mik Posamezne Številk* t Ra. uda« Din —»60, «b M* deljah Din 1*—* .TABott* Ulm, tiu du, nrm »•aulj« in pruuiSoT, ob 18. mi > na.umom nul,dojela dne ler ntnue moioiuo oo oo iti D 10-—, ta ino-MomtTo D 18 —, dostavljen na dom D U>~, na iibuniea D 10—. InaeraU po do^om. J" opravi .TABORA*. HAUmoii, Jurčičeva diea Stav, «. ,»RN&r.DMta hm .rta*,.**. PoštnTnfl olaSana v ©o!ovlrst BOR • » .4 v a . . • P*aawo*n* Številk* i Rm-. Z Z vAdne IHo —»SO, «b n*, j • deJjab »in 1*—. J • U£KDNJč»T» O bo uan^ja v AI»ri- ■ ; Jiir$iS*r» ul. *L 4; 1. nad- * • R-ropjft. T«UJ«i> »®t«Mrorb. št. 276. * ■ UMU V A k« uahr.j* v Jurčičevi ib • ili^i št. 4* pritličje, do* o. Tole* JJ J oo št, cdi. SHS poštnočekoTui m* m jj ena štev. 11.78».. J • N® natočila brea d#nj»rj» ko uo b ■ )*ira, — KoVo?i«i b« ne fračaj*. J Maribor, sobota 23. septembra 1922. Številka; 215. Pismo iz Poljske. mCC* zapa^no Vzhodno Poljsko. Nezadovoljstvo na zapadu. — Kor* 15 Poljska uprava v Gornji Šlcziji. Tzcew, v septembru 1922. ske^° ve^nevuem bivanju ha Poznan-srrJr’~ kulturnem in gospodarskem •^r- .^.Poljskega za pada, sem obiskal n w-°’ ki so bili res že v zadnjem tie-cri ai/ztrgani iz pruskih rok, kajti žo .1 Pf eseb morda celo čez 30 let, bi žk Prepozno. Pruska Šola in nem-s]tnpai 8 smotreno koloinizačno1 ] 'Ij. o bi bila poljskega kmeta uniči-j let • Pa spodila z vpdne grude ter prc-jt ‘lIigranega premlela v svojih tovar-v. 111 plavžih. Revne ostanke n j ego-Jo S;rwonikle kulture, pa bi seveda vali . a • V bohcnzollernskih muzejih in j. ;lad-i njih zgradila ponosne oalače, itii^v^ ytdimo v Zhorelcih, Budiši-ten * . ratislavi in deloma tudi na Po-1 •>njskem. . ■ Svetovni prevrat leta 1918 se je ibi • Y Poznanju izvršil tako lepo, da 81 nihče ne mogel želeti lepšega. Si-r so bile potrebne tu in tam neznat-^ P,ras,ko, toda Poznan j -:ko je bilo kr.j tv n °^^oeno in se danes lahko po-iiv.i-V da 3® narodnostno najčistejša ,olJska pokrajina. jjP.Npnstatirati moram, da je Poznan j-ten Po?0^uoinu slovanofilsko in se v ioik viru. zuatno razlikuje od politiku-3*0 TsJn "Pmv.njinclfprh .nA mn- Iz seje ministrskega sveta. Nemške reparacije. — Komunistična agitacija v Franciji. — Pobijanje draginje in prehra na prebivalstva. * ; Beograd, 22. septembra. (Izvir- tem v prihodnji soji obširen referat, no.) Včeraj od 4. do 8. ure zvečer se je kaj je vlada storila iu kaj se da z ozi-vršila seja min. sveta. Zastopnik zn- rom na sedajni položaj storiti, nanjega ministra., Stanič, je referiral o Minister Žerjav jo poročal o za-predlogu nemškega poslanika v Beo- ključkih ekonomskega komiteta glede gradu Schollerj,a od 20. t. m,, po ko jem zakona o pobijanju draginje in glede je nemška vlada voljna, skleniti for- prehrane pasivnih krajev. Vlada je fait z našo kraljevino. Mi bi dobili iz pooblastila Žerjava, da predloži zakon- | ga je državni načelnik Pilsudski, ki je ij bil takrat v mučnem konfliktu s oarla-mentom oziroma z ustavo, odklonil na prav neprijeten način. Korfanty je zadnja dva tedna prepotoval svoj volilni okraj in vse kraje Poljski pripadlega dela Gornje Slezi je in je v svojih govorih opozarjal na nevarnost, ki grozi nedavno, še tako cvetoči industriji, če bo poljska uprava tako nesposobna, kakor se je pokazala prvi mesec po zasedbi Gornje Šlezije. Prva posledica delitve je bila, da 'krepi; 'arsave. Na Pozna n sk e m -ne mo-J 1’azumeti, kako se lahko Poljska tya s Češkoslovaško radi zgodovi- Gio F0zilar,ici niso pozabili, da imata g| -Komaj osvobojeni slovanski državi . Jjnega sovražnika. ^otjsk n°^'rarL:'opolitične razmere na ,v •—em, osobito pa v Poznanju, vpli-Jjj -2 ooogodno dogodki v Gornji Šlszi-°štrp r1^ ®otrnie Šlezije so se vidno po-lia i ze clo].i časa obstoječa nasprot- L Poljskim zapadem in vzhodom. Vito • tYvl ba so deli v Ga-liciijo in ICongre-'° (bivšo ruske Poljske). ,TBa načelno podlago. Poteka različne polit. Jn nar. vzgoje, v kbori merl pa indi od različnosti go-5\0 ar8kih razmer. Zupad je nacionalna J, kalnejši, vidi v Nemčiji svoje-k te av?/?ffa in najnevarnejšega riva-Varšavi, da je preveč po- Ncmčijo na račun reparacij mesto ži- skl načrt, ki naj A^sebuje: 1. v na.siv-1 so v poljskem delu silno poskočile cevi ne tehnični materijal, v glavnem nih krajih in v onih, ki so trpeli vsled! ne vseh predmetov brez izjeme v poij-poljedelsfce stroje. Vrednost bi znašala elementarnih nezgod, naj se uvedejo i skem delu Gornje Šlezije za SO do 100 15 milijonov zlatih mark. Vlada jo institucije za olajšanje prometa z ži- j odstotkov višje kakor v onem delu, ki sklenila, da se naj daljna pogajanja vežem in za nabavo hrane; 2. viada j pripada Nemčiji. Razumljivo je, da je vodijo v Parizu med našo in nemško lahko prevzame garancijo za kredite j prebivalstvo ogorčeno in zelo nezado-delegacijo. za aprovizačne institucije; 3. z zafco-. voljno z Varšavo. Pri gornješlezijskem Stanič je nadalje poročal o zunanji nom naj se predvideva znižanje cen za j vojvodi (v Katovicah) se neprestano situaciji na podlagi depeš