Poštnina plačana v gOT*rnmu Leto XVI., lil v •t- LJubljana, petek 2. avgusta 1935 opravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — relefon St. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratm oddeiek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. IL — Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St, 2. — Telefon št. 19a Etačum pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št, 11.842, Praga čislo 78080, Wien St 105.24L BRnOMB Cena 2 Din Mernike notranje ? težave Prilike v tretjem rajhu postajajo zelo zamotane in napete. Menda prvič priznavajo sedaj tudi hitlerjevski listi sami, da ima nacionalno socialistični režim proti sebi močno opozicijo, ki neprestano ovira njegovo obnovitveno delo. Ta opozicija ni omejena na izvest-iio stranko ali strujo, temveč seg- od skrajne desnice nemških veleposestnikov pa do komunistov na skrajni levici. Enotna je seveda samo v odklanjanju hitlerjevskega režima, drugih vezi pa nima. Nemški tisk žigosa te nezad^volj-neže s saboterji, mlačneži in mračnimi elementi. Za glavnega nasprotnika pa proglaša katoliško cerkev, ki jo dolži, da bi se hotela organizirati na nekdanji strankarski podlagi in obnoviti cent runi aški politični duh. Da se katoliška cerkev ni mogla nikdar sprijazniti s hi-tlerjevskim re*'mom, je razumljivo. Saj gre za dva svetovna nazora, med katerima skoro ne more biti kompromisa. Vera v izbrano privilegirano in napol pobogovljeno nordijsko ra30 ne more biti v skladu z nauki in dogmami rimske cerkve. Nacionalni socializem zavrača tudi nebeško kraljestvo in postavlja na njegovo mesto nemško ljudstvo. Glavni prerok verskega hitlerizma je znani Rose-nberg, ki hoče, kakor pravi, nemško krščanstvo očistiti orientalskih pojmov, med katere šteje tudi nauk o ponižnosti, trpljenju in odrešenju. Nacionalna čast naj bo namesto tega začetek in konec celokupnega nemškega življenja, v katerem nai ne ostane niti sledu o krščanski ljubezni, svobodomiselnem človekoljubju in rimski filozofiji. Zgodovina nas uči, da so bili kulturni boji vedno dolgi in težki. Tudi Rosen-bersrov nastop je sprožil kamen, ki je nevarno razburkal nemško politično in duhovno življenje. Govori se že o krizi avtoritete režima v krajih, kjer ie bil centrom vedno močan, v Porenju in WestfaliTi. Tam prihaja skoraj dnevno do sponadov med Hitlerjevo mladino in pa »mladimi silami« .kakor se imenujejo udame čete katoliške akcije. Ti nenriietni pojavi so napotili režim, da ene^eično nastani proti svojim nasprotnikom. zlasti tndi proti »političnemu katoličanstvu«. Za uverturo je bila Ooringova okrožnica pruskim obla-sfvom. v kateri ugotavlja predsednik vV^de. da »katoliška duhovščina nikdar ni hotela sprejeti totalne ideje nacionalnega socializma«, da »orsranizira z do-s^i neznanimi propagandnimi sredstvi vp'?ke proeesiie in cerkvene slavnosti, ki niso nič drugega kot politične demonstracije. in da brez prestanka s prižnic napada državne ustanove«. Go-rimg očita katoliškim sodržavljanom ce!o njihov novi pozdrav »Heil Chri-stus«. namesto »Heil Hitler« češ, da gre pri tem le za izzivanje režima. Ni se torej čuditi, če je Goringova okrožnica močno razburila sam Vatikan, da je po svojem nunciju v Berlinu energično protestiral pri nemški vladi proti tendencam, ki danes vladajo v berlinskih vodilnih krogih. V Vatikanu stoie na stališču, da je nemška vlada kršila v bistvenih določbah konkordat, predvsem v vprašanju vzgoje in poduka mladine. Toda sv. stolica se s tem ni zadovoljila. Njen organ »Osservatore Romano« se je spustil v polemiko z nemškim notranjim ministrom Frickom tudi glede zakona o sterilizaciji. »Osservatore« pravi, da ima katoliška cerkev, ako smatra, da je sterilizacijski zakon njenim naukom nasproten, tudi pravico, da ga napada in graja. Ofenziva Rima je šla celo še dalje. Nemški škofje, zbrani v Fuildi na neke vrste koncilu, so po omenjenem članku vatikanskega glasila sestavili pastirski list, ki se je bral po vseh katoliških cerkvah Nemčije. Vlada je pa v protest objavila naredbo ministrstva pravde, ki grozi s težko ječo vsakemu duhovniku, če bi se pregrešil proti >kancelpara grafu«. Borba med obema taboroma se je tako zelo poglobila, da niti za eno niti za drugo stranko skoraj ni več umika. Da bi izšel iz tega dvoboja zmagovit, se zateka režim k staremu borbenemu duhu stranke in poziva na plan one radikalne elemente, ki jih je lanski 30. junij potisnil v ozadje. Na mesto ministra za vere je prišel Kerrl, čigar odločnost je sp^šno znana, še bolj značilno pa je imenovanje skrajno radikalnega grofa Heildorfa za policijskega šefa v Berlinu. Prvo njegovo delo na novem položaju je bil proglas, da bo brez usmiljenja nastopil proti vsem »židovskim klikam. reakcionarjem. komunistom in klerikalcem, ki so vzdignili glave, ko se je polegla prva ostra sapa.« Njegove grožnje so torej nedvoumne. Zidie, reakcionarji. komunisti in klerikalci se mečejo v isti koš. Vsi ti pojavi kažejo, da notranje politične razmere v Nemčiji niso posebno zdrave. Gotovo ne preti režimu še nobena nevarnost, saj se čvrsto opira na militarizirane udarne čete SA in SS, j V ŽENEVI NE PHIDEJO NAPREJ Francija, Anglija in Rusija so sestavile še nov kompromisni predlog, ki bi odločitev odgodil, ki ga je pa Italija zopet odbila Ženeva, L avgusta, r. Po včerajšnji seji sveti D N so se takoj pričela pogajanja za kompromisno formolo, ki naj bi omogočila nadaljevanje poravnalnega postopanja med Italijo in Abesinijo ter pogajanja med velesilami glede končne ureditve abesinskega problema. Pozno v noč so konferirali Laval, Litvinov in Eden, od časa do časa pa so se posvetovali tudi z italijanskim in abesin-skim delegatom. Kot rezultat teh razgovorov je bil danes objavljen predlog, ki obsega naslednje točke- 1. Odredi naj se peti razsodnik v odbor za ureditev spora med Italijo in Abesinijo, 2. Odbor mora predložiti svoje poročilo najkasneje do 4. septembra t. /., 3. Prihodnji sestanek sveta DN naj bo 4. septembra, 4. če dotlej ne bi prišlo do neposrednega sporazuma, bo svet DN na seji 4. septembra začel razpravo o celotnem kompleksu vprašanj, ki tvorijo predmet italijansko-abe-sinskega spora. Ta predlog bo predložen v obliki resolucije svetu DN, če bosta Italija in Abesinija nanj pristala. Takoj ko bo svet DN sprejel to resolucijo, se bodo začela pogajanja m-d Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, podpisnicami pogodbe iz 1906. Velika Britanija bo zahtevala, naj se na te razgovore treh povabi tudi zastopnik Abesinije. Da se Mussoliniju omogoči udeležba na tem sestanku, se bodo razgovori vršili v Italiji. Ta predlog sta italijanski m abesinski zastopnik takoj sporočila svojima vladama. Iz Rima je že popoldne prispel negativen odgovor. Zato je bila za 17. ura napovedana seja sveta DN odgodena na jutri. Med tem se pogajanja z Italijo nadaljujejo. Glede vesti v mednarodnem protektorata nad Abesinijo, zatrjujejo, da odklanjata protektorat Italija in Abesinija, prva ker ne želi skupnega protektorata z Anglijo in Francijo, Abesinija pa zaradi močno razvitega čuta abesinskega naroda za neodvis- Odpor abesinskega cesarja Addis — Abeba, 1. avgusta. A A. Abesin-ska vlada je naročila svoji delegaciji pri Društvu narodov, da ne sme opustiti stališča, ki ga je vlada že objavila. Ako bi Italija pokazala dobro voljo, Je še vedno mogoče mirno urediti ves spor. Po zadnjih vesteh cesar Haiie Selassi trdovratno odklanja vsakršen mandat ali protektorat ne glede na to, ali gre zamamdat katere države ali skupine držav ali pa za mandat aH protektorat celotnega Društva narodov. Cesar je naglasi!, da ne odklanja predloga o protektorata iz osebnih razlogov, temveč samo s stališča dobro pojmovanih interesov svojega naroda. Proglas druge internacio-nale Bruselj, l. avgusta. AA. Vodstvo socialistične (druge) toitemacionale, ki se Je pred kratkim preselila iz Švice v Bruselj in katere predsednik je znani belgijski politik minister Vandervelde, Je izdalo skupaj s socialistično delavsko sindikalno in- ternadonalo proglas o sporu med Italijo in Abesinijo. Proglas dolži Italijo kot napadalca in poziva Društvo narodov, naj izvede sankcije, ki Jih odreja pakt Društva narodov. Boljševiki napovedujejo svetovno vojno Pariz, 1. avgusta. AA. Iz Moskve poročajo, da se tamkaj zelo zanimajo za ita-lijansko-abesinski spor. Glasilo sovjetske Naročnina znaša mesečno Din 25, Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica S. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. industrije pravi v ne&em svojem članku, da so aagleško-ltaUJanski In ita-HJamsfco-Japonski antagonizmi zelo resnega značaja in da bi v danem primera lahko nastala svetovna vojna, če se ti spori o pravem času ne bodo lokali zirali. Tako v Londonu kakor v Toki ju skušajo vplivati na Italijo, da bi popustila. Nemčija Je ostala zaenkrat diskretno v ozadju. Celo nemški tisk je rezerviran. Vsekakor pa se Nemci pripravljajo, da izvedejo svoje načrte v Avstriji, če bi dejansko izbruhnila vojna v vzhodni Afriki. To v Italiji vedo in zato se prav za prav pripravljajo za vojno na dveh frontah. Mussolini Je izjavil, da bo v Italiji meseca oktobra pod orožjem milijon vojakov. To dokazuje, da misli tudi na eventualni oboroženi spopad na severu italijanskih mej. hmeljarjev v Beogradu Beograd, L avgusta, p. V Beograd je prispela večja deputacija slovenskih hmeljarjev, da na merodajnih mestih intervenira glede pospeševanja izvoza hmelja v letošnji sezoni. Pod vodstvom nar. posl. g. Ivana Mohoriča je deputacija danes posetiila guvernerja Narodne banke in intervenirala tam glede iz- voznih kreditov, odnosno olajšanja kli- limeljai;'ev. rinškega prometa, zlasti z Nemčijo, ki je največji kupec našega hmelja. Prav tako je deputacija posetil a finančnega ministra g. Letico in trgovinskega ministra dr. Vrbaniča in jima razložila želje in potrebe slovenskih hmeljarjev. Deputacija je povsod dobila zagotovilo, di bo ustreženo vsem upravičenim željam Katastrofa sovjetske podmornice 55 mornarjev se je pogreznilo v morje in utonilo London, 1. avgusta. AA. V Finskem zalivu je ruska podmornica »B 3« trčila v neko drugo vojno ladjo. Podmornica,, ki je bila zgrajena L 1917, je dobila tako hude poškodbe, da se je poto- pila. Na podmornica je bilo 55 mož posadke, ki so vsi utonili. Ruska vlada je odredila vse potrebno, da se podmornica dvigne iz morja in da se trupla mornarjev svečano pokopljejo. rafko politično zatišje v Beogradu Poslanci in senatorji so se razšli — Vlada bo svoje zakonodajno pooblastilo porabila najprej za revizijo zakonov o tisku ter o društvih in zborih Delovni program ministra za šume Revizija gozdnega zakona — Kriza imovinskih občin -Pogozditev goličav — Zakon o narodnih parkih Beograd, 1. avgusta, r. Minister za gozdova in rudnike Ignjat Štefanovi č je dtal zastopnikom listov izjavo, v kateri med dru Beograd, 1. avgusta, v. V prestolnici je nastopilo politično zatišje, ker so odšli skoro vsi izvenbeograjski narodni poslanci in senatorji na svoje domove. V vladnih krogih se vrši živahno izmenjavanje misli o načelih, po katerih naj se sestavijo novi politični zakoni. Po ^lastilo za spremembo teh zakonov, ki ga je dobila vlada v finančnem zakonu je z današnjim dnem postalo izvršno. Po dosedanjih razgovorih sodeč, se bo "lada lotila najprej formuliranja novega tiskovnega in društvenega zakona, ker hoče na ta način omogočiti čim svobodnejšo d?skusijo o perečih političnih vprašanjih. Glede volilnega zakona vse bolj prevladuje prepričanje, da je treba z njegovo redakcijo še počakati, da se prilike razčistijo in se bodo videle že jasnejše konture bodočih političnih formacij, ki se pripravljajo na vseh straneh. Glede zakona o tisku ter zakona o društvih in zborovanjih misli vlada zbrati izkušnje, ki se bodo porodile tekom sedanjega svobodnejšega tiskovnega režima ter širokogrudnejšega treti-ranja določb društvenega in zboroval-nega zakona. V zvezi s tem se opozarja opozicija iz krogov, ki stoje v tesni zvezi z vlado, da naj ne izrablja danih svoboščin na zborovanjih, ker se opaža, da se je pričelo že na veliko z demagogijo in netreznim razpravljanjem o najdale-kosežnejših vprašanjih državne in nacionalne politike. Mišljenje teh krogov je tudi, da bi današnjim prilikam mnogo bolj kakor veliki shodi odsrov?. .jale zaupne konference, na katerih bi se nosilci raznih idej lažje v prijateljskem krogu informiral o pravem razpoloženju ljudstva. Veliki zbori so pogosto le torišče za izlive demagogije ter mnogokrat povzročajo posledice, ki jih prireditelji in govorniki niso predvidevali in navadno tudi ne želeli. Po mnenju teh krogov sedaj sploh ni čas za merjenje sil in moči posameznih političnih skupin, neeo doba resnega in konstruktivnega dela za normaliziranje političnih razmer. Iz vrst^ organizatorjev bodoče Ridi-kalsfce "sajodnce se zatrjuje, da njihova akcija dobro rspreduie in da b~ dobila nova radikalska politična formacij* svoje definitivno obeležje že do konca avgusta. S posebnim zanimanjem se pričakujejo pripombe k osnutku pr grama Radikalske zajednice, ki jih bodo dali voditelji brrle muslimanska in bivše slo- poleg tega pa še na redno vojsko, ki je — vsaj tako se zdi — tudi za Hitlerja. Toda vera v hitlerizem in še bolj navdušenje zanj sta močno omaiana. črv neza.noarria razjeda vedno širše plasti množic. Vse to pa pomeni, d i nemški narod še hudi notranji viharji. venske ljudske stranke. Pričakujejo se v tem pogledu dalekosežni spreminjeva Ini predlogi. Narodna skupščina se sestane v začetku septembra Beograd, 1. avgusta, n. Glede na sklenitev konkordata med našo državo in Vatikanom je nastala potreba, da se Narodna skupščina čimprej sestane v svrho njegove ratifikacije. Bržkone bo skupščina sklicana že meseca septembra, ker je bila izražena želja, da se konkordat ratificira v roku 5 do 6 tednov. Verjetno je, da bo na septemberskem zasedanju Narodne skupščine izvoljen tudi zakonodajni odbor Narodnega predstavništva, ki je predviden po finančnem zakonu za uvedbo novih političnih zakonskih uredb. Vlada se je med tem pričela ba/viti z ureditvijo kmečkih dolgov. Odločitev bo padla bržkone že v prihodnjih dneh. Enoten volilni red za gospodarske zbornice Beograd, 1. avgusta, p. Danes od 17 do 19. je bila seja ministrskega sveta, o kateri je bil izdan naslednji komunike: Na današnji seji je med drugimi resornimi zadevami podal minister pravde dr. Auer izčrpno poročilo o svojem bivanju v Rimu in o podpisu konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom. Minister za trgovino dr. Vrbanič je predložil ministrskemu svetu v odobrenje in podpis konvencijo o ureditvi tujskega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko, ki stopi takoj v veljavo. Nadalje je minister za trgovino predložil ministrskemu svetu v odobritev uredbo, 8 katero se pooblašča, da lahko izda enoten volilni red za vse trgovske, industrijske in obrtne zbornice. Ministrski svet je ta predlog odobril in stopi nova uredba takoj v veljavo. Končno je minister za šume in rude predložil v odobritev uredbo o likvidaciji protizakonitih naselbin na državnih zemijiščih. dr. Auer poroča vladi Beograd, 1. avgusta, p. Davi se je vrnil v Beograd minister pravde dr. LJudevit Auer, ki seje na povratku iz Rima ustavil v Bohinju imMi sprejet vavdijenoo pri knezu namestniku Pavlu. Takoj po povratku v Beograd je posetil predsednika vlade in zunanjega miniistra dr. Stojadinoviča ter mu poročal o pod pisu konkordata. Popoldne se je sestal ministrski svet kjer je podal minister dr. Auer izčrpno poročilo o svojem bivanju v Rimu. Povratek g. Uzunoviča Beograd, 