Leto LXXTV., st. so Ljubljana, sobota i. marca I941 Cena Din L— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje m praznike. — Jataoaaaol do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.60. od 100 do 300 vrst 4 Din S» večji tnsermtl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, sa Inozemstvo Din ?B. Rokopisi se asi UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljevm ofleo st. 5 11-22, S1-2S. ti-24. tl-26 0» Sl-M Podmtnlee: MARIBOR, Grajski trg St. T — IfOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ŠL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10 351« 'ij. — flarila je sklenila pristopiti k trozuezi Bslgarska vlada je obvestila sosedne države, da bo podpisala berlinski pakt — Ta Značilne avdienc na dvoru in v zunanjem ministrstvu Sofija, 1. marca. AA. (Štefani). Predsednik vlade Filov je odpotoval v Nemčijo, da podpiše listino, s katero Bolgarija pristopa k tresvezL Pred odhodom je predsednik vlade Filov predložil kralju Borisu obširno poročilo o mednarodnem položaju, ki se razvija na ffnfll UMI in je predsedoval seji vladi*, na kateri so vsi ministri soglasno odobrili sklep Bolgarije, da formalno stopi na stran držav osi. S svojim pristopom k trozvezi Bolgarijo ja5no opredeljuje svojo politiko prijateljstva ln sodelovanja z Italijo in Nemčijo, ki mora kmalu dovesti do novega razvoja. Bolgarija želi pod modrim vodstvom svojega kralja aktivno sodelovati v novem evropskem redu. Pristop Bolgnrije k tro-zvezi je nov in pomemben uspeh politike osi na evropskem jugovzhodu. Nevv Vork, l. marca. s. (Ass. Press). Iz balkanskih prestolnic poročajo, da je bolgarska vlada uradno obvestila vlade vseh d. žav. kj meje na Bolgarijo, da bo podpisala pogodbo, s katero pristopa k berlinskemu paktu. Bolgarski ministrski predsednik Filrv* ln zunrnji minister Popov odpotujeta na Dunaj, kjer bo pogodba podpisana. V Berlinu so na odločilnih mestih včeraj odklanjali vsako informacijo o pristopu Bolgarije k osi. Izvedelo pa se je. da sta zunanji minister Ribbentrop ln japonski veleposlanik OSIma včeraj popoldne skupaj odpotovala iz Berchtesgadena. kjer je bil Oš ni a snrejet v nastopni avdirnci pri kan-celfirju IT*' • na Dunaj, kamor sta do-spels Froči. Njuno potovanje je v zvezi s podpisom pogodbe o pristopu Bolgarije k osi. Snfija, 1. marca. e. (Europa Press). Predsednik vlade dr. Filov in zunanji minister dr Ponov sta bila snoči še v bolgarski prestolnici. .Brod Tuzla Sđfđlfv v%, ROMUN IJA Mgi _ paems ***** iTumSev«rin BUKARE$T ******* i*f^.^;'^«fa^o^ ***** *M«««8Bgg^7 JUG0- kS^V1^ vJ^BOLGARIJA a ki ultimatum Bolgariji Sofija, 1. marca j. (Un. Pr.) Angleški veleposlanik RendelI je izročil bolgarski vladi ultimativno noto, v kateri izjavlja Anglija, da bo morala napovedati Bolgariji vojno, ako ne sprejme njenih pogojev. živahna delavnost v SoSiji Sofija, 1. marca. e. O izjavi, ki jo je predsnoenjim podal angleški veleposlanik RendelI angleškim in ameriškim novinarjem, tukajšnji uradni krogi ne dajejo nobenega obvestila. Dosedaj se ni moglo m ti izvedeti, ali je ta izjava vplivala na politični položaj v Bolgariji. Narodno sobranje je imelo včeraj kratko tajno sejo, ki je bila nepričakovano prekinjena, ker je bila sklicana seja ministrskega sveta. Seja ministrskega sveta se je pričela ob 17., ob 19. pa je dr. Filov odšel na dvor. kjer je bil sprejet v avdien-co pri kralju Borisu. Avdienca pri kralju je trajala 30 minut, po avdienci pa se je vrnil v ministrski svet ln seja se je nadaljevala. Sofija, 1. marca. AA. (Štefani). Včeraj je bila v Sofiji živahna diplomatska delavnost. Predsednik vlade Filov je sprejel poslanika Anglije in Italije. Sofija, 1. marca. e. Kakor javljajo, je včeraj ruski poslanik Lavrentijev obiskal zunanje ministrstvo. Turčija čaka Ankara, 1. marca. s. (Reuter). V komentarju k razvoju dogodkov v Bolgariji je dejal snoči turški radio: Bolgarija je že pokazala, da soglaša z nemškimi načrti. Treba je sedaj se počakati, kasno stališče bo zavzela ruska vlada. Turška vojska na bolgarski meji Carigrad, 1. marca s. (Columbia B. S.) Izvedelo se je da so Turki poslali te dni na bolgarsko mejo nova ojačenja vojske. AusJsSIto opozorilo in gvztest Sofija, 1. marca. s. (Reuter). Angleški poslanik RendelI je včeraj obiskal ministr-skega predsednika Filova. Poslanik je opozoril bolgarskega ministrskega predsednika, da smatra bolgarske mobilizacijske okrepe v sedanjem času kot povsem neumestne in neutemeljene. Poslanik je nadalje protestiral proti aretaciji angleških novinarjev ter proti vpoklicu svojega bolgarskega sluge k vojakom. Oba protesta je bolgarska vlada upoštevala. Aretirani angleški novinarji Sofija. 1. marca. AA. Dodatno se je Izvedelo, da so b!li včeraj aretirani trije novinarji, med ,rimi tudi dopisnik »Timesa«, ostala dva pa sta tudi dopisnika angleških m ameriških listov. JOHSKO Kdaj in kje je izginil angleški uradnik Sofija, 1. marca & (Tass) Associated Press javlja, da je po uradnih informacijah iz diplomatskih krogov uradnik oddelka za potne liste anglej&ega poslaništva v Sofiji Grenovič izginil, dne 24. februarja v trenutku, ko je na službenem potovanju iz Sofije v Carigrad prestopil bolgarsko turško mejo. Berlin o revizionističnili težnjah na jugovzhodu Berlin, 1. marca A A. (DNB) V tukajšnjih političnih krogih pravijo, da so rt-vizionistične zahteve in revizionistična prizadevanja na jugovzhodu Evrope problem drugorazrednega pomena, če se upošteva, da gre danes v Evropi za velike stvari. Ta reiizionizem ima vsekakor neko vlogo in bo v svojem času in v okviru splošne evropske preureditve na pameten in stalen način urejen. Ruska revija o Jugoslaviji Moskva, 1. marca (i.) Revija »Mirovoje hozjajstvo i mirovaja politika« objavlja obširen članek o mednarodnem položaju, v katerem piše med drugim o berlinskem paktu in pravi: Posebna točka sporazuma govori o tem, da se trojni pakt teh držav ne nanaša na Sovjetsko zvezo. Trojni pakt je oči vidno naperjen proti Zedinjenim državam. Glede Jugoslavije piše revija naslednje: Jugoslavija se drži nevtralnosti in je tudi izjavila, da je pripravljena braniti svojo nevtralnost. Potrebno si je zapomniti, da Jugoslavija ni majhna država, temveč ima 16 milijonov prebivalcev. Njena vojska nikdar ni bila slaba in Jugoslavija ima ugodne možnosti za obrambo v primeru napada nanjo. Bolgarija je manjša od Jugoslavije, ima 6 milijonov prebivalcev, a njen položaj je bolj zapleten, ker je med Rumunijo, Grčijo in Turčije in razen tega je tudi crnomorska država. Japonski poslanik v Berlinu o ciljih trozveze Berlin, 1. marca AA. (DNB) Novi japonski poslanik v Berlinu Oširoa, ki velja kot največji pobornik trozveze, je napisal v listu »Berlin-Rom-Tokio* članek, v katerem pravi med drugim: Vest o zaključitvi trozveze je povzročila med japonskim narodom veliko veselje, ker ta trezveza nima primere v zgodovini. Cilj trozveze je, da na svetu ustvari nov pozitivni red. Star red je bil proti prirodnim načelom. Bogata anglosaška moč je zatirala države, ki so bile uboge glede surovin. Anglosaške države so hotele obdržati tako stanje za večne čase. Mir, ki ga propagirajo anglosaške sile, ni nič drugega kakor krinka njihovih teženj, da bi obdržale status quo. Japonski narod je pripravljen na velike žrtve, da bi dosegel cilj, ki si ga je bil postavil. Odločitev japonskega naroda glede tega je nespremenljiva. To odločitev je med drugim potrdil tudi cesar z odlokom, ki je bil objavljen v zvezi s trozvezo. Japonski narod bo v duhu tega cesarskega sklepa zbral vse sile in jih položil v boj, ki ga bo bil skupno z Italijo in Nemčijo. Trozveza ni nastala čez noč. Ko je Japonska uvidela resnične namene anglosaških .držav pri reševanju mandžurakega vprašanja, je Društvu narodov dala slovo. Italija in Nemčija sta pozneje sledile te* mu zgledu. Taka odločitev teh treh sil te nastala na podlagi istih izkustev m pogledov ter že sama na sebi predstavlja prvi začetek za poznejše . zastopniki turške vlade in turškega naroda. Turčijo sem prvič obiskal leta 1929.. sedaj pa sem naravnost presenečen zaradi napredka v zadnjih letih. Prav tako prosim vas novinarje, da turškemu tisku iz-rečete mojo zahvalo za sprejem, ki mi ga je priredil. Crippsova misija Moskva, 1. marca. e. V političnih krogih v Moskvi v zvezi s potovanjem Staffordo Crippsa v Ankaro pripominjajo, da je to potovanje postranskega političnega pomena. Stafford Cripps je imel sedaj priliko, da v Ankari z Edenom razpravlja o vseh vprašanjih, ki so se v teku enega leta, odkar je v Moskvi, pojavila. Nedvomno je angleški zunanji minister želel izvedeti, kakšno stališče zavzema Moskva do Balkana kakor tudi do Bližnjega vzhoda, ki sta sedaj središče svetovne pozornosti. Stališče sovjetske vlade je še vedno nejasno in v Moskvi se še naprej trudijo, da bi to nejasnost še bolj poudarili s svojim molkom- Bliža se novo vojno razdobje Carigrad, 1. marca. s. (Reuter) List »Ak-šam« piše k obisku zunanjega ministra Edena in generala Dilla: Kakor je veliko in iskreno naše veselje zaradi angleškega obiska, je enako važen ta obisk tudi zato, ker se novo razdobje evropske vojne, ki je na tem. da se prične, tiče tudi Turčije. Povsem naravno je, da se v trenutku, ko se pojavljajo na obzorju znaki nove voine, sestanejo zavezniki ter podvzamejo ukrepe v svojih plodonosnih mirovnih prizadevanjih. Angleži stiskajo obroč okoli posadke v Kerenu Močan odpor italijanskih čet — Krajevne borbe na ostalih afriških bojiščih Harthnm, 1. marca. AA. (Reuter). Italijanske čete v Kerenu se močno upirajo, vendar pa angleške čete vedno bolj stiskajo obroč okoli posadke. Kairo, 1. marca. s. (Reuter). Včerajšnje uradno poročilo poveljstva angleške vojake na Bližnjem vzhodu je javilo, da je v Eritreji angleška kolona, ki prodira s severa že prispela do okolice Korena in posegla v boj proti italijanskim četam, ki branijo Keren na severu. Uradno poroči)o poveljstva svobodne francoske vojske javlja, da sodeluje v teh bojih na strani Angležev tudi bataljon svobodne francoske vojske, ki se je udeležil prodiranja od Kub-kuba proti jugu. Keren je s prodorom angleške vojske s severa sedaj obkoljen s treh strani, z zapada, juga in severa. Iz Italijanske Somalije javlja včerajšnje uradno poročilo samo, da se operacije povsod uspešno razvijajo, poročilo Reuterjc-vega dopisnika pa pravd, da angleške čete sedaj predvsem čistijo ozemlje, še vedno se predajajo stotine ltaliajnskih vojakov, ki so po prodoru angleške vojske do Mo~ gadiscia ostale osamljene. Ozemlje, ki so ga doslej Angleži v Somaliji zasedli, je po površini že tako veliko, kakor vsa Angli Kakor poročajo naknadno, je bila v bojih ob reki Džubi uničena cela italijanska divizija, še sedaj je vse ozemlje severno od reke polno padlih in težko ranjenih italijanskih vojakov. V Abesiniji so dosegli abeslnski patrioti, kakor javlja službeno poročilo nove uspehe v provinci Godžam, kjer so Italijani zopet izpraznili nekaj postojank. O bojih v Libiji Je na razpolago samo uradno poročilo poveljstva svobodne francoske vojske v Brazzavilleu, ki pravi, da so svobodne francoske čete v puščavi v južni Libiji izvedle nov napad na zunanje postojanke zelenice Kufra. V boju je bilo mnogo italijanskih vojakov ubitih. Francozi so z napadom povzročili znatno škodo. Prodor proti Kufii je bil izveden iz ozemlja ob čadskem jezeru. Velika letalska Mika nad južno Albanijo Angleži in Grki poročajo, da so včeraj sestrelili okoli trideset letal — Italijanski napad s tarki Atene, 1. marca s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji je javilo snoči v posebnem komunikeju: Formacija angleških lovskih letal tipov Hurricane in Gladiator je včeraj na patruljnem poletu nad južnim sektorjem fronte v Albaniji naletela na mnogo večjo silo sovražnih bombnikov, ki jih je spremljalo 50 lovskih letal. V letalski bitki, ki je sledrla, je bilo po podatkih ki so