo po kompostu bentonit, apno, fosforit, pepel, zmečkane lupine jajc, ureo. Če v kompostu prevladujeta slama in žagovina, ki sta uboga z dušikom, dodamo snovi bogate z dušikom, kot so mladi pleveli, kokošji gnoj ali pa nekaj uree. Za kompostiranje lahko uporabljamo namenske plastične posode z luknjami. Lahko tudi sami pripravimo posodo iz lesa. Organski material za kompostiranje sproti dodajamo na vrh, spodaj pa se počasi tvori kompost. Posoda ne sme biti previsoka, da material ne postane preveč kompakten. Kompostni kup lahko pripravimo tudi brez posode. V tem primeru sproti dodajamo nov material na eno stran kupa. Tla, kjer leži kompostni kup, naj bodo po možnosti propustna. V prodaji dobimo tudi snovi, ki dodajamo kompostu in ki povišajo razvoj komposta. V glavnem so to mikroorganizmi, ki vežejo dušik iz atmosfere. Ni pa dokazano, da izboljša kompost. Slednji delujejo le v primeru, da kompost se zelo počasi razgrajuje. Najboljše je vsekakor nekaj starega komposta, da dodamo novemu. Ima isto funkcijo in je seveda bolj po ceni Po približno 6 mesecih je kompost končan, a to je odvisno od različnih faktorjev. Poleti je kompost pripravljen prej. Ko je dokončan, ima duh po gozdni prsti in je temno rjave do črne barve., Magda Šturman GLASBENA MATICA KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 2007/08 Priznani interpreti in vzhajajoči talenti Deset koncertov brez meja: komorna, simfonična, operna, etno glasba, balet Šest različnih lokacij na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji: TRST-Kulturni dom (ulica Petronio, 4) GORICA- Kulturni dom (ulica Brass, 20), Gledališče Verdi NOVA GORICA-Kulturni dom BENEČIJA-Občinska telovadnica v Lesah, Cerkev vAžli glasbena matica ABONMA V TRSTU Kulturni dom, ulica Petronio 4 Orkester iz Padove in Veneta Emanuele Arciuli-klavir Dirigent: Anton Nanut Koncert v okviru mednarodnega festivala Kogojevi dnevi 2007 ob 80letnici Pavleta Merkuja V sodelovanju s KD Soča iz Kanala V preko štiridesetih letih obstoja orkester Padove in Veneta se je uveljavil kot eden od najbolj prestižnih italijanskih komornih orkestrov .Vodili so ga priznani dirigenti iped katerimi daudio Scimone Peter Maag Bruno Giuranna in Mario Brunello Tokrat bostopilpred pult slovenski dirigent Anton Nanut, solist pa bo pianist EmanueleArciuli. Aleksander Rojc-klavir Pok/on Primožu Lorencu Tržaški solist, komorni glasbenik, docent Glasbene matice in muzikolog Aleksander Roje se poklanja nekdanjemu mentorju Primožu Lorenzu z glasbenim potovanjem, ki spodbuja smiselne povezave med preteklostjo in sedanjostjo, od Johanna Sebastiana Bacha in očeta dodekafonske glasbe Arnolda Schonberga do Galine Ustvolskaje, Federica Mompouja in Tržačana Giampaola Corala. Godalni kvartet Čajkovskij (Moskva) Godalni kvartet Čajkovskij so ustanovili leta 1975 štirje diplomanti moskovskega konservatorija, ki so že v prvem letu skupnega delovanja osvojili zlato nagrado na mednarodnem festivalu Bartok v Budimpešti. Uveljavili so se kot vodilni godalni kvartet v Rusiji. Gostovanje SNG Opera in balet Ljubljana Koncert opernih arij za soliste, zbor in orkester Stalno operno gledališče