g. Niinčtča živila za siromašne sloje; 4. predvidi-: oglašajo delavske deputacije, zahteva- ter o razgovorih v Parizu. Sklepanje jo se naj more za povzdigo poljedelske' joč takojšnjo odpravo carine na se je odložilo. produkcije iu industrije; 5. podvzame- j nemški meji, ki se niti ni prav posu- Prečitan je bil telegram iz Aten, ki pravi, da so komunisti v Traciji jz aeroplanov metali lepake, v katerih odrediti, da se izvozna carina na živi- [ jaška oblast odredila drakonske kazni, pozivajo prebivalstvo na vstajo. la mesto v denarju sme plačevati v j Vse te neprijetnosti so napotile na- Minister Vilovič je pokrenil vpra- blagu, ki bi šlo v korist aprovizaciji. j četnika poljske države, da je nedavno sanje izplačila haka v Bosni. Fin. mi- Zakon naj se predloži narodni skup- obiskal Gornjo Šlezijo. Oficijelno jo bilo razglašeno, da ima to potovanje informativen značaj in da bodo ob tej ^AUUUUAVAJU A.AJ. AAAVJUOUAAJOj T p AAAUJlj ni OU Jllli AA A |JA CA/ V UOU. d jo naj se koraki za pobijanje luksusa. \ šila. Baje se tudi dogajajo številne de-iz Minister financ se naj pooblasti, i zertacije poljskih vojakov dasi je vo- nisto’' Kum amidi je izjavil, da poda o sčini. Mk ali vojna na Vzhodu? Jugcs.Umja in Romunija za sporazum. — Pred orijenteko konferenco. — Mu-stafa Keinal pripravlja ofenzivo. — Angleži bodo hranili morske ožine. priliki razdeljena odlikovanja poljskim ustašem, ki so se bojevali za pri-lrlopitev Gornje Šlezije Poljski. V resnici eo odlikovanja kar deževala; ali' Beograd, 22. septembra. (Izvir- London, 21. septembra. (Izvirno.)' pa bo tudi izboljšana civilna in vojaš-no.) Naš zunanji minister Ninčic in Iz Carigrada poročajo, da so Kemalisti ka uprava, to bodo pokazali šele pri-romuuski poslanik v Parizu Antcta.es- odredili, da se morajo spraviti vsi kri- j hodnji meseci. Danes je položaj tak, da cu sta izjavila, da njihove vlade žele, stjani iz ozemlja Smirne in Aidina v; cvetoče rudarstvo in težka industrija da se reši v nr a š an i a.. vzh o da mirnim potom ter da boste obe vladi obeh držav delali v tem smislu. Pariz, 21. septembra. (Izvirno.) Min. predsednik Poincare je v razgovoru z našim zunanjim ministrom dr. notranjost dežele. vidno propadata, odkar je Gornja Šle- London, 21. sept, (Izv.) _ Wo]||j^^a razdeljena. Neprestano se dogaja-urad poroča: General Frederiks Mon-, ,lo razni neredi in nesporazumljenja. rich brzojavi ja »Daily Chroniclui: iz Nemški tisk se seveda smeje v pest in Carigrada: Turška konjenica na meji ( se — v tem slučaju žal ne ravno neu-nevtralne cone na azijski strani Dar- j pravičemo — posmehuje Poljakom, damel stalno narašča. Turške čete se češ, to vam je »polnisohe Wirtschaft!« Ninčičem izjavil, da je sodelovanje Ju- ^k-ajo in ogrožajo posadko na azijski | Seveda nemški tisk v marsičem pre goslavi je na orijentski konferenci za- Mustafa Kemal je poklical mini- f tirava iu skuša napeljati vodo na nera- gotovljeno. Sporazum glede sklicanja s^rQ £,z Angore v Smirno, kjer je bila ’ ški mlin. Zlorado piše o poljskem so-orijentske konferenco je dosežen. Vr- včeraj seja o vprašanju: Mir ali vojna, j vraštvu, o izgonu nemških organiza-šila pa se ne ho v Benetkah, ampak N0rvoznost in skrb med krščanskim | tor j e v, nemških tehnikov, uradnikov, kje drugje v Italiji. Grof Sforza je v prebivalstvom v Carigradu narašča, j delavcev. Gotovo je, da na mnogih' imenu Italije pristal na to, da na kon- deneralni major je odločno izjavil, da: važnih in odgovornih mestih res nedo-ferenci sodeluje tudi Jugoslavija. ^ prj sedanjem, razpoloženju moha- < staja strokovnjaško usposobljenih vo-Tj o n d o n , 20. septembra. (Izvirno.) medancev izpraznenje Ismitha in Ča- diteljev, ki bi nadomestili Nemce. Si-Daues ob 6.30 popoldne so bili člani naka imela v sedanjem trenutku po- j cer pa izgloda, da precejšen del krivde kabineta poklicani k nujni seji. Chur- sledice, proti katerim je požar v bmir- leži na preostalem nemškem in nem-chill jo dospel ob 7. uri, da se udeleži ni le senca. Vrhovni poveljnik _ Sir. curskem uradništvu in tehničnem^ o-seje. Tudi ministrski predsednik Lloyd Charles Hareington je objavil izjavo, sobju, ki tiho in na zunaj neopaženo George je prihitel v London, da p riso- v kateri sporoča sklep Angležev, da sabotira poljsko jvodstvo. Najsi bo ta-stvuje seji. »Associeted Presse« javlja, bodo držali nevtralno cono do odločit-: ko ali tako, Varšava bi morala posve-da je bila nujna seja sklicana 'laradi ve zaveznikov. Vsako kcmalisticno čuti zanemarjenemu, in omalovazeca-lWu^Va. ^ Varšavi so kmalu po ob-' Curzovega poročila o pogajanjih s prodiranje v tej coni bi se moralo sina- n emu zapadu večjo pozornost kot jo ; - - - - -* * - trati .kot vojna akcija. j jo posvečala doslej. Njena razredna m ~ JW, .... __,, j politična enostranost naj no razvnema jQ Oljsko zelo malo trpeli. Galicija CgjJ a domena poljske birokracije; po večini avstrijakantske, ger-slavofobske birokracije. ^iaip00 ;'a’ ^ so so gališki uradniki \ na