bih" pozneje preverjeni, nedvomno sestreljenih 26 sovražnih letel, 9 drugih pa je balo tako poškodovanih, da se gotovo niso mogla vrniti v svoja oporišča. Angleka letala niso pri tem utrpela nobene izgube. Angleški bombniki so v podporo grške vojske izvedli včeraj uspešen napad na vas Kondar vzhodno od Tcpelenija. Vsa letala so se vrnila s tega poleta. Atene, 1. marca s. (Reuter) O veliki letalski bitki med angleškimi in italijanskimi letali nad južno Albanijo je bilo izdano ponoči tudi grško uradno poročilo, ki pravi, da je □ gotovi j eno, da so Angleži sestrelili v bitki nad 30 italijanskih letal. Gr?ko uradno poročilo d«.lje javlja, da je grško protiletalsko topništvo včeraj nad srednjim sektorjem bojišča sestrelilo dva italijanska bombnika, od katerih je eden padel za grškimi frontnimi postojankami, drugi pa za italijanskimi. Pri Klisuri je grško protiletalsko topništvo zadelo še dva druga italijanska bombnika ter ju močno poškodovalo. V zadnjih dveh dneh je bilo nad Albanijo sestreljenih skupno najmanj 37 italijanskih letal, verjetno pa še U drugih. Večina teh uspehov gre na račun angleških lovcev tipa Hurricane, ki so ie!e pred nekaj dnevi dospeti na bojišče v Albaniji. Po uspešnih krajevnih operacijah so naše čete pregnale Italijane z več postojank in so zajele več ujetnikov. Poskus sovtuž-neaa napada s tanki je bii odbit. Pri tem je bil en tank uničen. Gr^ko notranje ministrstvo javlja, da so včc-ro.j sovražna letala bom ba rdi rala Prc-veso. Ranjenih je bilo več civilnih oseb ter več italijanskih vojnih ujetnikov. Bombe so bile vržene tudi na Krf in Florino, toda niso povzročile škode in tudi ne žrtev. Angleška akerja na Dodekanezu Atene, 1. marea a (At. ag.) Grški generalni Mah javlja v otojcea snočnjem 125. £in«e*^rffflt; v 'lil II o * KO0OS u a * * • Kreta (gri) Kairo, 1. marca, i Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da so Angleži včeraj zasedli drugi dodekaneški otok Meil. Zasedba tega otoka je povzročila v Grčiji in ▼ Turčiji veliko radost Otok Kastelorzo, ki so ga bili pred nekaj dnevi zasedli, so Angleži spet zapustili, potem ko so izpolnili svojo nalogo. Otok so pod svojo upravo prevzele grške oblasti. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 1. marca 1911. Tedenski razved Diplomatska delavnost obeh sovražaiih taborov ie bila v zadnjem tednu oravkor rrunulega meseca v znamenju b iz i joči h sc Domladanskih dogodkov na b jišcih. k; se utegnejo razširiti v nepričakovane smeri. Odmev te aktivnosti je bii izrtdn močen na Balkanu, ki ni le v zemljepisnem, temveč tudi v političnem oziru most. čez katerega vodijo dipl matica in vojaška do ta iz Evrope na Bližali vzhod in še dalie. kier s? križai:> življeniski živci angleškega imperija z interes. Nemčije, pa tudi s koristmi njene zaveznice Italije. Ankarrjka pogodba mej Turčiio in Bolgarijo, ld 1e ustvarila nov po.cžai v ^"zhodnem Sredozer ie nenadno posta- vila Sofijo v ž ja snlošiesa zanimanja v oolit-čnera svetu. Zemlianisni polcžai Bolgarije — na severu Ruinuniia. kier ie zbrano nemško vojaštvo, na ^ugu Grčija, la ie v voini z Italiio. ne na tudi z Nemčijo, na zapadu nevtra'na Ju osa-vi j a. na vzhodu Tu-čiia s svoio no^odbo z Anglijo — bi mora1. Drivest: država v diploma teko osamitev*, kar bi ne bilo glede na trenutne politične razmere ?n nii-hove izrc.be v ori d ali keris* nekim bol-gar3k;m strem! 1(^.iorn. Rešitev iz 7agale naj bi bil nenapadalni pakt s Turčijo — doslei ic še tainoet. kdo le dal zani oo-budo aH kdo mu io kumo val. ve se lc. da Sovictska zver-a pri niem ni akivno sod?l:vaIa — ki ie sic^r spremen 1 polo-žai v zmerom boli važnem vzhodnem delu Sredozemlja, ni *7a r*a razčiTtiL kajti bolgarsko turški odnosi so s stališča v bistvu si nasorotiih volni h namenov Nemčiie in Italiie na eni strani ter Anglije na dru1? strani ostau' nejasni. Izjava turškega zunanjega min'stra da T :v'-> v r.'bo^^n p-iineru ne bo ^stala ravnodušna do de'ofvsnla v ni enem var-nortrem času. katerega zeml eni<>no ni cznačil. in da se bo z orožjem unrla vsakemu naoadu na n:eno nedotakiivost. zna dobiti zolo stvaren rxmoen v izid i p-vMč-nih in vojaških razgovorov z cdl^ln-m* za^to*-n:k! angleške vinde in voi>ke v A n-kari. Čeprav sti Sof ja in Berlin uradno zamikala »infUt-aciio n'vmJSke voi.^ke v Balad med vo;ulTČ-mi se r.lran^am'. Ali io bol^n-^-o ravnanie umno. terra remnm ne bo Dokazal ze bMž-r>1* razvoi dogodkov, pač oa končni iz:d seriOn ie vojne. Nevtralnosti Jugoslavije, ki živi v dobrih odne-s'h z vsemi sosedi, in ki zna. oprta na svoio notranjo kon cli-daciio ter tradicionalno, od vseh cenjeno juraštvo svoie močne vojske, računati z deiaaakim stani em. ie orav te dni ontis-nila nov re:at priznanja izmenjava po-trdilnih listin prijateljske pogodbe z Madžarsko. Položaj na bojiščih vzhodnega Sredozemlja ie jasnejši. Čeprav ie »-^irateška uganka« zakai se nastalo v Libili zatilje. Ko ie ored tremi tedni angleški general Wilson prevzel guverneirla mesto v zasedeni Ci- e^.iaki. so se Angleži ustavili ored trinolifansko puščavo. Uganka bo naizbrže v tem. da je četam, ki so operirale v severni Afriki, določena druga naloga. Kie. ni znano. Pri prodiranju v Ital lansko Somalija, kier so Angleži zavzeli že glavno mesto Mo-gadiscio. ne sodcluieio le čete. Parv tako r.e v Eritreji. Vjer Italiiam hrabro branilo Koren. Iz Keniie prodi^io v Abesi-niio angleški vo>as~ki odde1^ skupno z ire^Innrmi etioT«kirrr! četami. V zadni£b dneh so ^ Dole? nemških letala v noia-vi'e v Libiji tudi nemške motori irane eJirdce, kar ^ta n a-^ovedala HlUer in Mus-solini v svoiih govgrih. Na bojišču v Albaniji se ni zgodilo nič posebnega. Po Mus_oli^'jevi izjavi bo tudi tu odločilna zadnja bitka. Zdi fc. da ie albansko b-v^če v neno-sred ni zvezi z usoehi ankorskrn razgovorov, rvziroma z dakončdo opredelitvijo Bo1 zarije. V zapadnem Sredozemlju beležijo Angleži v sedanjih razmerah velik ursr^eh. Srsoi-azumcli so se s Španijo, da ne bo utrdila Tangerja nasproti Gibraltarju. Politik?. Sovjetske zveze ie slej k> r>rei ofidalno nevtralna, kar sta ob ob1 ritnici ustanovitve sovjetske voisVe po-trđGa maršal Timosartko in admiral Kuz-recov. Po obvestlih iz S"ifiie ie Ru.-ija riV'To do izhoda iz Crne?a mori a M^rda bo vrtani5 komisar McVotov v svoji običajni izjavi na zasedanju sovietdrega parlamenta nekoliko razodel smernice mo-skovske Dol 'ike. Sovjetska vlada zelo sili mod^m;zac*io svo^o voi:ke in ie postavila zanio v letošnji proračun ogromno vsoto. Zapadno evropsko fronto oznn-čV^o 5e zmerom medscbM"^ letalski napadi. Sredi mmeteea rjriča^rovania nern-5'te^a vpada v Anglijo ie Hit-er v svoem zadri ;era govoru napovedal se pomaorni-ško ofenzico. Po poročilih Rooseveltovih odr>o>lance\* so Angleži dobro pripravljeni za primer \T>ada. ameriški vojaški stro-V "-nja^--" na zatri-^jejo. da prejema An-pliia vzHc pojasni formalnosti demokratske vladavine že sedaj znatno pomoč. Tudi na Daljnem vzhodu ie situacija bistveno v zvezd s »pomladanskimi pripi-avamd« v E\Topi in Afriki. Taksen ie v gla\mem položaj v easu priprav za pomladanske dogodke — v času, ko odgovaria Churchill na poskus japonskega mirovnega posredovanja: Ne gre za ozemlia in ne za eceroodarske dlie, zato ie kompromis nemogoč. Ker Smrt MvSe«a Španskega kralja Rim, 1. marca (i.) Včeraj ob 11. je tu umrl bivši španski kralj Alfonz XIII. Pogreb bo v ponedeljek. Krste bodo položili v grobnico španske cerkve v M on tf eraru. Madrid, 1. marca AA. (Havas) Ob smrti Alfonza XIII. je voditelj španske države general Franco podpisal ukaz, s katerim se 1. marca razglaša kot dan španske narodne žalosti. S tem v zvezi bosta še dva naslednja dneva posvečena tej *ak>-eti, tako da bodo zastave na državnih po> slcfjjib spuščene na po* droga. Včeraj so se člani madridske aristokracije vpisali v knjigo, ki je v palači, v kateri živi infant slon Fernando. ^ Francosko japonski spor Vlada v Victayfu pripravljena sprejeti japanski posredovalni predlo« v „interesu miru", francoski uradni krosi v Indokini pa so proti vsaki koncesiji Sianm New Yotk, 1. marca a (Asm Press) Is Vichvja poročajo, da te Je včeraj popoldne pod predsedsti-om mar sat a Petaina sestala k seji francoska vlada, da sklepa o odgovoru japonski vladi ne ultimativni posredovalni predlog v sporu med Siamom in Indokino. Urad no obvestilo o sklepu, ki ga je vlada sprejela ni bilo izdano, pač pa javljajo novinske agencije iz dobro obveščenih francoskih krogov. da je sklenila francoska vlada »v interesu mit u* pristati na japonski posredovalni predlog ter je sporočila, da smatra japonski predlog v osnovi kot sprejemljiv za ureditev spora. Seja francoske vlade je bila včeraj dejansko šele po poteku roka, ki ga je stavila japonska vlada Franciji za odgovor. . Iz Tokia poročajo, da bo francoski veleposlanik danes izročil japonski vladi francoski odgovor. Medtem javljajo iz Saigana, da so uradni krogi v Indokini nasprotni vsaki novi koncesiji Siamu. List »indochine« pravi, da ne more Francija pristati na nobeno od- stopitev oezemlia. Indokine Siamu. Saigon-ski radio je davi javil, da po francoskem mnenju mirovna pogajanja s Siamom še niso končana ter da tudi nikdar niso bila prekinjena. Francozi priznavajo japonsko samo kot posredovalko ne pa tudi kot razsodni co v sporu s Siamom. Razlogi vljudnosti nasproti Japonski zahtevajo, da zaenkrat ne dado Francozi podrobnih izjav. Iz Vichvja poročajo še, da bo maršal Petain danes popoldne govoril po radiu. Domnevajo, da bo govor v zvezi s francoskim odgovorom na posredovalni predlog v sporu med Siamom in Indokina. Siamske zahteve omiljene? New York, 1. marca s. (Tass) Ass. Prese poroča iz Vichvja, da je zadnje dni siam-ska vlada nekoliko omilila svoje zahteve glede odstopi t ve indok i tajskega ozemlja, V francoskih uradnih krogih so do zadnjega izjavljali, da pristaja Francija samo na odstopitev okrožja Bassac ob Mekoogu, sicer pa na nobeno drugo koncesijo Japonski posredovalni predlog je predvideval tudi odstopitev deda Kambodže. United Press poroča iz Tokia, da je japonska vlada dovršila že vse načrte, da v primeru potrebe prisili Siam in Indokino k sklenitvi miru V japonskih uradnih krogih izjavljajo, da bo Japonska v primeru, če bi Francija odklonila japonske predloge, podvzela pogrebne ukrepe Iz okolice zunanjega ministra Macuoke se je zvedelo, da bi bili ti ukrepi podvzeci že v tekli 24 ur. Hanoi, 1. marca. s. (Ass. Press). Tukajšnja japonska kolonija je vsa zbrana tn pripravljena za takojšnji odhod na japonski križar ki, ki je zasidrana v pristanišču. Obramba Filipinov Manila, l. marca a (ColumbLa B S.) Izvedelo se je. da so vsi ukrepi za obrambo Filipinov povsem dovršeni. Kakor javflja United Press, je nedavno prispelo na Filipine zopet 50 emerškib letal ter 65 pilotov. Določena je bila vsota pol milijona dolarjev za izpopolnitev vojaških letališč na Filipinih. 66 ameriških letalskih Častnikov na Filipinih ki bi bili morali 26. februarja nastopiti dopust, je prejelo nalog, da do nadaljnjega ostanejo na Filipinih. Winant na poti v London V Lizboni je izjavil, da ameriška pomoč stalno naraS2a Koliko letal je Amerika izvozila v januarju Lizbona, 1- marca. s. (Reuter) S »kliper-jem* je prispel sinoči semkaj novi ameriški veleposlanik pri angleški vladi Wi-nant. Ob prihodu so ga sprejeli zastopniki ameriškega poslaništva in angleški letalski ataše v Lizboni. Winant je izjavil novinarjem, da bo čim preje nadaljeval po* v London ter, da bo z veseljem prevzel svojo nalogo veleposlanika. Winant ni hotel podati nobene izjave o zakonu za posojanje vojnega materiala. Pripomnil je samo, da ameriška pomoč Angliji stalno narašča. Washingrton, 1. marca. s. (Asa, Press.) Po uradnih podatkih je ameriška vlada v januarju izdala dovoljenja za izvoz letal v Anglijo v vrednosti 118 milijonov dolarjev, za ves angleški imperij pa v vrednosti 152 milijonov dolarjev. Dejansko je bilo v januarju izvoženih iz Zedinjenih držav v Anglijo za 18 in pol milijonov dolarjev letal, za ves angleški imperij pa za 30 milijonov dolarjev. Nekaj letal so Zedinjene države v januarju dobavile tudi Grčiji in Nizozemski Vzhodni Indiji New York, 1. marca. s. (Tass) »New York VVorld Telegram« poroča, da nameravajo Zedinjene države zgraditi na Gronlandu vojaška letališča, ki naj bi omogočila, da bi bila ameriška letala iz Zedmjenih držav poslana v Anglijo preko Labradorja, Gronlanda in Islanda. V to svrho so Angleži na Islandu že razširili svoja letališča. Po tej poti bi bilo mogoče pošiljati večje število letal nego naravnost čez Oceana. Isti list poroča, da nameravajo Zedinjene države na Gronlandiji ustanovi^ tudi oporišča za svoje podmornice- Ameriško jeklo Waabuigrton, 1. marca. s. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt je sporočil včeraj na konferenci tiska, da je proizvodnja jekla v Zedinjenih držav sedaj že tolikšna, da zadostuje za vse potrebe Zedinjenih držav, tako vojaške, kakor tudi civilne, prav tako pa tudi za potrebe vseh demokratskih držav, ki so v vojni. Jeklo, je dejal Roosevelt, je kralj v vojni, in mi ga imamo dovolj. Letalski napadi na London in Wilhelms-haven London, 1. marca a (Reuter) Letalsko in notranje mmis^rstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je imela preteklo noč zelo majhen obseg ter je bil« končana pred polnočjo. Bombe so bile vržene na nekaj točk v okolici Londona in vzhodni Angliji, pri čemer je bilo nekaj hiš poškedovanih. Manjše število oseb je bilo ubitih in ranjenih. London, 1. marca a (Reuter) Sovražni letalski napadi preteklo noč so bili usmerjeni skoraj izključno na London, pa tudi tam so imeli manjši obseg. Sovražna letala so vrgla na mesto manjše število bomb, pri čemer je bilo nekaj hiš in trgovin poškodovanih Število človeških žrtev je majhno. Iz drugih delov države je le malo poročil o letalskih napadih. London, 1. marca. s. (Reuter) Letalsko minisli stvo javlja: Letala bombnega poveljstva so preteklo noč izvedla močan napad na Wilheims-hoven in druge cilje v severnozapadni Nemčiji. Bombardirana je bila tudi invazijska luka Boulogne. Potopljen angleSkl rušilec London, 1. marca s (Reuter) Admirali-teta javlja: V torek zvečer so sovražni motorni torpedni čolni poskusili napasti konvoj angleških ladij v Severnem morju. Napad je bil odbit, toda admiraliteta z obžalovanjem javlja, da je bil pri tem rušilec vojne mornarice »Exmore« pet opij en. Svojci žrtev so bili obveščeni. Sicer ni utrpel nobene škode niti konvoj niti spremljajoče vojne ladje. Rušilec »Exmore« je bfl zgrajen šele leta 1939 skupno z 19 drugimi ladjami istega tipa. Potopljeni rušilec je imel samo 900 ton ter je služil kot spremljevalna ladja. Nove nemške podmornice Curih, 1. marca a (Tass) »Neue Zurchcr Zeitung« poroča iz Nemčije, da grade sedaj Nemci v večjem številu majhne podmornice, ki imajo 40, 50 ali 100 ton. Gradnja teh traja samo dva ali tn tedne. Rooseveltov odposlanec v Madridu Madrid, 1. marca, AA. (Reuter). O oblaku polkovnika Donovana, osebnega odposlanca Rooeevelta, ki je v Madrid prišel pred nekaj dnevi, niso objavili nobenega uradnega poročila. Zahteve slovenskih visokošolcev Akdja sa odpravo za zvišanje dotacij slehernih taks in šolnin ter Ljubljana, L marca. Na nesranWh strokovnih klubov ljubljanske univerze smo at>rali slovenski vi-sokošold gradivo, na podlagi katerega ugotavljamo, da je slovenska univerza, ki je enakovredna zagrebški in beograjski, obeutno zapostavljena v pogledu državnih dotacij. Za svojo dolžnost smatramo, da obvestimo tudi slovensko javnost o stanju slovenske univerze in o potrebah m težavah slovenskega vtookosolca. Medicinska fakulteta V času vedno naraščajoče draginje stojimo slovenski medicinci pred poraznim dejstvom, da verjetno v jeseni ne bo motno odpreti sedmega kliničnega semestra. Tako bi bil večini slovenskih medlcmcev sploh onemogočen nadaljnji studij, kajti življenje v Zagrebu ali Beogradu je vsaj ie enkrat dražje kakor v Ljubljani. Dalje plačujemo ie sedaj ca tak* dragi studij (salo draga, tada neogibne potrebne učne knjiga, kakor so anatomski atlasi Itd.) na ljubljanski medicinski fakulteti mnogo večje Ukoratorljaka " kor v Zagrebu m Beogradu. Tako je na primer kemijska taksa v Ljubljani 300 din, v Zagrebu 200 in v Beogradu samo 100 din (!), histološka taksa znaša v Ljub-lanl 200 din, v Zagrebu 180 in v Beogradu zopet samo 80 din (!). V tem času, ko bi bilo Se predvsem potrebno, da bi se vse takse krile iz dotacij za institute in ko so se kemikalije podražile za 100 do 1000 •/•. se že tako sramotno nizke dotacije naših institutov ne zvišujejo, temveč nasprotno, se znižujejo. Prav tako kakor medicinci smo prizadeti tudi tehniki. Stanje tehniške fakultete zaradi velikega števila studentov Sa nezadostne opreme ne ustreza zahtevam sodobnega studija na univerzi Strojni oddelek ie sedaj ne posluje. Strojnikom Iz tretjega letnika preti Izguba semestra. Kemiki ie vedno uničujejo svoje zdravje po vlažnih kletnih prostorih realka, ki ie daleč ne ustrezajo petreheaa laboratorija, medtem ko zgradba, ki stoji že več kakor lato v surovem stanju, prepotrehnih nsalnic in modelirnic so tudi arhitekti. 225 montanietov in fužinar^ev Ima majhen paviljon, v katerem je edina predavalnica tega instituta z 18 mizami. Večina gradbenikov ne more delati v risaJ-nioah, ker ni več prostora kakor za 40 ljudi. Isto je na elektrotehniškem oddelku, kjer se že več let brezuspešno postavlja zahteva po novem institutu. Velike Izpitne in laboratorijske takse ovirajo akademike pri študiju, v današnji draginji pa ga mnogim sploh onemogočajo, tako da je postal studij na nekaterih oddelkih privilegij premožnejših. Predvsem na kemiji so takse tako velike kakor nikjer drugje. Zanimiva je tu zopet primerjava z ostalima univerzama. Medtem ko morajo plačevati naši kemiki povprečno na leto ogromno vsoto 1300 d n. plačujejo njihovi beograjski kolegi le 400 din kemijske takse. Rat en tega morajo naši kemiki plačevati ljubljanski občini za plin, vodo in elektriko občutno vsoto, katere so bili prej oproščeni in zaradi česar so se jim sedaj zvišale takse za tretjino. Dalje so državne dotacije znašale pred desetimi leti 350.000 din, mer ko znašajo sedaj le 80.000 din, kemik, ^arai pa plačujejo letno 240 000 din. V pomanjkanju rtsalnic in institutov je glavni vzrok dolgotrajnega Studija naših tehnikov. Teološka, juri dična in filozofska fakulteta Na teološki, luridični in filozofski fakulteti revne akademike najbolj občutno prizadevajo visoke Izpitne takse. Tako se zahteva za diplomo taksa 600 din. Doktor- ska čast pa je pridržana samo premožnejšim akademikom, ker se zahteva tiskanje doktorske teze. Že v normalnih razmerah je stal tisk disertacije okoli 10.000 din. Poleg- disertacije je treba plačati de takso 1000 din za doktorsko diplomo. Tako stane danes doktorska čast najmanj 15.000 din. Prizadeti so revni akademiki predvsem zato. ker morajo ta precejšnji znesek plačevati hkrati, pri čemer pa se ne upoštevajo premoženjske razmere. Prav tako se tudi pri izpitnih taksah, ki znašajo za vsak Izpitni predmet 50 din, ne upošteva premoženjsko stanje posameznika. Zato je upravičena naša zahteva po progresivnem plačevanju izpitnih taks. Ju-rtdična in filozofska fakulteta Imata tesno odmerjene prostore v osrednjem prostoru univerze, kjer bi bilo komaj dovolj prostora za univerzitetne urade. Medtem ko ima v Beogradu vsaka fakulteta svojo palačo, ima slovenska juridična fakulteta na primer samo tri predavalnice. Na podlagi navedenih dejstev, ki dovolj glasno govore, smo slovenski akademik! sklcn:li pokreniti Sirokopotomo aketjo ta odpravo slehernih taks ln ftolnln ter ta istočasno zvišanje dotacij posameznim fakultetam slovenske univerze. Na začetku te svoje akcije se najprej obračamo na vso slovensko javnost, pri kateri smatramo, da bomo želi popolno razumevanje in vsestransko podporo. PodpLsane so naslednje visokošolske or-gani^acjje: Društvo Riu$u*feij«*v Jnrttllčne fakitltote. Zver«, strokovnih klubov tehnl-Ake fakultete. Društvo mediolncev. Društvo sJusMrl('n* filozofske fakultete ln DruStvo slušateljev teološke fakultete. Jeseniški planinci sa zborovali Občni zbor jeseniške podružnice SPD — Zgornja koča na Golici se bo kmalu sama podrla Jesenice, 28. februarja V četrtek zvečer se je vršil v spodnji dvorani Kazine zelo debro obiskan občni zbor jeseniške podružnice SPD. Načelnik podružnice g. Jože Voje je pozdravil na-vzočne planince, predvsem zastopnika Osrednjega odbora SPD g. dr. Miha Potočnika, omenjal najvažnejše društvene dogodke med letom, se spominjal med letom umrlih članov Cirila Novaka in Janeza Derniča, katerih spomin so navzoč ni počastili s tem, da so vstali. Tajnik g. Uroš Zupančič je poročal, da je uprava imela v minulem letu 11 sej-Uprava je vložila veliko truda pri oskrbovanju obeh goliških koč. ki sta bili radi izrednih razmer zelo slabo obiskani. Obe koči sta izkazali precejšen deficit. Člani so večkrat sodelovali pri reševalnih eks-pedicijah v gorah. Društvo je priredilo več predavanj, najboljše pa sta bili obiskani prodavan ji znanega alpinista in fotoama-terja g. Slavka Smoleja ki je predaval pod naslovom: »Cvetje in obrazi naših gora«. Blagajnik g. Ivan Pohar je poročal, da je društvo imelo v minulem poslovnem letu 19.511.72 din dohodkov ln 12.342.50 din izdatkov. Društvena imovina predstavlja vrednost 150.230.96 din in je med letom narasla za 15 690.72 din. Gospodar g. Cop Jaka je poročal, da je spodnjo kočo na Golici lani obiskalo 1804 planincev, zgornjo kočo pa 1109 oseb med njimi največ šolske mladine. G. čop je tudi omenil, da je Kadilnikova koča na vrhu Golice nujno potrebna popravila, katera so bila proračunana na 4000 din. Osrednji odbor SPD pa je za vsa popravila dovolil samo 600 din. Ker pa s tem zneskom ni bilo mogoče poprave strehe izvršiti, je zaradi tega močno trpel obisk koče. tako da je podružnica vkljub skrbnemu gospodarstvu imela pri oskrbovanju koče znatno izgubo. Ker podružnica ni mogla plačati najemnine, je O. O. SPD v Ljubljani podružnici odpovedal najemnino obeh koč. Načelnik mladinskega odseka na Jesenicah g. Gabrijel žemlja je poročal, da Šteje mladinski odsek 29 članov. Imel je 14 sestankov, 3 predavanja in 2 izleta. Da ni bil odsek bolj delaven je vzrok ta, da večina mladih planincev deluje tudi pri drugih društvih. Načelnik mladinskega odseka na Javorniku g. Jelene Aleš je poročal, da šteje odsek 44 članov. Imel je 19 sestankov, 1 predavanje, dve smuški tekmi in 3 izlete. V imenu revizorjev je g. Franc Kosmač poročal, da je našel vse blagajniško poslovanje v vzornem redu in predgala.g blagajniku in upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. V Imenu Osrednjega odbora SPD je zbor pozdravil zastopnik g. dr. Miha Potočnik. Med drugim je omenjal, da mu O. O. ni dal nobenih pooblastil ali navodil, kaj naj poroča na tem zboru. Kot zasebnik je omenjal, da je žal povsod tako, da Usti, ki kaj ima, hoče obu*,ta ti zase. oni pa, ki nič nima, pa hoče jridobitl. Tudi O. O. v Ljubljani ima svoje velike gospodarske težave, ki jih skuša naprtiti na širša ramena. Poudaril je, da za podružnico ni velike škode, če je izgubila obe koči na Golici. O. O. pa se bo lahko prepričal, kako težko je danes delati pri oskrbevanju koč, če nima v bližnjem zaledju dosti opore. Jeseniški podružnici naj bo odvzem koč močna vzpodbuda za čim prejšnjo dograditev lastnega planinskega dcar-a, Pri slučajnostih je pov^iel besedo načelnih podružnice g. Voje, ki Je omenjal, da trajajo spori radi goliških koč med O. O. SPD v Ljubljani in jeseniško podružnico že dolgo vrsto let. Jeseniška podružnica je v teku let potrošila za popravilo koč že okoli 50.000 <-in. Pred leti je bil že skoraj sklenjen sporazum, da O. O. SPD v Ljubljani protia jeseniški podiaiinici obe koči za 