v Ljubljani deluje od leta 1892. Po drugi svetovni vojni seje njegov ansambel začel uveljavljati tudi zunaj meja domovine. Hišni operni orkester je nastal leta 1918 in istega leta je začel delovati tudi profesionalni baletni ansambel. Po gostovanju dveh opernih produkcij bo SNG sodeloval letos z nastopom članov svojega stalnega, pevskega in instrumentalnega umetniškegajedra. Visoka šola izBanske Bistrice (Slovaška) V sodelovanju z Akademijo za glasbo iz Ljubljane Akademija se s svojo koncertno ponudbo odpira v širši evropski kulturni prostor; z uspešnimi gostovanji komornih skupin in simfoničnega orkestra je doživela ugodne odmeve v tujih medijih in je izpostavila stike in sodelovanja s sorodnimi ustanovami, med katerimi je Visoka šola iz Banske Bistrice na Slovaškem. SKUPNA POBUDA GM IN SSG Predstave za otroke, srednješolsko in višješolsko mladino - v abonmaju Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana Ples v glasbi Produkcija baletnega oddelka Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane-mentor: prof. Matej Selan Jure Ivanušič/Marko Vizovišek Od tišine do glasbe — koncert za anekdoto in klavir Igralec in pianist Jure Ivanušič z anekdotami in šalami popelje skozi zgodovino in > "všir7 ' * r^] I fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. __ Saša Dejanovič in Zoran Madžirov Glasbena poslastica (nagradna predstava) Virtuoznost izvajalcev in čar edinstvenega zvoka v koncertu znanega bosanskega kitarista in prvega flašofonista na svetu! Sodelovanja z glasbenimi ustanovami infestivali: Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi 2007 (KD Soča-Kanal) Akademija za glasbo, Ljubljana GŠ Postojna, GŠ Nova Gorica Goriška občina Festival Across the border (Kulturni dom Gorica) KONCERTI V GORICI Kulturni dom, Gledališče Verdi (že izvedeno 26.10.) Koncert Simfoničnega orkestra Zveze primorskih glasbenih šol v Kulturnem domu Nova Gorica- v sodelovanju z GŠ Postojna in GŠ Nova Gorica Kulturni dom v Gorici Andhira-vokalnoinstrumentalna skupina iz Sardinije V okviru festivala Across the border - V sodelovanju s Kulturnim domom Gorica Andhira je kulturni nomadizem, ki izhaja iz brezčasne legende o izgubljenem mestu. Žanrski nomadizem je tudi posebna formula vokalnoinstrumentalne skupine (glas, klavir, tolkala), ki črpa tako iz sardinske ljudske tradicije kot tudi iz kantavtorskega zaklada Fabrizia De Andreja. Gledališče Verdi ShangaiTango-balet (Kitajska) V sodelovanju z Goriško občino Svetovno priznana koreografinja Jin Xing nosi v sebi neverjetno zgodbo častnika kitajske vojske, ki uresniči željo: postati plesalka. S študijem v prestižnih zahodnih šolah je ustvarila sintezo različnih plesnih tradicij, nakar je ustanovila v Pekingu prvi ansambel sodobnega plesa, v Shangaiu pa Jin Xing Dance Theatre, ki bo nastopil na goriškem odru s koreografijo po zgodbi iz kitajske tradicije. KONCERTI V BENEČIJI Občinska telovadnica v Lesah Cerkev v Ažli Dario Savron in Fabian Perez Tedesco-duo marimba Marimba je tolkalo afriškega izvora iz družine ksilofonov, ki ga sestavljajo lesene ploščice in viseče, resonančne cevi. Razširjeno je tako v resni kot v jazz