1. avgusta, p. Daaes se je po daljši odsotnosti na svojem posestvu v Nišu vrnil v Beograd g. Nikoia Uzu-novic, predsednik JNS. Njegov povratek v Beogradu spravljajo v političnih krogih v zve^o z aikcijo za poživljenje delovanja JNS. grm prava: Zaradi posebne gospodarske strukture naše države je gozdno gospodarstvo posebne važnosti za splošni gospodarski napredek in obstoj našega naroda. Ureditev gozdino-gospodarskih vprašanj pa je v tesni zvezi z mnogimi gospodarskimi vprašanji in je treba zaradi tega lotiti se njihove ureditve z izredno pazljivostjo m s posebnim ozirom na posledice, ki jih utegnejo imeti na drugih področjih narodnega gospodarstva. Sedaj veljavni zakon o gozdovih je treba revidirati in ga izpremeniti posebno glede kazenskih določb, ki so za sedanje gospodarske razmere prehude. Svoječasna uredba o omejitvi števila koz bo revidirana To vprašanje, ki je s stališča gozdnega gospodarstva posebno kočljivo, bo treba urediti s posebnim ozirom na sedanje razmere in na same življenske pogoje živinorejcev v večinoma pasivnih krajih. Na vsak način bo treba dovoliti kozjerejo tam, kjer je za obstanek kmeta nujno potrebna. Posebno pozornost bo ministrstvo za gozdove in rudnike posvetilo sanaciji imovinskih občin, ki imajo gozdove s skupno površino kakih 400.000 ha. Obenem obsegajo veliko število kmetskih gospodarstev in jih je treba zaradi tega smatrati v pravem zmislu besede za splošno narodne in kmečke ustanove Njihovo stanje postaja čedalje težje. Pomanjkanje lesa, velike javne dajatve, ostra konkurenca na lesnih tržiščih so vzrok, da je položaj teh ustanov postal zelo slab. Skrajni čas je, da se sanirajo. Se v avgustu bo ministrstvo sklicalo pri banski unravi v Zagrebu širšo konferenco, da bi slišalo iz ust pooblaščencev teb imovinskih občin, kakšne so nnhove želje, predlogi in stališča glede»sanacije. Vprašanju pogozditve kraških krajev in goličav posveča ministrstvo največjo pozornost. Pravkar se sestavlja splošni načrt za izločitev, izmero in kartiramje teh krajev in goličav. katerih pogozditev je v javnem interesu. Takega ozemlja je v naši državi do 800.000 ha. Potrebna pa bo za pogozditev tudi zasebna iniciativa. Tudi položaj občinskih gozdov ni zadovoljiv. S temi gozdovi se ne gospodari po načelu trajnega gospodarstva; povsod se vrše kršitve, oškodovanje in nenačrtno izkoriščanje, tako da ta pojav vzbuja skrbi. Vprašanje je posebno občutljivo za gozdove, ki se nahajajo na tako imenovanih kraških tleh. Da se na nekaterih področjih prepreči zatiranje teh gozdov, je izdelan zakon o občinskih logarjih na kraških področjih. Med drugimi zakonodajnimi vprašanji ie treba omeniti zakon o narodnih narkih. Naloga mu je ohranitev prirodnih lenot v posameznih gozdnih krajih in ureditev izkoriščanja teh gozdnih predelov v tuiskonro-metne svrhe in zaradi ohranitve prirodne leno te. V delu so pravilniki za uvp«Tf>o novega zakona o lovu za tiste kraje, kjer ta zakon še ni stopil v veljavo. Izdelana je uredba o olajšavah domači gozdni industriji in izročena pristojnim krogom v izjavo. Ponovno se bo načelo vprašanje o preureditvi ministrstva za gozdove in rudnike ter »§i-pada« na podlagi pooblastil finančnega zakona. Vprašanju »Sipada« je posvečena posebno velika pozornost. Že prihodnji teden pojdem na področje »Sipada«, da si na mestu pogledam pogoje in možnosti tega velikega državnega podjetja. Prav tako mislim posvetiti pozornost vprašanju obnove dela v tovarni za celulozo v Drvaru. Razen tega zakonodajnega dela »o v delu mnogi pravilniki in navodila tehniškega značaja (uredba o gozdnem svetu, navodila za kvalifikacijo lesa, navodila za proučevanje poskusnih površin v prebranih gozdovih, pravilnik za geodetske meritve gozdov, navodila za presojo vrednosti velikih gozdnih kompleksov, navodila za kvalifikacijo vrednosti materiala pri režijskih delih, itd. Kakor se iz vsega tega vidi, je delovni program velik in obsežen. Smotrno organiziranje dela mora v vsakem primeru obroditi uspeh. Atentat na bolgarskega ministra Sofija, 1. avgusta, p. Finančni minister Rijaskov se je sinoči s svojo rodbino vračal v Sofijo. Blizu Gornje Pasareve je njegov avto nenadoma zadel ob debelo žico, ki je bila napeta preko ceste. Avto se je hudo poškodoval, potniki pa so k sreči ostali nepoškodovani. Policija je uvedla preiskavo vendar atentatorji doslej še niso bili izsledeni. 74 rudarjev zasutih Johannesbourg, 1. avgusta. AA. V rudniku Marsfield je nastala eksplozija ,ki Je zasula tove. V rovih je 74 rudarjev. Reševalna akcija se je sicer takoj pričela, a je ostala doslej brez uspeha. Nihče več ne upa, da bi bilo mogoče rešiti vsaj enega iz. med ponesrečenih rudarjev. Humunski princ Nikola v Beogradu Beograd, 1. avgusta, p. Davi Je prispel z rednim potniškim letalom iz Bukarešte v Beograd rumunski princ Nikola. V Beogradu se je zadržal le kratek čas ter je nato nadaljeval svojo pot v Pariz. Slava gardne pehote Beograd, 1. avgusta. p. V svoji vojašnici na Topčideru je danes skromno proslavila svojo polkovo slavo pešadija kraljeve garde. Proslava se je vršila brez običajne zabave, ker garda še vedno žaluje za pokojnim kraljem Uediniteljem. Nj. Vel. kralja je zastopal na slavi general Milan Božič. General Gajda v Crikvenici Crikvenica, 1. avgusta, a. češkoslovaški fašistični voditelj, bivši general Gajda Je prispel v Crikvenico, kjer bo nekaj časa na oddihu. Zanimiva politična konferenca v Ljubljani Sestanek slovenskih senatorjev in poslancev, ki pripadajo vladini večini — Referati gg. dr. Puca, dr. Maru-šiča in Puclja — Osebnih sprememb ni pričakovati Ljubljana, 1. avgusta Včeraj dopoldne se je vršila v banski palači v Ljubljani zaupna konferenca poslancev in senatorjev vladine večine iz dravske banovine. Vabila za konferenco je podpisal nar. posl. g. Mravlje, predsedoval pa je g. dr. Puc. Navzoči so bili gg. narodni poslanci dr. šemrov, Koman, Hočevar, Lenarčič, dr. Režek, inž. Zupančič, Mravlje, Kersnik, Gajšek, Doberšek, Janžekovič, dr. Jančič in Gornjak. Svojo odsotnost sta opravičila gg. Pleskovič in dr. Lovrenčič, ki se nahaja na interparlamentami konferenci v Bruslju. Zanimivo je bilo, da se sestanka kljub vabilu niso udeležili gg. narodni poslanci Brenčič, dr. Veble, dr. Klar in dr. Koče, ki so bili, kakor je znano, pristaši bivše SLS. G. narodni poslanec Miha Brenčič se je sicer pismeno opravičil, vendar pa je navedel v pismu, da misli, da je sestanek nepotreben. Sestanka se tudi ni udeležil g. nar. poslanec Josip Benko, ki je sicer član kluba vladine večine. Poleg navedenih gospodov so bili na sestanku še gg. senatorji dr. Gregorin, Ivan Pucelj in dr. Marušič v družbi banovinskih svetnikov gg. Florjana Gajška in Ernesta Kruleja. Glavni predmet konference je bil razgovor o političnem položaju, ki je nastal spad-cem režima, za katerega so se vsi navzoči gospodje pri zadnjih volitvah z vso energijo zavzeli. Po poročilih gg. dr. Puca ,dr. Marušiča in Puclja se je soglasno ugotovilo, da je treba računati s tem, da je režim g. Jevtiča in tovarišev definitivno likvidiran in da morajo njegovi bivši prijatelji iskati novih smernic za svoje politično udejstvovanje. V zvezi s tem je g. dr. Marušič obrazložil svojo novo politično orientacijo v smislu sodelovanja in podpiranja vlade s tem, da ni sedaj čas za sentimentalnosti, nego da se Je treba vrniti na realna tla. Prvotno presenečenje po spremembi režima je minulo in sedaj se je treba lotiti dela. Ob zaključku je dr. Marušič izjavil, da ima merodajna zagotovila ,da so brezpredmetne vse vesti o nekih osebnih spremembah na raznih vodilnih mestih v dravski banovini. Pozornost so vzbudile tudi navedbe senatorja Puclja, ki je na podlagi raznih da. godkov dokazoval, da so zaman nade onih, ki pričakujejo zaradi srpremembe režima tudi kake osebne spremembe v Sloveniji. Potem, ko so vsi navzoči ugotovili istovetnost gledanja na sedanji politični položaj so soglasno sklenili takoj začeti s pripravami za živahno organizacijsko in agitacijsko delo med narodom. Ker pa se spričo nejasnosti v našem političnem življenju še niso mogli odločiti h kateri politični grupaciji pristopijo, so za enkrat osnovali samo posebno politično eksekutivo, ki bo vodila politiko senatorjev in poslancev vladine večine iz dravske banovine. V eksekutivno so bili izvoljeni: gg. ban dr. Puc, senatorja Pucelj in dr. Marušič ter narodni poslanci dr. Režek, Gajšek, dr. Jančič in dr. Lovrenčič. Za namestnike so bili izvoljeni gg. nar. pasi. Janžekovič, inž. Zupančič in Mravlje. Bksekutiva se bo se-stalah konstituiranju v teku prihodnjih dni ter je pričakovati, da bo prevzel njeno predsedništvo senator Ivan Puceilj. Po konferenci je bil med poslanci daljši razgovor o impresijah napovedanih gospodarskih ukrepov vlade med narodom in o načinu organiziranja širokopotezne akcije narodnih poslancev med narodom v svrho populariziranja teh dalekosežnih ukrepov. Grof SSorza o političnem Balkanu Zanimiva opazovanja italijanskega državnika Sforze Pariz. 1. avgusta. AA. Mnogo pozornosti je ebudil članek grofa Sforze o političnem življenju na Balkanu, ki ga je objavila Revue de Balkan. Grof Sforza pravi med drugim: Imel sem priliko sestati se z balkanskimi državniki in se pomeniti o aktualnih vprašanjih. Priznavam, da nisem opazil, da se politično življenje na Balkanu po svojem značaju mnogo razlikuje od onega na za-padu. Kar manjka javnemu življenju na Balkanu, sta pogum za naglo odločitev in za okrevanje v upravnem življenju. Tempo se na Balkanu in zapadu enako razlikuje kakor v Severni in Južni Ameriki. Obžalovati je treba, da so v balkanskem javnem življenju najboljši uradni funkcionarji in največji državni voditelji prepuščeni samim sebi. ko gre za državne posle. Skoraj vsi pozabljajo na svojo veliko dolžnost, da bi svojim državam ustvarili politično tradicijo, da bi vzgojili naraščaj in ga vodili pod svojim nadzorstvom. Vendar je mogoče brez pretiravanja reči, da široke narodne množice balkanskih narodov pravilno razumevajo napore svojih državnikov, ki se trudijo za njihovo bodočnost, za njihov moralni in socialni razvoj in politično zadoščenje. Prišel sem v stike s srbskimi kmeti v Sumadiji in z napol fevdalnimi pastirji med Epirom in Vardarjem. Tako veliko dostojanstvo in zrelo politično presojanje, kakor ga kažejo ti ljudje, je mogoče najti le še med piemontskimi kmeti in angleškimi farmerji. Dobro sem poznal tri parlamente na zapadu, toda le redkokdaj sem doživel, da bi me kaka diskusija toliko zajela, kakor me je spričo svoje kmečke prirodnosti navdušila seja srbskih narodnih poslancev na Krfu v času svetovne vojne. Tam ni bilo ne sijajnih besed, ne smelih načrtov, zato pa trdna odločitev, da se vztraja in ohrani vera v demokratsko Srbijo. Element, ki izgleda najslabši in najbolj nekoristen v javnem življenju balkanskih narodov, je tip psevdoburžujev, ki se po svojih študijah na tujih univerzah vračajo domov, a jim manjka notranjih občutkov in stika s kmečkim narodom. K sreči se ta tip vedno bolj izgublja, odkar napredujejo domače univerze. Stoletne tradiciie živijo na Balkanu v narodnih pepmih. Balkanci bodo izgubili iz rok svoje najboljše orožje, če bodo tudi v bodoče vselej naglašali svoja nesoglasja med seboj in se ne bodo oprijeli pravega patriotizma, ki nikoli ne umre, pa čeprav ni izpolnjen z mržnjo proti sovražniku. Nagrade komisijam, ki prevzemajo železniške pragove V sredo je sodišče v Osijeku zaslišalo direktorja »Našičke« v Andrijevcih RL harda Baumgartnerja in direktorja »Našičke« v Zavidovičih Hinka Banešiča. Baumgartner je v službi »Našičke« že 25 let. Vsebina njegove izpovedi je v glavnem ta-ie: Znano miu je, da je podjetje že od nekdaj dajalo novoletna darila raznim državnim uradnikom in izplačevalo komisijam, ki so prevzemale železniške pragove, gotove nagrade. Glede novoletnih daril je pošiljal svoj predlog centrali v Zagrebu, čnm je bil ta predlog odobren je on izplačal darila. Darila so dobili v njegovem kraju občinski tajnik, blagajnik, poštar in postajenačelnik ne glede na to, aH je imelo podjetje z njimi kak službeni posel ali ne. Podjetje je dobavljalo železniške prage za našo državo, za Madžarsko, Francijo, Belgijo in Italijo. Prihajale so v Andrijevce komisije, ki so prevzemale pragove. Potnih stroškov tem komisi- jam podjetje ni plačevalo, pač pa so imeli člani komisije pri podjetju stanovanje in hrano, ker pač drugje niso mogli dobiti ne stanovanja in ne hrane. Za hrano in stanovanje komisije niso ničesar plačevale. To je bil tak običaj in ni bilo v tem pogledu nobenih posebnih navodil od centrale. Za nadurno delo se je članom komisije izplačevala nagrada po 30 do 50 par od prevzetega praga. Za škartirane pragove se nagrade niso izplačevale, takisto pa teh nagrad niso dobivale komisije, ki niso imele prekoumega dela. O dobljeni nagradi člani komisij niso dajali nobenih potrdil. V bistvu enako je izpovedal tudi Hinko Benešič, direktor »Našičke« v Zavidovičih, ki se je predvsem skliceval na to, da daje novoletna darila drž. nameščencem in izplačuje nagrade drž. komisijam tudi državno podjetje »šipad«. ___t_i_ 100.000 Din najdenih Maribor, 1. avgusta. Ko je mariborska policija prejela obvestilo o vlomu v Hermanovo trgovino v Oče-slavcih sta se odpravila tja višji policijski nadzornik Cajnko in daktiloskop Grobin s policijskim psom in drugimi tehničnimi pripomočki. Sled je vodila na Starešinski vrh pred hišo posestnika Mlinarica. Pri zasliševanju sta policijska organa ugotovila, da kritičnega popoldne 24-letnega Mlinaričevega sina Jakoba ni bilo doma. Ko ta zasliševala Jakoba, je ta zašel v protislovja in je slednjič vse priznal. Izdal je tudi oba svoja pomagača, in sicer sosedovega 24-letnega sina Karla Granlija in 22-letnega posestnikovega sina Rudolfa Žnidariča, ki stanuje v soseščini trgovca Hermana v Očeslavcih. Vsi trije so bili aretirani in so jih odpravili v zapore ljutomerskega sreskega sodišča. kjer so pri zasliševanju priznali vlom. Žnidarič je obljubil, da bo pokazal, kje je denar skrit. Močno vklenjenega so ga privedli v Očeslavce. Pred Žnidaričevim domom se je zbrala ogromna množica ljudi. Fanta so odpeljali na dvorišče domače hiše, nakar se je vklenjen splazil v hksv, da la orožnikom pokazal, kjer je denar. Nenadno pa je iz hleva smuknil na drugo stran in vklenjen pobegnil. Orožniki so ga z veliko vnemo zasledovali, toda zaman. Danes pa se je trgovec Herman sam odpeljal v Maribor, da bi se med drugim zgla-sal tudi na policiji zaradi vloma. Ko se jo vračal z radgonskim avtobusom iz mesta proti domu, je nenadno opazil med potniki tacii Znidarioa. Mož je ves čas previdno molčal in opozoril samo šoferja na navzočnost nevarnega vlomilca. Ko je avtobus prispel k Sv. Trojici, je šofer voz zaklenil in kmalu so se pojavili trojiški orožniki ter Žnidariča aretiraili. Pri njem so našli verige, v katere je bil vklenjen. iZaics je Žnidarič kmalu nato pokazal kraj, kamor je bil skril denar in drugo blago. Orožniki so našli tam še nad 100.000 Din, ki so jih takoj izročili lastniku. Kmalu nato so našli še ostali denar in blago, kolikor ju vlomilci niso utegnili vnovčiti in za-piaviti. Iz davčne službe Beograd, 1. avgusta. AA. Premeščen je za davčnega inšpektorja pri davčni upravi y BlaAu Luka Kogoj, doslej v Motkoviču. IV« »Mariborski teden 3* —11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-ska, —"iflna, fnri«ti?na itd. Velika razstava slovenske umetnosti. 3.—4. Vm. mednarodni plesni turnir ln UL drž. razstava čistokrvnih osov. 9.