180.000 din. Kasneje pa so je premislil in je zahteval kar 400.000, kar je mnego preveč, saj je stal novi planinski dom^ pod Stolom le 350 000 din. Zgomia koča na Golici je v tako slabem stanju, da se bo sama v doglednem času sesula na kup. Predsednik je zaključil zbor z besedami: Vsaka slovenska planinska podružnica ima svoj planinski dom. Odbor jeseniške podružnice bo storil vse, da bo na vrhu Karavank čim prej zrasel jeseniški planinski dom. članstvo pa prosimo za primerne nasvete ter da nas pri tem velikem pilzac t vanju moralno in gmotno podpre. Iz Trbovelj — Tržni dan je bil včeraj prav živahen. Obisk je bil radi plačilnega dne velik. Kupci so bile največ rudarske gospodinje. Ponudba ni bila posebna, vendar boljša kot v zimskih dneh. Prvič se je pojavilo spomladansko semenje. Zelenjava se je nekoliko pocenila. Zlasti se to pozna pri solati Endivijo so prodajali po 10 din kg, zelo lepo dalmatinsko cvetačo pa po 7—8 din kg. Jajc je bilo precej na ponudbo. Prodajali so jih po din po komadu. Prodajalci izražajo željo, da bi se na tržni prostor napeljal vodovod ter zgradil tržni vodnjak- Vodnjak bi bil pač res potreben ter bi se ga koristno lahko posluževali posebno v poletnem času tudi prodajalci, ki bi lahko oprali prašno robo in kupci zelenjave ln sadja. Vodnjak naj bi bil pod ključem in kontrolo tržnega nadzornika. — Več čistoče in smisla za higieno bi priporočali pri tržnem javnem stranišču. Isto je nameščeno v tržni hišici ter ima greznico tik nad potokom Greznica menda že ni bila izpraznjena več let ter se je na zimo zamašila. Pred meseci so ta nedosta-tek rešili kratkom alo s tem, da so v greznico ob potoku napravili odprtino, skozi katero teče sedaj vsa umazanija v potok. Nedostatek je s higienskega stališča vreden vse graje ter je čudno, da se še nihče od merodajnih ni zganil, da ga odpravi. Popravilo je tembolj nujno, ker prihaja toplejše vreme ter bo smrad in mušja nadlega ogrožal par metrov oddaljene mesarske toj niče in tržni prostor. Tudi za potok sam je taka pokvarjena greznica skrajno Škodljiva. Občinski gradbeni urad naj ukrene čimprej e kar je tu potrebno. Sicer bi pa bil že čas, da se pri nas prem o tri vprašanje javnih stranišč, ki jih lahko seštejemo na prstih pa še tista ne odgovarjajo higienskim pretipogojem. — Nezgode. Golkonda Mirko, zaposlen pri podjetju Dukič, se je poškodoval na nogi. Pri premikanju vozičkov, napolnjenih s premogom, je prišel med nje ter ni imel več časa, da bi še odskočiL — Ko-biljsek Franc od Sv. Urna je podiral drevje ter se pri tem močno vsekal v desno nogo. Rešilni avto je oba odpeljal v tukajšnjo bolnice- — Ladislav 2unk, rudar iz Sv. Katarine nad Trbovljami je postal žrtev divjaškega napada z nožem. K že objavljenemu poročilu dodajamo, da je napadalec svojo žrtev dobro poznal ter so ji hotel maščevati Ms tke Konrad, vidno vinjen, jo 2unku v gostilni grozil, da ga bo pošteno s nožem, kar mu jo potom pri 1 vratih tudi uspelo. Zunk je začutil hude bolečine šele na poti domov ter prosil ženo, naj pogleda, kaj ima na desni trebušni stranL Doma se je takoj onesvestil in izgubil mnogo krvi Zdravnik je ugotovil resne poškodbe na mehurju in črevesju in odredil prevoz v ljubljansko bolnico radi operacije. Pretepi in napadi z nožem se pri nas zopet množijo! Vse to je gotovo posledica preobilnega uživanja alkohola in velike posurovelosti, ki se opaža zlasti pri mladini! š%e€ettntea KOLEDAR DANES: Sobota, 1. marca: Albin JUTRI: Nedelja, 2. marca: Simplicij DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MOSTE: Pesem pomladi in Maria AntcLnetta KINO SISKA: Ljubezen Tatjane Petrovne ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Visoka pesem« ob 20.15 Mestni dom RAZSTAVA SLIKARJEV KRALJA, GODCA IN LAKOVICA v Obersnelovi galeriji na Goeposvetskl cesti »GLEDALIŠČE MLADIH«: »Gospodar teme« ob 20. v frančiškanski dvorani PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFA NESPREMENJENO UDRU2ENJE TRAFIKANTOV ZA DRAVSKO BANOVINO občni zbor ob 1530 v stari restavraciji hotela Mlklič poleg kolodvora ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Gospa ministrica« ob 15.15, ob 20.15 * Visoka pesem« SOKOL I. mladinska telovadna akademija ob 16. na Taboru ZVEZA ŠOFERJEV DRAVSKE BANOVINE OBČNI ZBOR ob 9 v salonu restavracije »Pri LeviK, Gosposvetska cesta DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. mestnl zdravnik dr. Ivan Logar, Ulica 29. oktobra št. 7/1., telefon št. 41-62. Inserirajte v „S1> Narodu"! Btev. "in »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 1. marca 19«. Stran 3 Planiška skakalnica in njen sloves Prve skakalne tekme v Planici 90 bile 25. in uspehi tekmovalcev marca 1954 — Dosedanje tekme L j ubij ana. 1 marca Pred osmimi leti so Plan co doztijj kot idealen smučarski te. en le malo tevilru smučarji :n spartniki. Sm'iČar^k; soor* oa se ie ori nas čedalje boii razvijal Ln slovenski vcdilni sportn.ki so stečaj z zavistjo gledal na velike srnuške orireaitve v inozemstvu, zavedajoč se. da Ima Slovenija vse Do^oie. da postane svetovno znan smučarski teren. Inž. Bloudek ie začel iskat: Drimeren prostor za zgraditev smučarske skakalnice, na kate i bi naib liši domači in t , tekmovalci lahko pjbili vse dosedanie rekorde v skak niu. Leta 3 933. Ing. Bloudek, kateremu se moramo zahvaliti, da imamo po vsem športnem svetu slovečo skakalnico je bil orator izbran in začeii so z delom. V Inamostu so med tem dosegli sk^ke nad 70 m. kar ie dalo grad.te!;u d budo za spremembo prvotnih skromnejših načrtov. Leta 1934. ie bila skakalnica v Planici v prvotni obliki dograjena in tesa leta so bile v Planici že Drve velike tekme v skakanju, na katerih sta zmaga'a »leteča Norvežana«. KAKO JE BILO L. 1931. Prve velike smučarske skakalne tekme v Planici so bile dne 25. marca 1934. V domačem in tujem športnem svetu ;e do-ficdek vzbudil precejšnjo pozrno?t Domača iavnost pa se za tekme ni tako zelo zanimala kot v sledečih letih, ker ni bila dovoli spretno s pomočjo reklame opozorjena, kai se v Planici dogaja K'iub temu se je v Planici zbralo okoli 4000 gledalcev. Probni vlaki so iih pripeljali iz Ljubljane in iz Zarrreba. Prišli so rudi Cehi, Avstrici in Italiiani. zlasti iz Trsta. Navzočih ie bilo mnoeo odličnih gostov, med njimi ban in predsednik JZSS dr. Maruši č. zastopnika vojske polkovnik Fcpovič in generalni štabni maior M'hić. minirter in narodni poslanec Ivan Mohori£. m drugi. Ogromno vrvenje ie vlada1 o pod skakalnico, gledalci so z nestrpnostjo čakali na prvega skakalca. Prvi ie skočil Avstrijec Waisenbacher. Skočil je 60 m_ Potem so mu sledili Guttormsen na 69 m. Palme na 55 m. Sorensen na 71 m. Sig-miuid Ruud na 68 5 m No. šak na 48 m, Bierger Ruud ia 69 m A stad na 39 m, Jonsan ra 71 m. Mayer na 59 m H611 na 74 m, Ulland na TI in Lassen Urdshi tudi na 71 m. Občinstvo je bilo razočarano, ker je pričakovalo, da bodo Norvežani doseli ilov sveiovni rekord v Planici, pa jih ie potolkel Avstrijec Holl. Toda to ie bila šele priprava za velike sk-ke. Tekmovanie se ie nadaljevalo. Drugič ie skočil Birgea" Ruud -na 79 m. Si^mund Ruud na 86.5 m Gregor H6U na 81 m, Ollaf Ulland na 76 m, Radmar Sore^en na 75 m. Per Jonson na 80 m itd. Občinstvo je sedai prišlo na svoj račun. Z ogromnim navdu^ertiem je pozdravljalo zmagovalca Sigmunda Runda, ki ie dcsegel 86.5 m prvenstvo in pobil dosedanji svetovni rekord za 4.5 m. Največja senzacija na prvem tekmovanju v Planici so pa bili skoki izven konkurence. Siemund Ruud ie skočil na 95 m s padcem, katerega pa ie takoi izravnal. Ta njegov skok ie bil za 9 m daljši od tedanjega naidaljšega skoka. Nietov brat Birger ie oa dosegel skok 92 m. naidališi skok. kar iih ie bilo dotlei doseženih brez padca in za 5.5 m daljši skok od sve* ovne ga rekorda, ki jc bil prvič postavljen v Planici. Dne 25 marca 1934 sta si priborila prvi mesti v Planici brata Ruud. tretje mesto Avstrijec Holl. Najboljši plasirani Jugoslovan ie bil pa Novšak. ki je skočil na 66 m in postavil nov državni rekord Za športni svet nad vse važen degodek ie oač bil. da ie bil v Planici prtolčen svetovni rekord v skakanju s 95 m KAKO JE BILO L. 1935. Tega leta v Planici ni bilo presenečeni. Norvežani niso smeli tekmovati, zmagal je pa Poljak Maruszarz. Tekma ie bila dne 17. marca. Planica ie med tem seveda postala že sveto\-no znana. O bližajočih se tekmah so poročali mnogo boli obširno ne samo domači, temveč tudi vsi listi vseh kulturnih narodov. Ze se ie pa začela tudi kampania proti Planici. Pisalo se ie o re-kordorski maniji, ki nima s spornom nobenega opravka. Pričele so se plesti razne intrige in ljudje ^o morali s strahom ugibati, ali bo skakalnica odobrena in ali bodo Norvežani smeli tekmovati. Nemci so s skakalnico v Garmisch-Partenk'r^hnu hoteli potolči svetovni rekord s Plenice, oa ni šlo. Največ so si obetali od planskega rekorderja Birgoria. ki se ie ?elo prizadeval, pa ni skočil dlie kot 84 m. Na češk^lov-Šk Jaro!"makovi skakalnici ni bila dosežena niti 80 m daliava. Zaradi tetra ie bilo zanimanje za Planico ogromno. Bratov Ruudov s"'^er ni bilT tekmo-vala na sta Raider Anders^n in M~rusTarz. UvrsM1i 5=0 se med eMal^e Bi^o jih ie 13 Pod skakalnico in okoli nie s^ i^ pn-tio za oko1: 6 ooo gleH^lcev ve* k^t pre?$nie Wn Občinstvi ie bilo namreč ok':i 10 oon p-^eb«*n vlak ie prišel z g^e-da'ci iz A-striie Ze**^o*Vk' r»oMr« d~iv so bil: -r^ra^i startu- Ceh Novaki. Po-H->kJ ^vicari1 Avsrr^i«! in Jo g *6 loven i Av?*^irev ia ^storsi1 ?anr>"> Orf-PO" Ho1!. Terenske nr*n%e niso bil? najbrži Se Sonce ie močno pritiskalo in mehčalo sneg. V kotikairončnem skakanju si ie oribo-ril prvo mesto Poljak Maruszarz. Skočil je na 84. 87.5 in 80.5 m N.egov drugi skok ie bil najdaljši skok dneva. Od Cs-hoslovakov je dosegel najboljši skjk s 85.5 m Bar toni n in si pridobU dru4o me-to Švicar Raymorid ie bil tretji z najdaljš m skolcom 86.5 m Sledil: so Švicar B rter. Poljak Czech. Cehoslovak Ste nmiiller. Jugoslovan Sramel z na i daljšim sko om 72 m Avstrijec Holl z na daljšim skokom 83.5 m in Cehrsovak Simun^k z najdJj-šim skokom 65 m Norvežanom ie bilo prepovedaio celo tekmovanje izven konkuren.e. odlečili so se pa za trening vpričo gledalcev, kar ro le-ti sprejeli z ogromnim navdu'enjem. Sorensen se ie pognal na 93 m Andersen oa celo na 95 m. KAKO JE BILO L. 1936. Tega leta ie vladal preplah med športniki zaradi Planice, ker ie bila zima zelo neugodna in se ie bilo bat:, da bo dosežen polom namesto svetovni rekord nad 100 m Ze po p:~vem treningu na so poznavalci napovedali, da bo »šlo letos čez 100 m« in res se ie tako zgodilo Planica ie si jamo prestala preizkušnjo Zadovolini so bili vsi Prvič na svetu ie bii d >sežen stoječi skok nad 100 m in kar ie najbolj zanimivo, tega skoka ni d segel Norvežan, temveč Avstrijec Bradi. Norvežani so ?e tedaj pošteno zameril do:načim in tuj m športnikom, Sigmund Ruud ie hotel terorizirati crireditelje. sednike. tekmovalce in občinstvo. Ca-opisi so poročali o neverjetni objesnost: Norvečanov. S tem so si Norvežani zapravili vse simpatije, ki so iih dotlei uživali pri nas Avstrijec Bradi je skočil na 101 m. Prav pos bno pa se ie postavil tudi Bchiničan Novšak. ki se ie močno približal 10o m skoku. Dne 14. marca popoldne ie bil dosežen svetovni rekord 101 m V konkurenci ie nastopilo 13 tekmovalcev. 6 Avstriicev. 3 Ceho-slovakd. 