glasbi in je posebno cenjeno pri sodobnih, izven-evropskih skladateljih. V svet marimbe nas bosta pospremila dva priznana tolkalca, Tržačan Dario Savron in glasbenik argentinskega rodu Fabian Perez-Tedesco. Cerkev v Ažli Komorne skupine A kademije za glasbo iz Ljubljane Akademija za glasbo v Ljubljani, članica Univerze v Ljubljani, deluje s statusom fakultete od leta 1945. Organizacijsko je razdeljena na osem oddelkov in v tem okviru izvaja redni in izredni podiplomski študij ter podiplomski specialistični, magistrski ter doktorski študij. Na Akademiji delujejo številne komorne zasedbe, simfonični, komorni godalni in pihalni orkester ter mešani zbor. CENE TRŽAŠKEGA ABONMAJA (5 koncertov in 50% popusta pri nakupu vstopnice za balet Shangai Tango) Redni: 6o,oo€ Za člane Gm: 50,00 € Mladinski( do 26.1eta starosti): 25,00 € Učenci Gm: 20,00 € Družinski (dva odrasla in otroci): skupno 120,00 € CENE VSTOPNIC Redni: 15,00 € Znižani (under 26/over 65): 7,00 € Koncert SNG Opera Ljubljana in Kvartet Čajkovskij: 20,00 € im . glasbena 'ITI matica GLASBENA MATICA TRST Ulica Montorsino2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.alasbenamatica.com Tajništvo je odprto vsak delovnik od 10.00 do 15.00 e-mail: trst@glasbenamatica.com KULTURNI OKTETI PRIMORSKE NA 20. REVIJI Ljubitelji petja, pozor! Prihodnjo soboto se v Boljuncu obeta edinstven dogodek, dvajseto srečanje oktetov Primorske! Na odru tamkajšnjega gledališča Prešeren bo nastopilo kar trinajst oktetov celega primorskega območja, od Idrije in Kobarida preko Ilirske Bistrice, Ajdovščine, Sa-leža vse do Škofij. Spored, med katerim se bo vsak oktet predstavil z dvema pesmima, se bo pričel ob 19. Bilo je leta 1984 v Ricmanjih ... Zamisel, da bi okteti, ki delujejo na Primorskem, sodelovali na skupnem pevskem srečanju, se je rodila v Ricmanjih, točneje Borisu Ku-retu, tedanjemu predsedniku tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva Slavec. V Babni hiši je leta 1984 steklo prvo Srečanje oktetov Primorske, kar je še dodaten dokaz, da so primorski ljudje in ustanove sodelovali že v letih, ko ni nihče razmišljal o združeni Evropi. Tistemu koncertu je z nekajletnimi pavzami sledilo še devet izvedb. Ricmanjska »energija« je medtem nekoliko splahnela, zato so enajsto srečanje priredili na bližnjih Škofijah. Tu deluje namreč Oktet Škofije, ki se je z Oktetom Simon Gregorčič iz Kobarida udeležil vseh dotedanjih in tudi bodočih izvedb. »Na tistem koncertu smo začeli razmišljati, da bi naše srečanje postalo potujoče narave, da bi se vsako leto selilo v enega od krajev, v katerem delujejo sodelujoči okteti,« pravi Aleksander Vitez, predsednik Okteta Škofije. Prireditev je tako začelo svoje dolgo »križarjenje« po Primorski in se v naslednjih letih dotaknila Kobarida, Goriških Brd, Zgonika ... Prireditelj zgoniške izvedbe je bil Oktet Odmevi iz Saleža, ki bo s kolegi s Škofij organiziral tudi letošnji jubilejni koncert. »Naš oktet je žal edini aktiven oktet na Tržaškem, s Škofijoti pa sodelujemo že dolgo: pred leti smo celo sestavili priložnosten moški pevski zbor, s katerim smo se udeležili tekmovanja v Neaplju,« pojasnjuje umetniški vodja saleškega okteta Rado Milič. »Sobotno 20. srečanje oktetov Primorske bo tako še posebno čezmejno, saj ga skupaj prirejata okteta z različnih strani meje.