štev. 188.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-—
za pol leta
15-6-50 2'20
za četrt leta za en mesec „ „
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20"— za pol leta „ „ 10-— za tetrt leta „ „ 51— za cn* mesec „ ,, WQ
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
0 Ljubljani,vpetek, M18. avgusta 1905._LBtO XXXIII
av Afll^^ll^P
V^K	^M	■■ ^M	^m	za več ko trikrat .
^H^k ■■	^B ^H	^^■■■■l H^H Bfflj^^H HH
M	U HI	jfM ■■P^™* H| Vnl Hllr	HI	cnostopna
■■	^m ^m	H|	HH	a 26 Pri večkratnem ob-
^Hj	EBH	U	JavljenJu primeren
1 I II I ^m B a I B B a m^A
^^	^B	^^B	^B ^B ^^^^B ^^Bfc^B vsak IzvzcmSI nedelj«
JM) ^^ W ■BB A B MB ^^ -
flrpdništVO J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez Urgani5ivu	nad t|$karno). _ Rokopisi se
ne vrafajo; nefranklrana pisma se n« sprejemajo.
Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list zo slovenski narod
za dvakrat • • • . 11 za trikrat .... 9 za več ko trikrat V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzcmSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo i« » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
_J__ Vsprejcma naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravnlSkcga telefona Stev. 188.
Napad na Avstrijce v Stari Srbiji.
(Izvirno poročilo „Slovencu*.)
M i t r o v i c a , 18. avg.
Napad Turkov na avstrijskega generala in častnike iz Pljevlja se je izvršil v vasi Brdarevo, v bjelopoljski kazi. Ondi se je širil glas, da so Turki to storili po prigovarjanju iz Srbije, a to ni resnica. Turki javno govore, da so avstrijske častnike napadli zato, ker so prišli na turško ozemlje, kamor nimajo pravice priti. Avstrijci priznavajo, da so bili na turškem ozemlju in zato od Turčije tudi ne zahtevajo zadoščenja za napad.
Takoj drugi dan po tem napadu Turkov na Avstrijce je prišel plevljski kaj-makam v Brdarevo, da preišče dogodek in najde krivce. Turški napadalci so kaj-makamu izjavili, da so napadli Avstrijce zato, ker jih nočejo, gledati v bjelopoljski kazi, kjer oni nimajo ničesar opraviti in kamor ne smejo priti. Kajmakam je to poročilo poslal mutesarifu, ta valiju, a vali sultana
Novi Pazar, 18. avg.
Tu vlada med Turki veliko razburjenje, kerjepočilglas, d a b o -deta 2 avstrijska bataljona z enim oddelkom turških askerov došla vNoviPazar, da napravita red med upornimi Turki in Arnavti, ki povzročajo nemire po celi okolici. Turki se boje, dadohod avstrijske vojske znači novo okupacijo, pa se pri pra v 1 j a j o, danapadejo avstrijsko vojsko, ako pride. Med Turki vlada veliko ogorčenje še od onega napada pri Brdarevu v bjelopoljski kazi, a to jih je tako razgnjevilo, da so sklicali mnogo shodov po džamijah, da se v njih dogovore, kako se bodo branili, oziroma bolje rečeno, kako bodo napadli Avstrijce. Tu bo morda teklo
LISTEK.
mnogo krvi, ker tukajšnje Turke na tako postopanje podžigajo in hrabre tudi Turki iz bližnje in daljne okolice.
Obrtni retf. y
D u n a ]~ fOT avgusta.
Dokaz usposobljenosti.
§ 14. obrtnega reda je že sedaj določal, da mora vsakteri dokazati usposobljenost, ako hoče izvrševati obrt. Usposobljenost je moral dokazati z izpričevalom, da se je kot vajenec učil obrta vsaj dve leti, in z delavskim izpričevalom, da je kot pomočnik ali tovarniški delavec delal vsaj dve leti.
Nadalje smejo po veljavnem zakonu izvrševati obit kot samostojni mojstri učenci, ki so z uspehom dovršili nauke na obitnih strokovnih ali drugih tem podobnih šolah, ki so naštete v ministrskih naredbah
Deželna vlada pa sme dajati obrtne liste ali dovoljevati izvrševanje obrta tudi pro-sivcem, ki na kak drug način dokažejo svojo usposobljenost. Ta določba velja tudi za ženske, ki se bavijo z rokodelskim obrtom To so glavne določbe veljavnega zakona.
Na prvi pogled je jasno, da ima § 14. mnogo vrzeli, skozi katere morejo tudi neusposobljene osebe dobiti obrtne liste in s pomočjo vajencev, pomočnikov, zakupnikov ali »slamnatih mož" izvrševati dva ali tudi več obrtov, katerih se niso učili ali vsaj ne zadostno. Splošna želja obrtnikov je torej, da se te določbe poostrč, jasneje porazdelč v zakonu in tako zapro vrzeli za razne »skaze" in »spekulantje".
Vsled tega je že poročevalec Schneider v smislu vladnega načrta razdelil § 14. v sedem točk (§ 14 do 14f). Prva točka (§ 14) našteva 59 raznih obrtov, za katere je potreben dokaz usposobljenosti. Doslej so bili ti obrti — in teh je 47 — našteti v raznih ministrskih naredbah. Umestno pa je, da so rokodelski obrti našteti v zakonu samem, kakor dopuščeni ali koncesionirani v paragrafu 15.
Vladni zastopniki se načeloma temu ne protivijo, a menijo, da se z moderno tehniko in po potrebah in razmerah pojavljajo novi obrti. Torej bi bili eni obrti našteti v zakonu, drugi pa v ministrskih naredbah. Poročevalec našteje 59 obrtov, a jih je že mnogo več. Češka »Zemska jednota" jih na
šteje že 65. Ker pa hoče vlada v kratkem izdati naredbo, ki bode naštela vse priznane rokodelske obrte, zato je odsek sklenil načeloma, da se seznam obrtov sprejme v zakon pri 1. ali 14. paragrafu, posamezni obrti pa bodo našteti, ko izide naredba.
Poročevalec Schneider pa je sprejel v vrsto rokodelskih obrtov tudi taka opravila, ki pač ne spadajo med obrtniška. Med drugimi poslanci je tudi slovenski poslanec dr. Ign. Žitnik izrazil željo, naj se vsaj .z e 1 j a r j i" in .perice" ne vštevajo med obrtnike. Kislo zelje pridelujejo poljedelci in se združujejo v gospodarske zadruge. Ako torej kmet napravi in proda nekaj kadi kislega zelja, vendar ni obrtnik, preje trgovec. In »cence* vsaj po deželi tudi niso obrtnice, marveč navadne dnina-rice ali kmetice, ki si s pranjem zaslužijo še nekaj grošev. Tudi glede ,p o d o b a r -j e v" Žitnik izraža pomislike, ali so rokodelci v ožjem pomenu besede. So in niso. Marsikateri „podobar" izršuje tudi mizarski ali slikarski obrt, torej je preje mizar nego podobar. Ako pa je kot podobar umetnik, ga vendar ne moremo tlačiti v vrsto rokodelcev, četudi dela z rokami.
Posl Žitnik,Hauck, Sto j a n, K i t s c h e 11, Karbos ia Pacher zahtevajo, naj se za trgovce v o ž j e m pomenu besede tudi določi dokaz usposobljenosti, kakor sami zahtevajo, a to naj se primerno določi na primernem mestu v zakonu, ne pa pri § 14., ki govori le o rokodelskih obrtih.
Obveljal je dostavek, da more trg minister v sporazumu z ministrom za notranje stvari določiti po potrebi nove rokodelske obrte sploh ali za posamezne kraje in okraje ter o tem zaslišati mnenje dotičnih zadrug, zadružnih zvez ter trgovske in obrtniške zbornice.
Poročevalec Schneider nasvetuje dalje, da mora vsak obrtnik napraviti še izkušnjo za m o j s t r a. Ne povč pa, kje in kako. Sek. načelnik dr. H a s e n o h r 1 se načeloma ne protivi mojstrski izkušnji, a je proti temu, da bi bila ta izkušnja obligatorna ali prisilna.
Za prisilno mojstrsko izkušnjo govore Hauck, Huebet, Foerg, d r. D o-boszynski, dr. Stojan, Pacher in Ž i t n i k. To vprašanje je načelne važnosti. Take izkušnje so po večjih mestih, tudi v Ljubljani, umestne in mogoče brez večjih stroškov. Umestne in potrebne so, ker vsakteri ni še mojster, ki je napravil izpit
za pomočnika. Dalje je v tovarnah delo jako razdeljeno po kosih ali delih posameznega izdelka. Tako more n. pr. tovarniški vajenec, ki je tri leta delal v ključavničarski, mizarski ali drugi delavnici, napraviti izkušnjo za pomočnika Ako pa nadaljna tri leta ostane v tovarni, ni še vedno kos vsemu delu ključavničarskega obrta. Torej je potrebna še posebna izkušnja za mojstra. Od tega se more zahtevati, da ima vsaj nekaj znanja o knjigovodstvu in kupčijstvu, sploh večjo strokovno in teoretično izobrazbo.