—11. VTT. t>'"v«Tti« t-< skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od L—15. Vm. 1935. Voja Marinkovič je resno obolel Beograd, 1. avgusta, p. Zdravstveno stanje bivšega ministrskega predsednika in dolgoletnega zunanjega ministra dr. Voje Marinkovica, ki že dalje časa boleha, se je v zadnjem času tako zelo poslabšalo, da so zdravniki v resnih skrbeh. Novi člani glavnega prosvetnega sveta Beograd, 1. avgusta, p. S kraljevim ukazom so na 06 novi člena 5 in 6 zakona o glavnem prosvetnem svetu imenovani novi člani te najvišje prosvetne ustanove. Za predsednika je imenovan rektor beograjske univerze dr. Vladimir čorovnč, za podpredsednika pa rektor višje pedagoške šole dr. Jelenko Mihajlovdč. Za člane glavnega sveta so imenovani iz dravske banovine dr. Jovan Hadži, profesor ljubljanske univerze, Josip Mazi, direktor L realne gimnazije v Ljubljani, Fran Grafenauer, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, in Ivan Dimnik, šolski upravitelj v Ljubljani. Iz državne službe Beograd, 1. avgusta. Z odlokom prometnega ministra je premeščen iz Beograda v Celje poštni uradnik Nikodem Pešič, vpo-kojen pa je strojevodja Anton Rozman v Ljuibljanl. Beležke Otročja intriga Današnji »Slovenec« objavlja kot posebno senzacijo otročjo intrigo beograjskega dnevnika »Vremena«. 0 vrednosti sodb in mnenj »Vremena«, ki mora stati vedno v službi vsakokratnega režima, smo že nedavno pisali. Ta intriga ne bi hotela nič več in nič manj, kakor obdolžiti senatorje gg. Banjani-na, dr. Zeca, dr. Angjelinoviča, Jeremijo Zivanoviča, dr. Kramerja in tovariše nekakega nerazpoloženja proti naši junaški vojski, češ da niso glasovali za proračuna vrhovne državne uprave ter vojske ia mornarice. Zavračati to bedno intrigo je povsem nepotrebno, ker so vsi imenovani gospodje že davno imunizirani pred posledicami takih intrig, ki jih more ponatisko-vati samo še »Slovenec«. Pripomnimo naj samo eno, da je bil ravno g. senator dr. Kramer s senatorjem dr. Frangešem oni, ki je v finančnem odboru senata predlagal, da se sprejme proračun ministrstva vojske in mornarice per acclamatione. Končno bodi še ugotovljeno, da je tudi to intrigo prepisal in preoblikoval >Slovenec« iz »Vremena« po svoji stari navadi nekoliko — po svoje! Molčeči »Domoljub" »Domoljub«, kije podeželsko glasilo bivše SLS, in ki gačita grč podeželskih pristašev testranke, je v zadevi osnovanja Radikalske zajednice še mnogo bolj molčeč, kakor njegov dnevni kolega »Slovenec«. Tako niti z besedico ne omenja komunikeja o pripravljalnih delih za osnovanje Radikalne zajednice, še manj pa seveda kaj o njenem programu. Edino, kar ve povedati svojim čitateljean o tem perečem vprašanju, je izjava ministra dr. Behmena ki jo prinaša pod naslovom »O nameravani novi vsedržavni stranki«. V izjavi je dejal dr. Behimen, da so muslimani načelno pristali na ustanovitev velike jugoslovanske stranke. Toda stoječ na demokratskih načelih smatrajo, daje treba stranko ustanavljati iz naroda, od spodaj nvzgor. Zato so vesti o vodstvu nameravane stranke ter o njenean imenu prezgodnje. To vprašanje mora rešita narod ter dati Ime stranki ln izvoliti njenega načelnika. Ako se strinja s tem mišljenjem tudi »Domoljube, tega ne pove. Značilno pa je da v tej zadevi priobčujejo ravno to karakteristično izjavo dr. Behmena, ki ima neke svoje pomisleke proti sedanjemu načinu for umiranja nove Radikalne zajednice. Izjava narodnega poslanca g. R. Pevca Na pojasnilo, ki smo ga objavili od nar. posl. g. dr. Dob »viška glede njegovih t.lto-dov v gornjegrajskem sreau, nam je poslal nar. posl. g. Rudolf Pevec naslednjo izjavo: »V nedeljo, dne 21. julija 1®35, sem bil v Narodni skupščini, izvršujoč 6vojo državljansko in nacionalno dolžnost. Imam neto roj intervencij pri raznih ministrstvih :n uradih. K dor me pozna, ve, da 6em biil vedno mož deda in napredka. Na neoenovane napade dr. Dobo viška ne odgovarjam, ker bo o njiih razsojalo to izreklo zadnjo besedo sodišče. Brez komentarja.« Tauber poje V nedeljo bo pel v Opatiji svetovno mani tenorist Richard Tauber, ki ga naša publika pozna že iz nešitetih filmov. Ob tej priliki priredi »Putnik« avtobusni izlet v Opatijo. Interesenti naj se javijo v pisarni »Putnika«, kjer dobe podrobnejše informacije. Avtobus krene v nedeljo ob 6. zjutraj iz Ljubljane. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za petek: Jasno, temperatura se bo dvignil«, * Gospodarstvo Saša ograža letino Y | Kmetijsko ministrstvo še ni objavilo svoje cenitve o letošnji žitni letina, zato še ni mogoče izreči sodbe o letošnji žitni letini. Eno pa je že sigurno, da je letošnja žitna letina precej slabša, nego se je še pred kratkim pričakovalo. Zlasti v Vojvodini, ki je naša žitnica, bo letošnji žitni pridelek ponekod še slabši nego je bil lani. Letošnji posevki so že spomladi utrpeli škodo zaradi sLane. Prišla je pa še druga nezgoda, namreč suša, ki traja že nenehoma dva meseca od zadnjega dežja. Zlasti v Banatu se je izkazalo, da je letošnji pridelek pšenice zelo slab. Tudi Baranja toži, da je suša občutno zmanjšala pričakovani pridelek. Nevarnost pa obstoja povsod v Vojvodini tudi glede koruze. V višjih legah so nasadi koruze že docela osušeni in brez nastavka stokov. Na teh poljih tudi dež ne bo mogel več mnogo pomagati. Pa tudi posevki koruze v nižini, ki imajo več vlage, nujno potrebujejo dežja, sicer bo tudi tu pridelek minimalen. V pretežnem delu naše države bo letos tudi zelo malo živinske krme. O tava je v ravninah že skoraj uničena. Bosna prav tako hudo trpi zaradi dolgotrajne suše in pomanjkanja krme, tako da je resno ogrožena paša živine. Mnnistretvo za gozdove in rudnike je zaradi tega dovolflo izjemno za letos pašo ovc in koz na planinskih pašnikih. Gospodarske vesti = Trgovski kongres od goden. Kakor smo že poročali, je centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugo slavije na seji dine 15. julija sklenilo da *se 7. to 8. septembra skliče v Zagreb trgovsld kongres. Spričo kratkega roka, v katerem naj bi se vršile vse priprave za kongres im na izrecno željo zveze trgovskih združenj v Zagrebu, ho kongres odgoden. Vse zveze trgovskih združenj bodo pravočasno obveščene glede naknadnega datuma tega kongTesa, ki mora biti dobro organiziran, 0« bo izpolnil svojo nalogo. Ne glede na odgoditev kongresa pa prosi predsedstvo Zvese trgovskih združenj v Beogradu CPodmcarejeva 7) ostale zveze v državi, da jI pošljejo čimprej seznam delegatov, ki se mislijo udeležit! kongresa, in predloge, ki juh nameravajo predložiti kongresu. = Vnovčenje šilingov in lir. Na razne predstavke od strani izvoznikov je Narodna banka odločila, da lahko izvozniki r Avstrijo od izvoza dobljene šilinge vnovči-Jo v teku 15 dni, tako da v tem času lahko izkoristijo najpovoljnejši borzni tečaj. Zaradi ffluktuacij šilinga so imeli izvozniki v Avstrijo v zadnjem času precej izgub. Narodna banka ima 6icer pravico zahtevati 30% šilingov od izvoza po nižjem tečaju 8 Din za šiling, vendar se te pravice ne poslužujejo to bo vse pooblaščene zavode obvestila z rokom 7 dni, kadar se bo zopet poslu žil a te pravice, tako dase izvozniki od te strani nimajo bati iznenadenj. Na podlagi konference, ki 6e je vršila v Narodni banki e predstavniki borze to izvoznikov je Narodna banka pristala na to, da bo predlagala uvedbo borznega term i nekega poslovanja za šilinge to grške bone in je pričakovati, da ho to poslovanje v kratkem odobreno. S tem bo olajšana kalkulacija naši Izvozni to uvozni trgovini. Glede kii-ringa z Italijo so ee zlasti izvozniki lesa obrnili na pristojna mesta, da bi se zmanjšal riziko pri poslih z Italijo zaradi fluktu-aoije lire. Narodna banka, kije najprej odkupovala klirinške terjatve izvoznikov v Italijo z odbitkom 1.5% pozneje pa z odbitkom 2%, je nedavno ta odkup ustavila. = Okrepitev cen na svetovnem žitnem trgu. V zadnjem tednu so se oeme pšenici v Zedinjenih državah kakor tudi na drugih važnih tržiščih dvignile. V Chicagu je septemberska pšenica sredi preteklega meseca notirala le malo nad 80 centov za bušel, včeraj pa je dosegla že tečaj 95. Okrepitev cen je posledica vesti o poslabšanju. letine, predvsem v Zedinjenih državah. = Italijanski monopol za sirovine. V italijanskem uradnem listu je objavljen dekret s katerim se ustanavlja monopol za nakup važnih sirovim Dekret Je stopil takoj L avgusta v veljavo in se nanaša na črni premog, derivate črnega premoga, koks, baker, bakrene legure, kositer, nikel in niklaste legure. Monopol za premog in kovine je ustanovljen, da se olajša reguliranje nakupa teh sirovin to da se uredi tudi primernejše plačevanje Borze 1. avgusta Na ljubljanski borzi sta devlrf London in New?'ork za malenkost popustili, dočim se je Trst popravil. V privatnem kliringu noti rajo avstrijski šilingi 8.70 do 8.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 36830, v angleških fuutih po 233.35 in v grških bonih po 34.12, dočim so se Španske pezete nudile po 5.80. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi nadalje mirna in je za kaso prišlo do prometa po 365 in 365.50 (v Beogradu no 366.50). Zaključki so bili samo še ▼ 6% begluških obveznicah po 63 U invest. 79 — 8L, 7% invest. 79 _ 81, 7°/. stabiliz. 79 den, 5°/» srednjeročni 99.50 den, 4% agrarna 44 — 45.50, 7®/o Blair 68.75 den., 8% Blair 79 bL, 6°/o begluške 62.75 — 63.25, PAB 227 — 230. Beograd. Vojna Skoda 360.50 _ 967.25 (366.55) 7"/« invest 80. — 80.50 (80), 4% agrarne 45.75 — 46.25, 7% stabiliz. 83 bL, 6®/o begluške 65 — 65.40 (65.40), 7% Blair 69.50 - 09.75 (6950), Nar. banka 5800 — 5900, PAB 228.50 — 229.50. Dnnaj: Trboveljska 11.80, Alpina - Mont, 10.90. Staatseisenbahngesell. 23.50. Blagovna trušča 2IT0. r-f Chicago, 1. avg. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 95, za dec. 96.50, za maj 98.26; koruza: za sept. 86.50, za dec. 83.875. -f Budimpeštanska terminska bona (1. L m.) Tendenca čvrsta. Pšenica; za okt. 15.32 — 15.33, koruza: za avg. 12.90 _ 12.95. BOMBAŽ. -f Liverpool, 31. julija. Tendenca mirna, zaključni tečaji: za okt. 617 (prejšnji dan 6.19), za dec. 6.06 (6.07). + Newyork, 31. julija. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za sept. 1150 (1LS8), za dec. 11.47 (11.36). soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo • SSŽU Naši krapi in ljudje Kdo bo nas novi šahovski mojster? Izgledi tekmovalcev pri turnirju v Ljubljani — Obeta se burna skupščina šahovskega saveza Ljubljana, 1. avgusta. Včeraj smo poročali, da se bo nacionalnega šahovskega turnirja, ki se bo pričel v ponedeljek v Ljubljani, udeležilo 24 šahistov iz raznih krajev Jugoslavije. Najštevilnejše je zastopana dravska banovina z 10 udeleženci. Ljubljana je že od nekdaj veljala kot najmočnejše šahovsko središče v državi in zato splošno sodijo, da bodo na tem turnirju fe-čino prvih mest pobrali Slovenci. Največ izgledov dajejo Milanu Vidmarju ml., sinu našega velemojstra. Njearovo poznavanje teorije ga stavlja pred vse o=tale, igra pa poleg tega tako solidno, da mu je izredno težko priti do živega. Splošna je zatorej sodba, da bo Milan Vidmar ml. novi jugoslovenski nacionalni mojster. Najtežje nasprotnike bo imel v klubskih tovariših Ljubljanskega ša-hovskesa kluba. Posebno nevaren tekmec mu bo šorli. izrazito napadalni igralec duhovitih kombinacij. Po moči le malo zaostajajo Sikošek. Preinfalk in Zemunčan Matve-jev. Ne bo nas presenetilo, če bomo to peto-riro našli na prvih mestih, vendar y,resene-čenja niso izključena. Ciril Vidmar je star turnirski igralec, ki bo marsikomu zmešal štreno in bo skupno z Julijem Gabrovškom in Longerjem prav gotovo krepko posegel v razvoj dogodkov. Od zunanjih udeležencev so redni gostje nacionalnih turnirjev Zagrebčana Avirovič in Grenčarski ter Somborčan Carev, ki pa bodo nasproti eliti slovenskih šahistov težko uspeli. Turnir bo dnevno v restavraciji »Zvezdi« od 8.80 do 12.30. Popoldne se ne bo igralo, temveč bodo nedokončane partije igrali zve- Pirc, prof. L. Gabrovšek in Klakočar. Veliko zanimanje vlada tudi za občni zbor saveza, ki bo v nedeljo ob 15. v restavraciji »Zvezdi« pod predsedstvom predsednika Narodne skupščine in jugoslovens. šahovskega mojsta g. dr. Stevana Griča. Po splošni sodbi se bo namreč načelo vprašanje glede prenosa sedeža saveza iz Zagreba v Beograd in bo zaradi tega skupščina zelo burna. Jako kočljivo utegne postati vprašanje pri znanja Dravske šahovske zveze, ker se čuje, da ji Beograjčani nasprotujejo. Zastopniki slovenskih klubov so trdno odločeni, da branijo svoje stališče, ker jim je dosedanje delo te organizacije zadosten porok za čim uspešnejši razmah šaha v naši banovini. Pomanjklj iva notranja organizacija saveza je že več let kamen spodtike.. Nedeljski občni zbor bo najbrž razčistil tudi to pereče vprašanje. Delo saveza je treba razbremeniti in je zato najbolje, da se po zgledu Dravske šahov.-ke zveze tudi drugod osnuiefo oo-dobne organizacije. Skupščina bo tudi odločila o vprašanju jugoslovenskega šampijona-tu. Večina, med niimi tudi zmagovalca beograjskega turnirja Pire in Kostič. zastopa stališče, da se to vprašanje ne more razčistiti z dvomatehem Pire—Kostič, temveč da naj se vrši tromateh. kjer bi sodeloval tndl velemojster dr. Vidmar. Zadnja rešitev bi bila vsekakor najboljša in najpravičnejša. Za udeležence skupščine in turnirja je odobrena četrtinska vožnja. Turnirski udeleženci morajo biti navzoči pri žrebanju, ki bo v nedeljo ob 20. v restavraciji »Zvezdi*. Ljubljanski udeleženci se morajo najkasneje 7 „ ,. , ... ^----j- v . i uucictoiiii se nioiajo nautasr . tvodl° t,umir- Je določen prof. dr. Ba- 1 do sobote zvečer javiti vodstvu turnirja si- jec, v turmrskem razsodišču pa so Vasja cer ne bodo pripuščeni k turnirju. Tragedija kaplana Filipa štularja Njegovo smrt obžaluje vsa zagorska fara Zagorje, 1. avgusta. »Jutro« je poročalo o tragični smrti zagorskega kaplana Filipa štularja, doma iz Podbrežja na Gorenjskem, ki je utonil v ponedeljek pri kopanju v Savi. Skupno s kaplanom čampo sta se ob 14. odpeljala s kolesi do šklendrovskega mostu, da se ohladita v reki. Bilo je seveda skrajno tvegano, da sta se kot nevešča plavača kopala ravno na najbolj nevarnem kraju. Vsi drugi kopalci ne zaidejo v nevarne valove, marveč še kopljejo tik železniške postaje. Onadva pa sta najbrž hotela biti bolj na samem in to je postalo usodno. Kaplan štular je kmalu izginil v valovih. Dvakrat je še dvignil v obupni borbi roke, toda tovariš mu žal ni mogel pohiteti na pomoč, saj bi bil z brezupnim tveganjem še sam izginil v deroči reki. Ostali kopalci. takoj obveščeni o nesreči, so sicer nemudno hiteli na pomoč. Toda truplo so mogli šele po dveh urah potegniti iz vode pri Jezeh. Vsi poizkusi zdravnika so bili zaman. Nesrečnega pokojnika so odpeljali v župnišče Za nesrečo je kmalu izvedelo prebivalstvo, ki je napolnilo obrežje Save in z iskrenim obžalovanjem spremljalo pokojnika na poti do župnišča. Potem je truma odraslih in otrok hodila pokojnika kropit in ga je vsega obsula s cvetjem in venci. V sredo bi se bil moral vršiti pogreb v Zagorju, vendar so svojci želeli, da polože pokojnika v rodnem kraju k večnemu počitku. že dve uri pred pogrebom se je v svečanosti pogrebnih svečanosti se je v ; Zagorju zbirala množica iz vseh okoliških I krajev. Točmo ob 10. se je podalo 44 du-i hovnih sobratov do župnišča, kjer je g. de-I kan Gornik blagoslovil krsto. Cerkveni ! pevci so ubrano zapeli »Nad zvezdami«, nakar se je sprevod počasi pomikal v cer-; kev. Poleg šolske mladine in verskih orga-j nizacij so se pogreba udeležili zastopniki uradov in društev, v cerkvi je ob slovesni žalni službi božji izpregovoril dekan Gornik poslovilne besede, ki so množico ganile do solz. Iz cerkve