« O tem pričajo tudi pokrovitelji in sponzorji z obeh strani: občini Dolina in Koper, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zadružna kraška banka, Banka Koper in drugi. »Prvotno smo želeli, da bi jubilejno izvedbo ponovno priredili v Racmanjih, zaradi bolj primernih prostorov pa jo bomo v bližnjem Bol-juncu,« pravi Vitez. »Pri organizaciji pa sodeluje tudi društvo Slavec, ki bo pripravilo priložnostno razstavo. Vez s preteklostjo se tako ohranja tudi danes, prav gotovo pa je lahko dvajseta obletnica tudi priložnost za razmislek, kako naprej. A o tem se bomo pogovarjali po sobotnem srečanju ... « Program: 1. OKTET ODMEVI - SALEŽ JAKU SEM SI - Češka ljudska BOT CEBEP (Severni veter) - Adi Daneu (u. vodja: Rado Milic) 2. OKTET ŠKOFIJE - ŠKOFIJE - TRGATEV- Aleksander Vodopivec - LEPO MI JE V VAŠI SREDI -Aleksander Vodopivec (u. vodja: Vladislav Korošec) 3. OKTET JASENSKI PEVCI - ILIRSKA BISTRICA TJEČE, TJEČE - priredba Alojz Sre-botnjak BRKICA - istrska narodna - priredba Saša Boštjančič (u.vodja: Saša Boštjančič) 4. OKTET PR FARCI - SP. IDRIJA ZAPOJMO PESEM - Radovan Gobec BISTRIŠKI JAGER - Luka Kramolc (u.vodja: Dori Žakelj) 5. IDRIJSKI OKTET - IDRIJA O KRESU - Peter Jereb KAJ BI JAZ TEBI DAU ? - France Marolt (u.vodja: Elizabeta Lampe) 6. OKTET SOTOČJE - ČRNIČE RAZSTANEK - Hrabroslav Volarič DE MI JE CIMENTATI MORE -dalmatinska (u.vodja: Ana Jerkič) 7. OKTET CASTRUM - AjDOVŠČINA NOVEMBRSKA - Peter Jereb ZAVRŠKI FANTJE - Emil Adamič (u.vodja: Nadja Bratina) 8. OKTET ROŽMARIN - KOSTANJEVICA NA KRASU - PLOVI PLOVI - dalmatinska narodna (priredba Rado Simo-niti) - DANI SE DANICA PRIPLAVA -harmonija Metod Bole (u.vodja: Bogdan Fabjan) 9. OKTET BUDANJE - BUDANJE NIČ VEČ NE BOM HODIL - Radovan Gobec PREDRAGA, LAHKO NOČ - ljudska (u.vodja: Ivan Kadele) 10. OKTET GODOVIČ - GODOVIČ BELA BREZA - Zorko Prelovec MNOGAJA LJETA - Iz vzhodne li-turgije (u.vodja: Martina Peljhan) SKUPAJ ZA BOLNICO FRANJO ZSKD OBVEŠČA ČLANICE, DA TEČE SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA PODPORO BOLNICE FRANJA. ZA OBNOVITEV BOLNIŠNICE FRANJE SO ŽE PRISPEVALI: KOMORNI ZBOR JULIUS KD KRAŠKI DOM KRD DOM BRIŠČIKI SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB LOVRENC KOŠIR SKD ROVTE-KOLONKOVEC SKR DRUŠTVO SO VOD NJE SKŠD KRAS DOL POLJANE SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR DO BER DOB TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI PEVSKI ZBORI POZOR! ZSKD IZVAJA ANKETO O STANJU ZBOROVSTVA, ZATO PROSIMO, DA ČIMPREJ IZ POL NETE VPRA ŠAL NIK IN GA VRNETE NA SEDEŽE ZSKD. NA GORIŠKEM: Krožek KRUT vabi na koncertno revijo STAROSTA MALI PRINC, ki bo danes, 28. oktobra 2007 ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. NA TRŽAŠKEM: PREDSTAVITEV PRIROČNIKA »PRAVICA IMENA IN PRIIMKA« v organizaciji SKGZ: • Sreda, 7. novembra 2007 ob 20.30, Štalca, Šempolaj. Obveščamo da MLADINSKI KROŽEK PROSEK KONTOVEL in RAJONSKI SVET vabita na Martinova-nje s kulturno-zabavnim programom, ki bo potekalo v večernih urah od 9. do 11. novembra 2007 v šotoru na Proseku. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ZAČETNIKE v organizaciji Društva Slovencev Milj-ske Občine bo potekal ob sredah od novembra 2007 do konca aprila 2008. Prva lekcija bo 31. oktobra 2007 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Albin Bubnič v Miljah. Ostale informacije nudi ZSKD. NAVIDEMSKEM: BURNJAK2007: da nes, 28.10.2007ob 10.00: prvi del koncerta dua Kristina Nemeth (sopran) in Emanuele Battigelli (arpa) v Cerkvi Sv. Marije Magdalene v Oblici ob 10.30: pohod po kostanjevih gozdovih (iz Oblice do Gorenjega Tar-bija) ob 12.00: drugi del koncerta v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika ob 15.00: koncert MePZ Hrast iz Dober do ba Rok za prošnje za redne pobude se izteče 31.12.2007. Obrazec IPP je na sedežih. PODELITEV NAGRADE IG NA CIJ OTA ZA ZBOROVSKE SKLADBE BO V PETEK, 9. NOVEMBRA 2007 OB 20. URI NA SE DE ŽU SKD VALENTIN VODNIK V DOLINI. ROŠEVI DNEVI literarni natečaj za mlade ustvarjalce ZSKD obvešča, da JSKD razpisuje ŠO LAM S SLOVEN SKIM UČ NIM JE ZI KOM V AV STRI JI, ITALIJI IN MADŽARSKI literarni natečaj za mlade ustvarjalce »Roševi dnevi«. Tečaj je namenjen pesnikom in pisateljem tretje nižje srednje šoie ali do vključno 15. leta starosti. Rok za dostavo del je 26.11.2007. Razpisne pogoje nudi ZSKD. VSE IN FOR MA CI JE O TEČAJIH IN RAZPISIH NU DI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL trst@zskd.org 11. OKTET BOREJA - BUDANJE ŠTIRI BELOKRANJSKE - Karol Pahor in Slavko Mihelčič CIN CAN CURGUDAN - Vinko Žganec (u.vodja: Karmen Ferjančič) 12. NONET BRDA - DOBROVO PESEM ROJENA - Radovan Kokšar MARKO SKAČE - Jože Gregorc (u.vodja: Radovan Kokošar) 13 OKTET SIMON GREGORČIČ -KOBARID JAZ BI RAD RUDEČIH ROŽ- Zor-ko Prelovec MLATIČI - Kamilo Mašek (u.vodja: Metod Bajt) iz o C i v o C i agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda Ime in priimek: Jernej Bufon Kraj in datum rojstva: Trst, 14. 7. 1986 Zodiakalno znamenje: rak Kraj bivanja: Salež E-mail: jernejbufon@yahoo.it Stan: zaseden Poklic: študent inženirstva Najboljša in najslabša lastnost: najslabša trma, najboljša pa... kdo ve? Nikoli ne bom pozabil/a: ničesar res važnega Hobiji: brenkanje na kitaro Knjiga na nočni omarici: Gente di Dublino(Joyce), The Rolling stones (Caselli) Najljubša risanka: The Simpsons Najljubši filmski igralec/ igralka: John Belushi/igralk je več Najljubši glasbenik: skupina Guns n' roses Kulturnik/ osebnost stoletja: vsi ki se trudijo, da bi ohranili in ovrednotili slovensko kulturo v Italiji Ko bom velik, bom... gospod (upam inženir) Moje društvo: SDD Jaka Štoka Moja vloga v njem: igralec Svojemu društvu želim: obilo bodočih premier in zakusk Moj življenjski moto: ne skrbi (orig. no pensieri) Moje sporočilo svetu: konec z vojnami, zadnji opomin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. oktobra 2007 1 Q skoraj petsto članov na letnem izletu zadružne kraške banke S kapitanom Nenadom po plavem Kvarnerju Člani predstavljajo največje bogastvo Zadružne kraške banke. In to vse od njene ustanovitve daljnega leta 1908, ko se je banka