Posl. Žitnik vse to prizna in odobruje, izraža pa razne pomisleke glede Dalmacije, Istre, Goriške, Južne Tirolske in deloma tudi Kranjske in Galicije. Zakon že 22 let določa prisilne zadruge, in vendar mnogi okraji v naštetih deželah niti ne poznajo zadrug, kakor jih veleva zakon. Krivda zadeva obrtne oblasti, pa tudi obrtnike same. Glavni vzrok pa je bil, ker zadruge niso imele jasno določenih pravic. Ako torej v zakonu že zahtevamo prisilno izkušnjo vajenca za pomočnika, bodo že tu velike težave. Se večje pa nastanejo, ako zahtevamo še posebno mojstrsko izkušnjo. Na primer:
V	Bohinju ali Ambrusa je čevljarski pomočnik, ki bi rad na svojo roko pričel obrt. Kje naj naredi ta človek izkušnjo za mojstra? Da bi bili mojstri sami v dotičnem kraju ali okraju člani izpraševalne komisije, to ne gre. Zaradi konkurence bi marsikateri pomočnik osivel, preden je mojster.
V	mesta tudi ne morejo vsi obrtniki, ker so na deželi ravno tako potrebni. In kdo naj na deželi vajence in pomočnike poučuje v knjigovodstvu, kupčijski kalkulaciji, konkurenci itd ? V južnih deželah nimamo mojstrskih kurzov. zadružnih inštruktorjev, niti dovolj obrtnih šol. Tudi obrtno nadaljevalne šole so redko sejane. Ako torej n, pr. ta zakon stopi v veljavo v dveh letih, treba je vsaj za prisilne mojstrske izkušnje določiti v zakonu prehodno dobo. To se pravi: Zakon naj takoj določi prisilne izkušnje tudi za mojstre. Z ozirom na razmere v deželi pa naj zakon tudi določi, da so n. pr. prvih deset let, ko stopi zakon v veljavo, mojstrske izkušnje le fakultativne, kakor v Nemčiji. Kdor hoče, more narediti izkušnjo in dobi poseben naslov »izpraša-nega mojstra. V teku 10 ali 15 let pa se bode tudi v južnih deželah tako razvila obrtniška organizacija, da prisilne izkušnje za pomočnike in mojstre ne bodo delale prevelikih težav in troškov. Izpraševalne komisije
Pismo iz Bolgarije.
(Izvirno poročilo.)
Sofija, mes. avgusta. V tem času sicer mirno Sofijo je te dni razburila velika tatvina, ki se je izvršila v »Bolgarski zemljodelčeski banki". To je sedaj predmet razgovorov po sofijskih gostilnah in društvih, a listi polnijo o tem svoje predale. Tatvino je izvršil ravnatelj-blagajnik dotične banke, Evlogi G e -r o v. Evlogi je dobil tri dni dopusta, da je šel v notranjo Bolgarsko radi nekih svojih opravkov, a se ni več vrnil Ko ga ni bilo pet dni, je uprava banke videla, da j'e pobegnil in je bilo takoj splošno prepričanje, da je morala izginiti iz banke znatna vsota d^iarja v vrednostnih papirjih. Prvi trenuten so mislili, da je ukradel 2 do 3 milijone frankov, a ko so pregledali vse blagajne, v katerih je imel Gerov opraviti, so konstatirali, da je ukradel bolgarske državne obligacije od leta 1888. in od 1.1892. v vrednosti 80.500 frankov. Ta tatvina je vzbudila v Sofiji in v celi Bolgarski silno senzacijo, ker je Evlogi iz odiične rodbine, sin odličnega bolgarskega delavca na osvo-
boditvi Bolgarske, Nadjena Gerova, in zet uglednega politika in bivšega finančnega ministra T. Teodorova. Evlogi je mlad človek, star 29 let, z visoko izobrazbo, študi ral je finančne nauke na Nemškem. Njegov brat dr. Hristo Gerov je bolgarski diplomatski agent v Solunu. Evlogi je najbrže pobegnil preko Turčije v Ameriko. Bolgarske oblasti so sicer poslale za njim tiralico na vse strani, a doslej brez uspeha. Ker vedo za številke vseh obligacij, ki jih je ukradel Evlogi, so o tem obvestili vse borze in tako Evlogi od ukradenih obligacij ne bo imel nobene koristi, pač pa je uničil sebi sijajno karijero in oskrunil dobro ime častiti in ugledni rodbini Gerov.
Malo je držav v Evropi, ki bi imele toliko politiških strank, kolikor jih ima mala Bolgarska. Tu ima vsak uglednejši človek svojo stranko, ki se imenuje po imenu svojega voditelja. Stvarne razlike je med njimi kaj malo, a edini cilj vseh je, da zrušijo protivnika ter da pridejo do oblasti sami. Pri tolikih strankah pa se je te dni pričela snovati nova stranka: radikal-no-demokratiška. To stranko snuje nekaj uglednejših članov stranke mladih demokratov, ki bodo v avgustu enkrat sklicali shod, da organizirajo to novo stranko Javno
mnenje ni radostno sprejelo te nove stranke, a to je povsem razumljivo. Tam, kjer se politično življenje razvija normalno, more biti pojav nove politične stranke koristen, a te koristi ni pričakovati od novih strank v Bolgarski, kjer, kakor lepo pravi sofijski »Den«, .razni državni faktorji svoje oblasti ne rabijo lojalno in kjer so narodne svobode izpostavljene zasedam državnih razbojnikov". Glavna odlika v programu te nove stranke je ta, da radikalni demokratje nočejo dospeti do oblasti po milosti kneževi, kakor je to stalno na Bolgarskem pri volitvah. A pri tem so radikalni demokratje pozabili na en fakt, da v Bolgariji še ni bilo svobodnih volitev, da je vsaka vlada sebi izvolila za poslance one, ki jih je hotela, in da združena opozicija nikdar ni mogla dobiti toliko glasov, da bi bila lahko napram vladi kot upoštevanja vredna opozicija. Bolgarsko neodvisno časopisje obsoja snovanje te nove stranke, ker je dosti, da, še preveč starih in se tako cepi narodna moč. Snovanje nove stranke označujejo kot slabljenje one palice, ki naj odganja psa, katerega knez od časa do časa izpušča v lov na narod. Oni, ki tako mislijo, se ne varajo, ker v resnici vsakdo, kdor bolje pozna bolgarske razmere, mi bo pritrdil v
tem, da ti pojavi, snovanje novih strank niso ničesar drugega, ko mazanje koles dvorske reakcije, ki vlada na Bolgarskem v polni meri.
V kratkem se na Bolgarskem vrše volitve za občinske uprave. Da bi vrgli kandidate sedanje vlade, ki je igračica v rokah kneza, ki vedno bolj izgublja ljubezen v narodu, kateri ga tudi sicer ni posebno ljubil, so se združile 3 opozicijske stranke: demokratiška (Karavelisti), progresivna (Can kovisti) in narodna in bodo povsodi postavile skupne kandidate. V to zvezo je pozvana tudi opozicijska liberalna stranka (Radoslavisti), ki so pa odklonili zvezo in so sklenili, da se teh volitev udeleže samostojno, a to znači slabljenje moči opozicije, in jačenje vlade, Stambulistov.
„Siroki* socialisti so imeli včeraj shod v Kazanluku. Na tem shodu so »široki" socialisti obsodili politiko današnje vlade in pozdravili ruske proletarce, boritelje proti carizmu.
V Bolgariji so poleg »širokih* tudi še »tesni" socijalisti, »Marksisti". »Tesni" 'so imeli svoj shod 13. avgusta in na tem shodu so se »tesni* razcepili v 2-3 skupini, kakor so se razcepili tudi „širokr.
pa bodo morale biti mešane; polovico naj jih imenuje obrtna oblast, polovico obrtniki sami.
Po dolgi razpravi je obveljal predlog, da naj so mojstrske izkušnje načeloma prisilne. Peročevavec Scbneider pa je dobil nalog, da sostavi pogoje in obliko, kje in kako naj se vrše mojstrske izkušnje.
Dalje je odsek odobril, da se mora vajenec učiti najmanj dve, največ štiri leta, preden more narediti izkušnjo za pomočnika. Pomočnik pa mora biti vsaj t r i leta, preden more napraviti izkušnjo za mojstra, oziroma samostojno nastopiti obrt.
Mo-JnponsKn vojska.
Mirovna pogajanja.
Portsmouth,17. avgusta. O točki
VII.,	kjer se je šlo za vzhodnokitajsko železnico, se je razun ene določbe, ki bo prišla pozneje v razgovor, doseglo sporazum-ljenje. Točka VIII. obsega določila o ostalih progah mandžurske železnice do postaje PograniČnaje, kjer se stikajo z usursko železnico. Točka
VIII.	je bila sprejeta po kratkem posvetovanju.
Portsmouth, 17. avgusta. Danes zjutraj so se mirovni pooblaščenci posvetovali o deveti točki mirovnih pogojev. Točka IX. obravnava povrnitev vojnih stroškov. Splošno se do mneva, da bo Rusija odnehala v vprašanju, ki se tiče ribarjenja Japoncev po sibirskih vodah.
Portsmouth, 17. avgusta. Točke
IX.	in X. obsegajo izročitev ruskih interniranih ladij in zmanjšanje ruske azijske pomorske sile, točka XI. vojno odškodnino, točka XII jezik, v katerem naj bo sestavljena mirovna listina. Po drugem ooročilu pa govori že točka IX. o vojni odškodnini.