se je potem pomikal žalni sprevod proti Toplicam, kjer so krsto naložili v avtofurgon in jo odpeljali v Podbrezje. Tu so pokojnega položili danes ob 10. v prerani grob. SJf vi rbra ln 2I0 vremenskega preobrata Uteha !ss dolgi suši — Me varna nevihta v Hrvatskem Zagorju Split, 1. avgusta. V torek je .bil eden najbolj vročih dni letošnjega leta. Zvečer pa je zapihala močno burja, ki je dvigala ogromne oblake prahu ter po Splitu razbila mnogo oken .u poškodovala tudi nekatere ceste. Morje je biio silno razburkano. Vso noč od torka na sredo so krožili nad Splitom in okolico veliki oblaki, ki pa jih je burja razbijala. Zaradi tega ni bilo upanja na dež. Burja je divjala vso uoč in je ob 3. zjutraj dosegla že brzino nad 100 km na uro. K sreč: ni biio tedaj na morju nobenih nesreč. Ob 4. zjutraj pa ee je burja pomirila, nebo se je pooblačilo in začelo je deževati po vsej okolici Splita do srednjih dalmatinskih otokov. Dež je bil po nekaj minut dokaj močan, potem pa je spet samo rosilo. Največ ci-ežja je bilo v Kaštelih in sicer za 13 mm, v okilici Splita pa samo za 2 mm. Na severnem Jadranu je izdatno deževalo. V Dubrovniku in okolici je začelo deževati v sre-do okrog poldneva To je bil prvi dež po skoraj treh mesecih. Dežja je bilo pre-malo. da bi v izdatni meri pomagal osu-šenim nasadom. Bosna je dobila dež po dolgotrajni suši v torek zvečer in dežuje po poročilu sarajevske železniške direkcije na vsem bosanskem področju. Novi Sad, 1. avgusta. V sredo zjutraj je v južni Bački in V6em spodnjem delu Srema začelo deževati po trimesečni hudi suši. Dežja pa je bilo samo za 6 mm. Dež je osvežil vinograde, pomagal pa je tudi koruzi. Mnogo prehitro se je zvedrilo. V Moslavini je ©tvorila v torek vremen- ski preobrat huda burja, potem pa je de ževalo ves dan. Zabok, 1. avgusta. Vremenska izprememba je nekaterim krajem Hrvatskega Zagorja povzročila občutno škodo. Najhujše je bilo v Zaboku ln okolici, kjer je v ponedeljek proti večeru zadivjala orkanska burja. Blizu pol ure je padala tudi debela toča, ki je lomila veje in razbijala opeko. Ko je katastrofalna nevihta prenehala, je nudil ves okoliš žalostno sliko. Koruza je ležala polomljena in stolčena po tleh, vinogradi so bili okleščeni, hudourniki eo nosili med vejevjem, zlomljenim trsjem tudi ubito perutnino. Mnogi vrtovi so tako uničeni, da o nasadu ni niti sledu. Največjo škodo trpijo vasi Trebeč, Jakuševeč in Zabok. širša okoLica Sv Križa, Začretja, Oroslavja in Velikega Trgovišča pa je dobila obilo dežja brsz toče. Orkanska nevihta v okolici Zaboka je povzročila prebivalstvu toliko škode, da je nujno potrebna pomoč oblasti. Koruza je sploh vsa uničena in bi bilo trtba Ijludcrn preskrbeti takoj za najnujnejšo prehrano dovoljno količino koruze brezplačno ali pa na odplačilo v obrokih. Občinske uprave so finančno oblast tudi prosile, naj bi bile žrtve hude nevihte za letos oproščene davkov. Zvočni kino Ideal Samo še danes ob 4., 7. in 9*4 uri MAGDA SCHNEIDER HERMANN THIMIG v sijajni muzikakii komediji SUZANA V KOPELI Marjon, to se ne spodobil I Vstopnina: Din 4.50. 6.50 ■■^HaHHSnHHHHOHMHHHHHB Blagoslovitev križa na škrlatici V nedeljo bo pod okriljem TJJ Skale, podružnice na Jesenicah svečana blagoslovitev križa na Škrlatici, katerega so S*.dlaši lani postavili kot veličasten spomenik vsem smrtno ponesrečenim v naših slovenskih gorah. V nedeljo ob pol 4. bo v Aljaževi kapelici v Vratih darovana služba božja, nakar Obisk planincev iz Brna Najdelavnejša Ceškosiov. — jugoslovenska liga v vsej bratski republiki — brnska liga — priredi v prvi polovici avgusta poseben turistični izlet svojih članov v Slovenijo. Napovedanih je deset turistov pod vodstvom prizadevnega tajnika brn-ske CJ lige g. Janka. Kakor sploh letošnje večje zanimanje Ceboslovakov za slovenske kraje, je zlasti izlet brnskih ligašev v nemali meri odmev predavanj, ki jih je imel letos v raznih češkoslovaških mestih zaslužni organizator bratskih stikov predsednik ljubljanske JC lige g. dr. Egon Stare. V svojih predavanjih je prav posebno opozarjal na naše kraje in z izbranimi diapozitivi navduševal občinstvo za »jugoslovensko Švico.« Brnski planinci prispejo 4. t. m. na Jesenice in se nato razdele v dve skupini. Prva obišče takoj v nedeljo Triglav (Aljažev dom), druga pa se odpelje na Bled. Naslednje dni se povzpno na vrh Triglava, si ogledajo Triglavska jezera, potem slap Savice, Bohinj in Bled. v četrtek ostanejo ves dan na Bledu. V Ljubljano prispejo v petek. Podrobno izdelani popotni načrt brnskih planincev navaja tudi obisk Celja (10. t. m.), Rogaške Slatine (12. t. m.), Maribora (12. t. m.) in Pohorja. V sredo 14. t. m. se iz Maribora vrnejo v domovino. Preverjeno smo, da se bodo po tej poti obnovili stari turistični stiki s Ceho-slovaki, ki so bili v času, ko jih je vodil nepozabni prof. dr. Chodounsky, sila živahni in koristni napredku našega planinstva. bo skupni odhod na vrh Škrlatice k blagoslovitvi križa. Slavnostne obrede bo iz prijaznosti opravil knezoškof g. dr. Gregorij Rožman, ki bo tudi blagoslovil križ. Planince ki se udeleže te slovesnosti, opozarjamo, da pridejo v Aljažev dom že v soboto, najkasneje z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 18.37, odnosno z Jesenic ob 21.02, ker bi v nedeljo z izletniškim vlakom ne prišli pravočasno k slovesnostim. Pot na Škrlatico je za vsakogar lahko dostopna in je do vrha po dobro markirani in zavarovani poti 5 ur zmerne hoje. S križem je vrh Škrlatice dobil veiičast. sliko in je postal tako privlačen, da ga posečajo turista v vedno večjem številu. PM ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FS*8I1Z JOSCfOW6 grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Tudi Sevnica potrebuje meščansko šolo V dravski banovini je tačas 41 meščanskih šol. Ljudstvu so se priljubile, ker dajejo učencem praktično izobrazbo, ob enem pa jim omogočajo tudi nadaljni študij. Absolventom meščanskih šol so odprte srednje tehnične šole, trgovske akademije, pomorska akademija (za trgovsko mornarico), razne vojaške šole, gospodinjske šole, višje ženske obrtne šole. šole za lahorantke in skrbstvene sestre, in razni tečaji. Verjetno je, da se meščanski šoli kmalu spet odpro višje srednje šole in učiteljišča. Meščansko šolo imajo skoro vsi večji kraji, toda Sevnica je še nima. Obenem s Sevnico prihajajo za to šolo v poštev vsi kraji ob železnici od Zidanega Mosta do Blance in — v doglednem času _ od Mokronoga do Sevnice. Za vse te kraje bi ležala meščanska šola v Sevnici zelo ugodno, posebno če bi železniška uprava glede voznega reda šla malo na roko. Prav zaradi tega širšega interesnega področja stoji tudi materijelno vprašanje te šole ugodneje. Stroški za zgradbo in zemljišče (najmanj % ha) in za vzdrževanje šole bi se namreč razdelili na precej občin, tako da bi na vsako posamezno prišlo malo. Prispevki hi se naj razdelili na občine v , razmerju davčne moči, vendar tako. da bi plačala sevniška občina razmeroma največ, ker bi imela pač največ koristi od te šole. Poslopje za meščansko šolo bi moralo stati kje blizu železniške postaje, zaradi zunanjih učencev. Bivša schulvereinska šola mora ostati rezervirana osnovni šoli, ki se bo morala prej ali slej prizidati tej šoli; tu je namreč edini primeren prostor zanjo. K pripravljalnim delom bi Be naj pristopilo čim prej, ker navadno vzamejo mnogo časa. Predvsem bi pa trebalo za šolo rezervirati primeren prostor blizu postaje, da se prej ne zazida; izbire namreč v Sevnici ni mnogo. Za izbiro prostora in izdelavo gradbenega načrta bi poleg drugih strokovnjakov vsekakor morali pritegniti tudi zastopnika meščanske šole, da se ne zagrešijo napake, ki se pozneje ne dajo več popraviti. Zupan sevniške občine naj bi prevzel inicijativo. Stopil naj bi v stike z drugimi interesiranimi občinami; stvoril bi se naj pripravljalni odbor iz zastopnikov posameznih občin in bi se delo takoj začelo. Velik požar na Pelješcu Na južno-dalmatinski obali se je v zad-nih metrov raznih gozdnih nasadov. Prostor-rov, ki so uničili okrog 2 milijona kvadratnih metrov raznih gozdnh nasadov. Prostorno največji požar je bil v soboto zvečer na polotoku Pelješcu. kjer je gorelo do večera in so plameni zajeli skoraj milijon kvadratnih metrov. Oni. ki so imeli priložnost, da so z morja ali pa z najbližjih otokov motrili požar, pravijo, da je bilo videti, kakor da bi gorelo morje. Prizor je bil veličastno.grozen. Vsaka akcija za reševanje ali lokalizacijo ognja je bila nemogoča, ker je ogenj nastal v samotnem delu polotoka, precej daleč od naselbin. Poleg tega pa je tudi na polotoku slabo urejena gozdarska zlužba. Straže so oddaljene in ne morejo pravočasno organizirati akcije ali lokaliziranje ognja. Uničeno pa je tudi še kakih 500.000 do 600.000 kvadratnih metrov gozdov v drugih krajih južne Dalmacije. Požari so se pojavili v zadnjih dneh v vaseh Vitaljica, Molunac, Gruda. Zaton, Srebreno in Rijeka Dubrova-čka. Škoda, povzročena od ognja v gozdovih, pa tudi v najhujšem primeru ne presega 200.000 Din, ker se je ogenj širil večinoma le po manjvrednih in že napol izsekanih nasadih. Agitacija za obnovitev ržiške občine Zagorje, 1. avgutsa Pred dvema letoma se je prebivalstvo davčne občine Loke, ki je spadala pod upravno občino Ržišče. pri glasovanju z 92 odstotki izreklo za priključitev k zagorski občini. To je dalo povod, da so tudi ostali ržiški občani soglasno prosili za priključitev k Zagorju. Izvršila se je komasacija občin Ržišča in Kotredeža, ki sta se obe priklopih veliki občini Zagorju, da šteje ta sedaj okrog 8.400 prebivalcev. Zadnji čas pa se vrši velika agitacija, da bi se bivša ržiška občina znova osamosvojila, ker bi baje prebivalstvu nudila boljše gospodarsko stanje. V načrtu .imajo, da bi se priključili še Cemšenik in nekaj območja občin Kolovrata in Kandrš, nakar bi ržiška občina štela okrog 5.000 duš. Uprava zagorske občine ne ugovarja odklopitvi drugih vasi, pač pa nasprotuje izločitvi kraja Loke, ki spada zemljepisno kakor tudi s socialnih vidikov k zagorski občini. Tudi TPD, ki je najjačja davkoplačevalka, stoji na stališču, da spadajo kraji z industrijskim značajem skupaj, kmečki pa skupaj. Posebno se poudarja, da ima zagorska občina število brezposelnih na skrbi. Odločitev upravnih oblastev pričakuje nestrpno vse prebivalstvo zagorske doline. Že drugič pogorela domačija Mati s tremi otroki se je komaj rešila iz plamenov Hrastje-Mota, 1. avgusta. V noči od torka na sredo je zgorela domačija Franca Slane, posestnika v Mur-ščaku, ki je že lani zarad požara utrpel občutno škodo. Vse kaže, da je ogenj zanetila zločinska roka. Goreti je začelo namreč okrog 1. ponoči, ko so v hiši že vsi trdno spali: mati s tremi majhnimi otroki. Oče pa se je bil odpeljal zvečer pred nesrečno nočjo ob. 18. z vlakom po opravkih v Maribor. Hiša je imela biti drugi dan prodana; kupci so bili že najavljeni. z nesrečo pa je padla vsa kupčija v vodo. Prizadeta družina bi lahko našla smrt v plamenih, če se ne bi v pravem času prebudil sosed Mavrin, ki ga je dvignil s postelje sumljiv dim, ki je prodrl skozi okno. Ker so ta dan pekli kruh, je pogledal, če okrog njegove hiše ni kaj v redu. V peči ni bilo ognja. Ko pa je stopil ven, je slišal šuštenje in prasketanje iz sose- dovega senika. Dim je vedno bolj naraščal. Mož je zbudil ženo in sosedove in je sflu-teč nesrečo, s škafom vode odšel na senik. V tleči sklad sena je zlil vodo, ko je pa prišel drugič gor, je bilo že vse v plamenih. Ogenj je objel in uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, v katerem je bilo tudi 20 križev nezmlačene pšenice, več križev rži in ovsa. Slana si je komaj malo opomogel od zadnjega požara. Lani marca mu je zgorela hiša z gospodarskim poslopjem; komaj si je zgradil novo (ni še bila ometana), ga je zadela nova nezgoda. Zjutraj so prišli na pogorišče tudi gasilci iz Hrastja-Mote. Ponoči pa je z vso požrtvovalnostjo gasil sosed Mavrin v skrbeh, da objamejo plameni tudi njegovo s slamo krito domačijo. Pomagali so mu seveda tudi ostali sosedje, ki so prihiteli na obupne klice Slanove žene na pomoč. Slovaški kulturni časopisi Svetovna vojna pomeni mejnik v slovaškem narodnem in literarnem življenju. Pred svetovno vojno je madžarski pritisk otežkočal vsak svobodnejši razmah. Po svetovni vojni je zaživel slovaški narod polno narodno iin kulturno življenje, ki ga je v kratkih 17 letih postavilo na tako višino. da njegovega napredka ne more več zaustaviti nobena sila. Nova miselna gibanja. ki prihajajo od zahoda in vzhoda, so našla rodovitna tla na tej skrajni meji zapadne kulture, toda brez njenih slabih strani. Pristaši posameznih struj se niso slepo prepustili tujim vplivom, marveč so svoje delo prekvasili z domačim slovanskim duhom, tako da je nastala ponosna in mogočna zgradba slovaške narodne kulture. Glavno oporišče idejnih bojev so bili časopisi. Razumljivo, da so zlasti prva leta po vojni bili tudi literarni časopisi v službi politike, kar je mnogokrat povzročilo njih propast. Taka je bila usoda »Sovje-tov«, v čijih uradništvo so prišli komunisti jer povzročili razpore in razcepitev lista. Pozneje se je list postavil na nestrankarsko stališče. Podobno je bilo z »Vatro«, Časopisom avtonomične generacije, ki je bil sicer na visokem nivoju. Danes so se politične strasti že precej pomirile in imamo celo vrsto slovaških izključno kultur-no-literarnih časopisov, ki le v osnovi zastopajo ta ali oni svetovni nazcr. Omeniti hočem le najvažnjše. »Slovenske Pohlady« (Slovaški pogledi), časopis s 55 letno tradicijo, izhaja v kulturnem središču Slovaške, Turčianskem Svetem Martinu, v začetku jih je urejeval Sveto-zar Hurben Vajanski, najbolj znani pisatelj starejše generacije, nato Jožef Skul-tety, star znanstvenik, ki še danes živi. Pozneje je bil urednik pesnik Karol Krč-mery, in danes ga ureja mladi slovaški kritik Andrej Mraz. 55 letna zgodovina in dejstvo, da so v rokah ozkega kroga evangelikov, daje Slov. Pogledom značaj konservativnosti, dasi so sicer na odlični višini. Slovaški časopisi danes na splošno nimajo določene smeri, marveč so tribune, na katere je vstop dovoljen vsakomur in lahko napada in se brani. Redki so časopisi ki ne priznavajo tega nepisanega zakona. »Slovenske Smery« — časopis samo treh evamgeljskih pisateljev: pesnika E. B. Lu-kšča, kritika A. Kostolnega in esteta Pi-Mta, zastopa stališče češkoslovaške enotnosti in hoče biti v slovaški literaturi vo- dilen in usmerjajoč. Toda zaradi svojega oholega stališča do pisateljev drugega »čreda« in mladih pisateljev je postal manj priljubljen, zlasti še, odkar je začel padati njegov niv6. Mislim, da so bile njegove nagrobne pesmi članki in ankete v časopisih »El&nu« in »Postupu:« Slovenske Smeri brez smeri. časopis slovaških komunističnih pisateljev je »Dav«. Temu je več do širjenja komunistične ideologije kakor za umetnost in literaturo. Katoliki imajo svoj časopis »Kultura«. Ta se bavi z vsemi sodobnimi vprašanji in odgovarja na nje s katoliškega stališča. Odikar je časopis zamenjal konservativni uradniški krog z mladimi, modernimi katoliki, zlasti odkar so prenesli uredništvo iz Trnave v Bratislavo, se je pomembno dvignil nivo lista. 