najvažnejša mesta. Na Po-SilaJ6.?.6111 Pa si niso mogli pridobiti Sq k ker niso poznali razmer ter koten1 ^di nišo mogli ali morda celo ^Sot ^x^aSoditi. Dokler so bile meje ave in je prebivalstvo uvidevalo, j, hotrebne razne izjemne more, so Či^^aajci radi podrejovali Varšavi. &k<)'ip Pa opazujejo pota belveder-So j, Vlčarske varšavsko politike, ki ibe • ^ira. na njihove krajevne potre-in ki zanemarja zapadne Ur ’ ^^restano sanjajoč o invaziji ia ’ tem neprijetnejši jim posta- , ^ at, i^; Varšava. ^^Prot.jem in nesporazum1 j e-0'h-nev^C) se Pridružili v zadnjem času -J koniješlezijskili razmer. To je •^an<^orfantyja, katerega je — kakor ~~ Paidamentama večina dosi-a mipistrsk, predsednika, a ZVEZA NARODOV O VPRAŠANJU NARODNIH MANJŠIN. Ženeva, 21. septembra. (Izv.) Na današnji seji so bile izza. daljše debato sprejete resolucije o narodov s pogodbo o manjšinskem varstvu, zajamčile svojim manjšinam eno pravičnost in toleranco, ki je predpisana v pogodbi. Na to je bila na predlog I mučnega in kočljivega spora med zapadem in vzhodom, ki je danes že tako oster, da izpodkopava celo temelje same države! C. manjšinah, v smislu referata švicarske ga zveznega svetnika Motte. Resolucije zahtevajo: Ce katera država resno prekrši določbe mirovne pogodbe o narodnih manjšinah, ima Zveza narodov pravico, da postopa direktno. Za. navadne slučaje pa zadostuje, da Zveza narodov ohrani dobro razmerje z raznimi vladami. Če bi med dvema vla narodnostnih senatorja Reynalda sprejeta resolucija j P©!jjfj01|0 VSStŠr w . n mivin ovrvrlm rvm rvrvm o V, Tl hi ® w w v ^ cita. Določ&n jo kredit 46 mj 1 TOg4, frankov za elektrifikacijo novih P ^ — 1,528.000 brezposelnih jo ^ m. na Angleškem. Od 1. jan. ga, dno se je zmanjšalo število bi selnih za 496.733. — »Daily Herald«y glasilo kih socialistov. Znan angleški list? ly Herald«, ki izhaja v 500.000 je to dni prešel v last socialis^ . ^ delavskega sindikata ter bo odsloj ^ ljo izhajal kot oficijolno glasi lo _^ gleških socialistov. »Daily Ho^ai■ ^ jil tudi doslej žo naklonjen delaiV& \rl 1 /^1 1*' - ... | ^ -11 '»MA- &ca ZDia'S0' V&d Mi ai 30 znova obudila | tiirijentoffi! ijdo.r želj osebnih inforina- himno. — Volkovi v hrvatskem primorja. Zagrebški listi poročajo iz Mejo v hr-vatskem primorju, da so so tamkaj pojavilo veliko tolpe volkov, ki posebno ovčarjem povročajo veliko škodo in preglavic. Ljudje so hojo. kaj bo pozimi, ko so že sedaj volkovi tako predrzni. — Osiješka po’5c5.ia ]?o?o stavk«!ti. ki mestni strčjžuiki «o uvedli ak- Koroške vesti.. Ob bližajoči so obletnici koros plebiscita jo dolžnost nas tukaj & jočih Korošcev, da seznanimo javnost, kako Nemci šo vedno . a'Lra.Vi jo svojo ljudi proti Slovanom i*1 posebno proti Jugoslovenom in , ' ^ zastrupljajo s svojim nacijonalai ^ vinizmom šo tisto malo peščico mislečih, ki od nas Slovanov kaj ^ sprejemajo kruha in drugo _ d0l,). ^0* Nemci v Col oven so proslavili. n rosici plebiscit obenem z znanem publikfeior« dno 12. 11. (nov.). " j p kažemo, kako so ti nemški grirnio^^iJ| pri tej priliki govorili in kljub ^ da so republikanci točili solzo^- ij&-ginjeno monarhijo Avstrijo, 0 \'aSleS‘‘ mo tu objektivno poročilo_ dvoh,J ^ Ijivih naših koroških rojakov v! lovca: »Ob 9. Uri jo bila mašfl, • kapeli govor, ki jo imel vse zna ^^iil narhisitičnega gibanja. Vzrok ^^njtl Avstrijo jo po govornikovem n bil: »T.Tntreuo des Volkes Ji o dom Sta ate. Die Siidslaven ]vVf'r, elln' ersten, die sich von Oesterreicb ^ jj'0 ten. Der Anlass zum Kri ege aV jj* Bnnor.diWlc: des Troiifplgcrpaai. rtrissrK o ev Sfran'3?' ko delajo zunaj nje med Ijud-1 7°®! Niti glad in pomilovanja vred-gospodarski položaj avstrijskih' re-Wwknw, ni streznil teh zalčrKnje- 1 »Hei matsd iensfclerjev «. U ver jeni ®mo, da bodo tudi letos izrabili ti fa-i a mu obletnico plebiscita v to, da zo-1 s hujskarijami potolažijo Koroš- lačno želodce. Prekmurje. ,>inci. Prav hvaležni smo Kompe-,ni Vlasti, da je namestila novo T|. 3 "o vrtnarico. Trdno smo prepričali, da so bode začelo v šolskem vrten cino podučevati in zajedino tudi raz-rJati narodno vzgojo, ki je prepotrebna mlademu naraščaju. — Bivša gdč. £ naTicaJo stalno upokojena. . ,r , Ue,nci. Dne 17. t. m. se jo vršila v ,1 n Prostorih gostilne g. Janosa Jfii-' . veselica v spomin 30 letnega Ob-gasilnega društva. Prisotni so tudi teša,novski, martjanski in seli fT^i gasilci. Udeležba od strani ljudstva jo bila polnoštevilna. Nadeja vil du1.lK)do ' ostalo ol>čine ustano-,G ®liona društva in pokazalo svojo avnost v prid razširjovanja korist-namenov. Iv. A. jj ~~ Beltinci. Gostilničarju Huberjn te dni ukradli različna živila. Orož-80 "*e Posrečilo izslediti tatu. !>Ioh so tatvino v našem okraju zelo **>goste. Zahvala srbskih kmetovalcev Slovencem. kmetovalci vrnivši se iz po-Sloveniji v Srbijo, so dopc-m 1 Kmetijski družbi sledečo brzojavko zahvalo: fse ®e.