Nadaljnje seje.
Portsmouth,17. avgusta. (Reuter.) Jutri in pojutrišnjem bodo najbrž rešili vse točke mirovnih pogajanj, petem pa sejo prekinili do ponedeljka, da pooblaščenci informirajo in povprašajo svoje vlade o nadalj-nih korakih. Rusija se odpovg Mandžuriji. Aa ogromne stroške za vzhodnokitajsko železnico se bo Rusija megla le tedaj edško-dovati, če se domeni s Kitajsko.
Kočljive točke.
Portsmouth, 17. avgusta. Včeraj zvečer se je povsod govorilo, da več vele vlasti pritiska na Japonsko, naj se odpovd vojni odškodnini in naj se drugače odško-duje, se v 6 pod pogojem, da Rusija odstopi Sahalin. Japonska na vsak način hoče, da se ji izroče ruske ladje, internirane po nevtralnih lukah. Morebitne vojne odškodnine Japonska ne bo porabila za povečanje svojega brodovja, ampak zato, da poplača svoja posojila, skrbi za pokojnine in spopolni vzgojni sistem na Japonskem.
Kaj bo z mirom?
Berolin, 17. avgusta. („Lokalan-zeiger".) S a t o je izjavil, da ima upanje, da se mir vendarle sklene. Točka 5. je naj -bolj kočljiva, vendar pa niso težkoče nepremagljive. Witte je dobro razpoložen. Državni tajnik Peirce, ki je povabil Ruse in Japonce na čaj, je od ruske strani izvedel, da bo vzhednokitajska železnica od Port Arturja pa skoro do Harbina pod japonskim nadzorstvom, iz Harbina pa do Vladivostoka pod ruskim. —
Sredi avgusta so se pričeli veliki konjeniški manevri v okolici Soma in Vidina, a kmalu se vrše veliki vojaški manevri v okolici Loveča, Plevne in Vratca. Teh manevrov se bodo udeleževale vse severovzhodne divizije skupno z rezervo.
Na Daljnem Vzhodu na bojišču so tudi Bolgari. Več jih je v vojski na suhem, a dva sta tudi na brodovju. To sta poročnika Dobrev in Kisimov. Kisimov je služil v ruskem prostovoljnem brodovju, a Dobrev je bil v eskadri Roždestvenskega. Kisimov je bil ujet še začetkom vojske, a Dobrev v bitki pri Cušimi. Tudi Dobrev in Kisimov se nahajata v japonskem ujetništvu v Ma-cujami, na Japonskem. Pisala sta svojim rojakom in hvalita, da Japonci dobro in človeško postopajo z vsemi ruskimi ujetniki in so napram ujetim ruskim častnikom zelo postrežljivi.
Bolgarska bolnišnica na Daljnem Vzhodu uspešno vrši svojo blagotvorno misijo ali bolje rečeno, doslej jo je uspešno vršila. Zadnji čas pa so se bolniški strežniki sprli z zdravniki in so te dni podali brzojavno os»avko tukajšnjemu ženskemu odboru, ki s prostovoljnimi doneski Bolgarov vzdržava to bolnico na bojišču. Najbrže bo ta bolnišnica v kratkem razpuščena, ako že ni.
Reuter jev urad poroča, da je Witte dejal, da je storil za mir vse, kar je mogel, in dosegel izmed osmih točk od sedmih sporazum-ljenje.
Nezanesljive vesti.
»Times \ „Matin", „Daily Telegraph" in vsi drugi večji listi prinašajo o mirovnih pogajanjih jako nezanesljive vesti Gotovo je le, da je izmed osmih točk sedem že sprejetih. O tem pa, je li upanje na mir večje ali manjše, si nasprotujejo skoro vsi listi.
Govor Witteja ameriškim Slovanom.
Poročali smo, da so ruskega mirovnega pooblaščenca newyorški Slovani sijajno sprejeli. Deputacije newyorskih Slovanov, med katerimi so bili tudi Slovenci, so se peljale Witteju nasproti na posebnem parniku. Witte se je zahvalil rekoč :
»Bratje. — zaista sem srečen, da mi je naklonjena čast takega sprejema, tembolj, ker je to prišle od ameriških slovanskih državljanov. To mi dokazuje, da Slovani, pa naj že bodo državljani ali pa podaniki katerekoli vlasti, vedno in vselej dokažejo svojo skupno slovansko idejo. Srčno se zahvaljujem, bratje, za staroslovanski sprejem v tej novej zemlji! — Živeli Slovani!!"
Novi člani gosposke zbornice.
Kakor izvemo, so poklicani v gosposko zbornico kot člani za celo življenje sledeči: Redni profesor na češki univerzi v Pragi, dvorni svetnik dr. Albin Brat; deželni poslanec dr. Mat. C a m p i t e 11 i; grško-katoliški škof v Przemislu, Konštantin Czechowicz; komornik, veleposestnik Rudolf grof Czernin p L C h u -d e n i t z ; sekcijski svetnik Viljem E x n e r ; nadprokurator prve avstrijske hranilnice na Dunaju, Moric Faber; profesor na češki univerzi v Pragi, dvorni svetnik dr. Ivan Gebauer; tajni svetnik H u g o baron Glanz p 1. E i c h a ; superintendent in drž. poslanec dr. Teodor Haase; inful. opat premonstra-tenzov, dr. Gilbert Jan. Helmer; predsednik upravnega sveta .Stabilimento tecnico" v Trstu, Jan. Jurij vitez p 1. Hiitterott; vodja justičnega ministrstva dr. Franc Klein; tovarnar Franc K f i ž i k ; dunajski vseučiliški profesor, dvorni svetnik dr. Viktor p 1. Lang; knez nadprior malteškega vitežkega reda Bailli Henrik princ Liechten-s t e i n ; rektor graške univerze dr. A r -n o 1 d vitez Luschin pl. E b e n -g r e u t h ; inful. deželni prelat, generalni in veliki mojster vitežkega reda križarjev z rdečo zvezdo pri Sv. Frančišku, Franc M a r a t; komornik, veleposestnik Franc baron p 1. Moli; akademični kipar, prof. Jožef Myslbek; predsednik reichen-berške trgov, in obrtne zbornice, tovarnar Alojzij Neumann; tajni svetnik in komornik Karol Erwein grot N o -stiz-Rieneck; tajni svetnik, bivši poslanik Marij baron Pasetti pl. Friedenburg; bivši minister A 1 o j -z i j baron pl. Spens Booden; deželni poslanec Stanislav grof S t a d -n i c k i; knez veliki mojster malteškega vitežkega reda Galeazzo Maria grof Thun und Hehenstein; vseučiliški profesor na Dunaju dr. Karol Toldt; profesor na nemški univerzi v Pragi dr. Jožef Ulbrich; komornik Jožef V i n c e n c grof Waldstein-War-t e n b e r g ; prvi predsednik dež kulturnega sveta za Tirolsko, Alfonz baron Wildmann pl. Staffelfeld und U 1 m b u r g ; dunajski vseučiliški profesor dr. Julij W i c s n e r ; tajni svetnik bivši minister dr. Henrik vitez pl. W i 11 e k ; tajni svetnik, drž. in dež. poslanec Anton grof W o d z i c k i.
Ogrska kriza.
Uradno glasilo „Magyar Nem zet" poroča, da vojno ministrstvo ni še ničesar ukrenilo glede nadaljnega službovanja tretje-letnikov. Gotovo je le, da se povrnejo tretje-letniki po dovršenih vojaških vajah v svoje garnizije. Kdaj jih vojna uprava odpusti iz službe, ni znano. Včeraj je zborovalo v Budimpešti onih 16 liberalnih poslancev, ki nameravajo izstopiti u stranke. Zborovali so od 10. dopoldne do tričetrt n« dveh popoldne. Sklenili so, da molče o sklepih. Dne 22. t. m. se zopet vrši posvetovanje. O predvčerajšnjem ministrskem svetu poročajo, da so ministri sklenili najodločnejše nastopiti proti upornim municipijem in sto-licam. O vladnih načrtih poroča Feyervary po 18. t. m. cesarju. Opozicijonalni listi poročajo, da ministri niso edini. Ministri Kri-stoffy, Gyorgy in Lukacz se ne |strinjajo s Fejervaryjevimi načrti proti municipialnim uradnikom. Ministrskega predsednika je neprijetno zadela Gyorgyjeva izjava, da noče ostati minister dalje, nego do 15 septembra. Danes priredi Fejervay na čast cesarjevega rojstnega dne slavnostno pojedine, h kateri je povabljen tudi zbornični predsednik Justh,
ki je pa naznanil, da se ne more udeležiti pojedine. Justh ne priredi nasprotne pojedine Po pojedini se odpelje Fejervary k cesarju, da odobri sklepe ministrskega sveta. Budimpeštanski nadžupan Markus je izjavil, da se ne strinja s sklepom budimpeštan skega magistrata, ki je sklenil, da se ne izroče državnim blagajnam prostovoljno vpla • čani davki. Najbrže sklene budimpeštanski občinski odbor pri prihodnji seji, da se izroče prostovoljno vplačani davki državnim blagajnam.
Vstaja na Kreti.