1 Končno moram omeniti še dva najpri-ljubnejša slovaška časopisa; »Elšn« in »Pero«. »EH&n« iZhaja že pet let. Urednik je najpomembnejši slovaški pesnik Jan Smrek. Radi svojih dobrih odnošajev do starih in mladih je najbolj priljubljen in spoštovan. Umel si je pridobiti za svoj časopis vse glavne slovaške pisatelje in kulturne delavce. »Eldn« ae ne bavi samo s slovaško, marveč tudi s češko, poljsko, madžarsko in tudi slovensko literaturo in umetnostjo. Tako je postal reprezentativna slovaška revija. »Pero« — drugi najpriljubnejši slovaški časopis izhaja mesečno kakor »Elšn«. Piše o vseh vprašanjih: političnih, gospodarskih, socialnih, literarnih, umetnostnih itd. Urednik je pesnik Aug. Barin — Način. S svojo skromnostjo, delavnostjo in požrtvovalnostjo je ustvaril iz »Pera« časopis, ki vzbuja voljo k živahnemu in premišljenemu delu, ter hoče prekvasiti vse okostenelo življenje. Zato ima za slovaške razmere zares veliko število naročnikov (4000). Simpatični in delavni urednik je našel prijateljev in sodelavcev predvsem v mladih vrstah slovaške inteligence. Ti se shajajo in spoznavajo na večerih »Pera«. Tu običajno po kratkem predavanju razpravljajo o važnih dnevnih, kulturnih in političnih itd. vprašanjih. S teh večerov izhajajo iniciative in načrti, ki prerajajo slovaško javno življenje. Okrog »Pera« je najbolj organizirano kulturno delo na Slovaškem. Omeniti moram tudi najmlajši časopis, glasilo najmlajših literatov; »Postup«. Nastal je iz odpora mladih, nepriznanih talentov, ki niso našli prostora v rubrikah glavnih literarnih časopisov, v tem se uveljavljajo zlasti mladi pesniki, ki obetajo postati pomembni slovaški literati: Dilong Hlbina, Pogorielov itd. Njih nastop je bil tako silen, da so pridobili vso mlado generacijo in ustanovili v decembru minulega leta Spolok Mladych SJovenskych Spisova-telov (SMSS), Društvo mladih silovaških pisateljev. Danes je časopis pridobil tudi že nekatere starejše literate. Razen teh je še več kulturnih in literarnih časopisov n. pr. Prudy, Politika, žive-na, itd., vendar mislim, da to zadošča za dokaz, kako močno je slovaško kulturno mišljenje, ki je v zadnjih letih ogromno napredovalo, tako da se danes bliža evropski višini. Ker mora nadoknaditi vse, kar je zamudilo pred vojno pod Madžari, ne pozna šlagarjev in mode temveč izbira le to, kar je res vredno in stalno. Danes imajo Slovaki svoje pesnike, pisatelje, kritike, kiparje, slikarje, ki po svoji svetovni orientaciji črpajo iz narodnih osnov, narodnega življenja, narodne umetnosti, ter tako podajajo čisto svojstven obraz slovaške zemlje. V zadnjih letih se pojavlja težnja, da se Slovenci in Slovaki čim najbolj spoznajo in kolikor mogoče kulturno sodelujejo. V slovaščino je že prevedenih nekoliko slovenskih knjig, pa tudi Slovenci imajo nekaj slovaških prevodov (Urban; živi bič, Kukučin: Hiša v bregu). Slovaški profesor, čollšk je prevedel Finžgarjev roman. Pod svobodnim soncem, ki v kratkem izide, Irmler pripravlja zbirko slovenskih novel, Slovaške Pohlady in drugi časopisi prinašajo skoro v vsaki številki prevode iz slovenščine in informacije o Slovenskem kulturnem življenju, želeti pa je, da se to spoznavanje prenese tudi na vsa ostala kulturna, politična in gospodarska polja. > JUTRO« St 176 ======^ 4 ^^ 2- 1935 Domače vesti • Prihod francoskih ln švicarskih turistov. Javljene so večje skupine francoskih in švicarskih turistov. Francoski turisti, ki pridejo 7. t. m. v našo državo, bodo obiskali tudi Oplenac. Druga skupina francoskih izletnikov pa nas bo obiskala v začetku septembra, švicarski izletniki pridejo v našo državo 5. t. m., mudili se bodo več dni ob Jadranu, potem pa bodo preko Dubrovnika in Sarajeva prispeli v Beograd. Tudi švicarski izletniki bodo romali na Oplenac. • Napredovanje in imenovanje sodnikov. Napredovali eo: v »HI/1. Vinko Strasser in dr. Lavo Mastnak, apelacijska sodnika v Ljubljani; v III/2 : dr. Josip štular, starostna sreskega sodišča v Radovljici; Julii Kuder, starešina sreskega sodišča v Mariboru; Josip G rum, starešina sreskega so-dašči v Kamniku in Fran Zorer, starešina sreskega sodišča v Marenbergu. Imenovani odnosno premeščeni so: za starešino sreskega sodišča v Brežicah dr. Vojteh Hočevar; za sodnika okrožnega sodišča v Celju Rudolf Ročnik, doslej starešina sreskega 6odišča v Sevnici; za starešino sreskega 60dišča v Novem mestu Karel Turk, sodnik sreskega sodišča v Kostanjevici; za starešino sreskega sodišča v Slov. Bistrici dr. Franc Muhič, starešina sreskega sodišča v Kozjem; za starešino sreskega sodišča v Slov. Bistrici dr. Josip Dobovšek, sodnik sreskega sodišča v Kozjem, in za starešino Breskega sodišča v Kozjem Stanko Moškon sodnik sreskega sodišča pri Sv. Lenartu. iJCa lastno prošnjo so premeščeni: sodnik v Vladičinem Hanu Fran Peterca v Črnomelj; sodnik v Konjicah Vladimir Punčuh v Slov. [Bistrico; sodnik v Surdulici Fran Logar v Konjice; sodnik vUžicah Martin Perovšek v Kostanjevico in sodnik v Umiki dr. Ivan iDovgan v Sv. Lenart v Slov. goricah. * Radovljiška podružnica SPD proslavi v nedeljo 4. t. m. 40 letnico svojega obstoja, združeno s koanemoracijo 15 letnice smrti ustanovnega člana Hugona Robleka, ki je umrfl pred 15 leti pri požigu Narodnega doma v Trstu. V soboto 3. t. m. zvečer bo pri podružničnem domu na Begunjščici s večana iiuminacija. V nedeljo 4. t. m. se bo vršila pri domu na Begunjščici sv. maša ob pol 11. uri, nato slavnosten govor, recitacije in poklon venca manom Hugona Kohleka. Ob 14. bo začetek planinske veselice, kiise bo vršila v Poljčah, v vznožju iBegunjščice, na prostem in v vseh prostorih hotela šturim Na prireditvi bo sodeloval Magistrov šramel—trio izpod šmarne gore. Za cenen prevoz posetnikov iz pos taje Lesce — Bled do vznožja Begunjščiee Ln nazaj je preskrbljeno. Pot na Begunjščico Je lepa, zložna in dobro markirana. • Društvo orožniških upokojencev v Ljubljani deluje pod vodstvom predsednika g. Ijiipoglavška marljivo in vestno v korist članstva. Kritike, dami vidnih uspehov,so popolnoma neutemeljene. Društvo je že nekajkrat * uspehom dokazalo, kako važno je njegovo delovanje za orožniške upokojence. Doseglo je, da se niso črtale ali zmanj šale upokojencem doklade leta 1931. Društvo nudi tudi pomoč članom in njihovim svojcem, kadar sov največji potrebi V težavnih razmerah je društvo storilo vse, kar je bilo mogoče. * Selekcijsko društvo v Slovenski Bistrici priredi v nedeljo dne 25. avgusta 1935 kmetsko konjsko dirko. Pripuščeni so imrzlo kakor toplokrvni konji k vozni in jahalni dirki. Pričetek ob 13.30. Prijave sprejema do 18. avgusta 1935 načelništvo selek-cijskega društva v Slov. Bistrici. Po dirki ti o veselica na dirkališču ob vsakem vremenu. Za prijetno zabavo in dobro postrežbo je preskrbljeno. Ker je čisti dobiček določen za pospeševanje čiste plemenske živine, se priporoča odbor za obilen obisk. ♦ Razpis za mesta sester-pomočnic. Glavni odbor Rdečega križa bo sprejel 1. oktobra t. L v službo 10 sester-pomočnic in eicer po eno za delo pri banovinskih odborih svojega društva, t. j. v Novem Sadu, Zagrebu, Ljubljani, Ba.mjaluki, Splitu, Sarajevu, Cetinju, Skoplju, Nišu in Beogradu. V poštev pridejo le diplomiranesestre-pomočnioe, katere so dovršile šolo za se-stre-pomočnice v naši državi, prvenstveno »šolo za nudilje Rdečega križa« v Beogradu ali Valjevu. Sprejete bodo v službo za "™ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Te1. 21-24 Samo še danes ob 4, 7%. in 9% uri Ida Wiist, Theo LAngen in Herman Thimig v filmu DEČKO, KAJ PA SEDAJ Globoko znižane cene. Vremensko poročilo dne 31. julija Ljubljana 7, 763.1, 13.4, 80, Nfl, 3, dež, 13.9; Ljubljana 14. 761.8, 20.0, 43, NE1, 9, —, —; Maribor 7, 762.1, 12.0, 80, SW2, 0, —, —; Zagreb 7, 762.6, 15.0, 70, NNE1, 3, dež, 13.6; Beograd 7, 761.7, 15.0, 80, NW2, 10, —, —; Sarajevo 7, 762.9, 11.0, 90, O. 10, dež, 5.0; Skoplje 7, 759.5, 19.0, 60, O, 10, dež, 13.0; Kumbor 7, 7548, 25.0, 80, E4, 6, —, —; Split 7, 756.9, 18.0, 70, NE5, 10, dež, 2.0; Rab 7, 758.9. 17.0, 90, ENE4, 6, —, —; Rog. Slatina 7, —, 12.0, 98, N3, 0, dež, 17.0. Temperatura: Ljubljana 22.1, 113; Maribor 19.0, 11.0; Zagreb 19.0, 12.0; Beograd 36.0, 13.0; Sarajevo 30.0, 11.0; Skoplje 35.0, 11.0; Kumbor —, 24.0; Split 33.0, 14.0; Rab —, 12.0; Rog. Slatina 18.0, 12.0. 1. avgusta Ljubljana 7. 765.1, 11.7, 83, SW1, 0, 0, 0; Ljubljana 14, 763.0, 21.4, 42. 0, 2, —, —; Maribor 7, 763.6, 13.0, 70, SW8, O, —, —; Zagreb 7. 764.1, 15.0, 70, SSW1, 3, —, —; Beograd 7, 762.5, 14.0, 80, SW1, O, dež, 5.0; Sarajevo 7, 764.9, 9.0, 90, O, 10, dež„ 3.0; Skoplje 7. 761.3, 15.0, 70, \V3. 10, dež, 14.0; Kumbor, Split in Rab ni depeš; Rog. Slatina 7, —, 10.0, 98, NE4, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 23.0, 10.0; Maribor 18.0, 11.0; Zagreb 20.0, 12.0; Beograd 16.0, 11.0; Sarajevo 14.0, 8.0; Skoplje 29.0, 14.0; Kumbor 27.0, —; Split 24.0, —; Rab 30.0, Rog. Slatina 18.0, 8.0. K reševalnemu tečaja SK Ilirije, ki bo letos administrativno delo pni navedenih odborih društva, predvsem pa, kot strokovne pomočnice zdravnikoma — šefom tečajev za prostovoljne bolničarje (ke) in za ostalo pomožno osebje društva. Plača do 1.000 Din mesečno brez katerihkoli do klad (tudi ne v naravi), e pravico enomesečne odpovedi v prvem letu službe od ene ali druge strani. Sestre-pomočnice naj predložijo prošnjo dotičnemu odboru najdaJje dokonča avgusta t I. V prošnji je navesti: točeu naslov, ali so doslej bile v službi Ln v kakšni, kakšno šolo, kje in kedaj so dovršile, starost in rodbinske razmere. Prošnji je priložiti v prepisu: šolsko spričevalo, spričevalo o službovanju in nravstveno spričevalo. * Nova proga rečnega prometa. Direkcija rečne plovbe je L t m. otvorila promet potniških ladij na progi Beograd—Lom in obratno. Postaje te proge so Beograd Smederevo, Kladovo, Prahovo, Vidina in Lom. ^ Napad na narodnega poslanca To-niča. Narodni poslanec Todor Tonič je doživel v Leakovcu razburljiv dogodek. Ko je sedel pred neko kavarno, se je pojavil pred njim kmet Cvetko Petkovič, ki je začel s toporiščem sekire udrihati po mizi in vpiti: Dol Tonič! Poslanec je bežal, kmet pa za njim in ga je s toporiščem nekajkraj udaril po hrbtu. Razjarjenega kmeta so natakarji in drugi gostje prijeli, poslanec Tonič pa je ostal skrit v kavarni, dokler ni prišla policija. Poslanec Tonič trdi, da je bil napadalec najet od njegovih političnih nasprotnikov. •fc Konji so se utopili. Iz Gotne vasi na Dolenjskem se je podal posestnik štan-gelj v Sotesko po les z vozom, v katerega je bilo vp rež enih par konj. Ko je mož dospel z vozom do Gabra ob Krki, kjer drži v reko mai izliv, je dal žejna konja napojiti. V voz vprežena konja sta ob kraju mirno pila vodo, naenkrat pa sta zaokremila v notranjost struge, potegnila za sabo voz in izginila v globoko vodo. Posetnik, ki nesreče ni mogel preprečiti, trpi z izgubo konj občutno škodo. Ljudje so kmalu po nesreči potegnili iz vode oba kadavra. ( 1 Iz Maribora i ™ Zvočni kino Dvor ™ Telefon 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9 uri LUCIE ENGLISCH JAKOB TIEDTKE t smehapolni burki HLADNA DEVICA Vstopnina: Din 3.50 * Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2./II. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in druigi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo ! • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Slavo našega vojnega fetalstva proslavi danes tudi ljubljanski detašman IV. letalskega polka. Proslava se prične na letališču ob 9. dopoldne z običajnimi cerii-kvenimi svečanostmi. Na sporedu so tudi ie-talske tekme aktivnih im rezervnih pilotov ljubljanske garnizije. u— Iz Dečjega doma Franje Tavčarjeve v Kraljeviči se vrne mladina vl/jubljano drevi ob 21.40. Društvo »Skrb za mladino« obvešča 6tarše kolonistov, da se bo deca vrnila v Ljubljano v ponedeljek 5. t. m. ob 12.30. Starši naj pridejo po otroke na glavni kolodvor. u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva vse svoje članstvo, da se ude'eži sestanka danes ob 20. v sejni sobi Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Sestanek je zelo važnega pomena in je dolžnost slehernega, da se ga udeleži. Zbog ostavke večine odbornikov bodo kot prva točka dnevnega reda volitve novega odbora, nato se bo pa razpravljalo o naši akademiji v septembru. Zdravo ! u— Umrl je v Tavčarjevi ulici 12. v 73. letu starosti g. Svetko Martelanc, stavbenik. Pogreb bo jutri ob 14.30. — V bolnici je umrl g. Aidolf Kaffou, višji poštni kontrolor. Pogreb bo jutri popoldne. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje ! xonnnnnnnmnnmnnmnnnnnnco ordinira za živčne bolezni od 2.—4. na Masarykovi cesti 14/1. 6951 u— Razburljiv karambol na Dolenjski cesti. Pred čistilnico Ideal na Dolenjski cesti ®e je včeraj z jutra« primerila avtomobilska nesreča, k: jo je ublažila samo šoferjeva prisotnost duha Proti mestu je pr.vozil osebni avto 'z Novega mesta, v katerem sta se peljala brata Kandije, da nakupita v Ljubljani -neuikamente za bolnišnico Povsem nepričakovano pa »o izza graiovja pridrveli na cesto štirje otroci z vozičkom, ki so se bili odpravili v gozd po drva. Avto, ki je vozil z običajno brzino, bi bil nujno zavozil vanje, da ni šofer v zadnjem hipu z vso silo okrenil na levo. Pri tem pa je avto s tolikšno silo trčil ob kostanj kraj ceste, da ga je vrglo kakšnih 5 ali 6 metrov nazaj in da se mu je sprednji del dodobra razbil. Vkljub temu pa je vozilo nekoliko oplazilo tudi dva izmed otrok, 10-letnega Lukeževe-ga Boža in 11-letnega Stanka Bitenca iz Rudnika. Mala ponesrečenca so reševalci takoj pripeljali v bolnišnico, medtem ko sta oba potnika v avtu prestala precej strahu. Voz sam je bil v kljub znatnim poškodbam še toliko pri moči, da je lahko odpeljal v mesto. u— Nesreča pri mlačvi. Iz škocjana pri Dobu so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 5-letnega posestniikovega sina Andreja Ste-feta, ki ga je na domačem dvorišču, ko so mlatili, zgrabil gepelj za desno nogo in mu jo zmečkal Iz Celja a — Odlični znanstvenik rojak dr. Matija Murko iz Prage se mudi te dni v Maribora v študijske svrhe. a— Slovenski kirurgi v Mariboru. Jutri v soboto ob 17. bodo imeli slovenski kirurgi ob priliki Mariborskega tedna svoje strokovno zborovanje in bodo predavali prof. dr. Zalokar, primarij dr. Deroovšek, primarij dr. Min ar, primarij dr. černič, asistent dr. Vrbnjak, primarij dr. Merčun in primarij dr. Lavrič. a _ Grški gospodarstveniki na Mariborskem tednu. Iz Rogaške Slatine prispe za časa Mariborskega tedna v Maribor 50 grških gospodarstvenikov. a — Iz uprave. Uradne ure ▼ upravi »Jutra« in »Večernika« so do nadaljnega od pol 8. do 12. in od 15. do pol 19. a— Modna revija postaja vedno večja privlačnost. Vest, da bo na letošnjem IV. Mariborskem tednu prirejena tudi velika modna revija, je vsa javnost sprejela z velikim zadovoljstvom, v soboto bodo imele oči Mariborčanov mnogo lepih pogledov, njihove boljše polovice pa bodo z zanimanjem gledale krasne toalete. Za dobro voljo pa bo skrbel nenadkriljivi conferen-cier g. Mirko Jelačin. ZDRAVNIK DR. RUDOLF LOVREC . ne ordinira od 2.—20. avgusta. 