2 Švicarja in 2 Jugoslovana Pri dopoldanskem konkurenčnem tekmovanju, ko je šlo bolj za stil kakor za daljavo, si je priboril prvo mesto Bradi, drugo H6U, tretje pa Rieger. Sedmo mesto je zasedel Novšak, enajsto pa Pribošek. Pope!dne je bil Bradi junak dneva, skočil je na daljavo 101 m. Svetovni rekord! Novšak je pa s 89.5 m postavil nov jugo-slovenski rekord in zboljšal stari ftrarnlov rekord za 18 m. Tudi Pribošek je s 77 m za 5 m prekosil stari rekord. železniški promet je bil vzoren, v Planici je bilo okoli 15.000 gledalcev, torej spet za lepe tisoče več ko prejšnje leto. Dogodki v Planici so imeli svetoven odmev, športni svet je obsojal Norvežane in Izjavil, da se jim ni posrečilo Planice k> Igrati. KAKO JE BILO LETA 19S7 Tega leta tekem v Planici ni bilo. čeprav so bile najavljene za čas od 22. do 29. marca. Praški >Narodny listič so o tem poročali takole: >Na znani mamutski skakalnici v Planici, kjer je bil dosežen skok preko 100 m, bi se moral 22. do 29. t. m. vršiti tečaj v »letu po zraku«, na katerega so Jugoslo-veni povabili vse saveze, včlanjene v FIS. Tečaj bi se ne končal s tekmo v skokih, temveč s produkcijo vseh udeležencev tečajev. Mednarodna smučarska organizacija je zdaj v smislu svojega sklepa v Chamonixu brzojavno prepovedala sodelovanje reprezentantov vseh inozemskih sa-vezov. medtem ko lahko jugoslovenski tekmovalci vežbajo na tej skakalnici. Inozemskim tekmovalcem je prepovedan vsak nastop, pa najsi bo v tečaju, treningu aH javnem nastopu.« Slovenski odločilni krogi o tem dogodku Se niso bili obveščeni, ko je praski Ust o njem že poročal. Sprva je vladalo še upanje, da bodo vse ovire odstranjene, ker se vsako leto pojavljajo ljudje, ki hočejo onemogočiti našo Planico, kasneje pa se je izkazalo, da se tekme v Planici res ne bodo mogie prirediti. KAKO JE BILO LETA 1938 Velika skakalnica je bila pripravljena, toda tekme za savenno prvenstvo so bile na 65 m skakalnici. Tekme so bile 13. marca. Na 65 m skakalnici je tekmovalo samo 15 tekmovalcev, med temi 5 inozemcev. Naši najboljši tekmovalci niso bili v formi. Vsa prva mesta so zasedli inozemci. Pribošek ni tekmoval, ker je zbolel, zato nismo imeli nobenega konkurenta v tekmi z inozemci. Najdaljši skok v konkurenci je imel Bradi z 61 m, izveš konkurence pa Novšak s 64 m. V torek 15. in v sredo 16. marca je na veliki skakalnici absolviralo 15 skakačev 33 skokov, med katerimi je bilo 5 skokov na 100 m, 9 pa nad 90 m. Josef Bradi je trikrat potolkel svoj lastni rekord a skoki 102 m, 104 m in 107 m Bradi je po tekmovanju pisal domov materi: Pomisli, skočil sem 107 m in sem ostal živ! Zani- manje občinstva za prireditev ni bilo tako veliko kakor prejšnja leta. Po svetu so se že začeli dogajati usodni dogodki. KAKO JE BILO LETA 1939 Dne 12. marca so nastopili v Planici najboljši domači tekmovalci in šestčlanska skupina iz Nemčije s svetovnim prvakom Bradiom na čelu. Med občinstvom je bilo malo zanimanja za tekme. 65 m skakalnica ni mogla privabiti toliko gledalcev kakor >mamutska« skakalnica. Bradi je zasedel prvo mesto, Novšaic drugo, tretje mesto je zasedel Nemec Kohler, četrto Jakopič iz Mojstrane, peto Klančnik iz Ljubljane. Novšak se je postavil na čelo domače skakalne garde. KAKO JE BILO LETA 1940 Lani so bile tekme za državno prvenstvo 3. marca. Prijavilo se je 32 tekmovalcev, med njimi 9 Nemcev. Nemci so zasedli vsa prva mesta, prvi je bil Bradi. Na devetem mestu je bil Novšak in na desetem Pribošek. Sledili so Jakopič, Florjančič, Pra-protnik itd. Novi državni prvak je postal Novšak (SK Bohinj). Vreme je bilo lepo in tudi gledalcev je bilo precej, vendar ne toliko tisoč kakor prva leta prireditev v Planici. 18 skokov nad 100 m, Planica, 28. februarja Danes je bil prav za prav poslednji dan vežbanja na veliki smuškl skakalnici v Planici. Vreme je bilo oblačno, sneg je bil malce ojužen in kakor pravijo skakalci zelo »hiter«. Zato pa so tudi bili doseženi izvrstni rezultati. Posebno Nemci so se zelo približali planiškemu rekordu. Točno ob 13. je šel prvi na start Gregor Holl in je skočil 102 s padcem, drugič pa 94 m s tričetrtinskem naletom. Sledili so naslednji Nemci: lainie 90, 100, 104 (s padcem), Klopfer 92, 99, 100, 102, 101 (a padcem), Lahr 98, 103, 101, Krause 98, 104 (pri tem se je samo s prsti dotaknil tal), 102, 106, 101, Gering 97. 102, 104, 106, Javornik 68 (z rahlim dotikom), 72 (s padcem), Pribošek 73 (s padcem), Razinger 63, 69, Nedog 72 (s padcem) 76, Mair 91 (z rahlim dotikom), 95, 100, 101 (s padcem), Schneidenbach 88, 98, 93, 101, Zalokar 69 71, Novšak 83, 90, 85, 92, Zupan 87, 85, 96 (z lahnim padcem toda, doslej najdaljši skok od naših skakalcev). Jutri popoldne tekmovalci ne bodo trenirali, vsaj Nemci ne, ker jim je potreben odpočitek. Akademikom eksknrztstom! Odhod zjutraj ob 5.40. Zbor ob 5.20 pred policijsko stražnico pred glavnim kolodvorom. Vozni red Izrednih vlakov Prvi izredni vlak odhaja iz Ljubljane ob 6. zjutraj m ima povratak iz Planice ob 16. popoldne. Vozovnice za ta vlak naj al udeleženci nabavijo v predprodaji pri Putniku, Ljubljana, TvrŠeva 11. Drugi izredni vlak odhaja Is Ljubljane ob 7. zjutraj. Na ta vlak Imajo priključek vsi udeleženci a Kamniške, vrhniške, dolenjske m zagrebške proge. Udeleženci iz Ljubljane dobe vozovnice za ta vlak v bi-ljetarni Putnika do 10. ure zvečer, ker bo biljetarna podaljšala danes svoje poslovanje do te ure. Povratak tega vlaka is Rateč bo ob 17. Pojasnilo o poklica zaščitne sestre V Soli za zaščitne sestre je bilo došle] ranili I69 učenk Ljubljana, L marca Živimo v času, ko al skuša vsak posameznik zboljšati položaj na račun drugega. Imeli smo priliko Citati v časopisih, da so Imeli borbo radi naziva tudi drugI poklici n. pr. zobozdravniki z zobotehniki. Inženirji s tehniki profesorji z učitelji td. Poklic zaščitne sestre je bil do pred leti malo znan. Saj imamo se danes dosti in-teli gen tov, ki tega poklica ne poznajo ali pa samo površno, zato ga tudi nepravilno presojajo in omalovažujejo. V nafti državi se je začel razvijati ta poklic sele po svetovni vojni, nastal pa je prav iz potrebe. Preventivna socialna medicina brez zaščitnih sester bi ne mogla uspevati m doseči na tem polju to, kar se je doseglo. Kdo in kaj je zaščitna sestra! Za pridobitev tega naziva je potrebno dovršiti triletno strokovno šolo za saflčitne sestre. V naši državi imamo štiri šole te vrste in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skopi ju. Za vstop v šolo za zaščitne sestre je potrebna predizooraZba ln sicer najmanj nižja srednja šola z završnim Izpitom, zaželena pa je dovršena srednja šola. Učenke, U z uspehom končajo strokovno šolo dobijo naziv »zaščitne sestre«, šola sa zaščitne sestre daje kvalifikacijo popotne srednje šole z zreJustuku izpitom. Do danes so nastavljene zaSčitne sestre po državnih, banovinskih m samoupravnih ustanovah. V našem poklicu ni brezposelnosti, ker zaščitne sestre sprejemajo službo tudi na jugu naše države. V šoH za zaščitne sestre v Ljubljani je bilo diplomiranih dosedaj 169 učenk. Od teb je nastavljenih 89 v dravski banovim; vse ostale so dobfie službo v drugih banovinah. Značilno je v tem poklicu, da se vsaka takoj pruagodl kraju in imljeju. Lahko rečemo, da si nobena ne želi vrniti v Slovenijo. Vzrok temu je urejenost v napredovanju ln nastavljanju zaščitnih sester, poklic sam pa je upoštevati sa spoštovan. Delo zaščitne sestre je zelo pestro- Oe je potrebno mora biti knjigovodja, ekonom, tlpkarica, pasaratitlra moč, mštru-mentarka, aattentka, laborantka, posetno. sestra, predavateljica voditeljica dijeteske kuhinje, negovalka bolnikov Id. Kar je naše delo tako različno, nas ocenjujejo ljudje po dam, pri katerem nas zalotijo. Kadar negujemo bolnike nas smatrajo sa navadne strežnice, ee pomagamo pri ordina-djah nas nazivajo »ztavmeac. Imamo vsa druga imena, le zaščitna sestra ne. Pod nazivom sesti a si zamišlja vsakdo redovnico. Pri opravljanju službe nosimo uniforma Naša oni- | forma je preprosta, praktična in higienska, prav nič pa ni slična samostanski. Za pravilno oceno našega sestrskega naziva navajamo nekaj primerov v ilustracijo: V oddelku za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani (Dečji dom kraljice Harije) je ustanovljena enoletna šola za otroške negovalke. Za vstop v to šolo se zahteva samo cenovna šola. Absolventke tega tečaja se prav rade poslužujejo naziva zaščitne sestre z namenom, da dobe popre je in boljšo službo. Te absolventke se nauče v tem tečaju le nege in prehrane otrok. Pravico im^ijo do nameščanja le v otroških domovih, in privatnih družinah za negovanje otrok. Pa tudi bolniške strežnice se pri iskanju službe poslužujejo našega naziva sicer redko, vendar se tudi to zgodi. _ Z na. edenim opisom hočemo seznaniti javnost, da ne naseda raznim oglasom v časopisih ali Inrormacijaiii različnih ustanov, katerih interes je, da svoje absolventke čim preje zaposle. Kdor želi sprejeti v službo zaščitno sestro naj se informira le pri Društvu diplomiranih zaščitnih sester v Ljubljani. Tvrševa c 25, pa ne bo nobenih nesoglasij in stroškov. Društvo diplomiranih zasilnih sester Položaj trgovine v Sloveniji je KI obupen in tudi za letos ni nobenih izgledov izboljšanja Ljubljana, 1- marca Zveza trgovskih združenj za Slovenijo je predložila v četrtek finančnemu direktorju v Ljubljani spomenico. V nji je opisan položaj trgovine v Sloveniji. Predvsem naglasajo, da trgovci pričakujejo s strahom nove odmere pridobnine. ker so prepričani, da davčne oblasti zaradi ustvarjenega napačnega mnenja v javnosti, češ, trgovina zaradi draginje dobro prospeva, niso primerno poučene. Položaj trgovine lani je bil obupen in tudi za letos ni nobenih izgledov izboljšanja. Nove socialne dajatve so zelo povečale režijske stroške. Določene so bile minimalne mezde za trgovske pomočnike. Razen tega je bilo uvedeno tudi pokojninsko zavarovanje za trgovske namežčence. Minimalne plače za trgovsko pomožno osebje so bile predpisane o konca 1. 1940 samo v naši banovini. — Maja so bile zvišane poštne pristojbine, tudi telefonske. Pripomniti je treba, da trgovec lahko vračuna prevozne stroške v nabavno ceno. poštne pristojbine pa mora pokrivati z dovoljenim brutto zaslužkom — Zaradi izredno številnih predpisov o nadzorstvu nad cenami in zalogami, o kontroli prehrane, prometa, uvoza in Izvoza se je zelo povečalo pisarniško delo pri trgvos'.dh podjetjih, tako ca so morali mnogi trgovci najeti več uslužbencev. — V breme brutto zaslužkov gredo tudi takse, ki jih direkcija za zunanjo trgovino pobira od uvoznikov in izvoznikov za lzdaio izvoznih ta uvoznih octrdil. ~* . . s V— - - r**^ 5>*av." - _I * t i 4 . Nekateri so morali celo najeti tuja vozila. Zaradi pomanjkanja nekaterih vrst blaga je promet zelo nazadoval. — Ogromna podražitev blaga na eni strani, na dmcfi pa zahteva, da trgovec ne sme prodajati po dnevni ceni. sta povzročili, da trgovec ne more več kupiti za izkupiček prodanega blaga primerne nove zaloge. Zato so se morali mnogi trgovci zadolževati, kar je zopet povečalo režijske stroške. Z brutto zaslužkom mora trgovina kriti tudi največjo obremenitev, davke. Koliko davkov so plačah naši trgovci lani več kakor predlanskim, je seveda finančni direkciji dobro znano. Brutto zaslužek je določen pren'zko. Za cene predmetov, ki spadajo pod pristojnost banske uprave, so bili brutto zasluž- ki določeni tako nizko, da pogosto niso dosegali niti odstotka režijskih stroškov. Maksimalne cene so bile in so še vedno za nekatere vrste blaga tako nizke, npr. za pšenično moko, da trgovci prodajajo v izgubo. V spomenici opozarjajo tudi na nepravilno poslovanje ap rovi zaci jskih ustanov. Mnogi trgovci so prizadeti zaradi nepravilnega do eljevttnja blaga. Zveza trgovskih združenj je prejela nešteto pritožb. Dalje se pritožujejo tudi nad ŠOSmsr-stvom. Lesna trgovina je utrpela zaradi šuSmarstva pri n:is milijonske izgube. Končno so v spe menici opisali položaj posameznih trgovskih strok. Navedeni podatki knž^jo. da je trgovina v Sloveniji v resnici v kritičnem položaju. Zadnja pot vrlega Sokola Šk. Loka. 28 februa i a Ob ve'ik' udeležbi, ki je bi'a niibolj Drepričiiv d.