Predvčerajšnjim so krečanski vstaši, ki jim je poveljeval Manos, zasedli Retimmo, a so jih odbile ruske čete. Vstaši so izgu bili 2 mrtva, Rusi pa 4 ranjence. Včeraj so se pa spopadle z vstaši angleške čete. Angleži so imeli enega lahko ranjenega, vstaši so izgubili enega moža.
Ljudsko glasovanje na Norveškem.
/ji ločitev Norveške od Švedske je glasovalo 368.000 oseb, proti pa le 184 Zadnjih volitev v norveški državni zbor se je udeležilo 236.641 volivcev. „Frankf. Ztg." poroča iz Kristianije: V ponedeljek zboruje norveška zbornica. O obmejnih trdnjavah bo sklepala komisija strokovnjakov. V Stok-holmu so norveški pooblaščenci. Spor med Švedske in Norveško se najbrže reši na miren način.
Rusija.
Ruski državni zbor bo obsegal državno dumo in državni svet, podobni spodnji in gosposki zbornici v drugih državah. Državni dumi je določen posvetovalni glas, njene pravice so precej omejene, a lahko sama izpremeni temeljna načela. Car namerava odstopiti ljudskemu zastopstvu krimsko palačo v Peterburgu. Zasedanje se prične koncem meseca oktobra. Za državno dumo volijo mestni volivci odposlance, ki izvolije poslanca. Kmetje bodo volili volivne možje, ki volijo zastopnike, kateri izvolijo šele po slanca. Za inteligenco niso določeni posebni poslanci. Ko se proglasi ustava, namerava odstopiti Buligin, ker je izvršil svojo nalogo. Minister za notranje stvari postane general Trepov.
Kmečki nemiri v Besara-b i j i. Uprli so se rumunski kmetje v Be-sarabiji. Guverner nima moči udušiti vstaje, ker se nahajajo vojaške čete ob rumunski meji, da zabranijo prestop čez mejo številnim vojaškim beguncem.
Upor v črnomorski mornarici. Na carjev ukaz sta začasno upokojena admirala Krieger in Višnevecki, poveljnika črnomorske mornariške divizije.
Maroško vprašanje.
»Agence Havas" poroča, da se je grof Tattenbach pogajal s sultanom v prilog nemških podanikov, ko je francoska vlada na zahtevo Nemčije izdelovala načrt za maroško konferenco. Rouvier se je vsled tega obrnil na nemško vlado in je dobil pomirljiva pojasnila. Sklepajo, da želita tako Nemčija kakor tudi Francoska po volj no rešiti man ško sporno vprašanje.
Štajerske nouice.
š Jesensko dirkanje konj se
bo vršilo dne 8. sept. v Mariboru.
š V Mlarenbergu bodo dne 10. sept. blagoslovili novo protestantsko cerkev. Pa bo menda vedno prazna!
š Slovensko dijaško ferijal-no društvo »Bodočnost" namerava ustanoviti na Sp. Štajerskem potujočo knjižnico
š Pasji kontumac. V okolici Maribora je zapovedalo c kr. okr. glavarstvo v Mariboru pasji kontumac.
š Nadebudni deček. Cebe je imela opraviti v kavarni Kastner v Mariboru. Večkrat je pa prišel k njej njen kletni sin Alojzij,* kjer je izmikal denar. Vsota, katero je fantič sčasoma ukradel je 200 K. Denar je zapil in zakvartal s svojimi tovariši. To je nemška vzgnja!
š Zadnji letošnji promenad« ni koncert v Mariboru je bil v sredo 16. t. m.
š Sklep šolskega leta na mariborski sadjarski in vinarski šoli se je vršil 14. t. m. Vseh učencev je bilo 40 in izmed njih 31 Slovencev. Na deželne stroške je obiskovalo šolo 19 učencev, 18 učencev je šolo letos dovršilo, drugi bodo pa prihodnje leto nadaljevali.
š Utopljenko je vrgla Drava pred par dnevi na suho v St. peterski občini pri Mariboru. Našel jo je posestnik Vedernjak. Idenditeta se še ni mogla dokazati. Kakor je pokazala zdravniška obdukcija, je bila utopljenka v blagoslovljenem stanu, je precej velike vitke postave, ima temnorjave lase in na nogi 15 cm dolgo znamenje neke operacije. Oblečena je bila črno. Najbrže je to bil samoumor.
š Lov za tatom. Dne 15. t m. je peljal Anton S p r a g e r kolo svojega sina
po mariborskih ulicah domov. Med potjo se mu je pridružil 19 letni Anton Sirec iz slo. venjebistriške okolice. Na prošnjo Sirecovo da bi rad poskusil, če se zna še voziti, mu je Sprager res dal kolo. In tako se je Sirec vozil, Sprager šel zraven njega Kar naenkrat pa se je Sirec hitro odpeljal. Sprager je dirjal za njim in vpil, da naj Sirca kdo zadrži. Po precej dolgem lovenju je vendar nekdo sunil Sireca, ki je potoma klobuk zgubil, da je padel na tla, nakar ga je stražnik aretiral, Spranger pa je dobil kolo nazaj. Sirec je bil že večkrat radi tatvine kaznovan.
š Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Razne novice: Poročila sta se na Rokove Simon Stegdr, trojiški postiljon in kmetica vdova Marija Schoawetter. N e -vestaje stara 82 let, ženin pa 36 ki je priženil lepo kmetijo, za katero ga marsikateri zavida. — Na Veliko Gospojnico ob pol 1 po noči je nastal ogenj, ki je krojaču Jožefu Krambergerju in njegovemu sosedu Močniku uničil vse poslopje. Ponesrečil se ni nihče, pač pa je zavladal velik strah po trgu, kjer je bile vse polno romarjev. — Pred nekaterimi dnevi se se vršile občinske volitve ▼ Gornjem Porčiču Za predstojnika je zopet izvoljen znani Kožar, pa zdaj mu je šlo precej trdo, z največo silo je dobil 7 glasov, njegov nasprotnik Kenc pa 5. V odbor so prišli tudi 4 možje, ki nasprotnikom niso povelji, namreč: Anton Vogrin. veleposestnik v Spod. Porčiču; potem posestniki Habjančič, Brač-ko in Kenc. — Redko kedaj se vidijo in slišijo v Slovenskih goricah vojaki, pred par dnevi pa je bilo dvakrat polno vojakov konjenikov, huzarjev in dragoncev, v trojiškem trgu in v sosednih občinah. Vračali so se od velikih vaj iz Ogrskega in so pri Trojici prenočili. — V nedeljo, 20. avgusta imajo mladeniške Marijine družbe sosednih far pri sv. Trojici svoj letošnji romarski shod.
š Čudna najdba. Posestnik Anton Večej je našel med turšico pri St Pavlu nezavestno žensko srednje starosti. Ležala je že več dni endi, ker je bilo na njej vse polno črvov. Med vožnjo v celjsko bolnico je ženska umrla. Idenditete ženske doslej še niso dognali.
š Umrla je v Maholah gospa Hen-rijeta Hochelansch.
Dnevne novice.
Ob cesarjevi petinsedem-desetletnici. Danes praznuje naše cesarstvo pomenljiv dan — petinsedemdeseti rojstni dan svojega vladarja. Cesar Franc Jožef I. je sedaj najstarejši vladar v Evropi, vklub teži let in bridkosti svojih žalostnih izkušenj še vedno čil in zdrav. Kaki spomini se mu obnavljajo, ko gleda nazaj na dolgo pot, ki jo je premeril v svojem sedeminpetdesetletnem vladanju, in ž njim cela država ! Malo ljudi je na svetu, ki bi bili prestali toliko, kakor naš vladar. Saj so mu ustrelili ljubljenega brata v Mehiki, umorili soprogo cesarice Elizabeto in tragična je bila smrt prestolonaslednika princa Rudolfa. V strogi izvršitvi svojih vladarskih poslov in v delu je iskal in dobil naš cesar tolažb« za težke usodne udarce. Prerokovali so leta 1848. mlademu 181etnemu cesarju, da kmalu propade njegova država, a posrečilo se je udušiti vstajo na Laškem in Ogrskem. Poražene so bile tudi čete Piemontezov leta 1848 in 1849. Nesrečni sta bili res za Avstrijo vojski 1. 1859, in 1866, ko je izgubila Avstrija Lombardijo in Beneško. A izgubljeni sta bili, ker se je morala država boriti proti dvema sovražnikoma. V teh borbah je pokazala Avstrija svojo moč kot velesila. Naš cesar je dal svojim narodom ustavo. L. 1867. se je pa zgodil usodepolni korak, ko se je razdelila država v dva dela. Mažari se niso izkazali hvaležne za milost, ki jim jo je izkazal vladar. In ravne ob petinsedemdesetletnici vladarjevi se razmere na Ogrskem take, da so slične tihi revoluciji. Mladeniška sila mladega vladarja je v podobnih razmerah ob nastopu vlade premagala najhujše težave in mu pridobila ljubezen njegovih narodov. Zaupanje r njegovo osebo je pa v tej dolgi dobi še raslo in avstrijski narodi danes gledajo z največjim spoštovanjem k prestolu, na katerem vlada osiveli cesar, ki je v veselih in bridkih urah vedno pokazal, da mu je pri srcu v prvi vrsti blagor podložnikov. In zato upamo, da bo premagana tudi sedanja državna kriza in da izide država iz nje pomlajena in okrepljena. Slovanski narodi upamo, da se izvede ona enakopravnost, ki jo je zagotovil vladar svojim podložnikom, in katoličani, ki nas
veže z vladarjem ista vera, se zanašamo, da s časom v državi tudi zmaga misel krščanske kulture. Slovenci so bili vsikdar zvesti svojemu vladarju, in zato polagaj* tudi sedaj pred njegov prestol svoja srčna voščila, da ga ohrani Bog še mnogo let krepkega v blag« državi!