6949 a — Spored III. državne razstave čistokrvnih psov na Mariborskem tednu. V soboto 3. t. m. ob 16. bo slavnostna otvoritev razstave in začetek ocenjevanja psov, ob 20. bo pozdravni večer v salonu hotela Meran. V nedeljo 4. t. m. ob 8. uri nadaljevanje ocenjevanja psov, ob 17. razstave in razdelitev daril, ob 18. produkcija policijsko dre-stranih psov, ob 20. pa poslovilni večer v salonu hotela Meran. a — Za preureditev Koroške ceste je dovoljen kredit 100.000 Din. a — Pojasnjeno. Mariborska policija je vlom v Osluševcih pri Radencih že docela pojasnila, vendar se podrobnosti držijo zaenkrat v interesu preiskave v strogi tajnosti. a — Cesta se bo gradila. Te dni je bila na licu mesta komisija, ki je sklepala o gradnji ceste Maribor - Št. Ilj. Dela se bodo v kratkem pričela in bo cesta do odcepa proti Št. Ilju tlakovana, od odcepa naprej do meje pa asfaltirana. Vendar vsota 5 milijonov dinarjev za gradnjo omenjene ceste najbrže ne bo zadoščala. a — Gradbeno dovoljenje so dobili ravnatelj Anderlik za enonadstropno vilo v Tomšičevi ulici, A. Kavčičeva za 2-nadstropuo stanovanjsko hišo v Aškerčevi ulici in lekarnar Sirak za dvonadstropno stanovanjsko hišo v Cankarjevi ulici. a — Carinski dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali v mesecu juliju 4,727.539,05 Din in sicer na uvozu 4,719.866.55 Din., na izvozu pa 7672.50 Din. a— Občinsko vilo v Cankarjevi ulici 34 je mestna občin«, prodala nadponudniku dr. Fornazariču za 325.000 Din. a — 200 prič bodo pripeljali. Včeraj se je vršila pred sodnikom dr. Kejžarjem zanimiva razprava o dogodku, ki se je pripetil dne 1. junija na Glavnem trgu, ko so vrtnarji navalili na stojnice bolgarskih vrtnarjev iz Čakovca in Varaždina ter jim pometali zelenjavo po trgu. Včeraj je bilo 10 vrtnarjev na zatožni klopi, ki pa niso imeli nobenega zagovornika. Razprava se je preložila na 28. t. m., ker so vrtnarji dejali, da bodo pripeljali 200 prič, ki naj dokažejo, da Bolgarom prizadeta škoda ni znašala 3000 dinarjev. a — V mlaki za napajanje živine je utonila dveletna Elizabeta Šunt, hčerka posestnika Jožefa Šunta iz Jablancev pri Sv. Barbari v Slov. goricah. e— Drago Bernardi f. Včeraj ob 11. je umri v Gosposki ulici 7. po daljšem trpljenju v 43. letu znani celjski hotelir, hišni posestnik in mestni svetnik g. Drago Bernardi. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojnik se je rodil 2. novembra 1892. v Sloven j-gradcu. V Celju se je naselil leta 1918. Najprej je vzel v najem hotel »Beli vol« čez nekaj let pa je kupil hotel »Balkan« v Gosposki ulici, ki ga je pozneje preimenoval v hotel »Hubertus«. Bil je odločno nar cionalen mož, dičila sta ga izredna marljivost im kremenit značaj. Po prevratu se je kot prostovoljec udeležil bojev na Koroškem. Mnogo let je pripadal mestnemu svetu in z vnemo deloval v korist občine. Nacionalna, stanovska in druga društva so izgubila z njim nadvse marljivega in požrtvovalnega sodelavca. Bil je navdušen član im več let tudi odbornik Sokolskega društva, soustanovitelj in predsednik bivše gostilničarske zveze v Mariboru, častni član Zveze gostilničarskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani, odbornik in več let tudi predsednik združenja gostilničarjev v Celju, častni predsednik Kluba slovenskih kolesarjev ter odbornik SLD in strelske družine. Za njim žalujejo soproga in sin in nešteto prijateljev in znancev. Na mestnem magistratu plapolata dve žalni zastavi. Pokojniku bo ohranjen časten spomin, hudo prizadeti rodbini izrekamo iskreno sožalje! OBIŠČITE OBRTNO RAZSTAVO V CELJU OD 4 DO 18. AVGUSTA. m^mof—mm^Mm—mmmmmM ' e— Izobesite v nedeljo zastave! Mestno poglavarstvo razglaša: Na dan otvoritve obrtne razstave v nedeljo bo mestna občima izobesila na svojih poslopjih zastave. Vsi hišni posestniki se vabijo, da olepšajo svoja poslopja z državnimi zastavami. Sličen razglas je izdala uprava okoliške občine. e— Tujski promet. V juliju sta obiskala Celje 1.302 tujca (nasiproti 1035 v letošnjem juniju in 1152 v lanskem juliju), tn sicer 918 Jugoslovenov in 394 inozemcev. e— Samo dva dni Se imate časa! Zato pohitite in si takoj nabavite srečke državne razredne loterije v podružnici »Jutra«. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Uživaj življenje« ia dve predigri, e— Nafcnp sadja na trgu. Preje®, smo: Gfede na dopis celjskih branjevcev- t »Jutru« ugotovi j amo, da so trditve, da so branjevci ▼ nekaterih primerih kupovali na celjskem trgu blago od producentov in ce-16 takšno blago, ki so ga bali naročili zasebniki. To btago so preplačali in s tem oškodovali dotične zasebnike. Saj je tudi mestno tržno nadzorstvo smatralo za potrebno, da ja/vno opozori branjevce im tr. govce, da pred 10. uro dopoldne ne smejo kupovati na trgu blaga od produoentov. Seveda se očitki ne nanašajo na vse branjevce, marveč le na posamezne primere. Kdor se zoper red pregreši, se ne more pritoževati, če ga oškodovano občinstvo prijavi mestnemu tržnemu nadzorniku. Iz Hrastnika h— Občinski proračun za leto 1935-36 je banska uprava potrdila.Doklade bodo znašale v tekočem letu 152% in so se navidezno znižale za 18%. Občinska uprava je morala zaradi tega znižanja vpeljati novo občinsko davščino, sicer bi se morale doklade zvišati celo na 190%. Nova občinska davščina je 10 par trošarine na kilovatno uro porabljenega električnega toka in 50 par užitnine na kg uvoženega suhega mesa in slanine. Obe davščini se bosta pobirali od 1. aprila dalje. Kljub novim davkom in dokladam bo imela občina okrog 80.000 Din primanjkljaja, pričakuje pa se, da bo krit z morebitnimi podporami iz banovinskib in državnih kreditov, ker sicer bodo vsaka javna občinska dela nemogoča, kar bodo občutili v prvi vrsti naši številni brezposelni. h— Dolgoletna želja se je Hrastničanom vendar izpolnila: občinski odbor je letos uvedel škropljenje ceste. Vendar pa še želimo, da bi se škropljenje vršilo od 8. do 10. ure namesto od 5. do 7. Najidealnejše pa bi bilo, da bi se cesta škropila dvakrat dnevno. Tega pa seveda ne zahtevamo, ker vemo, kakšne so finančne razmere. Upošteva pa naj se to pri sestavi prihodnjega proračuna. Iz Ptuja j— Nasilni gosti. Te dni se je ustavilo pri posestniku Tošu Antonu v Slavščini pet voznikov, ki se zahtevali 5 litrov ja-bolčnika ter hoteli zapitek plačati s ponarejenim novcem, katerega pa posestnik ni hotel sprejeti. To je nasilne voznike razsrdilo in so začeli Toša obdelavati, da se je moral s celo družino skriti v klet, ki jo je za seboj zaprl. Vozniki pa so v klet, vlomili ter začeli vse pretepati z bikovko in noži. Prizadejali so Tošu pet vbodljajev v hrbet ter mu prerezali palec do kosti, hrbet ter mu prerezali palec do kosti. Njegovega sina pa so pretepli z bakovko po glavi. Vsi vozniki, ki so ovadeni sodišču, priznavajo dejanje in bodo prejeli zasluženo plačilo. j_ Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. velefilm »Ciganova ljubezen« z G. Aleksandrom. Predigra kulturni film in Foksov tednik. Iz Kranj? r — Izložbeno tekmovanje, o katerem je »Jutro« že obširneje poročalo, je bilo za Kranj velik dogodek in je zaradi tega potrebno, da omenimo še posebej nekatere tekmujoče tvrdke. Zelo veliko pozornost je vzbujalo izložbeno okno tvrdke Tivar, d. d., ki je nastopila s konfekcijo. Izložbo so ves čas oblegale trume gledalcev, ki so se naj-pohvalneje izražali o izložbi. Okno je predstavljalo preprost, toda originalno zamišljen motiv z Gorenjske. Da je izložba ustrezala tudi pogojem aranžerske tehnike, sta dokaz nagrada in priznanje, katero je komisija prisodila tvrdki »Tivar«. Tik »Tivar-ja« je bila lepo urejena izložba tvrdke »Peko«. Tudi ta izložba je dobila posebno priznanje. Središče motiva je bilo veliko srce, okrog pa nageljni. Pred motivom, ki je predstavljal ozadje izložbe, so bili razstavljeni čevlji. Cene so bile napisane na podobici nageljna. S številom oken je vse tekmovalce prekosila tvrdka Ivan Savnik, ki s svojimi izložbami vsako sezono vzbuja pozornost. Tvrdka je dobila več nagrad in priznanj. Te izložbe damske in moške manu-fakture in mode ter galanterije bi prav lahko tekmovale tudi z velemestnimi trgovinami. V modni stroki se je odlično uveljavil tudi modni salon Orosel s svojo mirno in zelo diskretno izvedbo izložb. V eni izložbi so bili damski klobuki, v drugi pa modni predmeti za dame in gospode. Modni salon Orosel je v Kranju na glasu zaradi prvovrstne izbire, solidne postrežbe in nizkih cen. Kačji strup — zdravilo proti raku Iz Kolašima v črni gori priobčuje »Vreme« tole zanimivo vest; vdova MLleva Medenica v Rečini pri Kolašinu je imela raka na maternici. Iskala je pomoči pri raznih zdravnikih in v raznih bolnišnicah. Naposled je bila v bolnišnici v Kolašinu. Zdravniki so se na vse načine trudili, da bi jo ozdravili. Ves trud pa je bil zaman. Poslali so jo naposled kot neozdravljivo domov in ji tudi odkrito povedali, naj se pripravi na konec. Doma je bolnica nekega jutra slišala, kako otroci pred hišo kriče in beže pred kačo. Spomnila se je pri tej priči, da ji je neka ženska v bolnišnici pravila, da je kačji strup najboljše zdravilo proti raku. Vlovila je modrasa, zgrela vodo v loncu, v lonec pa spustila modrasa. Modras je v vodi poginil, na površini vode pa se je pojavila modrikasta pena. To je Mileva posnela in jo jela piti trikrat na dan. že v par dneh ji je bilo bolje, v nekaj dneh pa je popolnoma ozdravela. Popolnoma zdrava že sedaj dela na polju. Vest o njenem ozdravljenju se je seveda razširila po vsej okolici Zvedel je za njo tudi upravnik banovinske bolnišnice v Kolašinu dr. Mihajlo Vukčevič, ki jo je svoj čas kot neozdravljivo odpustil iz bolnišnice. Dr. Vukčevič se je takoj napotil v P.e-čino, kjer je dobil Milevo na polju pri de-! lu. Pregledal jo je in ugotovil, da je dejansko popolnoma zdrava. Mileva je pokazala zdravniku še ostanek one modrikaste tekočine, ki jo je pila in ki ji je do-nesla zdravje. Dr. Vukčevič bo stvar dal znanstveno preiskati. Predvsem hoče ugotoviti, če se bolezen ne bo ponovila in če ne bo tekočina sicer slabo učinkovala na * ostali organizem, I VROČINA UTRUJA Okusna hladna Ovomaltine osvežuje in krepi telo in omogoča, da ohranimo tudi poleti ono telesno svežost, ki je potrebna za plodonosno delo in prijetno razvedrilo. PIJTE HLADNO OVOMALTINE Ljudski zavojček Din 7.25. mala škatlica Din 13.— Iz Trbovelj t— Plavalna tekma celjske župe. V četrtek 15. avgusta t. m. bodo imeli Trboveljčani priliko videti župne plavalne tekme v občinskem kopališču. Ta prireditev bo vsekakor zelo zanimiva, saj imajo vso organizacijo v rokah vešči voditelji. Že dejstvo, da se bosta srečala dva stara rivala Celje in Trbovlje, bo privabilo v kopališče vso trboveljsko in okoliško publiko. Najzanimivejša bo vsekakor tekma v waterpolu Trbovlje : Celje, katero bo sodil znani športnik br. Gala. Pa tudi plavalne točke so sestavljene tako, da bo borba povsod ogorčena. Tudi skakalcem bo šlo za točke. Od Sokolskega doma do kopališča bo povorka s sokolsko godbo na^ čelu. Cene in program bodo še objavljeni. Vsakdo si bo pač z veseljem ogledal to sokolsko pri-reditev. t_ Lastniki srečk državne razredne loterije naj srečke nemudoma zamenjajo v podružnici »Jutra«. Sokol Jezdni odsek Sokola Ljubljana III., je ▼ soboto zaključil izpite iz jahanja. Izpitov se je udeležilo 38 članov jezdnega odseka Sokola Ljubljana III., 5 članov jezdnega odseka Sokola Vič in 3 člani jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola. Skupaj 46 članov. Od teh je izpit napravilo 33 čl. z odličnim uspehom, 6 s prav dobrim. 2 z dobrim, 1 s povoljnim uspehom. 4 člani izpita niso napravili in se pošljejo v zimski jahalni tečaj. (Od 1. novembra t. 1. do 30. aprila 1936). Izpiti so se vršili na telovadišču Sokola Ljubljana III., v petek 19. in soboto dne 27. julija od 18. do 20. Izpitno komisijo so tvorili bratje: Konjeniški kapetan I. ki. Ilič Drago-ljub. art. kapetan II. ki. Horvat Josip, art. poročnik Jovanovič Miodrag, (župni načelnik jezdnih odsekov). Gorazd Dušan, načelnik J. O. Sokola Ljubljana ITI., Marinčič Vinko, načelnik J. 0. Sokola Vič in Velepič Ciril kot namestnik odsotnega načelnika Jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola br. Muravec Franca. Ker je >Jezdni odsek« Sokola Ljubljana III.. ob tej priliki praznoval tudi 5-letnico svojega obstoja, se je spomnil svojega prvega načelnika, ki je organiziral in zbral lepo število članov okoli sebe, t. j. brata polkovnika, komandanta 16. art. polka Radovana P. Jovanoviča, in mu ob navzočnosti zastopnikov Ljubljanskega Jezdnega odseka in Jezdnega odseka Sokola Vič "ob sviranju neumorne fanfare Ljubljanskega Jezdnega odseka poklonil v spomin za zasluge ki si jih je stekel za Jezdni odsek Sokola Ljubljana III., lepo darilo v obliki pisalne garniture z bronastim konjem ter okusno izdelano diplomo. Po tem se je v salonu gostilne g.Rebca na Tyrševi cesti razvil zelo lep družabni večer. Člane jezdnih odsekov, ki se udeležijo izleta v Domžale, obveščamo, da je zbor članov v krojih v nedeljo 4. t. m. ob 11. na telovadišču Sokola Lj. III. Bratjf^ ki so položili izpit, dobijo izpitne legitimacije pri tajniku Ž. J. O. br. J. Lutmanu. Javni nastop Sokolskega društva Gornji grad bo v nedeljo 4. avgusta t. I. popoldne na letnem telovadišču pri Sokolskem domu. Pridite v velikem številu tudi okoličani! Nastop bo ob vsakem vremenu. Ra Petek, 2. avgusta. Ljubljana 12: Uverture na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Sekstet balalajk. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Zvoki iz Amerike (plošče). 18.50: Nekaj satir (Gustav Strniša). _ 19.10: Čas, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Na. ura: Socialno zavarovanje v borbi zoper jetiko (dr. Željko Han — iz Beograda). — 20: Prenos iz Zagreba. — 21.30: Čas, vreme, poročila. — 22: Radio jazz, vmes poie g. Mirko Premelč. Beograd 16: Jazz. — 19: Plošče. _ 20: Narodne pesmi. — 20.50: Prenos iz Zagreba. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Koncertni večer. — Praga 19.25: Orkestralen koncert. — 20.25: Po čeških pivnicah. — 21.55: Ciganske melodije. _ 23: Plošče. — Varšava 19.30: Violinske skladbe. — 20.10: Lahka godba. — 21: Simfoničen koncert. _ Dunaj 12: Orkester. _ 16.10: Slavni pevci na ploščah. — 17 30: Pevska ura. — 19.30- Dunajska pesem. __ 20: Dramski večer. — 22.10: Bachove klavirske in orgelske skladbe. 22.45: Orkester in solisti. — Berlin 20.15: Zabaven program. — 21: Beethovnov koncert. — 23: Stare koračnice. — Mnen-chen 19.05: Komorna glasba. — 20.15: Iz Berlina. _ Po malih mestih. — 22.30: Klavirski koncert. _ 23.30: Iz Stuttgarta. — Stuttgart 20.15: Iz Berlina. — Orkestralen koncert. — 22.30: Koračnice, plesi in pesmi 24: Nočni koncert. ŠPORT Zadnja ligina tekma v Ljubljani Spored letošnjega tekmovanja v ligi hoče tako, da bomo v Ljubljani gledali najbolj privlačno tekmo kot poslednjo. Kljub vsemu in vsem je bilo plavo zagrebško moštvo za ljubljansko športno občinstvo že od nekdaj nekak vzor nogometne popolnosti, pravi predstavnik jugoslovenskega nogometnega razreda. Časi minevajo, mineva tudi forma in moč kakega moštva. V zadnjih letih so purgerji dobesedno živeli od spominov na staro slavo. Sicer so se še vedno držali v družbi z elito jugoslovenskih moštev, toda prva mesta so morali prepustiti drugim. Saj še nismo pozabili, da so imeli še lani svoje ljube težave z vstopom v državno ligo in šele skupščinski sklep jih je rešil otepavanja s Hajdukom za udeležbo v ligi. Mlajši rod nogometašev dolgo ni mogel tvorcev športne slave Gradjanskega polnovredno nadomestiti. Ko so ti šli s pozomi-ce, je nastala praznota. Po večletnem iskanju 5>e je, tako vsaj kaže, moštvo znašlo. Sedanji njegov položaj v prvenstvu ga postavlja v prvi red jugoslovenskih moštev, po presledku cele vrste let je Gradjanski zopet sredi srdite borbe za največji športni naslov pri nas. Kako so se priKke v tekmovanju za državno prvenstvo tik pred koncem zaostrile, naz>orno kaže prvenstvena tablica. O tem smo že ponovno razpravljali. Odtod je važna prav vsaka tekma. In odtod tudi napori .klubov, da jim te važne in odloci>lne tekme sodijo nezainteresinani sodniki. Zato sodi toliko inozemskih sodnikov ligaske tekme, kar seveda še ne daje popolnega jamstva, da je res vse tako, kot bi bilo prav. Docet Rosenberg, pa tudi Frankenstein sodi vse preveč — Grad jonskemu! Na igrišču Primorja bo torej v nedeljo zopet vroča bitka. Spored bo zopet pester, prvo predtekmo igrajo juniorji Primorja in Korotana, drugo pa črno-bela rezerva z Retjem dz Trbovelj. Plavaci, učite se reševati! »Tisoča otrok, ki so našli smrt v valovih voda, in tisoči onih, katerim je voda v vročih poletnih dneh vir zdravja in razvedrila, naj bodo razsodnim vzgojiteljem opomin: dajte ctroke v kopališča, navadite jih plavati, da bodo spadali v tabor one zagorele in vesele mladine, ki ne vidi v vodi pošasti, temveč element, ki je plavalcem prav tako drag, kakor je drag sneg smučarjem.