-k,1 z. kako priliublien in spoštovan ie bil ;kor1elo£ki pos.se: ik in mesar e. Karel R ttenblkher. ie bil dan?s popoldne ni eov prereb na domače pokopališke. Cim ie opravila mestna duhovščina ored hišo žalost i na Mestnem triai molitve, se ie razvil d žalni sor vod s križem na čelu N >-ir. so vr~:-> kr snih vencev, med njimi sokolskoga !z rdečih nageljnov in trakovi v državnih barvah. Za godbo prvega panin k^m no^ca, ki ie prav do crdba svirala žal-osVnke. se- ie uvrstil vod voiakov in školsko odnosi n-stvo v kroiu in s prao rom in nato duhovščina. Krši o so spremi inli vojaki — planinci. Za nii so se na i prej zvrstili svojci, nato oa dolga vr?ta oo-grebeev. med katerimi smo opazili vse člane Družabnega kluba. član=^rvc> mesarskega združenja s pred sodnikom Matevžem Hafner-iem. trof^t Ini^arie. škofjeloške tv»re-tniko in sflednjič vrsto ostalih pokojnikovih znancev in priiateliev. in sokotstvu v civilu z znaki, ki se ie tako poklonilo spominu pokojnega brata. Ko ie zdrsnila krsta z zernsfkimi ostanki vrlega moža v na roči e matere zemlie. se 1e na ribala zimske- popoldne v sivi mrak. v oo^lednia počastitev pa le zopet zasvirala godba. Draginja in rentniki PZ Najhujše so prizadeti starejši rentniki, ki plačevali premije v zlatih kronah Ljubljana, 1. marca Iz vseh krogov so se v vašem cenjenem listu že pojavile več ali manj upravičene pritožbe o draginji ln zapestavijanju vseh tistih, ki si morajo z umstvenim ali ročnim delom služiti svoj borni košček kruha, ali pa po štirideset ali večletnem garanju prejemajo le skromno rento ali pokojnino. Kakor povsod, tako so tudi tu vselej glasnejši tisti, ki so po posledicah draginje najmanj prizadeti od onih tisočev največjih revežev, ki se zanje nihče ne zmeni. Ne zavidamo državnim uslužbencem m upokojencem raznih ugodnosti (polovične voznine, znižane cene in drugo) česar zasebni narnesčcnci in rentniki Pokojninskega zavoda niso deležni. Državni uslužbenci in upokojenci so itak že dovolj obubožam. D očim so že vsi sloji delovnega ljudstva in državnih nameščencev dobili več ali manj skromna zvišanja prejemkov v kakršnikoli obliki odkar naraščajo cene življenjskih potrebščin, so rentniki Pokojninskega zavoda še vedno na istem, kakor so bili pred leti, ko so cene bile še kolikor toliko znosne. Pa že takrat so težko vzdrževali ravnotežje v svojih domačih proračunih. Odkar pa cene skokoma naraščajc^ vsa gospodinjska matematika nič ne zaleže in je v vsem stalen, ogromen primanjkljaj. Najhujše so prizadeti starejši rentafki, ki so svoječasno plačevali premije v zlatih kronah, sedaj pa prejemajo najnižje rente, čeprav so vsa leta pflačevali prispevke v višjiLh prispevnih razredih. Tu bi bila pomoč nujno potrebna ki bi bila dobrodošla v kakršnikoli obliki. Saj se ogromne vsote stekajo v zavod in nekaj bi se menda že dalo dobiti, kljub zavarovalni tehniki od teh milijonov tudi za ubo-rentnike. Merodajne kroge prosimo, da nujno in hitro pomagajo bednim rentni-kom, ki so plačevali višje prispevke, nego kjerkoli drugje. Rentnik Trdinov steg skavtov v Novem mestu že dve leti marljivo in nspežno deluje Skavtsko taborišče pri Otočcu Novo mesto, 27. februarja V sredo 19- februarja sta minih dve leti, kar je bil ustanovljen na novomeški gimnaziji skavtski steg. Ime si Je izbral po znanem dolenjskem pisatelju Janezu Trdini. Takoj se je z velikim idealizmom lotil skavtskega programa z zdravim življenjem v naravi, z vezbanjem praktičnega dela ter s pomaganjem bližnjemu vzgojiti dobre in koristne člane človeške družbe. V tem kratkem času aa je društvo povzpelo b svojim delom zelo visoko, saj ga prištevamo med najbolj delavne v vsej dravski skavtski župi. Priredilo je med drugim tudi tri lepe proslave, knjigove-škl In vodniški tečaj, smuške tekme, komemoracijo za pokojnim lordom Baden-Po-welkxn, ustanoviteljem skavtizma; poleg toga se vrit redno vsak teden sestanki in ob lepem vremenu tudi izleti- Krona vsemu sta bila dva lepa in dobro uspela tabora: na izvira reke Krke L 1939 m na Otočcu pri Novem mosta L 1940. Steg ima tri edmfos m sicer: KSorjan-sko četo« izvidnikov, »Kolo kraljice Marije« planink in roverski >Kmb Jelen«. Odsek stega je tudi Blatene (Biblioteka stega Novo mesto), ki izdaja pestri mesečnik >Trdinov skavt«, uradno ln strokovno glasilo Trdinovega stega, in razne skavtske priročnike. Kot prvi je pravkar izšel »Priročnik za astronomijo«. Poleg ostalega inventarja v vrednosti 2500 di ima steg tudi lepo urejeno knjižnico. Posluje tudi skavt-ska trgovina. Steg vodi ze od začetka neumorni načelnik br. Oblak Božo odličen organizator in požrtvovalen skavtski delavec, ki je znal s spretno roko preprečiti vse neprilike in doseči vedno najboljše od najboljšega. Starešina stega je br. Krajger Bojan, profesor, star ln Izkušen skavt, ki s svojimi nasveti pomaga stogovi upravi pri njenem delu. Mladi skavtski edimci čestitamo k njenemu jubileju in ji želimo čim več uspehov v službi visokih Idealov! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 1. marca 1941. Ste*. 50 Za pomlad potrebujete poleg novega kostuma tudi nove, elegantne ln trpežna čevlje, katere dobite v trgovini „Edo" čevlji Prešernova nL 48 DNEVNE VESTI — Knez namestnik Pavle tn kneginja. Olga v gledališču. Drugi predstavi dres-denske opere v Beogradu, uprizoritvi Beet- hovncve opere >Fldeli 9.07 miijona ali 39.41 %. — Zvišanje provizije za prodajo t°baA-nlh Izdelkov. Združenje trafikantov se je zavzemalo za zvišanje provizije že pred sedanjo draginjo. Zahtevali so, naj bi provizija znašala 8° 0, to se pravi, da bi jo naj zvijali za 3%. Na pristojnih mestih so pa trafikninte zavračali, češ, zvišanje provizije bi jim celo škodovalo, ker bi se zr.rn.di nje najbrž število trafik znatno povečalo. Lani so jim zvišali provizijo le za 1°/* med tem ko so se življenjski stroški povečali neprimerno bclj. Z:aj je treba napeti vse sile, da jim zvišajo provizijo ob začetku novega proračunskega leta, sicer bodo zopet čakali najmanj leto dni na izboljšanje. Na jutrišnjem občnem zboru Združenja trafikantov bodo v Ljubljani razpravljali tudi o tej važni zadevi in je zato potrebna čim večja udeležba, — žigosanje delnic petrolejskih družb v RumunijL V zvezi s prejšnjimi objavami glede žigosanja delnic petrolejskih družb iz Rumunlje, obvešča poslaništvo kraljevine Rum u ni je v Beogradu zainteresirane o sledečem: 1) Pod Uredbo br. 2676-1940 uvedena je enako tudi kontrola transfer-nih in zastavnih operacij teh delnic. Na po'lagi tega morajo kupci in zastavni posestniki iz Jugoslavije predložiti poslaništvu kr. Riununije v svrbo registriranja žigosane delnice na ime bivšega lastnika obenem z zapiskem borznega sen zala 2) Pod Uredbo br. 3742-1940 spadajo v poimeničenje (nominitivizacljo) in trans-feml kontroli tudi delnice sledečih rum unski h družb: Telefoane; — Exp!ostvi; — Radlodifuslcne; — Discom; — Chibrituri si Brichete; — Asociataa Autobuzelor par-ticulcre; — Cnlea ferata Buzau-negolasi; — Časa de im p rumu t de pastrare din Rome nla. ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA _telefon 41-79_ Ruska komed'ja — ruska drama, ki se odigrava v Parizu Ljubezen Tatjane Petrovne V gl. vi.: Claodette Colbert, Charles Boyer Predstave: danes ob 7. In 0. uri, jutri ob 3^ 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. url prmodnji spored: 8. marca 1941: Torpedo 48 Češki vele film! _ Iz zdravniške službe. Zaradi smrti so izbrisani iz imenika zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino: Dr. Wankmuller Alfonz, mestni fizik v Mariboru, dr. Tone Jamar m dr. Pavel Krajec, praktična zdravnika v Ljubljani, dr. Gregor Jesenko, praktični zdravnik v Celju, dr. Bruno Sadnik, zobozdravnik v Celju in univ. prof. dr. Janez Plečnik v Ljubljani. Na lastno željo so bili črtani iz imenika: dr. Matija Hočevar, banovinski zdravnik v pok. v Domžalah, dr. Karel Zakrajšek, praktični zdravnik v Mariboru. Zaradi preselitve pa so bili črtani Iz imenika: dr. Bogoljub Dragaš, predstojnik zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece, ki se je preseli v Zagreb, dr. jirku Bernard, banovinski zdravnik lz Strigove, ki je odšel ▼ Ozelj, dr. Julij Koder, zasebni zdravnik v Metliki, ki se je preselil v Karlovac ln dr. Juraj Kallav, zobozdravnik specialist, ki je odšel v Zagreb. _ fte o imenovanju Italijanskega Crf°~ vinskega komisarja prt naiem trgovinskem ministrstvu. Včeraj smo poročali, da Je imenovan za italijanskega trgovinskega komisarja pri našem trgovinskem ministrstvu Paul Eduard Sclmaidt de Fried-berg. Na merodajnem mesta v Beogradu to vest potrjujejo in pripominjajo, da bo Schmldt opravljal posle komisarja pri italijanskem poslaništvu v Beogradu- Imenovali je torej za šefa italijanskega trgovinskega atašeja v Beogradu Benedettia, ne mere pa biti komisar vnašera trgovinskem ali zunanjem ministrstvu. • Strojepisni tečaji — n°vi (dnevni in večerni) prično 3. marca. Prijave sprejema »Christofov učni z»vod«f Ljubljana. Domobranska c 15. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. Največja strojepisni ca — 60 pisalnih strojev! Prospekt na razpolago! — Sefa Osrednjega odbora organizacije di lavnih uslužbencev je bila včeraj v Beogradu. Na nji se je obravnavaj v prvi vrsti njihov gmotni položaj. Izvoljen je bil odbor, ki bo z»braJ vse gradivo za spremembo uradniškega zakona. Izvoljen je bil tudi odbor, ki bo sestavil predlog glede apro-vizacije. — Gradnja vodovoda v Suhi Krajini odobrena. Minister javnih del je odobril več javnih del, med njimi podrobne elaborate za zgraditev druge etape vodovoda v Suhi Krajini, m sicer za zgraditev odcepa in vodnjaka, za vaa Kamni vrh, občina Ambrus. v revidiranem predračunskem znesku 54.546 din ln za zgraditev vodovoda in rezervarja v vasi Višnja v revidiranem predračunskem znesku 512 768 dinarjev. Licitacija bo pri banski upravi v Ljubljani. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 18 z dne 1. marca objavlja ukaz o spremembi uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o uradnikih, pravilnik za izvrševanje uredbe o ustanovitvi sklada za podeljevanje nagrad organom finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in izterjavi davkov, pravilnik o ravnanju s kontrolnim skladom oddelka za davke ministrstva za finance in njegovi uporabi, pravilnik o postavljanju in delu veterinarskih pripravnikov volonterjev v resoru ministrstva za kmetijstvo, navodila o uvedbi evidence zalog, proizvodnje, prodaje ln cen karteli-ranega blaga, posebno navodila za pošiljanje podatkov o zalogah, prodaji in cenah karteliranih proizvodov, odločbo o priznanju vzorčnih velesejmov v Ljubljani in vzorčnih sejmov Zagrebškega zbora, navodila o prepovedi zvišanja cen predmetov pod kontrolo, odločbo o činu raznih strokovnih šol uredbo o spremembi uredbe o občinskih uslužbencih, naredbo o dcpo'nit- vi zdraviliškega reda za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem in spremembe v staležu državnih tn banovinskih uslužbencev na območju dravske banovina. — Temu kosu »Službenega lista« je priloženo kazalo za n. polletje 1910 (kosi 53 do — Opozorilo. V zvezi z ministrsko uredbo o prometu z gumami za motorna vozila z dne 12. otkobra 1940, SI. list št 553/84, izvršilnim pravilnikom k tej uredbi z dne 28. decembra 1940. SI. list št. 43/6 lz 1941 ln razglasom z dne 10. januarja 1941, Vm. št. 216/4, priloga k SI. listu kos 5 iz 1941 opozarja kr. banska uprava interesente, da je razpoložljiva množina gum za motorna vozila jako majhna in jih najbrž sploh ne bo več mogoče dobiti. Zaradi tega se naj to upošteva v prošnjah za dodelitev gum. Iz istega razloga je potrebna tudi čim večja štednja z gumami. Dalje se opozarjajo Interesenti, da prihajajo po predpisu za dodelitev gum za motorna vozila v poštev v prvi vrsti avtobusna podjetja, ki prevažajo tudi pošto, in podjetja, ki prevažajo vojaško blago. Sele za temi podjetji prihajajo v poštev ostali interesenti, ki pa jih je tudi treba razporediti z vidika javnih interesov. V vsakem primeru ima vozilo na pogon z domaČim gorivom prednost pred vozilom na bencin ali nafto. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga. Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj se smatra kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, bo moral uvesti prisilno izterjavo brez prejšnjega opomina. Urad Izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja 11. T — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in spremenljivo vre. ma Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 13, v Kumboru 12, v Splitu 11, na Rabu 8, v Sarajevu 7, v Ljubljani 6.2, v Zagrebu 0, v Beogradu 5, v Mariboru in Visu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.8, temperatura je znašala 1.9, na aerodromu —3.5, v Mariboru 0.0, v Zagrebu in Sarajevu —-4, v Beogradu —3, na Visu —1, v Splitu 2, na Rabu ln Du-brovniku3, v Kumboru 4. — Sin nbll očeta. V Bosanski Dubi d se je odigrala včeraj pretresljiva tragedija 60-letnega kmeta Stojana Zlo jutra iz vasi Gornje seoce je ubil njegov sin Mile ln sicer zato, ker ga je bil oče razdedinil. Sin je bil dobrovoljce ln kot tak je dobil zemljo. Oče je mislil, da mu to zadostuje in zato ga je razdedinil. • Nase čitatelje ponovno opozarjamo, da poleg uslug in pomoči v najrazličnej-Slh vprašanjih izvršuje >SERVIS-BIRO« vsa pisarniška dela, predvsem prepisuje, prevaja razmnožuje ln korigira. Sestavlja pisma vloge in prošnje v raznih Jezikih. Daje pomoč pri selitvah. Iskanju eta-n ovan j. lokalov m podobno. »SERVTS BIRO« preskrbi naslove zasebnikov, uradov, trgovin, raznih društev itd. Izvršuje vse posle in pota, katerih stranke zame ne znajo ali ne morejo opraviti. Preskrbi tudi vse listine doma ta v tujini. Nasvetule ln pomaga v najrazličnejših vprašanjih. »SERVIS BIRO« sprejema sploh vsa naročila in nudi usluga v vseh vprašanjih da strankam v mestu in na deželi prihrani čas ln neprijetnosti. Vse to vrši zanesljivo, solidne tn diskretno Zahtevajte informacije in obračajte se osebna, pismeno aH telefonlčno na poatrezno pisarno »SERVIS BIRO« v Ljubljani, Sv. centa 27-L telefon 2109. (—J> Iz Ljubljane — Proračunska seja mestnega sveta ljubljanskega. V sredo 5. t. m. ob 17. se prične v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani proračunska seja mestnega sveta. Na dnevnem redu so poročila finančnega odbora, obsegajoča proračun mestne občine aa leto 1941, pravilnik za Izvrševanje proračuna in specialni proračuni mestne občine za leto 1941, in sicer proračun 6 % obligacijskega gradbenega in investicijskega posojila, proračun fonda za pospeševanje tujskega prometa, proračun fonda za obve:tno telesno vzgojo naroda, proračun mestne delavske zavarovalnice, proračun fonda uslužbencev mestnega tramvajskega pod etja, proračun meščanske Imovine, proračun regulacijskega fonda, proračun internata in gospodinjske sole Mladike, proračun Delavskega doma, proračun veterinarskega fonda in proračun ustanov. —lj O pritožbah pekov, da se je zaradi uvedbe krušnih kart v Ljubljani zmanjšal konsum kruha za 75 odstotkov, smo čitali v več listih ne samo v Ljubljani, temveč tudi po drugih krajih nase države. Preveč moke in kruha v Ljubljani res nimamo, vendar pa trditev pekov ni popolnoma utemeljena. Z njih stališča je seveda utemeljena želja po zmanjšanju kvote pšenične moke na 2 kg za osebo, vendar pa to ni izvedljivo, ker samo zaradi koristi enega stanu vendar ni mogoče vsem drugim državljanom zmanjšati že itak nizko odmerjene količine moke. Sicer bi se pa pri relaciji mešanja 4:6 zmanjšala seveda rudi mesečna količina od 13 kg na dobrih 7 kg Vendar bi pa s tem menda tudi peki sami ne bili zadovoljni, ker bi se potem dejansko kruha precej manj pojedlo ali prodalo. Nemogoče pa je porcije moke zvišati, ker tega zaloge, ki jih ima Prevod na razpolago za dravsko banovino, ne dopuščajo, če hočemo do nove žetve imeti toliko vsakdanjega kruha, kolikor ga imamo sedaj. Kar se pa trditev tiče, da Ljubljana sedaj poje 75 odstotkov manj kruha kot prej, seveda ne drži, saj varčne gospodinje sedaj bolj peko kruh doma in ga zato res manj kupujejo pri pekih. S koruzno moko mešani kruh je treba prav skrbno pripraviti, da je tudi dober. Zato je pa res, da peki sedaj prodado kakih 25 do 30 odstotkov manj kruha kot pred uvedbo krušnih kart Tečaj.* za dekorativno pisavo, za katero vlada, posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi KLUB IZLOŽBENIH ARAN2ERJEV V LJUBLJANI Tečaj, ki se prične v sredo 5. marca t L bo obsegal 7 vrst dekorativne pisave. — Prijave ln Informacije: S1MONCIC L., tigevec, Pred škofijo. Odbor. —lj Evidenčne liste za sestavo osebja hišne zašč-te je mestni zaščitni urad že lani meseca majnika in letos v februarju razposlal hišnim posestnikom v izpolnitev, toda nekateri hišni posestniki teh listov še do danes niso vrnili zaščitnemu uradu. Zato opozarjamo vse hišne posestnike, ki tega doslej še niso storili, da liste takoj izpolnijo in vrnejo zaščitnemu uradu in sicer v zaščitni šoli v II. nadstropju Mestnega doma nad vhodom iz Streliške ulice. To pa morajo storiti tudi tisti, ki morda tedanjemu pozivu za gradnjo zaklonišča še niso ustregli, —lj Mestni laboratorij sa preiskovanje živil v mestnem tržnem uradu je napravil lani 2891 preiskav. Samo na mleko je odpadlo 2598 preiskav. Opominov je izdalo mestno poglavarstvo 125 m v 215 primerih je mcralo krivce tudi kaznovati. Kazen je bila Izrečena pri 262 preiskavah in kaznovani so plačali 20-960 din. —lj Lepa mladinska preae^av* na som. skOm odru v Zg. Šiški. Neumornemu, vsestransko delavnemu nodstarosti bratu Ribi gre zahvala, da je naš dramski odsek v nedeljo 16. februarja uprizoril pravljično mladinsko igro »Teta Pehta«. ki ie o av lepo uspela. Brat Riba. ki je igro ležiral, ie poskrbel za čedno dekoracijo, pa tudi poteku igre same je posvetil mnogo truda. Vsi sodelujoči so se potrudili in ie zlasti mladina, ki le napolnila s starši dvorano, bila izrdeno zadovoljna. Od glavnih nosilcev log ie omeniti Kekca, ki ie bil kar dober. Ne sme pa posnemati odraslih in biti preveč teatralen, pa t di raz*o>nej§e naj govori. Čimbolj bo otroški m naraven, neprisiljen, tem boljši bo. Teta Pehta le bila malce preveč monotona, sicer na dobra. Tudi nekaj več mimike bi ne Škodilo. Mali škrat bi mcral biti b:li posločen, sai le Malik na Ta ji v in razposajen škrat Stari hlapec ie bil kar dober, manjp smo bili zadovoljni z materjo in očetom uboge slepe deklice, ki io Kckec s čudodelno vodo zdravi Otroci, obe vili ki ostali pa so kar ustrezali. Predstava le potekla brez daljših oavz. ki so lih Se kraiiaU domači harmonikarji, pripadniki nase dece z lepimi narcdrilmi pesmicami. Igrica ie prav lepo usT>«*ia in io kaze ponoviti _lj Fižol na mestni stojnici na Vodnikovem trga je začel pohajati, da ga je samo Se blizu 2.000 kg na razpolago. NI čuda. da so fižol gospodinje tako naglo pokupile, saj ga mestna obema prodaja po 5.50 din. Mestni prehranjevalni odbor al prizadeva za nakup novih zalog fižola, vendar so pa cene zelo narasle in bo fižol nove zaloge gotovo dražji cd sedanjega, vendar Se vedno znatno cenejši kakor po trgovinah. Ker Je mestni fižol namenjen predvsem sa gospodinjstvo javnih nameščencev in srednjih slojev ter delavstva ga mestna stojnica oddaja največ po 4 kg. —lj Rjavega premoga je mestni prehranjevalni odbor kupU v Veleniu 75.000 kg ter ga je doslej v vrečah po 50 kg po ceni 12 din za vieco oddal ze dve tretjini. Ker manj premožni sloji prav radi kupujejo ta ceneni premog za kurjavo, ga je prehranjevalni odbor naročil ie 60.000 kr. da čim najbolj olajša skrbi za kurivo. Kdor seU kupiti rjavi premog aH lignit, se mora zglaaitl v Mestni hranilnici, kjer plača ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA P a Ima Ti no v a ti litra 6 daje posojila na vknjižbo in osebno poroštvo — sprejema hranilne vloge premog in dobi nakaznico. S to nakaznico in vrečo pa dobi premog na mestni pristavi v Povšetovi ul st. 12 na Poljanah. -1 j Novo predavanje z barvnimi diapozitivi. Alpinistični klub >Skala< bo priredil v sredo 5. marca ob 20. v frančiškanski dvorani predavanje Slavka Smoleja z Jesenic. Predavanje bo spremljalo 210 barvastih slik o naših Alpah. Vsi diapozitivi sestavljajo zaokreženo enoto, ki prikazuje lepoto gora in borbo za življenje v njih. Veliko bogastvo barvnih odtenkov, kakršne more nuditi le gorski svet. je z umetniškim okusom zajel Smolej na barvni trak. Dejstvo, da si upa >Skaia* v javnost z barvnimi diapozitivi po predav-nju SPD, ki je pokazalo mnogo dobrih in lepih posnetkov, jamči za odlično kvaliteto napovedanega predavanja, ne glede na to, da predstovlja že samo ime Slavka Smoleja osebo, ki žanje mednarodna priznanja. To predavanje piireja AK »Skala« kot svojo reprezentativno prireditev v okviru proslave svoje 20'etnice. —Ij Eksperimentalno predavanje o hipnozi in telepatiji. V torek 4. marca ob 20. bo predaval v frančiškanski dvorani g. Bogdan Zupan o hipnozi in telepatiji. G. Zupan, ki je že znan eksperimentator, bo demonstriral vse eksperimente, ki jih Izvajajo poklicni h pnotizerji. Pojasnil bo bistvo hipnoze in telepatije, razkril trike in opozoril na razne kvarne posledice laične hipnoze. Ves čisti dobiček je namenjen za nabavo opreme siromašnim tekmovalcem Smučarskega kluba Ljubljane. Vnaprejšnja prodaja vstopnic v trgovini Goreč na Tvrševi cesti ln v trgovini Kolb & Pre-dalič. Kongresni trg. —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO I —lj Vse vor.ne karte pri PUTMKl —ll Popravila precizijskih ur izvršuje F. Čuden. Prešernova uL 1. Nakup zlati in srebra. 57-n u— Gledališče mladih bo danes in jutri ob 8. uprizorilo v frančiškanski dvorani zabavno komedijo iz angleškega življenja »Gospodar teme«. Komedrija je delo Švicarja Pierrea Carrauxa in je bila v letošnji sezoni v Zurichu navdušeno sprejeta. Tuši Rajnerjeva, ki je komedijo prevedla na slovenski jezik, bo igrala glavno žensko vlogo. Moške vloge bodo podali ostali igralci, ki so si že pri prejšnjih predstavah pridobili pohvalo kritike. K sodelovanju so pritegnjeni novi talenti, med katerimi dominira Hugo Florjančič, ki bo pokazal, da ima velike igralske zmožnosti. Režija Sin-tič. Predprodaja vstepnic danes in jutri od 10. co 13. in od 15- do 18. v frančiškanski posažL u— Zve^ šoferjev dravske banovine v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor 2. t. m. ob 9. uri v salonu restavracije »Pri Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. (—) —lj Juiri in vsako nedeljo od 16. do 20. ore v veliki dvorani Kazne popoldanska plesna vaja pod vodstvom mojstra Jenka. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. Članarina znižana. Studenti-nje popust 168-n- —lj ZačetniŠko-nadaljcvalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se vrši v ponedeljek ob 20. uri. V torek ob 20. uri izpopolnje-valni tečaj za vse obiskovalce. Posebne ure dnevno. 168-n —lj Obleke kemično čisti in parno lika Šimenc, Kolodvorska 8 in sprejemališče pri Slonu. 170—n —lj Jelen in razne kuhinjske speciaU-tete. Vino od 15 din dalje. Gostilna Lovšin. 