Koliko je Slovencev na Koroškem. „Mir" priobčuje članek, v katerem dokazuje, da je Slovencev na Koroškem najmanj 127 000. .Mir" pravi, da če bi hotel vračunati vse tiste, ki so že ,na prehodu" k ponemčenju, namreč posebno alovence v Beljaku in Celovcu, kjer se jih jih je leta 1860. še naštelo 9000 preti 5000 Nemcev (!) in v Trbižu v resničnem številu, dobili bi jih do 150000. Vladno štetje 90 000 podaja v resnici sam* število z a -v e d n i h Slovencev, in če imamo takih zavednih med 150.000, celih 90000, smo lahko zadovoljni.
Podporno društvo za slovenske dijake koroške. Pravila za to društvo so vložena. „Mir" d*stavlja k pravilom: „Prosimo pa tudi inozemske Slovence in Slovane sploh, posebno pa naše rojake po Š t a j e r skem, Kranjskem in Primer s k e m , naj nam pomagajo, kolikor le morejo Saj mi stražimo tu na meji, od katere preti našemu narodu največja nevarnost, kjer je boj za narodni obstanek najbolj divji, najbolj kruti, če nočete, da nasprotniki uničijo nas in s tem izkopljejo grob tudi vam, tedaj nam pomagajte izrediti več inteligence. Doneske prejema blagajnik gospod c. kr. profesor Josip Apih v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26."
—	V nedeljo v Domžale! Pri
hodnjo nedeljo 20. t. m. priredi .Slov. kat. podporno izobraževalno društvo" v Domžalah ob pol 4. uri popoludne pri Ravnikarju veselico. Vspored: Godba, petje, igra _DLvji lovec".
—	V tržaškem društvu uslužbencev prodajaln za jestvine so izvoljeni v odbor sami Lahi. Slovenci se volitev niso udeležili.
—	Ustanovni shod „Lege" bo v S. Vinčentu v Istri 20. t. m. Lahi se pripravljajo, da potujčijo zopet znaten del istrske hrvaške dece.
—	Ubil se je na cesti iz Prevalj na Goriškem Vincenc S t r o s a r , kovač iz Solkana. Z dvemi tovariši je dirjal na biciklu po cesti, kar mu pride nasproti voz. Strosar, ki ali ni videl voza ali pa ni mogel hitro ustaviti kolesa, je z vso silo zadel v ojnico voza, ki se je zlomila, Strosar pa je iz kolesa padel pod konja, ki ga je z kopiti strašno izdelal. Konj je bil ves preplašen, ljudje pa, ki so sedeli na vozu so vzlic temu konja pognali in so ušli. Strosar pa je kmalu izdihnil v groznih bolečinah. Na vozu so po poizvedbah orožnikov sedeli lastniki neke tovarne za pohištvo v Korminu.
—	Pomiloščeni kaznjenci. V koprski kaznilnici je vsled cesarjeve odredbe pomiloščenih 5 kaznjencev, v Gra-diški 3 kaznjenci, v Mariboru 2 kaznjenca in v Begunjah 1 kaznjenec.
—	Iz Radovljice. V „svoji ljubezni do bližnjega" je radovljiški »Narodov" poročevalec glede petja pri pogrebu g. Kunsteljna vedel nekaj reči, kar se v resnici ni moglo dogoditi. Podpisani izjavlja le, da ga ni bilo v Radovljici od 10. ure dopoldne dne 9- in do pol 6. ure popoldne 10. avgusta t. 1 in da je o smrti Kunstelj-novi izvedel zanesljivo šele med potjo, ko se je vračal domov. Kako je v tem slučaju mogel nad svojimi pomočniki hrumeti in jim udeležbo pri petju prepovedati, je ne-umljivo. Veselja, g. poročevalec, nad učinki Vaših novic Vam ne zavidam. V Radovljici, meseca avgusta 1905. Janez Vurnik, podobar.
—	Ukradena kipa. V Bevš kem pri Zagorju ob Savi je nekdo ukradel dva kipa iz znamenja, ki stoji blizu hiše Janeza Fakina. Kiplurške Matere Božje je 60 cm visok, drugi je sv. Frančišek Ksaver, visok je le 30 cm. Orožništvo zasleduje zlikovca.
—	Italija proti Trstu. Italijanska vlada je sestavila nov parobrodni načrt, ki je naperjen proti avstrijskemu pomorskemu prometu, posebno pa proti Trstu. Italijo bode v oči nova karavanška železnica, zato hoče pozdigniti Benetke Vse nove italijanske parobrodne proge posegajo v prometne zveze avstrijskega Lloyda. Nove parabrabrodne proge v Dalmacijo, Albanijo in Epir imajo politiške namene. Nova proga iz Benetk v Aleksandrijo je naperjena proti zvezi našega Llovda z Aleksandrijo, ravno ta namen imajo sirsko-egipt-
ske proge. Nova zveza iz Benetk v Kal-kutto in Brazilijo bo avstrijskemu Lloyiu zelo škodovala. Zato je nujno potrebno, da Lloyi jame graditi velike in hitre parnike. Karavanška železnica se ne bo izplačala, ako se v Trstu ne zgrade velike pomorske naprave. Sicer se pa od več strani naglaša, da Italija nima tolike flnancielne sile, da bi izvedla svoj načrt.
—	Dve deklici utonili. Včeraj sta v jezeru pri Beljaku utonili mladi sestri Fani in Mici Oberhaemer z Dunaja. Ko se je ena sestra potapljala, hotela ji je druga pomagati, a se je tudi potopila.
—	Izgubljena ženska. 40 let stara ženska, srednje velikosti, slabo oblečena, bosa in umobolna, se je izgubila dne 1. t. m. Kdor o njej kaj ve, je prošen naznaniti to poštnemu uradu Vače pri Litiji-
—	Ze zopet otrok zažgal
Včeraj popoldne je pogorela G rogova hiša v Vescah fare vodiške. Domačini in posebno požarna bramba iz Vodic so omejili ogenj le na gorečo hišo, še predno je začela burja pihati, in tako preprečili daljno nesrečo. Škode je nad 200 K; pogorelec je zavarovan pri „Dunavu" za 400 K. Šestletni sinek je razodel g. orožoiku, ki mu je zato krajcar dal, da se je igral z žvenplenkami v šupi; ko se je stelja vnela, je nekaj časa gasil, a ker je vedno bolj gorelo, je zbežal. Starši, ne puččajte vendar otrokom žveplenk in ne zažigajte si s svojo malomarnostjo sami svojih domov.
—	42 hiš zgorelo. Požar v Lo kvi pri Reki je uničil 42 hiš. Škode je nad 200.000 kron. Ne ve se še, kako je ogenj izbruhnil.
—	Stara stolnica na Krku je
že šest mesecev zaprta. Pojavile so se namreč na stropu nevarne razpoke.
—	Avstrijska mornarica. Av strijska eskadra, ki je sedaj na vajah, je dospela v Trst. Ladja .Meteor" je izvršila razna važna hidrograf. dela ob istrski, dalmatinski in kvarnerski obali.
—	Sodalitas ss. Cordis za ribniško dekanijo ima svoj shod v sredo 23 t. m. v Velikih Laščah.
—	Posvečevanje cerkve, po svečene lurški Materi božji se je vršilo 15. t. mes. prav slovesno na P o 1 š n i k u po premil, gospodu knezoškofu ljubljanskem. Navzočih je bilo več gg. duhovnikov in velikanska množica vernikov. Po vseh gričih so na predvečer goreli mnogobrojni kre sovi, vmes pa so topiči povečevali slavaost.