°Sra(^’ IS- septembra. Zdravi smo luti ^ wnili v Beograd. Po še svežih (jan našega bratskega objema čutila , s° obvezane, da so Vam tudi tem jibr + . Ka'hvalimo za Vaš presečen ili^h i s,w^em in za globoko iskreno uhav, s katero sto nas povsod spreje-Pogostili in spremljali skozi Vam y° in tjidi nam drago bratsko Slove-J™- Vaša iskrena brataika liubav je na^ih srcih vžgala občutek naj-j. ^jega in najmilejega bratstva in ^baani, kar naj služi v jamstvo za u*Pno slopo na delu za ohranitev na-1^1 ?a bratskega odinstva in za napre-■ , c naše skupne domovine. Tu hočemo !tor h'.° ™ Unbezen širiti med našimi in jo prenesti na mladino, da L;;08. vsi vzljubili, kakor smo Vas mi 'Val'11 Prosimo Vas, da to našo zah-0 tolmačite vsem mestom in odbo-j,,'n’ ki so nas sprejeli, pogostili in iqr eiU:ljevali in jim sporočite, da jih I®no bratski ljubimo. J*- r imenu kmetovalcev in stmkov-J v0v, član uprave Srbskega Poljo-vi'edaega društva Vica Radovanovič. Mariborske vesti. Maribor 22. septembra 1922. ^Con'l naročnike opozarjamo, da „, ° današnji številki priložili poiož-prosimo, da nam zaostalo na. f°ču ln° Poravnajo. HbS ^ni.r^ .i® v četrtek 21. t. m. v Ma-hišni posestnik, bivši gasilski Karl Lobi, v 74. lotu starosti, oii ^ por°Plani nad Mariborom. Danes °i enajstih sta preletela nad juž-80 n 1. 1 Maribora dva aoroplana in <>}%£ . v^a na Teznu. Ta nenavaden Obv^i6 v’z^udil različno komentiranje, iti stn' Cn^ smo’ s^a aoroplana naša ^anc« v Maribor zaradi vaje. ^oiiPopoklnc bodeta krožila nad n*SOvanje v dneino deš Ko !n de- Svetišče se bo vršilo .y Aede).:io dine 24. in panedeljoK dne 25. t’. m. vsakokrat od 8. do 11. uro dopoldan v pl sami Državne dočje stanice v Sfcross-majerjovi ul. 26. Vsprejemalo se bo le sirot© in ®a®uščono deco najrevnejših slojev. m Onemogel starec. Presinoči je bil izpuščen iz bolnice starec Mavra, ki se je na cesti onemogel zgrudil. Policija ga je oddala v oskrbo mestnemu magistratu. m Vdova s petimi nepreskrbljenimi otroci prosi usmiljena srca nujno pod pore, da zamore opremiti otroke za šolo. Naslov v našem uredništvu, kjer se sprejemajo tudi darovi. m Državna borza dela v Mariboru. (Uradno pojasnilo na beležko v »Volks-stimme« z dne 14. 9. 1922., št. 74.) V mariborski »Volksstimme« zgoraj navedenega datuma je bilo stavljeno javno prašanjo sna podpisani urad glede volitev upravnega odbora po zakonu o •zaščiti delavcev §. 80, 91 (Uradni list z dno 13. VII. 1922, št. 74.) Na to odgovarjamo, da so bodo izvršile volitve žo v bližnjem času in sicer po navodilih, ki nam bodo došle od ministrstva za socialno politiko preko Državne osrednje borze dela v Bel gradu. Za to ni od nas odvisno kodaj in kako se bodo vršilo v zakoinn predvidene volitve. Podpisani urad sam posluje točno in vestno, tako da pri njem ni niti najmanjšega zadržka za natančno izvrševanje zakonskih določil. Dovoljujemo pa si opozoriti pri ti priliki javnost kratko na sledeča dejstva, glede katerih vsa naša dosedanja prizadevanja niso prav nič zalegla. Urad nima predvsem svoji nalogi odgovarjajočih prostorov in ako nam mariborska občina ne dodeli še pravočasno v smislu zakona o zaščiti delavcev po § 93. b) dolžnih prostorov, bo urad v bližnjem času sploh moral ustaviti (uradovanje. Sedanji prostori (Stolna ulica št. 4) velikemu navalu strank (tekočo leto jih je bilo do 20. 9. 1922 10.931 in to pri dnevnih tri in pol uradnih urah za stranke) že zdavna ne zadoščajo ter bijejo v obraz vsem zdravstvenim predpisom, tako da je zdravje uradništva prav resno ogroženo. Na drugi strani, pa je hišni gospodar prostore že ponovno sadnijsiki odpovedal, lcer jih res nujno rabi za trgovino. O resničnosti naših navedeb se moro vsakdo sam prepričati. Obračamo so zato predvsem na mariborski občinski svet, da vzamo prašanjo naših uradnih prostorov nujno v pretres, sicer bo naš velevažen in nadvse lepo poslujoči ter razvijajoči so urad lepega dno postavljen na cesto in bo moral prenehati. Prosimo zastopnike vseh političnih strank, da si osvojijo obstojen procvit našega urada kot svoje prašanjo kor urad je javna ustanova tor namenjen v veliko korist vsej javnosti. Druga velika težkoča jo ta, da urad nima že leto dni potrebnega števila uradništva. Nujno rabi še vsaj 1 uradnika, da bo mogel biti urad za stranko več ur odprt, no pa da jih mora večkrat skoro polovico oditi, kor ne morejo biti postreženi kakor potrebno. Gotovo je, da bi moralo priti pozneje še več uradnikov, najmanj še 1 a.li 2. Dokler ne bo uradništva, bodo vsa našega urada se tičoča določila zakona o zaščiti deiav-cov samo na papirju. Komisijo za izbiro poklicev in posredovanje vajencev tudi ne bo mogoče toliko časa oživotvo-riti, dokler ni uradništva. Tu je ležeče na narodnih poslancih vseh strank, da podvzamejo v Bolgradu energične korake pri ministrstvu za socialno politiko. da da našemu uradu potrebne u-radnike, za katere že leto dni zastonj prosimo. Sedanje uradništvo je z delom preobloženo in ako no bo pomoči, bo primorano i ono zapustiti svoja mesta. Čutili smo so dolžne, dati javnosti gonnja pojasnila, da bo vedla soditi pravilno delo našega urada tor r,nala za glavne nedostatke, ki na njih urad trpi in da no deluje v tisto zadovoljnost, kakor bi rad in bi moral. Ko bodo ti nedostaki odpravljeni, bo mogla imeti javnost od urada res vse koristi, ki jih upravičeno' želi in pričakuje. — V Mariboru, 21. sept. 1922. Državna borza dela v Mariboru. m Zatekel se jo mlad lovski pes, tigrast s tremi velikimi temnorujavimi lisami na hrbtu, s pasom krog vratu. Kdor bi ga našel, naj ga odda lastniku g. V. Cotiču, Maistrova ul. 17. EL kjer ,primerno m Cirkus »Drina«. V petelč dne 22. sept. rokoborba. 