imenovala še Hranilnica in posojilnica na Opči-nah. Tako piše v njenih uradnih listinah, tako je prepričano njeno vodstvo, ki skuša to vodilo udejani-ti v svojem vsakodnevnem poslovanju. Zato je ob bančnih uslugah veli ka po zor nost open ske ban ke po -sve če na po seb nim po bu dam, ki so namenjene članstvu. »Naša banka skuša del denarja, ki ji ga zaupajo njene stranke, vrniti teritoriju,« poudarja podpredsednik Zadružne kraš ke ban ke Ad ri a no Ko va cic. »Ve -liko vlagamo v socialno področje, kar bo razvidno tudi iz nove družbene bilance, ki je v pripravi. Že sedaj pa lahko rečem, da razdelimo med društva in druge ustanove, ki delujejo na socialnem, športnem in kulturnem področju, okrog petsto tisoč evrov letnih podpor.« Ob tem ZKB že nekaj let dodeljuje štipendije najzaslužnejšim dijakom in študentom, ki so njeni člani ali otroci članov, prireja izobraževalna srečanja in posvete. Med članstvom pa sta najbrž najbolj priljubljeni dve vsakoletni pobudi: tradicionalni član ski iz let in kon cert, po seb no glasbeno voščilo ob koncu leta. Oba sta za člane brezplačna in njihova udeležba je vsako leto polnoštevilna. »Letošnji članski izlet, ki je bil septembra, je na primer požel tak us peh, da smo mo ra li pos krbe ti za štiri izmene: enodnevnega križarjenja po Kvarnerskem zalivu se je ude-le ži lo sko raj pet sto čla nov ozi ro ma njihovih spremljevalcev!« Podobno je tudi z vsakoletnim decembrskim koncertom: lani so ljubitelji glasbe uživali ob Carmini slovenici, letos pa bo do lah ko pri sluh ni li sim fo nič -ne mu or ke stru, ki je na po bu do Za -druž ne kraš ke ban ke in ob so de lo -vanju Glasbene matice nastal posebej za to priložnost. »Želeli smo ovrednotiti profesionalce, kijih imamo v svojih glasbenih sredinah. 16. decembra bo tako v dvorani Tripco-vich nas to pil sim fo nič ni or ke ster pod vod stvom vr hun ske ga glas be ni -ka Črtomirja Šiškoviča.« Z banko na barko ... Članske izlete prirejajo pri Zadružni kraški banki že dobrih dvajset let. V zadnjem obdobju so udeležence odpeljali v Chioggio, Vero-no, na Brione, Koroško (kjer so obiskali tudi sorodno Zvezo bank). Z letošnjim izletom so člani ponovno obiskali Hrvaško in to kot rečeno kar v štirih izmenah: vsake se je udeležilo preko sto ljudi. Program je pripravila potovalna agencija Aurora, udeleženci pa so se z avtobusi odpeljali do Reke, kjer jih je na svoji ladji Sea world čakal kapitan Ne-nad. S krova je bilo mogoče najprej opazovati arhitektonsko podobo Reke in razmah mestne površine, sledilo pa je križarjenje ob kvarnerski obali, med katerim so izletniki uživali ob naravnih lepotah in čudovitem razgledu na Crikvenico, Trsat, Bakar, otok Svetega Marka. Ob zanimivih razlagah vodičke je ladja plula tudi pod Krčkim (nekoč Titovim) mostom, ki je marsikoga prevzel s svojo mogočno strukturo. Drugače tudi ne bi moglo biti, saj je bil v času gradnje to most z najdaljšim betonskim lokom na svetu! Sicer pa sta bili udobna dvonadstropna ladja in njena prijazna posadka kot nalašč za sproščeno izletniško vzdušje. Na krovu so ser-virali tako hladen kot topel bife, za veselo razpoloženje je poskrbela tudi harmonika