Llnbllanske novice.
lj Cesarska maša. Danes na rojstni dan presvetlega cesarja je daroval premilostni g. knez in Škot ob 10. v stolnici pontifikalno sv. mašo ob obilni udeležbi. Sv. maše se je udeležil ekscelenca baron H e i n, dež glavar pl. D e t e 1 a, višji vojaški dostojanstveniki, zastopniki vseh c kr. uradov in šol, nekaj redovnikov, Vincenci-jeva družba in mnogo vojaštva. Prostrana stolnica je bila danes prenapolnjena. Med sv. mašo se je streljalo iz topov na Gradu.
lj Obrtna razstava v Ljub Ijani. Opozarjamo, da bo obrtna razstava v „ Mestnem domu" odprta le še jutri in v nedeljo. Kdor jo še ni videl, naj se potrudi tja, ne bo mu žal. Videl bo mnogo lepih stvari in spoznal izredno sposobnost domačih obrtnikov. Naj bi si jo tudi obrtniki z dežele, posebno z okolice prihodnjo nedeljo ogledali v obilnem številu. Tako zanimive razstave ne bo kmalu v Ljubljaai. ^Slovenski trg«vski vestnik" prav laskavo »menja razstavo in pravi, da s* razstavljavci lahko pon*sni na svoje izdelke. Razstava bo v nedelj* popoldne slovesno zaključena.
lj Odkritje Prešernovega spomenika. Dunajska livarna je poslala Prešernov spomenik že dne 14. t. m. v Ljubljano, kamor prispe v teku šestih dnij. Kamnoseška dela bodo dovršena na lici mesta najpozneje v desetih dneh; za montažo spomenika, katera se prične takoj po završenem kamnoseškem delu, pa se bo potrebovalo osem do deset dnij. Slavnost odkritja se bo vršila vsekakor 10. septembra.
lj Odvetniška vest. Uradni list priobčuje : Po zmislu § 7. od v. reda se ob javlja, da je gosp. dr. Fran Poček z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
lj Rezervisti 17. pešpolka, kateri so pozvani k orožnim vajam na 2 0. avgusta za dobo 13 dni, vrnejo se v Ljubljano s posebnim vojaškim vlakom dne 3. septembra (»edelja) — ob 12. uri 16 min opoldne in bodo takoj preoblečeni ter odpuščeni.
lj Cirkus Lipot. Programne točke so se včeraj izvajale s prav posebno preciznostjo in fineso, oprema in kostumi so bili zelo elegantni. Danes je velika Hig hfe predstava z večjim in bogatejšim vspo-
redom.	„ .
lj Sleparski agent. Josip Kat-tauer, agent v Ljubljani, je bil v dobi od
maja do julija t. 1. v službi kot agent in kasir pri tvrdki Herman v Gradišču. V teku tega časa je kasiral v Ljubljani in okolici pri raznih strankah denarne zneske s sleparskimi pobotnicami in s tem oškodoval svojega gospodarja za celotni znesek 76 K 92 vinarjev. Josip Kattauer je bil vsled tega obsojen na tri tedne strogega zapora.
lj Prijet tat. Začetkom tega meseca sta prišla v hotel „pri Slonu" dva gospoda, si najela lepo sobo in tam prenočevala dve noči. Podpisala sta se kot posestnika Jakob Obratovič in Ivan Cačič iz Spljeta. Ker sta se fino obnašala in bila elegantno oblečena, sta si dala dobro postreči, kar so uslužbenci tudi radi storili, misleči, da morata ta dva biti že bogata. Natakarja Jakoba Se-deja sta nagovarjala, da jima je posodil nekaj denarja, nakar sta v noči 10. t. m. neznano kam izginila, ne da bi kaj plačala. Dne 12. t. mes. je pa orožništvo na Krasu aretovalo nekega Jakoba Obratoviča, ki je bil istega dne ukradel v Postojni kolo in se ž njim odpeljal proti Trstu. Brezdvomno je to isti Obratovič, ki se je bil izdal v hotelu „pri Slonu" za posestnika. Aretovanec je 3. januarja 1880. leta rojen in pristojen v Kotor v Dalmaciji. Aretiranec je baje kon-torist, ki je pa že dalje časa brez vsakega dela in se najbrže preživlja s tatvinami in pustolovstvom. Obratovič je srednje postave, nosi črno redko brado, črn suknjič in sive križaste hlače. Govori slovensko, hrvaško, nemško, laško in francosko. Kdor bi vedel o njem kaj »dobrega", naj obvesti sodišče v Postojni.
lj Tatvina. Natakarici Frančiški Frankovi na Ambroževem trgu št. 7 je bilo ukradeno v noči od 12. na 13 t m. iz nezaklenjene spalne sobe novo zgornje krilo, vredno 6 K. Tatvine sumljivo je neko mlado dekle.
lj Ljubljanske društvene godbe koncert za člane se vrši da nes v hotelu „J u ž n i k o 1 o d v o r". Začetek ob 8. uri. Vstop za člane prost, za nečlane 40 h. — Jutri v soboto je koncert društvene godbe v „S v i c a r i j i". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
lj Poštna vest. Vsled odloka c. kr. poštoega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu z dne 12. t. m. št. 34554. bo od 1. septembra počenši ob nedeljah in praznikih poštni urad Ljubljana 2 (južni kolodvor) otvorjen za p, n. ob činstvo in sicer: za pisemsko pošto, vožno pošto in blagajnični oddelek od 9 do 11 V« ure dopoldne; za brzojavni oddelek od 9. dopoldne do 1. ure popoldne.
lj Shod radi nedeljskega počitka v trgovinah se bo vršil v nedeljo dne 27 avgusta. Istočasno se vrše tudi slični shodi po drugih avstrijskih mestih.
lj Kdo je po noči streljal z Grada? Nocoj ob pol 3. je Ljubljančane zbudil topov strel z Grada; a potem je bilo vse tiho in mirno. Danes se nam poroča, da je bil to čin hudobnosti. Ko je strel počil, je čuvaj pogledal skozi okno in videl dva moža, eden je imel temnorjavo obleko, in eno žensko, ki so se hitro umaknili. Ko je prišla policija, ni mogla zaslediti nobenega Na licu mesta pa so našli palico, s katero so zlikovci potegnili žico, vsled če sar se je sprožil top. Palico so prenesli na magistrat. Ob šesti uri zjutraj so zagrmeli z Grada streli topničarjev na čast 751etnici cesarjevi.
lj Vprežen voz v oestnem jarku. Včeraj popoldne se ga je bil posestnik Anton Moster iz Rače pri Kočevju tako navlekel, da je cil zgrešil cesto in zapeljal z vpreženim vozom na železnično progo na Dolenjskem kolodvoru, odkoder ni potem mogel ne naprej, ne nazaj. Ko so to opazili železniški uslužbenci, so prihiteli Mo-starju na pomoč in ga spravili s proge. Bil jim je tako hvaležen, da jim je dal 8 kron napitnine, potem se pa odpeljal po ižanski cesti Danes zjutraj so pa ljudje našli v bližini ljudske šole na Barju v cestnem jarku ležeč vprežen voz, brez gospodarja. Okrog voza je bila razstresena moka, sladkor in kava, ki so jo nekateri skrbno pobirali. Nekdo je bil potem voz in konje spoznal in se odpeljal ž njim proti Mostarjevemu
domu.	. _ , ,
lj Pogašen ogenj. Danes okolu 11 ure je pričelo goreti v stanovanju gosp. Mih. Moškerca na Poljanskem nasipu. Dim je opazil vežbatelj ognjegasnega društva g. Dachs, ki je z ognjegasci ttkoj pritekel m udušil še ne razviti ogenj.
Telefonska In brzolauna porodla.
Dunaj, 18. avgusta. (Kor. ur.) Povodom 751etnice cesarjeve so došla iz cele države poročila o slavnostnih prireditvah.
Dunaj, 18 avgusta. Državni poslanec dr. E r n s t Bareuther je na počitnicah na Pruskem umrl.
Budimpešta, 18. avgusta. Sklepi včerajšnjega sestanka 23 liberalnih poslancev, ki zahtevajo, da se skliče občinski
shod liberalne stranke in da se stranka
opusti so doslej ostali tajni. Konferenca bo skoro gotovo trajala več dni.
Trst, 18 avg. „Piccolo" poroča iz Gorice, da so v Kostanjevici blizu Gorice napadli nekega enoletnega prostovoljca, Tr-žačana, ker je zabavljal črez razobešeno slovensko trobojnico in ga ubili. (?)
Zagreb, 18. avg. Vesti, da bo ban Pejačevic odstopil uradno dementirajo.
London, 18. avgusta. V najkrajšem času se bo tu vršil kongres srbskih, bolgarskih in arbanaških revolucijonarjev, ki so si dali za nalogo, da sultana vržejo s prestola.
Atene, 18. avgusta. Iz Seresa poročajo, da so bolgarske čete v Makedoniji iz maščevalnosti ubile v vasi Eoridere Grka Vasilja Gombokisa, njegovo ženo, sinaho ter sina in potem zapalili njegovo hišo.
Madrid, '18. avgusta. Inženir Jos6 Igurbide je izumel za ladje nov koncentrični vijak (propeler), s katerim so se vršile v Valenci povoljne izkušnje. Nov vijak bo podelil ladjam še enkrat toliko hitrosti, kot so je imele doslej
Lipsko, 18. avgusta. Tu je bil danes ob 4. uri zjutraj potres. Zidovja so se majala stvari v sobah so se premikale.
Varšava, 18. avgusta. Tukajšnje delavstvo hoče v znak žalosti radi dogodkov v Bjalostoku uprizoriti splošno stavko. Na tisoče oklicev je razširjenih po mestu, naj počiva delo v tovarnah javnih napravah in prodajalnicah. Tudi cestna železnica ne bo vozila.
Peterburg, 18. avgusta. V Baku so zopet veliki izgredi. Več Armencev je ubitih. V Kercu se boje židje antisemitskih izgredov in beže iz mesta.
Peterburg, 18. avgusta. .Slovo* poroča iz Roškova ob Donu: Zločinci stra-hujejo mesto. Prebivalstvo se je organiziralo in je linčalo že več zločincev, plenje-valcev in požigalcev.
Peterburg, 18. avgusta. Dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne je prišel v državno tiskarno ukaz, naj prično že tiskati carjev manifest in postavo o državni dumi. Manifest je sestavil Pobjedonoscev. Uredniki listov so šli včeraj k vladi vprašat, kako naj razpravljajo o teh dveh važnih izjavah, ki obe izideta jutri v soboto. Car je baje določil za državno dumo grad Ga-č i n o.