1. par Slolcič co. Semič do zmage, 2. par Tscharri co. Zanelatto, 3. par Tom Sajer co. Eossano, 4. par Stenlai co. Efendi. Boksanje: Draženo-vič co. De Santi Bruno. Sodnik: N. Le badinsky. V slučaju sabega vremena so predvaja v Narodnem domu. m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. Dnevno koncerti. Narodno gledališče. Bepertoire: Petek' 22. septembra: Zaprto. Sobota 2. septembra: Iilapci. A. premi jera. Nedelja. 24. septembra: Prodana nevesta. Izven ab. i Pondeljek, 25. septembra: Zaprto. Torek, 26. septembra: Car in tesar. Izven ab. , . x Vpisovanje v kraljevo akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagreba. Vpisovanje v kraljevo akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, edini zavod to vrste v naši državi, se vrši dno 29. in 30. t. m. pred-poldan od 9. do 12. ure. x Narodu! Pred desetimi leti je na-gloma odšel v večnost naš pesnik Ant. Aškerc. Ob pogrebu njegovih zemeljskih ostankov je vos naš narod na dotlej najsijajneji način izrazil, tla se zaveda, koga je izgubil. Anton Aškerc jo bil najdoslednejši in najpogumnejši bojevnik za duševno svobodo, za resnico in pravico. Kot ustanovitelj slovensko moderne poezijo je spesnil balade in. romance, ki so po svoji vsebini in obliki vrhunec našo epske umetnosti Bil je prvi slovenski poet, ki je zajemal globoko no le iz zgodovine našega naroda, nego je čnpal iz povestnice sko-ro vseh svetovnih narodov. Nihče ni razširil obzorja slovenske poezijo tako mogočno kakor Anton Aškerc. Bil je prvi poet našega delavca in našega kmeta, njunih boirib, trpljenja in triumfov; bil je poet naših narodnih, socialnih in verskih mučenikov in junakov, iz kojih žrtev in krvi sta nam z ra stli svoboda in ujedinjenje; bil je poet-filozof naših dvomov in hrepenenj, naše ljubezni in nade, naše mržnjo in o-svete. Kakor slavec je umel zagosto-leti o sladkih čustvih ljubečo mladenke, kakor z bičem in škorpijonom je znal usekati, kakor vihar zagrmeti. Bil jo velik pesnile v vsakem ozira, velik kot Slovenec, kot Jugoslovan, kot Slovan, kot človek-borec-mislec. Rusi, Švedi, Čehi, Jugosloveni so prevajali Aškerčeve pesnitve; tudi v nemških prevodih so izšle njegove balado in romance. In še izidejo. Lirik, epik, dramatik, esejist, kritik, urednik, potopisec, prevajalec in odličen novinar jo bil Anton Aškerc. Obogatil jo slovanski jezik z novimi narodnimi izrazi in oblikami, obogatil slovensko poezijo z novimi idojami in pesniškimi formami, obogatil slovensko slovstvo notranjo in zunanjo, navzgor in na šir kakor nihče pred njim in za njim. Štirinajst knjig jo podaril narodu, od rojstva nesrečen in beden, a do svoje prezgodnjo smrti neomahlji-vo plodovit, energično vzpodbujevalen in sredi najtemnejšega narodovega irobstva brez prestanita junaško odkritosrčen in bojevit. Kot prorok je napovedoval brez oddihljaja, da žo vzhaja solnco Jugoslavije. Dočakal ni te srečo, ki jo neomajno veroval varajo in ki jo je vtrjeval v dušah svojih rojakov. Strašna vihra svetovno vojno jo bila hkratu smrtni boj prepotentnega Ger-nmnatva. V tej vihri smo malone pozabili tega glasnika svojo svobode. Ob desetletnici Aškerčeve smrti pa so .io svobodni naš narod spomnil svojo dolžnosti. Sklenil je postaviti velikemu jugoslovanskemu bardu v Ljubljani dostojen spomenik: iz hvaležnosti slavnemu pokojniku in v vzpodbudo mladini tor zanamcem. Vso jugoslovansko javnost poživljamo, da zbira prispevke, prireja koncerte, slavnosti, dramai-sko predstave in veselico v korist Ant. Aškerčevemu spomeniku! Počastimo ga, sili počastimo s tem sebe. počasti-1 mo misli čustva, ideje in ideale, za Katero je veliki pokojnik živel, deloval, trpel in umrl. Denarni prispevki naj so pošiljajo na naslov blagajnika dr. Vekoslava Kisovca, ravnatelja Slavenake banke V Ljubljani. V Ljubljani, 15. sept. 1922. Odbor za Aškerčev spomenik v Ljubljani. x Nova drama Trockega. Glasom vesti iz Helsingforsa, je Trocki ravnokar napisal novo dramo, katero bodo v kratkem uprizorili v Moskvi. x Zbirka zakonov VI. zv. Zakon o zaščiti javne varnosti in roda. Zakon o pobijanju draginje. V Ljubljani 1822. Založila Tiskovna zadruga. Zgoraj o-mcnjcna zakona sta izšla pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in bosta interesi* ranim krogom v priročni obliki dobro služila. x Zbirka zakonov VII. zv. Zakon o glavni kontroli. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Tudi na to knjižico opozarjamo juriste, ki hočejo imeti zakone v priročni obliki. Spori : Tennis-turnir za prvenstvo Maribora. Za turnir so je javilo dozdaj že znatno število igralcev in igralk, tako da obeta nuditi ta prireditev velik u-žitek za športno publiko, posebno ker so med igralci i taki, ki so k velikim uspehom nastopali na mednarodnih turnirjih. Cen j. občinstvo se opozarja, da je vstop dovolim samo z vstopnico. Cene so sledeče: Sedež znotraj mreže za osebo 15 din., sedež izven mreže za osebo 10 din., stojišče 5 din. — Permanentna vstopnica za celi čas turnirja znotraj mreže 50 din. za osebo, izven mrože 30 din., stojišča 15 din. (Vsaka vstopnica velja za celi oni dan, za katerega jo bila kupljena.) Točni spored se bo Objavljal v časopisih. Cenj. občinstvo so že sedaj opozarja, da bo naj-interesantnejša igra v nedeljo dne 24. t m. od 9. do 12. in od 14. do 18. ure ten v nedeljo dne L 10. od S. .ure naprej. Ofošave. § Mestni ldno. »Smrtonosna lestva«1 prekrasna cirkuška senzacija v 6 činih! z Luziano Albertini v glavni vlogi se predvaja v petek, soiboto, nedeljo im pondeljek. Porotno sodišče. Maribor, 21. sept. •) Umor v Podvincih'. Dne '4. febr. t. 1. je bil v Podvinci S pri Ptuju v svojem skladišču zavratno umorjen in oropan trgovec s poljskimi’ pridelki Rihard Rosenfeld. Umor so ja zgodil med 8. in %10. uro dopoldne. —• Rosenfeld je imel osem vbodljajev vj prša in trebuh. Sum je padel na dva; fanta, ki sta tisto jutro postopala' krog Rosenfeldovega skladišča; sosedje! izpovedujejo, da so ju videli, vendar nič hudega slutili. Naenkrat sta zgini-« la v skladišče, čez nekaj časa zopet pri-! šla ven in izginila v gozd. Po popisu! prič so orožniki izsledili enega izmed! njih v osebi Alojzija Polaka, rojenega 16. apr. 1889. v Vel. Kocjanu, pristojnega v Rapelo, brezposelnega slikarja nestalnega bivališča. Pri konfrontacijah ga jo več prič brezdvomno spoznalo za večjega izmed obeh fantov, ki sta se kritičnega dne sprehajala pred Rosen* feldovo trgovino. Tudi je Polak že poprej neki priči namigaval, da bo Da-pravil »rukar« pri vojnem dobičkarju Rosenfeldu. Obdolženec seveda odločno taji. Tudi o njegovem tovarišu pri limoni dozdaj ni sledu. Vendar so so njegovi alibi — dokazi izjalovili. Po* lak je obtožen tudi raznih tatvin in' goljufij. Porotniki so z vsemi 12 glasovi potrdili krivdo obtoženčevo, ki jo bil obsojen na podlagi krivdoreka v smrt na vešalih. To je že 'tretja smrtna obsodba vt tem zasedanju. Darujte za ,SkBad otroške bo:nice( v Mariboru. Kuga (v bonbonski obliki) sc pojavlja v zadnjih letih na raznih mestih Evrope, a iz zgodovine velikih pandemij kuge vemo, da so se na ta način začele vse pandemije. Vedno so se 'pojavljali najprej sporadični slučaji, za njimi pa je izbruhnila prava pandemija, proti kateri je boj izredno težaven. Tudi v tem oziru je treba paziti na Rusijo! Glad in epidemijo so že od nekdaj v ozki kavzalni zvezi. Tako je tudi sedaj v Rusiji. Rusija preživlja ponovno periodo lakote. Take periode so bile vedno v tej državi, nikdar pa še ne v tako velikem obsegu, pod ta]co težkimi pogoji im s tako malimi izgledi za skorajšnjo pomoč. Lanska suša je uničila v naj rodovitne j«ih delih vso žetev. Glad je zavlada! v pokrajinah okoli Volge in Dona, v delu Ukrajine vse do Krima, Gruzije in Armenije. Ta cona gladu se širi vedno bolj. Čez 40,000.000 ljudi strada, od teh je umrlo v letošnjem letu ali jih bo umrlo najmanj 10 milijonov. * Te številke navajajo delegati vseh misij, ki so sedaj v Rusiji, a ruska vlada jih molče potrjuje. Milijonom na smrt obsojenih ni več pomoči; ako bi se tudi dobila sredstva, pa jih ni mogoče spraviti pravočasno v te kraje. Prometna sredstva ne fumkcijonirajo in so ne dajo tako lahko urediti. Kolikor jih je na razpolago, so vsa uporabljajo zato, da so v kraje gladu in smrti spravi živež in seme. Misije, ki so do-šle v Rusijo, lahko delajo samo ob železniških progah in vodnih cestah. Vsled lakote se opaža nov pojav, ki utegne le še bolj razširiti epidemije. To jo pomikanje ljudskih mas, V mnogih krajih ni ničesar več, kar bi kmete vezalo k njihovim ognjiščem. Laoni so, polja niso pose jen a, ker ni bilo semena (cela Ukrajina je i obsejala to leto le 15—16% one površi- Nevarnost epidemij. (Konec.) Povratna mrzlica (Febris reourrens) Je tifusu podobna bolezen, ki je prenašajo v prvi vrsti uši. Po podatkih ruskega profesorja Tarasevida je obolelo na Ruskem v zadnjih 4 letih okoli 10 milijonov ljudi na tej bolezni; mortalitet je iznašal 2 do 4%. Ta pandemija rekurensa nima primere v zgodovini. Kakor pegavico, tako so tudi rekurens' najbolj pospeševale desolatne prehranjevalne in higijenične razmere, posledice velikih izprememb im gospodarskih katastrof. Siromaštvo, združeno z nesnago in drugimi podobnimi pojavi j je najboljši pospeševatelj. Brez obleke, , hrane in mila se nikdo ne moro braniti' pred ušmi. In če slišimo, da so v Rusiji; kraji, kjer ljudje že leta niso videli mila, nas te številke ne bodo preveč osupnile! Obe pandemiji nista neposredno * nevarni zapadni Evropi, t. j. pokraji-; nam, kjer obstojajo normalne razmero in higijenični način življenja. Nevarnejše so za Poljsko in Romunijo, ki ju pasirajo nešteti transporti iz Rusije,1 prinašajoči nesnago, uši in te že okužene bolnike ali nositelje bacilov in kier so tudi sicer življenjski pogoji dokaj neugodni. Zelo nevarna je kolera, ki je v Rusiji dosegla 1. 