člana ZKB Corrada Andolška, za kratek čas pa bogata loterija. Ki so jo pripravili in vodili bančni uslužbenci. Vse štiri skupine izletnikov so lahko uživale v lepem sončnem vremenu, kar je nedvomno olepšalo posedanje na ladijskem krovu. Vsakega izleta so se udeležili tudi člani upravnega odbora, ki so svojim članom med plovbo tudi posredovali nekatere informacije o delovanju Zadružne kraške banke. Najbolj razveseljiva novica je bila nedvomno ta, da je poslovanje banke pozitivno in da je pred nedavnim odprla svojo deveto podružnico, tokrat v Miljah. Osrednji postanek je ladja kapitana Nenada opravila na otoku Krku in pristala v varnem zalivu mesteca Vrbnik, ki ima za seboj večti-sočletno tradicijo. O tem pričajo številne arheološke najdbe, prvi pisni dokument, v katerem je omenjeno mestece Vrbnik pa nosi datum 1100. Pravi razcvet je mesto doživelo v srednjem veku: Vrbnik je bil eno od štirih mest-utrdb na otoku Krku, ki so imela svojo samostojno administracijo. Leta 1388 je mesto dobilo tudi svoj statut, ki je drugi najstarejši statut na Hrvaškem. Mesto je bilo vse do konca 18. stoletja pod beneško nadvlado, nato pa del habsburške monarhije. Izletnike Zadružne kraške banke je čakal voden ogled po tem zgodovinskem mestecu, nato pa prevoz s turističnim vlakcem do ...kleti oziroma »vinarije« kot ji pravijo v teh krajih. O zdravilnih vrlinah vina, ki ga proizvajajo ob Jadranskem morju, je v Antiki pisal že Plinij, in tudi okolica Vrbnika je vinorodno področje, znano predvsem po »vrbnični žlahtini«. To in druga vina oziroma žgane pijače so lahko poskusili tudi člani Zadružne kraške banke in njihovi spremljevalci, preostali del postanka na kopnem pa izrabili za prost ogled okolice, naj-pogumnejši pa tudi za kopel. Nato pa je ostal samo še čas za dobre tri ure plovbe do Reke in za avtobusni povratek proti Trstu. Vse do naslednjega izleta in naslednjega leta, ko bo Zadružna kraška banka praznovala stoletnico delovanja. Kdo ve s kakšnim članskim izletom bo zabeležila tako pomemben jubilej ... (pd) Na fotografiji zgoraj turistični vlakec za ogled Vrbnika, na sredini ladja kapetana Nenada, spodaj pa »gasilska« slika v spomin na sončni Kvarner 24 Nedelja, 28. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / manjšine - Evropska komisija pripravlja novo strategijo o večjezičnosti Nove ukrepe EU za jezike čimbolj približati državljanom »V Evropski uniji govorimo veliko jezikov. Ti odražajo različne kulture in našo identiteto, hkrati pa so most med ljudmi. Pomembno je, da se razumemo. Zato Evropska komisija spodbuja učenje jezikov: če ljudje govorijo več jezikov, se lahko lažje vključujejo v študijsko ali delovno okolje v drugi državi in povezujejo z drugimi kulturami.