Peterburg, 18. avgusta. Ljudsko zastopstvo, katero dobi Rusija s carjevim manifestom jutri, bo imelo pravico baviti se z reformami državnega sistema, sprejemati nove ali spreminjati stare postave, kontrolirati postopanje vlade. Osebe, ki imajo državne službe, ne smejo biti voljene. Mesta volijo brez zaupnikov, tudi na posebnih shodih. Izvoljeni mestni zaupniki volijo poslance v glavnem mestu okraja. Mestni volivci smejo voliti tudi kmete. Aktivno volivno pravico se dobi z 25. letom. Zastopnikov bo 520, kmetje bodo imeli 20 zastopnikov. Predsednik državne dume je voljen za pet let in ne potrebuje potrdila niti od vlade, niti od carja, kateremu mu ni treba niti poročati.
Peterburg, 18. avgusta. Židje bodo v ljudsko zastopstvo imeli omejeno volivno pravico. Juristične osebe bodo imele volivno pravico. Sklepa drž. dume, ki bo imel dve-tretjinsko večino, ne bo treba predložiti carju v potrjenje.
Portsmouth, 18. avgusta. Glede točke IX se pri včerajšnji mirovni konferenci ni doseglo sporazudkljenja. O ruski vojni odškodnini Japonski je debata trajala celi dopoldan. Ker ni bilo sporazumljenja, se je ta zadeva odgodila. Včeraj so še obravnavali točki X. in XI. Do pol 7. ure zvečer se stranki nista mogli zediniti, nakar so posvetovanja odgodili do danes.
Peterburg, 18. avgusta. Witte je izjavil, da je Rusija voljna plačati odškodnino za preskrbo tisočev ruskih vojnih ujetnikov na Japonskem. Na ta način upa da bo to smatrala Japonska za vojno odškodnino uštevši da dobi tudi v najem Linotung, Port Artur in vzhodno kitajsko železnico. Japonski bodo skoro gotovo odstopljene samo take vojne ladje, ki so bile tako poškodovane, da so se mogle le z begom v kako nevtralno luko rešiti. Glede Sahalina bode Rusija skoro gotovo priznala nadpro-
tektorat Japonske nad Sahalinom pod pogojem, da ne sme Taponska Sahalina rabiti v rojaškem oziru niti na njem graditi trdnjav ter da imata pravico ribarenja ondi obe narodnosti.
Portsmoufh, 18. avgusta. (K. ur.) Tudi v točki XI. se ni meglo pri mirovnih pogajanjih doseči sporazumljenje.
Godzjadan, 18. avgusta. Japonci se pomikajo ob železnici, po dra bataljona v vsaki koloni, da bi odtisnili ruske prednje čete. Rusi so odbili Japonce od Erda-gova. Japonci pa so napredovali proti Jan-dalinskemu prelazu in Cušamu. Tu je prišlo do streljanja med prednjimi četami.
London, 18. avgusta. „Times" poroča preko Tokia iz glavnega stana generala Nogi ob fuzanski cesti 15. t. m.: Pri Eršilipu so Rusi napadli naše postojanke. Bilo jih je en pehotni polk, dve konjeniški stetniji ter osem poljskih topov s par mi-traljezami. Ruse smo vrgli nazaj. Izgubili so 35 mož. Rusi vedno poizkušajo rekcgnos-cirati, pa se takoj umaknejo, ko vidijo, da nismo izpremenili svojih postojank.
Tokio, 18. avgusta. V nedeljo je bilo zborovanje vojskovodij pod predsedstvom O j a m e , ki je poslal japonski vladi poročilo, v katerem pravi, da japonski vojaki komaj čakajo na glavno bitko. Ojama priporoča ostrejše mirovne pogoje.
Darovi.
Za pogorelce v Horjulu:
Blagorodni gosp.: Josip Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki 20 K. Blagorodni g. Anton Komotar, c. kr. notar na Vrhniki 20 K. Blagorodni g. Karol Mayer, trgovec na Vrhniki 20 K.
Blagorodni gospodje : Josip Kunstelj, lesni trgovec 20 K. Josip Jurca, gostilničar 20 K. Rudolf Rutner, trgovec 20 K. Gabrijel Jelovšek, župan 10 K. Ivan Gruden, umir. c. kr. davkar 10 K. Karol Mulley, c. kr. deželnosodni svetnik 10 K. Josip Telban, posestnik v Kamniku 10 K. Bogdan Kobal, c. kr. deželnosodni svetnik na Vrhniki 5 K Jakob Hočevar, lekarnar 5 K. Mihael Tomšič, posestnik
5	K. Ivan Oblak, gostilničar 5 K. Dr. Anton Furlan, c. kr. sodnijski pristav 4 K. Josip Bricelj, strojar 4 K. Miha Jerina, posestnik na Blatnibrezovici 4 K. Ivan Furlan, lesni trgovec na Verdu 4 K. Lovro Pečenik, c. kr. kanclist na Vrhniki 2 K. Feliks Nitsch, c. kr. davkar na Vrhniki 2 K. Vinko Premk, c. kr. davčni kontrolor na Vrhniki 2 K. Štefan Praznik, c kr davčni pristav 2 K. Anton Verbič, strojar 2 K. Ivan Dolinar, posestnik v Št. Joštu 2 K. Franc Petrovčič, posestnik v Borovnici 2 K. Ivan Skvarča, posestnik na \ rhniki 2 K. Gašper Maček, posestnik na Verdu 1 K. Franc Jurca, posestnik v Podlipi 1 K. Ivan Dolinar, posestnik v Bevkah 1 K.
Vso to zbirko v znesku 215 K je nabral blag. gospod Franc Jurca, gostilničarjev sin na Vrhniki, za kar se njemu in vsem p. n. gg. darovateljem prav prisrčno zahvaljujem
Dalje so darovali: Trije blagorodni gospodje na obisku v Horjulu 6 K. Velečastiti gospod Matej Kos, kaplan na Dobrovi 10 K. BIag. gospod Ivan Zorman, trgovec v Spodnji Šiški vrečo moke. Blag. gosp. Madile, Wutscher & Comp. trgovina v Ljubljani 20 zavitkov žebljev. Blag. gospod Ivan Cerne, mesar v Ljubljani 40 kg masti. Neimenovan gosp. dobrotnik po c. kr. dež. vladi 2 vreči (186 kg) suhih češpelj. Veleč, gospod Jan. Mikš, župnik na Trsteniku zavoj obleke. Blag. g. Henrik Geltner v Gradcu 1 zaboj obleke. Župnija Čatež zbirko 33 K. Veleč. g. župnik H. Povše 7 K. Velečastni župni uradi Diagatuš zbirko 31 K, Nevlje 14 K, Kranjska Gora 24 K. Veleč g Ignacij Šalehar, vpok. župnik (v Kandiji) 10 K. Župnija Zg. Tuhinj zbirko 10 K. Preč. župni urad v Križevem 10 K. Preč gg duhovniki in župljani v Št. Jerneju 67 K. Veleč! gosp. M. Tereb, župnik v Preddvoru zbirko 16 K. Veleč. gosp. G. Vilman, župnik v Ljubnem zbirko 30 K. Veleč. g. Jak. Pavlovčič, župnik v Suhorju znesek 20 K. Prečastni farni urad Godovič 15 K. Veleč. g. Jan. Mikš, župnik v Trsteniku zbirko
6	K 30 v. Veleč, župni urad Stranje 12 K. Župnija Rova 4 K. Preč. župni urad v Grahovem zbirko 15 K. Blag. g. Anton Merzel, trgovec na Igu 5 K za pogorelca Fr. Buh 10 K. Blag. gosp. neimenovan Hrenovčan 6 K. Župnija Vrabče pri Vipavi
7	K. Župnija Srednja-Vas v Bohinju 130 K Veleč gosp. Ivan Berlic, župnik v Bohinju 10 K. Župnija Rovte zbirko 40 K. Župnija Zaplana zbirko 30 K Veleč. g. M. Prijatelj, župnik v Slavini 10 K. Župnija Št. Rupert zbirko 30 K. Preč. župni urad Kovor zbirko 10 K. Veleč. g. Fr. Bernik, kurat na Goričici zbirko 60 K. Preč. župni urad na Savi ob južni železnici 22 K. Župnija Črni Vrh nad Idrijo 30 K. Preč. župni urad v Radečah pri Zidanem mostu 10 K Župnija Trnje zbirko 5 K 50 v. Veleč, gosp. A. Žčlezny, kurat ondi 4 K 50 v. Preč. g. Jos. Vidmar, župnik v Žirih zbirko 45 K. Preč. župni urad Ambrus zbirko 26 K. Veleč, gospod V. Klobus, župnik v Mavčičah 20 K. Blag. g. Andrej Bogovič, gostilničar v „Narodnem domu« nabral pri koncertu 31 K. Blag. gosp. zastopnik delniške pivovarne 6 K. Blag. gospod Rojnik 5 K. Razni veleč. gg. dobrotniki po upravništvu Slovenca so darovali 47 K. Veleč, g, Ant. Pfajfar, župnik v Leskovici 25 K. Župnija Kresnice zbirko 15 K 90 v. Neimenovan, velikodušen dobrotnik po čč. oo. frančiškanih 100 K. Po veleč. g. M. Malenšeku, župniku pri sv. Petru v Ljubljani zbirko 145 K 99 v. Blag. gospa Marija Jelovčan, posestnica v Stari Loki 5 K. Veleč. g. Fr. Kepec, župnik v Češnjici 10 K. Veleč, gosp. Ivan Florjančič, kaplan v v Stari Loki 10 K. Veleč. gosp. Jan. Kunauer, župnik na Golem 10 K. Blag. gg. Cesnik & Milavec, trgovca v Ljubljani 20 K. Razni blag. gg. dobrotniki po upravništvu ^Slovenca" 28 K. Župnija Kropa zbirko 12 K 90 v Župnija Križe 20 K. Veleč. g. Martin Poljak, župnik v Ajdovcu 10 K. Blag. g. Alojzij Verderber, zasebnik v Ljubljani 10 K. Blag. g. Tomo Pavšlar 1 vrečo moke. Jako veliko množino obleke sta darovali blagorodna gospa Joselina Tollazzi v Logatcu in