1921. najvišje število slučajev. Naj zadostuje, če omenimo, da je bilo v Rusija 1912. 1. 9, leta 1915. — 34.582, leta^ 1918. —41.239 in 1. 1921. — 174.921 slučajev obolenja. Začela se jo v zimi 1920.-21. v rostovski in kubanski guberniji ter se razširila proti: Volgi, dokler ni sredi poletja preneha- i la. Značilno je, da je bilo 1. 1921. mnogo manj slučajev obolenja med vojaki., Vzrok je sistematično izvržena vakci-; nacija vojske. V splošnem je iznašal mortalitet okoli 50%. V januarju letošnjega leta je epidemija, kolera izbruh- . nila iznova in sicer v Ukrajini. Eehihard Kellermann: - PREDOR, Roman. (Dalje.)' Vznemirjenost je rasla in rasla. Toda vsa moštva, katera so prispevala sem gori, so bila glede razsežja katastrofe dočista v nejasnem. n/Sfvsf SC iZ Pred01'a Sam°’ kCf S° SC Za njimi VUni Priporočam br.vnfco ,Unfon‘ I I vsi. „ S pa Glavnem trgu s prvoTrstno In zopet so zenske strmele polne nemira m strasne j p08treih0. Ro9kai-, poslovodja, tesnobe v ono dvoje malih črnih lukenj, ki sta zrli sem} gori kakor lokave, razjedene oči, iz katerih srepi sama j zla usoda in groza, Okoli devetih so prispeli prvi vlaki, na katerih je sedel mož tik moža. ki so vsi razburjeno krilili z rokami, še preden se je vlak ustavil. Prihajali so iz predorske notrine, kamor je bila panika zagnala baš svoje prve. strahote. Kričali in tulili so: »Predor gori!« Zavreščalo je strašansko vpitje in tuljenje. Množica se je zavalila naprej, valila se je tja m sem. V tem se je pojavit Harriman. Stal je na želez-_ ničnem vozu. vihtel klobuk in vpil. V jutrnjem svitu je i bil videti kakor mrlič, ves bled, brez krvi, in vsakdo ie menil, da je tak zaradi nesreče- »Harriman! — Mirujte, govoriti hoče!« »Prisegam, da povem resnico!« je vpil Harriman, ko se je množica umirila, in pri vsaki besedi mu je iz, ust zapuhtel gpst oblaček sape. »Vest, da predor gori,! je nezmiselna! Beton in železo ne more goreti. Zaradi dvonadstropna eksplozije se je vnelo nekaj zanikarnih podbojev za * vrtalnim strojem in to je povzročilo paniko. Naši in- qovska hiša V ženjerji že gase! Ni treba —« j» , A niso pustili, naj Harriman dogovori- Prekinilo SlSKI Z velikim ga. je divje žvižganje in kričanje in ženske so jele pobi- ... eUaHi«*om in rati kamne. Harriman je skočil z voza in se je vrnil v^nsc0m» SKiaaiscem m postainico. Iznemogel se je zgrudil v stol- 'vrtom čutil je, da je vse, izgubljeno in da more Ie Allan! sam preprečiti katastrofo tu zgoraj. I niški prostori in Sta- Toda Allan ne more dospeti pred večerom! j Suhoparna, mrzla postajna dvorana je bila polna novanje takoj na raz-inženjerjev, zdravnikov in jjradnikov, ki so prihiteli, da j . bodo pripravljeni za pomoč. ■ polago Harriman je že prej popil liter črne kave. da bi ob- - • . vladal učinke uspavalnih praškov. Izbljuval je in dva-Zluana krat omedlel. ] stanju. Ponudbe spre- Kaj naj le počne? Od vsega, kar je slišal, je bilo), pametno edinole izporočilo Barmannovo, katero mu je jema Alojz Planin-neki inženjer v Barmannovem Imenu javil po telefonu' , „ s Šestnajste postajnice in ki je velelo, da so se po Bar- sek, L Ubijana, r\ar-mannovem mnenju v rovu, ki je bil ves z lesom pod- ; i-™!,« rc,ctn 1Q prt, podboji vneli sami od sebe od vročine in da je njih ;,OV5Ka cesta io. ognievina povzročila eksplozijo strelnih zapalk. To ; je bilo pametno rečeno, toda ob tem takem detonacija j vendar ne bi mogla biti tako silna, da bi se čula do* dvanajste postajnice? (Dalje prihodnjič.) : ne, ki jo je obdelovala prod vojno), živina je poginila, ker ni bilo krmo in tako so ljudje sklenili, da gredo na pot iskat si živeža. Postali so nomadi. Kakor pripovedujejo očividci, se med Uralom in poljsko mejo opaža živahno pulziranje im ljudske mase sc začenjajo pomikati. Sovjetske oblasti so brez moči. Že v februarju t. 1. so objavile oficielno, da je čez 700.009 Tatarov zapustilo svoje domove in krenilo na pot, da si išče hrano. V mnogih krajih so ljudje pobegnili v gozdove, kjer se žive s koreninami in z lovom. Če uvažimo vse to, tedaj nam postane jasno, da se v Rusiji pripravlja neke vrste selitev narodov. Lačni e mase ljudi se pomikajo proti krajem, kjer upajo najti živeža, kakor so v starih časih barbarski narodi iz enakih vzrokov potovali od vzhoda proti zahodu. Kam in kako daleč bo to privedlo, je jedo svojo deco — ne sarao to, pravira, ampak se danes v Rusiji človeško rae* so prodaja na trg«. V Sarasovu mi jfl bilo na javnem trgu ponujeno človeško meso.