« Tako poziva trener prof. Ulaga v svoji novi knjigi »iCr.a\vl, prsno in hrbtno plavanje« vzgojitelje otrok. Vendar je še vedno zelo velik odstotek ljudstva — in to zlasti otrok, ki še ne znajo plavati. V poletnih dneh se dan za dnem ponavljajo strašni slučaji nesreč pri kopanju. Nemška statistika n. pr. izkazuje, da utone letno na vsak milijon 133 oseb. Niso redki slučaji, ko morajo staTŠi biti priSa grozovitemu pnnra, Ido jhn otnk izgine v valovili, pomagati pa ne morejo. Po mnogih državah, kakor ▼ Nemčiji, Angliji, Nizozemski i. t. d. so ustanovili organizacije za rt .sevanje utopljencev. Namen teh orguirztcij je dvojen: 1) propaganda plavalnega športa; 2) popularizacija reševalne spretnosti. Važno je namreč vedeti, da še tako corer plavalsc ni spjsobcn za varno in uspešno reševanje, če se tega ni naučil. Kdor hoče biti reševakic, mora znati tudi oblečen plavati, mora biti vešč potapljanja, zlasti pa je važno, da se zna utopljencu tako približati, da mu v smrtnem strahu ni nevaren. Vse to bo obsegal program reševalnega tečaja SK Ilirije: izpopolnitev v plavanju (eravd, prsno in hrbtno plavanje), skakanje v vodo, plavanje pod vodo, približevanje utopljencu, osvobodilne prijeme, razne načine plavanja z utopljencem, metode oživljanja i. t d. Nad vse potreben reševalni tečaj SK Ilirije bo v mesecu avgustu t. 1., in sicer vsak torek in petek od 18.15 do 19.15. Prijavite se pri ključarju kopališča Ilirije. Prijavnina znaša 10 Din; pouk bo brezplačen. Ker bo mogoče sprejeti v tečaj le do 100 oseb, pozivamo vse izurjene plavalce, da se prijavijo čimprej. M (Stl\ BeigSJa t črt*Mu tU ia Madžarska : Jugoslavija 5:2 <*:1). Gola sa J. sta zabila Dabrovič in Giganovič. Vrstni red držav je torej naslednji: L Madžarska (10), 2.' Belgija, 3. Nemčija, 4. švedska, 5. Francija in 6. Jugoslavija. V nekaj vrstah Za meddržavno tekmo s Poljsko dne 18. t. m. je saveznd kapetan določil naslednjo enajstorioo: Glaser, Hiigl, Matošič, Arseni-jevic, Gajer, Lechner, šipoš, Živkovič. Se-kulič, Vujadinovič, Glišovič. Kot rezerve potujejo: Spasič, (z zabrano?), Zagorec, Premrl in »Mosa«. Zadnji dan vvaterpolo—tekem za Klebels-bergov pokal v Bruslju je prinesel še naslednje trf rezultate; Nemčija : Francija Službene objave LNP Seja p. o. dne 21. julija (Navraoči gg. dr. Kosti. Novak, Jančar. Salomon, Sancin, Slknhala — V nedeljo 4. t. m. ee določi prvenstvena tekma v Ljiubljani igrišče Primorja ob 17. Primorje — Gradjanski* Zagreb. Dovoli se preotetama. Službujoči odbornik g. Voeper-nik, nadzor nad blagajno g. dr. Dougan. Primorje mora postaviti deset rediteljev. Vzame se v znanje izjava Krškega S. k. da ne bo nastopil na prvenstveni tekmi Krški Sik. — Athletik S.k. dne 4. t m. v Krškem. Tekma ee verificira z 3:0 p. f. sa Athletik S.k. Odobrijo se prijateljske tekme: SK. Radomlje — Disk 4. t. m. ob 17. v Radomljah. Naproša se določeni sodnik, da pregleda igrišče zaradi verifikacije. — Kovinar — Bratstvo 3. t m. na Jesenicah. Radovljica — Bratstvo in Korotan, Kranj _ Bratstvo obe na Jesenicah, —(Mladika — Kac. Celovec 31, m. v Ljubljani. — Elan — Kac Celovec 4. t. m v Novem mestu. — železničar — SK. BeweguQg — Gosting 4. t m. v Mariboru. — Sora — Jadran, 4. t. m. v škofji LokL Naknadno se odobri odigran je prijateljskih tekem 28. julija Sora — Slovan v škofji Loki, — SK. Radovljica — Korotan, Kranj v Radovljici, _ SK. Kamnik — Ilirija v Kamniku, — Kovinar — Svoboda, LJubljana na Jesenicah, — Korotan, Kranj — Bratstvo I. moštvo in jun. obe v Kranja. Odobrita 6e poskusni tekmi SK. Brod — Ilirija 4. t. m. in SK. Brod — Primorje 18. t m., Obe v št. Vidu. 90 SEL TilvvCJu da m torads U. avguet in 1. september ne more rezervirati sa športni! dan, ker je isti termin že reeerviran SK. Dobrni, Trbovlje. Tajnik tU. Novak. Službeno iz SO LNP. Delegirajo se k tekmam 3. t m. v Ljubljani, igr. Mladike ob 1&30 Mladika — Kac jun. Mrdjen, na Jesenicah, igr. Bratstva ob 17.30 Bratstvo— Kovinar Erlich; 4. t. m. v Ljubljani, igr. Primorja ob 17. Primorje—Gradjanski, stranska sodnika Škerlj, Sketelj; prva pred-tekma Joksič, ob 14.30, druga pred tekma Betetto, ob 15.30; v 5t. Vidu Ilirija—Brod, poskusna, Macoratti, Brod naj javi začetek tekme; v Škofji Loki Sora—Jadran domač kandidat; v Radomljah ob 17. Radom-lje-Disk Martelanc, fci naj obenem pregleda igrišče v svrho verifikacije; na Jesenicah za vse tekme Erlich (na prošnjo kluba). Predsednik. LZSP (staSbeno) Setfa upravnega odbo r« bo drevi ob 20.30 vdaansM sot>1 kavarne Emone. Prosimo, da se sigurno udeleže vsi odborniki kakor tudi delegati klubov in gg. Ovar LnDoileaic. S. K. Ilirija, (nogometna sekcija/). Načel-stvo nogometne sekcije sklicuje za ponedeljek 5. t. m. ob 20.30 t dvorana hoteht Miklič plenarni sestanek vseh aktivnih in podpornih članov, vseh starešin in prijateljev ter kibicev ilirijanskega nogometa. Vabljeni so tudi vsi člani lahkoartletske sekcije. Radi važnosti sestanka prosimo polmoštevilne udeležbe. S K. Slovan. Drevi ob 20 pri KruSiču aeja upravnega odbora; zaradi važnosti dnevnega reda je udeležba vseh odbornikov obvezna. Predsednik. 8. K. Svoboda. Danes ob 19. sestanek, nato važna seja odbora. MALI OGLASI (E2EZE23 Beeeda II Dla, davek 2 Din. *a Iifro ah dajanje oaslova | Oin. Najmanjši inesek 17 !in. Prodajalko ■prejmeni takoj, pošteno, •giino in izvežbano v ga-k&nterijafci in papL-nd stroki. Pcsmdbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«, sprejmem z naivedbo staroeta im di06eda-■jega slai žbcrranjA. U7I181-4 Nadzornika roditi t Srbi(Ji ifcče ©pekarni! A. Muller, Zagreb, Varšavska nI. 3. MI/HM. Uradnico pTfdrtoo v nemški in hr-vaitski korespondenci e ste-nogra.fi.jami, išče velika, tovarna, za takoj. Javijo oaj se ftvmo ree samostojne BioS na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na Hrvatskem«. lfill/744 Služkinjo krafcera zna knhati, apr**j-marn. !N"n-slov v ogl. odd. Jutra. 17201*1 Natakarico Sedne zunanjosti. v kuhinja fevežbano, sprejme gostilna Tabor. Višmarje U!TT nad Ljubljano. 1720&-H Bridki pomočnik p. rapomagamje doba takoj službo v >KapidTi«, Sv. Petra c. 25. iflisrr-i Kuharico aa boiito gostilno, katera im tudi primorsko knho, ■prejme V! od, Maribor, Gospoeka 5. B7T315-(1 V skupno gospodarstvo sprejme po©estn.!k, trgovec, obrtnik žensko z denarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7«.. irasrr-i Kdo s pioalmin strojem na Bled m proti popolnemu pensiomi v domači hiši pemčeval gr«poddično iz Strojepiiva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 6G«. 17310-4 Drobno bukovo oglje suho ,brei prahu dobavlja red-no Talionica žaljena, To-puako. 1(7026-6 mmrnn Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kot sopotnik i&č.eim potnika s ajutorn Ta obisk Slovenije. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Petega avguste«. 0/7U3CK3 Večjo vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »likvidacija takoj«. nram-ae Lokali Vsaka beaeda 1 Din: m dajan}* oaalova ali sa iiix* pa 6 Din. 00) SBHg m s Seseda 1 Din, davek 2 Din. ia iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek t? Oin Motorno kolo angleške znamke. 500 ccm, OHV, v zelo dofcrem Bta-nju, prodam. Aleksandrova 9,111 levo. ttfll!8310 De Soto 8 cfl. 4—6 sedežna lSmuii-na, vožen 43.000 km, jato dobro vzdrževan, im De Soto 6 ca., 4—5 sedežna limuzina, vozen komaj 28.000 km, proda Dolenc & Ton-nies, Ljubljana, I>vora-kova 3, telefon 30-50. IffllUB-IlO Škoda 4—5 sedežni odprti, 30 KS, pran- dobro ohranjen, prodam za Din 1.7.000. Pripeljem auto tudi na ogled. Blaiha, Kamniška ul. 32, telefon 30-47. — Kupim tudd knjižico Kmeteke posojilnice, vloga 30—30 tisoč Din. 17ISS-30 Kolesa, damska in moška nova «n rabljena, poceni naprodaj. Tudi na obroke. Nova trgovina koles, Tyr-oesta 36. SHEMI Prodata Beseda 1 Din, davek 2 Din. n šifra ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahk:» letna oblačila boorett, kaša, šport hlače, lister, perilo itd. v lepi ix-beri poceni naprodaj pri Preskerjo. 31-6 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne bank« do Din 400.000 prodamo po 50%. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, Maribor, pod »Izvan-redno«. 17KJ5&-16 Kdor je prodal ali zamemjal za blago hranilno knjižico in m dobi! polne protivrednosti, nag javi takoj komu, koliko manj je dobil itd. Čimprej«, toliko bolje. Prijave poslati Ljubljana I., 385 (g. Le-nasi). Opozorite vee prizadete zadnjih treh let. 16T710-U6 C. Th. Rotnian: Življenje Jakca Takca Lokal v dvorišču, v oemtru mesta, oddam za pisarno, skladišče in si. s 1. avgustom ![*'&. Vprašati je pri hišniku Frančiškanska ul. 10. lTUSo-CO Restavracija in kavarna z lepim vrtom v oentrumu me. sta Zagrete se zaradi odpotovanja pod najugodnejšimi pogoji takoj proda. Mesečni promet 160—200 tisoč Din, prida se letno 900 hI piva Ln dva vagona vina,- najemnima je _ plačana sa pet Let naprej. In-teroeentom s« nudi prilika, da se o tem prepričajo. Cenj. ponudbe na naslov: Tool Mateljaa_ Zagreb, Mesnička 1(7. 17001-1® Kompletno trgovino barv lafcov, mineralnih olj, uvedeno, cemteir Splita, zaradi smrti lastnika prodamo. Potrebno 30.000 Din. Vprašati: Petar Aljinovič, Split, Banakoviča 10. lmiiCT-® Več poletnih oblek za defklioe od 5. leta naprej, kakor tudd damske protoni pod lastno ceno. Mihali&ek, Stritarjema 7. 17103-13 2E22222ES3 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ea šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši eae«ek 17 Oin. Stanovanje in delavnice za lesne aJi kovinske obrate v večjem obsegu na razpolago. Poizve &e: Gradi-dom. (Trubarjevo nabrežje 8. Tel&fon 31-36. 1O0O&-31 Vsaka beseda 1 Din; j aa dajanj« naslova ali > aa M£r« pa fi Din. (20) j Lepo posestvo prodam okoli 9 jutr, obstoji iz sladkih travnikov, host in njiv, vse v dobrem stanu, hiša zidana, ob zidani cesti, 35 minut od farne ceirkve, 36 minut od železniške postaje. Natančnejše informacije daje Bergles Franc, Lembarg, pošta Podplat pri Poljčanaih. imimi-ao Gvosob. stanovanje s kopalnico m enoeohno, oddani čedni sitranki za 1. snptcmbefr. Vodnikova c. 17 Sižka. 17014^31 Trisob. stanovanje takoj oddam. Kralja Petra trg 8. uraie-31 Stanovanje 3 sob kopalnice m pritiklin, oddam za november. Tavčarjeva ul. 3. Informacije isto-tam, I. nadstropje desno. 1(7223-31 Beseda 1 Dla, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Sobico oddam in dobro domačo hrano solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 117120-33 Opremljene sobe poseben vhod, sončne, zračne, 1 ali 2 postelji, s hrano ali brez, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, Cernetova 31. 0,71108-33 Lepo sobo oddam s parketi in balkonom, z divema posteljami in hnamo takoj. Ravbar, Bežigrad. 17U&4-33 Sobo oddam solidnemu gospoda, kateri čez dan ni doma, popolnoma sepairinaroim vhodom. Istotam prodam samsko diro (voz) breiz peire«. za ceno Din 450. Naslov v ogl. odd. Jutra. imiOT-sa ■M Beseda 3 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje oaslova } Din. Najmanjši tnesek M Dia Mucika! PridS čim preje, po Tebi hrepenim. Ob vsaki uri nas razveseliš? Poljub. 1/7331 -31 Opremljeno sobo s separaranim vhodiom, poceni oddam. Dolenjska 10. 1171166-33 Opremljeno sobo čisto in n-ačno, s posebnim vhodom s stopnic, ta-— koj oddam gospod«. Krofi ioška ulica l/m. levo. £ tanovgnja Mirna družina odiraslib, mala. išče sa trajno čisto stanovanje dveh sob, kabineta, t vsemi pritiklinami do 10 minut od glavne pošte. Plačilo točno. Ponudbe pod »Bed« na ogl. odd. Jutra. K7*llli5-3!a Ti Entel-ažur-pEse izvrši ekapresno Matek & Mikeš Ljubljana — poJeg hotela Stnikelj. 30-30 jaška ulica I/OH. levo. 3131186-33 Opremljeno sobo oddam takoj aK s 15. avgustom v Ilirska ul. 20/1. levo. 1(7318-28 mk Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Oin Sobo iščem sa 18. a/vgust v een- t murnu mesta, s posebnim vhodom. Pla6am dobro in točno. Pismem« pooudibe na ogfl. odd. Jutra, pod značko »Brivec«. 17007-39» V centroma iščem lepo opremljeno sobo b posebnim vhodom in uporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutoa pod »Nujno«, miro-28a 1 Ne, taka grdobica! Tak dlvjaček! Tet-ki sta divje zavreščali. Njuna obraza, praž-nji obleki, stena, miza, vse je bilo obrizga-no in obrozjrano z Jakčevo kašo! Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes dopoldne ob 11. uri, po daljši in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl v 43. letu starosti naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod DRAGO BERNARDI hotelir, hišni posestnik, mestni svetnik, častni predsednik Zveze gostilničarjev za Dravsko banovino itd. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. avgusta ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica 7, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Danijela v ponedeljek, 5. avgusta ob pol 7. uri zjutraj. Priporočamo rajnika v molitev in blag spomin. Celje, Slovenjgradec, Dunaj, dne 1. avgusta 1935. Alojzija Bernardi, roj. Leon, soproga; Oto, sin; Terezija Bernardi, mati; Ana Bernardi in Marija Hambacher, sestri, in ostalo sorodstvo. I Brez posebnega obvestila b Sorodnikom, prijateljem in znancem naznajamo žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče, gospod SVETKO MARTELANC stavbenik po dolgi in mučni bolezni danes preminul v 73. letu svoje dobe. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, 3. t. m. ob 2.30 popoldne iz hiše žalosti v Tavčarjevi ul. 12. Terezija, soproga, Dragotin, Vekoslav, sinova, Milka, Anica, Tatjana, por. Saina, hčere, Danilo Saina, zet, Vekoslava, roj. Starec, sinaha, Neva in Ksenija, vnukinji. V Ljubljani, 1. avgusta 1935. 6944 Beseda 3 Din, davek 3 Dia za šifro ali dajanje naslova S Dia Najmanjši tnesek 20 Din. Zelo premožna gospodična želi poročiti etarejSega železničarja (kontrolorja, postaj onačelnika). Vdovec ni izključen. Ogla« s sliko na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »Jasna«. 1/7309-35 Dražbe Prostovoljna dražba v zapuščino MaiOc Jožefe spodajočih premičnin in sicer pohištva, perila, obleke, porcelana, zlatnine itd. se bo vršila v sap. stanovanju Oiril Metodov« obča, hiš. št. ilCVI. (poleg cerkve sv. Jožefa) ▼ ponedeljek dne I 5. t m. dopoldne. Začetek dražbe ob 9. uri. Pojasnila daje g. Ušlokar Ivan, javni notar bo* sodni komisar, Kralja Petra tog & MU80-32 Informacije Beseda 1 Dia, davek 3 Dla. Ola, ta (Uro ali dajanje oaslova 3 Dla. Najmanjši ~ 12 Dla. V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: L Avgust, Agifcn, Boljši lgudje, Boljša rodbino, Brezhiben, Beg ia kao Dober zaslužek, Dušan peta ura, Dobra provizija, Foto, Gotovina 4, Gospodinja, Gotovina m hranilne knjižice, Gotcvino, Met, Iide-lovatelj, Karvcaja 10.000, Ljubljana zanesljiva, Lepi dnevi, Lep* hiša, Ljuhav in delo, Mali a*rto, Mirna 40, Me&ama stroka Motor, Mirna stranka 300, Na obrok«, Naobra/žena, N. K., Omara, Obrt, Oskrba v hiši, Periferija, Promet, Pošteno dekle, Ptvoan-estna intabu-laotja, Poletje 1636, Prvovrsten, Potnik, Pošten, Pošten 50.000, Redni plačnik, Redno plačujem Resno življenje, Bed, Stanovanjska aU trgovska hii Stanovanje, Samostojen, Slaščičarna, Srčna kultura, Samostojna 60, "Takoj 25, Točoo plačam, Ddoben domek, Upokojenec, Uradnik, Večje zneske. Visok« obresti, VSa 7, Varčna gospodinja, Vknjižba Zemljišče, Zmožen H, Zlata jama, Ze lo rentabilno podjetje, Z oeoo, 9, 6, 300, 334. Pristopajte! Bran-i-boru ! p JVA Beseda 1 Dia, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Sprejmem vajenko pošteno, zdrwvo in marljivo xa takoj. Ponudbe poslati: Slava Gosti, trgovina Pregrada, Hrvat. Zagorje. 