Elizabeta Doberlet v Ljubljani. Župnija Borovnica 130 K. Veleč. g. Gustav Scbiffrer, župnik v Borovnici 20 K. Veleč. g. Valentin Kajdiž, kaplan v Borovnici 10 K. Župnija Logatec 46 K. Veleč. gosp. Josip Lavrič, župnik v Logatcu 10 K- Preč. župni urad Planina p. Vipava 10 K. Veleč, župni urad Vel. Poljane zbirko 33 K. Preč. g. Jernej Primožič, župnik v Goričah 29 K. Preč. župni urad Žabnica pri Škofji Loki 23 K. Blagorodna rodbina Miklav-čičeva pri Sv. Križu pri Litiji 22 K. Župnija Mengeš zbirko 43 K. Preč. župni urad Prem (Notranjsko) 23 K 50 v. Župnija Mošnje 50 K. Veleč. gosp. Ivan Trpin, župnik v Mošnjah 10 K. Veleč. gosp. J. Seigerschmied, župnik v Lescah zbirko 30 K. Preč. župni urad Zapoge 15 K. Župnija Loški Potok 51 K. Župnija Idrija zbirko 54 K. Župnija Ho-tederšica zbirko 20 K 58 v. Veleč. g. Alojzij Jarec, župnik v Hotederšici 10 K. Župnija Sorica zbirko 33 K 80 v. Veleč. g. Jurij Karlin, župnik 2 K, Veleč, g. Anton Zdešar, misijonar v Schwarzach 25 K. Slavna hranilnica in posojilnica v Planini 50 K. Župnija Planina zbirko 24 K 12 v. Veleč, gospod Štefan Rihar, župnik v Planini 30 K Blagorodna gcspa Ana Rihar 20 K. Blag. g. Jos. Jeglič, učitelj v Selcih 2 K. Veleč. g. M. Jeriha, kanonik itd. v Rudolfovem 10 K. Slavna hranilnica in posojilnica na Vrhniki je darovala velikodušno podporo v znesku 200 K.
Kakor vselej, smatram tudi danes za prijetno in sveto dolžnost, da se v svojem in imenu poto-laženih pogorelcev vsem p. n. darovalcem in daro-valkam prav iz srca zahvaljujem želeč, naj jim Vsemogočni s časnimi in dušnimi blagri plačuje njihovo, res občudovanja vredno milosrčnost in radodarnost Da bi jih Bog varoval enake nezgode ter jim bil bogat plačnik!
Jos. P r i s t o v , župnik.
fllefeorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
S 0	Čas opazovanja	Stanje barometra, ▼ mm	Temperatura po Celzija	Vetrori	Nebo	> J S a P 3 s C3 . "O-* ► a 0*
17	9. zveč.	735-8	+170	brezvetr.	pol. obl.	0-2
18	7. zjutr.	7362	+14 8	sl. svzh.	obl.	
	2. pop.	7367	+23-2	n	pol. obl.	
Srednja včer^šnja temp. +17 9», norm. +18 7».
Lovro Verbič, c. kr. davkar v Škofji I.oki, naznanja v svojem in v imenu svoje rodbine vsem dragim znancem prežalostno vest, da je njihov preljubi sin, oziroma brat, gospod
Leon Verbič
učitelj na petrazrcdni ljudski šoli v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici
dne 17. avgusta ob 3. uri popoldne po kratki, a mučni bolezni, v 24. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče £ y mirno v Gospodu zaspal. Hfl Pogreb predragega rajnika vršil se bo v soboto, dne 19. avgusta ob polu 6. uri BH popoldne iz hiše žalosti.
Prosi se tihega sožalja. V Škofji Loki, dn<5 17. avgusta 1905. Venci se hvaležno odklanjajo

Zahvala.
Povodom bolezni, smrti in pogreba naše preljubljene soproge, oziroma matere, hčere in sestre, gospe
Line Lenček-ove
nam je došlo toliko izrazov presrč-nega sočutja, da nam ni mogoče se za vse takoj posebej zahvaliti.
Izrekamo torej tem potom vsem onim, ki so nam v teh bridkih urah olajšali žalost, našo presrčno zahvalo, zlasti se najtoplejše zahvaljujemo vsem darovateljem vencev in šopkov, kakor tudi gospodom lovcem, pevcem in gasilcem, ki so tako ginljivo izkazali predragi pokojnici zadnjo čast. Škofj aloka, 17. avgusta 1905.
Rodbino Lonček Kocelijevo.
1654
Na Drenikovem vrhu
točil se bode od nedelje 20. t. m. naprej pristen cviček od gosp. Vil]. Pfeiferjevih
vinogradov v Krškem. Za obilni obisk se priporoča vdani 1652 2-1_Alojzij Rus.
I z ti r j c n i
trgovski pomočniki
manufakturne stroke se sprejmo takoj.
Ponudbe na glavno pošto, Ljubljana pod šifro „F".	1655 1-1
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgane kave z velearomatlšklm okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo
= KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti -
nasproti kavarni ,,Evropa"
ki spajajo vse te vrline.	1194 104—17
mr
HISA
na lepem prostoru pri glavni cesti poleg farne cerkve, z vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi, poldrugo uro oddaljena od mesta, kjer se sleherni dan strži 60—80 kron, ob nedeljah in praznikih črez 200 K, posebno pripravna za takega, ki je bil v Ameriki, se proda vsled rodbinskih razmer.
Kje pove upravništvo »Slovenca".
Za fino perilo
se sprejmo izurjene šivilje
s strojem, dalje veziljke in ajour-šivilje
1650 3—1 v trajno delo. Markus & Miiller, Poljanski nasip 14.
Skandinavski cirkus K. Lipot
Ljubljana, Lattermanov drevored.
1164 51—12;
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko,
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 18,
V novi hiši »Kmetske posojilnice., nasproti znane go-stilne pri »Figovcu«.
Danes, 18. avgusta 1905
Soiree High - Life
Elitni večer
Rendezvous Haute Voule.
V nedeljo popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. uri
! 2 predstavi 2 !
Vsaka predstava z bogatim menjajočim se velikim programom.
Cene prostorom: Sedež v loži K 3'-, zaprti sedeži K 2 —, I. prostor K 1'50, II. prostor K l-—. Galerija 50 vin. Vojaki niže od narednika in otroci pod 10. leti plačajo pri popoldanskih predstavah 1. mesto 80 vin., II. mesto 50 vin. Galerija 30 vin., sicer polne cene. Vstopnice se prodajajo (ne da bi bilo plačati Dristoj-bino za predznambo) v tobačni trafiki g. Sešarka v Šelenburgovi ulici. 1646 2
Bled. Univ.
Dr. I. DEMŠAR
specijalist za kožne in spolne kosmetik
= Uellko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov K
1641 3-2, Za 5|d j.^
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. V95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajjgoče se vrne denar.
s! je nabavil električni aparat, s katerim izvršuje različne kosmetične operacije, kakor odstranjenje brčic, bradavic, ma-1586 5—4 ternih znamenj itd. Ljubljana, Prešernove ulice 3.
1644 (Hotel Klembas) 3-2
W v Brežicah
se odda takoj na račun.
Natančneje pogoje pove oskrbništvo »Narodnega doma" v Brežicah.
Otvoritev gostilne in trgovine.
Cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici vljudno naznanjam, da otvorim 19. avgusta staroznano 1656 2-1
Marušnikovo gostilno
in bodem uredil
nouo tržoulno u Hrnstlu žt. 6
Vesela rodbina, ne zamudi te prilike in prihiti k „Marušniku", kjer ti bo gostilničar Jaka Podvornik
postregel s pristno žlahtno kapljico in izbornim prigrizkom.
pri Šmartnem.

MS
IS533



Marija Alešovec
izdelovanje perila "77 4-4
vljudno naznanja, da se je s Poljanskega nasipa št. 14
SQT preselila ia
na Elizabetno cesto št. 6 (dohod s Poljanske ceste.)
Obenem naznanja, da bode meseca septembra otvorila od visoke c. kr. deželne vlade na Kranjskem koncesijonirano uči-Hšče za prirezovanje in izdelovanje perila, ter se prijave učenk že sedaj sprejemajo.
H
SsN
V3SU