« Kaj je storila Evropa na vse io? Zelo malo ali nič. Sanitarna konisrnca je izdelala načrt za organizacijo^prve pomoči Rusiji. Da se izvrši ta načrt, 3« potrebnih 1,500.000 angl. funtov. y-a predlog je Zveza narodov predložila konferenci v Genovi, a ta ga je blagohotno vrnila Zvezi narodov. Zveza narodov pa nima dovolj sredstev, da M izvedla, zasnovano akcijo. SovjersKa vlada je brez moči, ker tudi nji Prl' man j,km jo sredstev. v ...-* V Genovi so se evropski državni® zlasali radi rušilcih petrolejskih vr čev. Tekmovali so, kateri izmed M> bo prvi šel v Rusijo — plenit; illlc nemogočo reči, kajti glad v Rusiji ne so ni spomnil ruskega muzika, Ki ® bo končal že letošnjega leta. j pripada to bogastvo in poleg katetes« Mase lačnih se pomikajo deloma na; umira od gladu in epidemij. _ . „ jug, deloma na zapad in sever. Velik Toda evropski diplomati in lr/a " del potuje proti Ukrajini, katero že niki ko motijo, če mislijo, da bodo ffl zapuščajo njeni prvotni prebivalci, gli brez kazni in na lahek način T>T1.^ seleč se proti mejam Poljske in Besa- do ruskega bogastva. Ne razumejo, rabijo, ker tudi v Ukrajini vlada glad. kakih vzrokov jo potrebna nujna P Če pomislimo, da jo Ukrajina povrh moč, ki jo zahtevajo zdravstveni *5 ■ tega tudi še gnezdo kolere, nam je jas- kovnjaki. ko so pa bodo spomnili) — -j svota no, da je velika epidemija kolere ne- ta pomoč odkupljena z neizmerno izogibna. Najnovejše vesti iz Rusije jimi žrtvami. Iz Rusijo je šla po & to le potrjujejo. j ena naj večjih duševnih pandemiji Čitali ste v dnevnih listih, da so so dovime, od tam bi utegnila pti« ^ v Rusiji pomnožili pojavi kanibaliz- ona naj večjih paaidemij kužni ma. Morda ste verjeli tem vestem, lezni. . , , t:r,6. morda nisto verjeli. Cujte sedaj, kaj j »Lječnički Vjesnik« god, j— izjavlja sloviti nemški učenjak profe- j Kdor še ni videl mariborske sor Miihlens, šef nemške misije Rdeče-: _ _ i ..a ga križa za pomoč Rusiji: O OTI! H© »Pravijo, da v Rusiji jcilo človeško j meso. To lahko le potrdim, kajti danes ne samo v Rusiji uživajo človeško meso, da izkopuje.io in jedo mrliče, da se. ddgajajo umori iz kanibalskih moti- j vov, da stariši vsled gladu ubijajo inl naj se odtrga ta teden vsaj za en dan in sS jo pride p°' gledati. Razstava je podalj* šana do vključno 24. t. Mala oznanila. Slugo (laboranta) z* takoj išče Motor 3—6 ks (za bencin) se lekarnr. „Pri sv. Arehu“. 1754 j kupi. Dopis in cena pod .Motor" na upravo. 1752 2—1 (55) ISSem K 20.000 posojila za trgovsko podjetje pioti 15% obrestim. Varnost zajamčena. Ponudbe na upravo lista ;-°d -St. 32«. 1758 2-1 Jedilnica mramomalimi jiloS-ianv, pližnst divan, spalni divan, 4 pofameme postelje, komad 300 — 350 D, kompl. postelja i žimnico, kompletna spalna garnitura za 1 osebo, viseča sve1i!:k», posteljna pregrinjala, pliSa*ta lopa. površniki r. svilo podloženi, komad 400 I). VpraSa .se: Rotivžki trg 8, I. nacist, l»vo. 1763 Kupim pianino, kratek pl»aovir in orkrslrion. Hotel Halbwidl, soba it. a. 1757 2—1 Kupim lahki enovprežni voz Šivalni *troj in kahinjiko omaro. Hotel Halbwidl, soba St. o. 1756 i—1 Odda se takoj blizu Glavnega liga /dva lokal*, pripravna za obrt, delavnico, skladišče ali pi»arno. Pojasnila: Dravska ulica 10, 1. nadstropje, vrata St. 11. 1748 5-2 Pohištvo za spalne in jedilne sobe iz trdega in mehkega lesa po znižanih cenah. Tovarna za pohištvo. Koroška cesta 46 1734 6-4. Poštna pomočnica se sprejme takoj pri poštnem renini. Hrana in stanovanje v po dogovoru. K! er se nisem mogel posloviti pri iz Maribora v Trbovlje osebno znancih, se poslavljam tem potem. 1755 mojem pri vseh Ivan Dekleva, trgdvec- Proda se tr- Sp. dvo- Lokali, gostil- Hiša moderno in v dobrem Kurz ruskega jezika se prične 22. septembra v državni realki. Vpisovanje od 18. do 19. ure. 1751 Vsakovrstno original angleško sukno nudi tvrdka FRANC MASTEK Glavni trg 16. Ali bo res dobro? letošnje vino Prepričajte se sami v gostilni .Pri sodniji' kje se toči od danes 23. t. m. naprej novo vino. 1753 1761 Glavni uradnik: Ra div o) Reji ar. Odgovorni urednik: Rudoli Oziri. Vrtnarstvo IGNAC VAUDA V Ptuju s« priporoča. 1740 > okna- @JS) Šolske torbice in tudi druge na izbero pri Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13, na vogalu. Istotam se j kupijo stekleni nastavki z j oporami vred za izložbena i fltOf eno, slamo, drva, premog, krompir, sadjo in druge pridelke kupuje in prodaja AND <* tJ OSET, Maribor, Aleksandrova ce g št. 57. Telefon št. 88. 1 Na „vinski razstavi ti objekt B .Pokrajinske obrtne razstave* od 8. <5® 24* 1715 se prodaja od dane« naprej po zelo znižani ceni pol®? tudi cele butelike Tina in sicer: itra po 3’— , 4‘" • rr - 7*— * 8— * 9*— * 10- br«z sUkltnic (za steklenice je založiti K 16'— z» ▼ točilnici se znižajo cene ta K S— pri ‘llr ‘ Vinarski In sadjarski odsek kmetijske Slovenijo po 28-— K komad (vzorec y10 9 34-- K . i ( dtto. J* 40-— K , ( dtto. n 46 — K . ( [ dtto. 9 52'— K . 1 [ dtto. 9 58-— K , I dtto. 9 64*— K . < dtto. 9 70-— K . < dtto. K) K) K) K) K) K) K) K)i* fa * iitwUiik ‘n izdajatelj: KoJlzorcU »TubttCfc M Tilk«; Mariborska tiskarn« d. d. Mariboru.