17:173-44 Telefon 2059 Psica se je fegufaUa, voičje pasme, teannorjave dolge dlake, stara osem mesecev. Sliši na ime Leda. Najditelj nag jo odda proti nagradi v Prečno ulico št. 3, H. nadstropje. 00906-37 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri L POGAČNIK Bohoričeva oL St. 5 NABAVKA AVTOMOBILA Uprava policije v Splitu potrebuje en zaprt osebni automobfl. Interesenti naj izvolijo dostaviti pismene, predpisano kolkovane ponudbe Upravi policije v Splita, najdalje do 14. avgusta t. L V ponudbi je treba navesti: Znamko, konjske sile, koliko ima sedežev, koliko je prevozil kilometrov in koliko bencina porabi na 100 kilometrov, 6945 RAZPIS LICITACIJE. SRPSKA PRAVOSLAVNA CRKVENA OPSTEVA V MARIBORU razpisuje na dan 15. avgusta t L ob 10. uri v svoji pisarni, Krekova ulica štev. 6, prvo ofertalno licitacijo za zidanje svoje parohijske cerkve »Nove Lazarice«. Načrti, proračuni in pogoji so interesentom na razpolago v pisarni cerkvene opštine vse delavne dni od 9.—11. ure proti povračilu lastnih stroškov (Din 200) za obrazec. Kavcija v višini 10% licitirane vsote (približno Din 100.000.—) se mora položiti na blagajni cerkvene opštine v smislu ČL 88. Zakona o državnem računovodstvu v gotovini ali državnih obveznicah po borznem tečaju najkasneje do 9. ure na dan licitacije. Oferti, ki morajo biti kolekovani v smislu pravilnika o plačanju cerkv. taks. T, Broj 32 z Din 100.— s cerkvenim kolekom, morajo biti oddani v zapečateni kuverti tega dne do 10. ure predpoldne v pisarni cerkvene opštine licitacijski komisiji, katera bo sprejela samo one ponudbe, ki se bodo podvrgle vsem pogojem. Crkvena opština si pridrži pravico oddaje dela onemu ponudniku, katerega smatra za sposobnega, ne glede na cene in na število ponudnikov. £Z PISARNE SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVENE OPŠTINE V MARIBORU, dne 31. julija 1935. št. 193. 6948 I i JULILH EP » H I I I Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA Umrl nam je naš ljubljeni oče, gospod KAFFOU ADOLF višji poštni kontrolor V soboto popoldne ob 4* uri ga spremimo iz bol- nice k Sv. Križu. Naj sladko spava! Žalujoči ostali. Dežela kamene in moderne dobe Samo cesarjeva oseba in odpor zoper tuje osvojevalce sta omet, ki spaja kamne v zgradbi abesinske države Če bi hoteli obravnavati Abesinijo kot enotno državo in Abesince kot enoten narod, bi zašli kmalu v težave. Pred kratkim je neki nemški publicist napisal stavek, da je današnja Abesinija pravo umetno zbiralno jezero najrazličnejših dob: od kamene preko večji meri proti vsem vnanjim, neabesin-skim vplivom. Če je dežela težko dostopna na znotraj, je tem težje dostopna tudi od zunaj in, kakor smo omenili že zgoraj, je dejansko vedno odbijala vnanje vplive, še bolj pa vnanja poželenja po osvojitvi in rati obrambo dežele tako, da bo enakovredna tujemu napadu. In pri tem je opažati vsaj iz daljave še to, da dobivajo vneto za-slombo malo da ne v vsem svojem ljudskem konglomeratu. Abesinec je v tem času pokazal to, kar smo imeli v povojnem času priliko opazovati pri mnogih eksotičnih ljudstvih, ki smo jih prej smatrali nesposobne za vsak napredek in nadaljnje življenje: da je tudi sam zmožen tako hitre preusmeritve v moderni čas. če prebije Abesinija to preizkušnjo z uspehom, tedaj ni dvoma, da postane v kratkem moderna država, ki ne bo prav nikomur več zbujala poželenj;!, da bi se ž njo pomeril. Novi abedsiski poslanik v Londonu Inozemski vojaški inštruktorji vežbajo abesinsko pehoto ,J fcronaste in renesančne do moderne. Bistroumni opazovalec je hotel s tem povedati, da naletiš v današnji Etijopiji na najbolj pisane iivljenske izraze, ki so pa pri tem povsem samosvoji. Razmerja Abesinije z drugimi deželami niso imele nanjo nikoli niti najmanjšega vpliva. Bila so kakor naplave, ki ostav-ljajo za seboj vsakovrsten grušč in pesek, drugega nič. Tudi če se ozremo na preobilico bojev in vojn, ki so se vršile v tej deželi, bomo videli, da niso dale skoraj nikoli kakšne pobude za spremembo razmer in kakršen koli napredek, bodisi na bolje ali na slabše, kar je drugače posledica vseh vojn. Abesinija pač ni hotela iz svojih starih tirov. Prav za prav se moramo čuditi, kako je mogla ohraniti tako dolgo svojo neodvisnost in jo celo še prav dobro ohraniti, ko ne najdemo v nji niti v narodnostnem, niti v državnem oziru nobene enotnosti. Če je narod etnološka in jezikovna enota, tedaj je v Abe-siniji' vsaj 50 različnih narodov. Toliko je namreč jezikov, ki jih tam govore, narečij pa je še neprimerno več. Glavni narodi so Abesinci, Galci, Somalijci, Sidamci, Dana-kalci. V'plemenskem (rasnem) pogledu pa moramo razlikovati vsaj tri glavne tipe: zamorski, negroidni in pigmejski (pritlikavi). da o hamit=kem. semitskem in drugih niti ne govorimo. Ta narodnostna in plemenska pestro=t je za ljudstvo, ki šteje 6 do 12 milijonov glav (statistik ni nobenih), vsekako zelo presenetljiva, zlasti če pomislimo, da ves ta človeški konglomerat, ki je tudi po veri hudo razcepljen, vendarle predstavlja neko skupnost, ki se je obnesla ne samo za stoletja, temveč za tisočletja. Saj sega zgodovina abesinske države daleč nazaj v najtemnejše čase egiptskih faraonov. Pri tem je tudi dežela sama na sebi silno razčlenjena, kakor nalašč, da bi se tudi po vsej pameti ne mogla izoblikovati nobe na skupnost. Sestoji iz geografsko in klimatsko povsem nasprotnih si elementov, vsa je preprežena in prerezana po mogočnih gorskih verigah in prepadnih dolinah, a povsod nedostaje tudi sledov kakšnega dostopnega prometnega omrežja. Tako bi nam bila Abesinija povsem ne-umljiv in nemogoč kaos, če bi na zadnje baš v tej neenotnosti in nedostopnosti ne bili tudi elementi, ki ustvarjajo nekakšno prisilno skupnost. Res je n. pr., da razčlenjenost dežele in ljudstva na videz ne dovoljuje ustvaritve prave enotnosti, res je pa tudi, da so nasprotstva, ki vladajo med tako različnimi sestavinami, naperjena v vse nadvladi. Odpor proti tujcem je bil v Abe- siniji vsekakor močnejši nego nasprotstvo med njenimi različnimi deli. Po drugi strani se je mogla v zaostalosti teh delov oblikovati neka bolj ali manj despotska sila, ki drži ves konglomerat v bolj ali manj odločni povezanosti. Cesarjeva oseba je tista sila, ki se ji kolikor toliko podrejajo vse razlike v abesinskem ljudstvu. Seveda bi se ta stara zgradba pred kulturno in civilizacijsko premočjo vnanjih sovražnikov ne mogla več dolgo ohraniti, če bi se do temelja ne preusmerila v isto civilizacijo. Vodilni možje Abesinije so spoznali to najbolj v tem težkem času, ko je nadaljnji obstoj države postal naravnost problematičen. Z občudovanja vredno spretnostjo skušajo v tem zadnjem »milostnem roku«, ki jim je še na razpolago, organizi- Dr. Martin na poti v buckinghamsko palačo, kjer je izročil kralju Jurija svoja poverilna pisma Nedelja v Turčiji V Turčiji je veljal doslej kakor po muslimanskih deželah kot dan počitka petek vlada pa je sedaj izdala odredbo, po kateri se uvaja na njegovo mesto po evropskem vzoru nedelja. Počitek se prične prav za prav že v soboto ob 13.. samo časniški obrati bodo lahko delali še dalje. Italijani zahtevajo vojno z Abesinijo Množica na trgu Colonna v Rimu se navdušuje za vojno proti Abesiniji Skrivnostni mrtvec v jadrnici Mrlič z veliko vsoto denarja, njegova spremljevalka izginila! — Steklenica pojasnjuje grozoviti zbeia ? V avgustu 1933. je odkril kapitan malega izletniškega parnika »NVashingtona« ob kalifornijski obali majhno jadrnico, ki je plu- la. očitno brez krmilarja. Ko so se ji približali, so zagledali v njd nekaj strašnega: truplo strašno razmesarjenega mladega moža, z veliko rano na lobanji, ki je morala povzročiti smrt, čeprav ne trenutno. Vsepovsod so kazala sledovi krvi, da se je bil umorjenec obupno boril za življenje. Jadrnica je nosila ime »Queen« in pod tem imenom m bila znama v nobenem zapadno ameriškem pristaniškem mestu. To je bila prva skrivnost Druga, je biku da so našli pri umorjencu, ki so ga po raznih listinah identificirali za dijaka Harmona Johna Stackpola iz Bostona, veliko svoto denarja, če je šlo za roparski umor, tedaj bi se morali roparji polastiti tega denarja — kvečjemu če se ni dijaku posrečilo, da jih je v borbi za življenje premagal in vrgel v morje ali pa da jih je kaj presenetilo pri njihovemu delu in so pobegnili. Prva domnev« se je videla policaja verjetnejša, ker so našli ob truplu izstreljen samokres. Toda bo so bila le ugibanja in sorodniki, ki jih je našla policija na podlagi di-jakovih papirjev, tudi niso mogli dati nobenega pojasnila. Povedali so le to, da se je bil mladi mož odpeljal na počitnice v Kalifornijo in je potem izginil Zdelo se je, da nikoli n« bodo mogli razkriti ozadja tega zločina. Toda te dni je prišla iz Honoluluja n« Havajih vest, da so našli tam v morju steklenico, v kateri je bil zaprt listek s sporočilom in podpisom Poroka na brzo roko Norveška tovorna ladja *Ajna Zofija« je pristala te dni ob treh zjutraj v malem pristanišču na sevennozapadni norveški obali. Kratki čas dveh in pol ure, ki je bil določen za postanek, sta izkoristila oba njena krmilarja, da sta se na hitro roko poročila. Takoj sta izstopila in se podala v cerkev, kjer sta ju pričakovali obe zaročenki. Župnik, Jci je bil seveda že prej opozorjen na stvar, je v naglici opravil poročni obred, nato sta novoporočena para odšla in« ladjo, kjer se je vršila v kapitanovi kajuti majhna gostija. Ob pol šestih je ladja že odplula, ženi pa sta odpotovali domov. Muzej smrtnih obsodb Z zbirko najgrozsovitejših rokopisov se lahko ponaša londonski trgovec Waiter E. Clifford. Ta mož ima okrog tisoč uradnih dokumentov Jci odrejajo izvršitev smrtne obsodbe. Poleg staroegiptskih smrtnih obsodb na papirih so tu smrtne obsodbe iz Kitajske, iz vsega Orienta, iz vseh evropskih držav ln iz Amerike. Clifford bo osno. val poseben muzej, v katerem bo kazal te listine za vstopnino. NEKAJ ZA VSE V ščitni žlezi so zelo majhne količine joda in sicer v obliki jodotirina (tireojodima). Želodčna rak je pri moških najčešča izmed bolezni raka, pri ženskih pa prevladuje rak v spodnjem telesu. Pri išiasu je kožna temperatura na oboleli nogi večinoma nižja nego na sedišou in sicer za 0.3 do 0.9 stop. G Nohti se obnovijo v 60 letih 196 krat. Diha večina ljudi ne more zadrževati več nego do 30 do 40 sekund. Hipokrat je na svojih učencih zahteval prisego, da svojim pacientom ne bodo dajali smrtnih sredstev, tudi če bi jih bolniki sami zahtevali. Bourneville je ugotovil v 18 primerih zvo-denelih možganov idiotov, da je bil edem izmed roditeljev vdan žganju, v 2. primerih pa absintu. samega Stackpola. Listek je bil iztrgan ii beležnice in je velel: Ubili so me. 22. avg 1933. Iščite kuter »Queen«. Tok ga zanaša brez smeri. Sem težko ranjen in ga ne morem voditi. Mornarja Bi;lic in Jack sta me hotela oropati. Ustrelil sem ju in vrgel preko krova. Pomagajte takoj! Harmon John StacJcpole iz Bostona. Listek še ni prispel v San Francisco, kjer bo mogoče po pisavi in njegovi sliki točno ugotoviti, da-li je bil iztrgan res iz dijakove beležnice in da-li je to njegova pisava. Be-ležnioo ima policija namreč še vedno shranjeno. Mogoče je, da gre za kakšno misti-fikacijo ali pa za poskus, da se preiskava obrne v nepravo smer. Padlim ob Marni V Soissonnu na severnem Francoskem so postavili ta spomenik padlim junakom T dragi bitld ob Marni ANEKDOTA V rodbini bivšega češkoslovaškega trgovinskega ministra dr. Str&nafcega, so bOi med očetom im sinom nekoOiko čudni. Sin je namreč očeta tikal, oče je pa sinu rekel vi Marsikomu se je to zdelo zedo čudno, to nekdo je pa Je nekoč vprašal dr. Stranskega po vzroku to je takoj dobil odgovor: »Moj sin me lahko tika, kajti moj oče je bil čisto navaden krčmar v Nemškem Brodil, toda kako bi se jaz upal tikati sina, ko je bal njegov oče minister trgovine«! VSAK DAN ENA »Mama, fcdaj dobim o*bJ$nbJjemi drotjffl ?« »Saj eeon ti rekla,- da ga dob®, ko boš pridna !« »Saj sem že pridna !« »Da, da, toda čim detj boš prtdna tem pTej boš dobila !« (»Danak Famffie Hlad«) W. E. Hintz: m lEisslIif Prvič, odkar je trajal čudni razgovor, je vzel baron de Montepin cigareto iz ust Lahen žvižg mu je ušel. »Kaj pravite! — Pa menda ni žena bogatega Corsignaca, ki — ?« »Seveda! Žena bogatega Pauila de Corsignaca!« »In —dobro veste, da se ne motite?« »Jaz se nikoli ne motim, dragi baron!« Sicer pa — danes popoldne se je pripe« Ijal tudi mož!« »Bogati gospod de Corsignac?« »Bogi.ti gospod de Cor3ijnac.« Montepinov smehljaj je postal še za nekaj stopenj svetlejši. »Mislim, ma|-dame — mislim, da se najini upi boljšajo!« In s tem, da je praznoverno trikrat potrkal pod mizo, je končal nenavadni pomenek. Marion je zdaj že kako uro sedela v zložnem naslanjaču nedaleč od vhoda. V rokah je držala časopis s podobami, a preko njih je s čudno tesnobnim izrazom 3'rmela tja v en dan in drobna, nejevoljna gubica se ji je dolbla v čelo. Skoraj nič se ni zmenila za življenje okoli sebe, za goste, ki so prihajali in odhajali, in za ves pisani vrvež, ki je polnil širno, kar prerazkošno opravlje- no vežo hotela. A zdajci je prišlo nekaj nepričakovanega — nekaj kar jo je zdramilo iz njenih misli. Prišlo je v podobi moža, ki je tako nerodno nosil svoj kovčeg, da je z njim izbil Marioni časopis iz roke. »Oh — ne zamerite--« Vzdignila je glavo in prestregla po* gled rjavih oči, ki so se v odkritosrčni prepadenosti upirale vanjo. Obraz s pravilno zarezanimi črtami, ki je spadal k tem očem, je bil vse prej kakor neprijeten. »Odpustite moji nerodnosti!« Izgovor je kazal na tujca. Marioni se je zdelo, da bi utegnil biti Američan. Tudi njegova vinanjost, športna čepica, »Slavni Jeremy Jerome!« je z nejevoljnim poudarkom ponovil prišlec. Ravnatelj »Gigantic-Palacea« je obo-tavljaje se pokimaL »Oh da, zdaj se spominjam! — Seveda, že nekajkrat sem vas smel občudovati na platnu! — Izvolite sprejeti moj pozni, zato pa tem odkritosrčnejši poklon za svojo veliko igralsko umetnost --« V tem je zapazil ogorčeni blisk neznančevih oči in utihnil. »Videti je, da se malo zanimate za kriminalistiko!« je dostojanstveno rekel Jeremy. »Nisem filmski divež, am- pak detektiv!« Nevednež je molče pobesfl glaivo. Majhen gospod v brezhibni sivi obleki ga je rešil s tem, da je pristopil in rahlo zakašljal. Nescrečni poslovodja se je glasno oddahnil. »Dovolite, mister Jeremy Jerome, da vam predstavim tovariša — Monsieur Anatole, naš hišni detektiv!« Jerome je le nerad segel v roko, ki mu jo je pomolil Francoz. Hladno je premeril možička, ki je bil dosti bolj podoben majhnemu rentniku kakor detektivu. »Ehm — zelo me veseli — gospod — ehm — kolega--« »In kaj nam je naklonilo čast vašega obiska —?« se je čez trenutek ali kaj ohrabril detektiv. Jeremy je počasi segel v prsni žep svojega suknjiča. »Zastran neke poizvedbe prihajam! —• Ali morda stanuje v vašem hotelu dama k: jo vidite na tej fotografiji?---« Tisti mah je skraj na glas zaloputnil usta. Izbulil je oči in zastrmel na široke stopnice, ki so vodile iz prvega nadstropja v vežo in po katerih sta pravkar prihajala gospod in gospa. Saj to je bila-- »Pardon, ali nama niste hoteli pokazati slike —?« je monsieur A