« Tako piše v obrazložitvi ankete, ki jo je na svojih sple4tnih straneh sprožila Evropska komisija in s katero želi ugotoviti mnenja Evropejcev o znanju oziroma učenju jezikov. Evropska komisija namreč že dolgo spodbuja učenje jezikov in jezikovno različnost. Od leta 1989 naprej so s programom Lingua in programom vseživljenjskega učenja (2007-2013) jeziki v osrčju evropskih programov na področju izobraževanja in usposabljanja. Leta 2002 so se v okviru lizbon-ske strategije za gospodarsko rast in nova delovna mesta voditelji držav in vlad na zasedanju v Barceloni politično zavezali za izboljšanje osnovnih jezikovnih veščin: vsakdo naj bi se že v otroštvu učil dva tuja jezika. Leta 2003 je Evropska komisija v svojem akcijskem načrtu "Spodbujanje učenja jezikov in je zi kov ne raz lič nos ti - 20042006" določila glavne cilje na treh strateških področjih: 1. vseživljenjsko učenje, 2. boljše poučevanje jezikov, 3. ustvarjanje okolja, ki bo še bolj naklonjeno jezikom. Nedavno poročilo o izvedbi ka že, da z ak cij skim na čr tom po li -tika večjezičnosti ostaja pomembna in se krepi pomen jezikov v programih izobraževanja in usposabljanja. Na nacionalni ravni so pri reformah izobraževalnih sistemov pogosto upoštevali akcijski načrt. Leta 2005 je Evropska komisija zaradi vedno večjega pomena jezikovne politike na evropski ravni v sporočilu določila strategijo za večjezičnost »Nova okvirna strategija za večjezičnost« , ki ima tri cilje: 1. uveljavljati učenje jezikov in jezikovno različnost; 2. spodbujati zdravo večjezično gospodarstvo in 3. dati državljanom dostop do evropske zakonodaje, postopkov in informacij o Evropski uniji v jezikih, ki jih razumejo. Leta 2008 bo Komisija sprejela spo ro či lo o je zi kih in ukre pe, ki naj bi čim bolj ustrezali potrebam državljanov. S tem spletnim posvetovanjem želi prejeti čim več vaših zamisli in povratnih informacij, da bi jih lahko upoštevali. Vprašalnik, kije spletnih straneh evropske komisije na razpolago v T ans SEOAíí 19 57 1, o JO O. O O) in 00 O o C\J >o o o C TO >N >o O d) O o o o o o 00 č ° 'I C\J 2 o _ ■4—' O m o I LO _ O O a 00 C\l CM C\l O r^ Lf) S o o o C\J CM o oo LO o en i—i CM O o o r^ lo o o o ^ S CM CD CM o i—i CTl t—i O O o o o o o O Lf) 00 S CM to £= 1 § s oo o >C/5 TS >o to CC £= >o 03 "O _03 "O O ta oo 03 C 03 E o N to ta c oo oo CD >t/3 O CL to C £= >o C ca _a £= "a _03 t/i ta £= ta c >o ta oo o O > >N 03 "O 03 t/) S £= ta .a tU) ta ta - >o ' Ž to o "c >N T3 O D. 2 £= tO -O ta >o 03 I >00 O oo r^ o f-H O o o o o I—I o oo o CM CM o _ 00 O CT> ° 00 O O <- "D O O. 03 "c "a o > o cn ZJ A—> v> _03 ta "g b 03 C 03 > C O C < ta ta o o £= £= ta ta m m _03 tO ■g b -O O "O 03 -O O O tO j*: c to X! tO C ta -O to t/3 1 ^ ^ -č to d to >c/> to C > 03 C "O to OD 03 t/3 "O "O tO O £= tO m M N to C >N =5 "O tO M tO C >N tO 3 M to i C ZA NAKAZILA: ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it Politika, kronika, kultura, šport... Vsakdanja zgodba sveta se odvija s hitrostjo tekme, neprekinjeno in presenetljivo. Primorski dnevnik jo zapisuje že 50 let, vsak dan. Naročite se, stopite v igro! Storite to čimprej: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno! Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa Vas bo torej stal samo 0,65 evra! Za vse naročnike, nove in stare, smo tudi letos pripravili prijetna presenečenja. Vse leto pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Ne zamudite priložnosti! Brez prestanka. JIS- -— 1J Primors Spravno aeianif dnevnik SLOVENSKO STALNO GLEDAlrŠČi - Predstavili T ftVif Primorski dnevnik