167—n —lj Ukradena kolesa. Izpred Remžgar-jeve trgovine na Zaloški cesti je bilo ukradeno 1500 din vredno, modro ples kano kolo znamke »Puch« Juriju Cul beku. — Izpred kavarne »Tabcr« je tat odpeljal 500 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Stankv« Alojzu Prežlju. — Vinku Bokav-šku je tat odpeljal 1500 din vredno, skoraj novo športno kolo, znamke »Barodella« izpred nekega vinotoča na Resljevi cesti. V Žic'ovski stezi je bilo ukradeno 1200 din vredno kolo znamke »Prior« Ivanu Gut-manu- — Na Litijski cesti, izpred Kregar-jeve trgovine pa je nekdo ukradel 700 din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Diamant« Francu štupniku. —lj Kaj vse *radejo. Iz Gaverjeve ključavničarske trgovine v Dvorakovi ulici je oni dan ukradel tat 6 bakrenih, strel'o vodnih konic, vrednih 900 din. — Dijak Milan DernovSek je prijavil, da mu je tat ukradel v čakalnici kina »Union« rjavo aktovko, v kateri je imel nekaj knjig, več zvezkov in nekaj drugih predmetov. Tat mu je odnesel tudi dežnik, — Ivan K. pa je prijavil, da mu je tat ofnesel lz stanovanja v Kolcdvorski ulici nekaj obleke in star likamik. lov policije Ljubljana, 1. marca. V Ljubljani se Je pojavila nedavno nekakšna »kontrolna četa«, ki je pregledavala tuja stanovanja in stikala za skritimi živili »Kontrolni organi« so prišli navadno po trije skupaj, zdaj v tej, zdaj v drugi hiši in so jim nekatere stranke res nasedle. Zglašall so se navadno, ko so vedeli, da moških ni doma in so imeli opravka z ženskami. Pretaknili so tako veliko jedilnih shramb, najraje pa so pregledavali zaloge v kleteh. Nastopali sicer niso preveč arogantno, navadno pa je bila klet že nekaj dni po ogledu izropana in izpraznjena. Ker je sledilo čedalje več vlomov kleti, so zaceli kriminalni organi na podlagi prijav poizvedovati in te dni so izsledili in aretirali nekaj teh sleparskih kontrolorjev, ki so jih vtaknili v zapor. Pri zasliševanju so prišle na dan razne zanimive podrobnosti, ki jih pa policija zaenkrat Se noče izdati. Ugotovljeno pa je, da so tatovi nakradli po kleteh več sto k? masti, ki so jo deloma tudi že razpečali. Policija lovi še nekaj ^kontrolorjev«, ki so se umaknili aretaciji z begom. Policijski organi so v zadnjem času aretirali tudi več drznih vlomilcev, med katerimi Je tudi nekaj priznanih svedrovcev, ki imajo za seboj tržaško vlomilsko šolo. V zvezi z aretacijami nevarnih vlomilcev upa policija razjasniti tudi več Se starejših kriminalnih zločinov. Zločince zaenkrat Se zaslišujejo, medtem pa zasledujejo policijski organi tudi njihove pajdaša Živilski trg Ljubljana, 1. marca Danes so nam krnetice in druse uroda- ialke izredno d.bro založile trs Zelenjave je bilo toliko, kakor da ie £e pomlad, bilo je oa dovoli tudi drugega bljg-i. Zelo živahno je bilo pri mesarskh stojnicah. Zdi se. da zdaj mn-ei liudie kunu-jejo meso samo še za ned*iio in oraz .ike. Se vedno ie občutno o-m. n j kan i e sla .i-ne Mesarji čakajo na zvišanie mak rnal-nih cen; dokler ne bodo dovoljene vis.e cene. ne bodo k. o: vali drasrih praš Cev »šfteharjev«, čes da imajo x>ri prodaji slanine samo izgubo. Znač.lno je. da si nekatere kupovalk? vseeno znajo preskrbeti slanino. Ko jim mesar na vprašanje, če ima kai slan n?. odgovori, da le uma. mu zauono ponudijo višjo ceno: Le, dajte, b m na ne^aj več plačala! — Tako se skriva i razvija licitiranje s slanino Nekatere p.cspodinje se rade pritožujejo ter dop sujejo u.edni-štv.'im. da so cene višie kakor pc.oč mo, nihče pa ne upa pri javit navih cv cen. Ko bi tržni urad ali mestni preskrb ->va ni urad prejela kakšno prijavo z vsemi potrebnimi poda'.ki. bi bili krš:lci primemo kaznovani in naznanilec bi preiel se nagrado. Toda gospodinie raie same d aže živila, name?tu. da bi oomarale pobiiati draonio. Zato se nai ne čudiio. če iim tu in tam na m?sarski stojnici dni^ slanino le. ako kupiio tudi dra^o svinHno Vsekakor pa bi morale vedeti, da mesari i ne smejo izsiljevati na ta način n ko^ar in da ?o do'žni prhati slanino vsikornur no predpisanih cenah, seveda, če i o imajx Na trffu je bilo danes pre-ei krompir'a. Krompir ie ža začel odganjati ker no b'i-ža pom'ad in pričakovati smemo d^ ffa bo poslej čedalie več raor:dii Zadnie mesece so sa. kmeti e prodali le zcl> malo. ker so aa meščani pa večini k u no vali predvsem na stojnic: mestne aor viza°i-je. Kromvr pa. ki ea zdai orodiiaio ood firmo mestna nprovizaeiie ni več tako dober kakor r/ro1. zato gospodinje kumrkrta tudi pri kmeticah. Danes ie bi1 Ion krompir pri kmeticah po 1.75 d"> 2 din k« — Naprodaj je bilo tudi precei moke Pristno ajdovo mziko so prodajali Po 12 diu kilogram. Perutninski tr* 1° bil "icer d^bro zao-žen. a 1aica so bili ma1© d a*:n kiVor preiSnie tržn* drH P vprečno so iih prodajali 8 do 9 po 10 din. Nas« fli^rt^šče DRAMA Začetek ob 20 url Sobota. 1 marca: Protekcija. Red A N?lelja, 2. marca: ob 15. uri: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 3. marca: zaprto OPERA Začetek ob ari Sobota. 1. marca: Carmen. Izven. Gostovanje altlstke E!ze Karlovčeve ln debut gospe Manje Mlejnik-Siblnovićeve Nedelja, 2. marca: ob 15. url: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Tri stare škatle. Izven Ponedeljek, 3. marca: zaprto Opozarjamo na zoperno noeojfinjo zanimivo predstavo Blzetove opere »Carmen«. V naslovni partiji bomo slišali Ei. Karlov-čevo, ki je bila med tem na dunajski državni operi, kjer je prejela zelo laskavo ponudbo za gostovanje. Njene pevske in igralske kvalitete so vzbudile že ponovno v inozemstvu največjo pozornost in na spomlad bo odšla na gostovanje v Berlin in na Dunaj. Vse pozornosti vreden dogodek na tej predstavi pa bo debut Ljubljančan-kn gospe Manje Mlejnik-Siblnovićeve, absolventke nažega državnega k on se rva torija, v partiji Mlcaele. Gospa je bila učenka prof. Foedranspergove ter je na produkcijah nastopala z velikim uspehom. Njen nastop kot Mlcaela bo njen gledališki debut. Snsžne razmere Poročilo Tnjskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru ter SPD 1. marca 1941 Rateče-Planlca 870 m: — S, oblačno, 120 cm snega, pršič, Planica-Slatna 950 m: —8, oblačno, 140 cm snega, pršič, P Lani ca-Tamar 1108 m: —8, oblačno, 140 cm snega, pršič, Peč-Petelinjek 1440 m: —7, oblačno, 90 cm snega, prisojno sren, osojno pršič, Podkoren 800 m: 0, oblačno, 95 cm snega, pršič, Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —4, oblačno, 140 cm snega, srenec, Pokljuka 1300 m: —12, jasno, 220 cm snega, pršič, Bohinj-Sv. Janez 530 m: -cm snega, sren, Bohinj-Rudnlca 800 m: —4, snega, sren, Dom na Kofcah 1500 m: — cm snega, pršič. Dom na Krvvacu 1700 m: rm snega, srenec, Koča na Veliki planini 1558 m: —3, jasno, 190 cm snega, srenec, Dom na Kom ni 1520 m: —1, delno oblačno, 345 cm anega, pršič, Valvarorjev dom 1180 m: —4, jasno, 60 cm snega, Jezersko 890 m: —3, oblačno, 30 cm snega, sren, -4, oblačno, 50 oblačno, 40 cm A, oblačno, 170 —4, jasno, 230 SPORT — Odpovedana tekma v biljardu. Včeraj amo poročali, da priredi Ljubljanski biljardski klub danes in jutri v bujardn'cl kavarne Zvezda tekmo z Zagrebom. Zaradi nepredvidenih ovir je pa Zagreb tekmo brzojavno odpovedal. Ste v. 50 Etran 5 Beseda o zimski pomoči Pojasnilo podpredsednika ljubljanskega akcijskega odbora za dr. Ivana Slokarja Ljubljana, 1. marca S tem naslovom smo minuli teden objavili nekaj dooro miši jenih nasvetov in tuai ponusaekov o delu ljubljanskega odbora za zimsko pomoč. Kakor smo dali o tej važni socialni akciji besedo piscu *-ec tako tudi radi objavljamo pojasnilo, ki ga nam je poslal poapre —c Zdravniško dežurno službo za člane OTJZD in svojce bo imel v nedeljo 2. t. m zdravnik dr. Josip Cer in v Prešernovi ulici Iz Kranja — Lutkovno gledališče v Narodnem domu vprizori jutri ob 15. uri reprizo igrice »Gašperčkov junaški čin t. Dodatek zalo-igra v 1 dejanju. Vstopnice so v predpro-daji v nedeljo od 11.—12. ure. — »Spavaj moja deklica« na odru »Vzajemnosti«. Del. kulturno društvo vprizori v nedeljo ob 16. uri v »Cankarjevem domu« dramo v 3. dej. od Sjevernvja »Spavaj moja deklica«. — Sestanek hišnih posestnikov. Hišni poaestnikl se opozarjajo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo ob 10. uri v dvorani hotela »Stara poŠta« na katerem bo predaval g. Ivan Frelih, predsednik društva hišnih posestnikov iz Ljubljane o dolžnostih radi zaklonišč in drugih aktualnih vprašanj. V interesu vsakega hišnega posestnika je, da se predavanja udeleži. Vabljeni vsi. Vstopnine ni. — Kino v Stražišču predvaja trojni program. Na sporedu so filmi »Rdeča kapica«, »Dramska šola« in ^Gusarska simfonija«. — Kino Narodni dom predvaja dva zanimiva filma »Cestni muzikanti« ln »Mla-kuža«. — Za »Zimsko pomoč« po darovali: Tvrdka »Merkur« 5000 din, podružnica ban. hranilnice 5000 din, lekarna Savnik ded., 3000 din. tvrdka »Kovina« 2000 din, M. Kokl 1000 din, Sokolsko društvo 3930 din, Elektrarna Majdič 2000 din. — Odbor za Zimsko pomoč sporoča, da se bo vršila nabiralna akcija za zimsko pomoč v dneh 4. —11. marca L L — Prehranjevalni odbor sporoča, da dobe stranke krušne karte za marec pri trgovcih. Stranke, ki dobe karte za kruh oziroma moko prvič v marcu pa na občini m to od črke a—m, S. in 4. marca od n—S, 5. in 6. marca od t—ž od 7. do 8. marca t.L Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 1. marca 1011. Stev 50 Odkod skalpiranje pri Indijancih? Belokožci imajo največ zastal da se je razttril ta krvoločni običaj, ki je izginU šele pred pičlumi 50 leti Kolika groza nas je obletavala, ko smo otroci kar požirali povesti in romane o taojjancih, ko smo čitaii kako je Indijanec akalpdrafl. svojega sovražnikja, stopil ali pokleknil je nanj, z obema rokama ga je zgrabil za lase in z ostrim nožem prerezal kožo okrog lobanje- Potem je močno potegnil za lase in že se je okrvavljeni skalp gugal v visoko dvignjeni roki To je bil znak junaštva, znak, ki se je nosil primerno ustrojen na obleki ali na vigvamu. Evropski borci so hodili okrašeni s križci in indijanski tip drugimi odlikovanji, Indijanci pa s skalpi. Pojma skalp in Indijanec sta nam bila tako nerazdruzijivo zvezana, kakor toma-hauk in Indijanec In vendar, ko je Kolumb odkril Ameriko in ko so se začeli tja seliti belokožci, većina Indijanci skalpiranja sploh še ni poznala. Poznali ga niso zlasti tisti Indijanci, o katerih čitamo zdaj največ teh divjih, razburljivih zgodb. Razširilo se je šele v novem veku V prvih časih so hoteli videti Evrope i navado skalpiranja samo pri domačih v južno vzhodnem delu Severne Amerike, v južni Ameriki pa samo v pokrajini Gran Chaco. Iz česa se je ta običaj sploh razvil, o tem imamo dve domnevi Eni raziskovalci, med njimi Krickerberg, pravijo, da je skalpiranje verskega izvora. Stari Me-hičani so darovali svojim bogovom razne živali, pozneje pa tudi ljudL Človeka so razparali in potegnili iz njega kožo. Tako so recimo žrtovaii bogu Xipe, ki se je vsako pomlad pomlajen znova zlil v človeka tako, da so njegovo telo najprej prevrtali s puščicami. Potem so mu potegnili iz telesa srce in ga o drl i, da je mogel obleči njegovo kožo novorojeni bog. Znanj indijanski obred z ujetnikom, privezanim k mučeniškemu kolu, kjer prestreljeni žrtvi končno potegnejo z glave kožo, je najbrž ostanek tega staromehižkega obreda. Na- Indijanskl bojevnik mesto vse kože potegnejo tu človeku s telesa samo en del — kožo z glave kot najvažnejšega dela telesa. Nobenega dvoma ni, da so se nomadski Indijanci naučili akalpiranja od naseljencev7 okrog Mehiške ga zaliva- Na sever sedanjih Združenih držav so pa zanesla običaj skalpiranja šele plemena Irokesov. Drugi raziskovalci pa pravijo, da se je skalpiranje razvilo iz navade, odrezati sovražnikom glave. Ta lepa navada je bila včasih razširjena tudi v Evropi O mar- sikaterem junaku pripovedujejo legende, kako je pil vino ali med iz vrča, narejenega iz lobanje premaganega sovražnika. Od tod naj bi baje izvirale tudi take besede kakor so Kopi, Kopie-glava in Coup-Coupe, pokal, Časa. Plemena, ki so se morala pogosto seliti iz kraja v kraj, niso hotela jemati seboj celih glav, zato so jemala kot trofeje samo en del, z glave potegnjeno kožo* Belokožci imajo za to največ zaslng Dokler Indijanci niso spoznali belo-kožcev, jim je bil skalp samo znak njihove hrabrosti in bojevi t osti. Ko so se pa jeli naseljevati v njihovih bivališčih Ev. ropci in ko so nastale medsebojne borbe, je dobil skalp nov pomen. Belokožci, ki so videli v domačinih samo divje zveri, so razpisovali nagrade za skalne sovražnih Indijancev. Tako je postalo skalpiranje sčasoma nekakšna donosna obrt. Za skal. pe se niso potegovali samo Indijanci, temveč tudi belokožci, če že ne zaradi dobička, pa vsaj zato, da so se lahko pohabali z njimi, Češ poglejte nas, kakšni junaki srna Skalpirali so lovci, farmarji, trgovci, vojaki, moški ln ženske. Tako je dobila leta 1675 neka Marinah Dustanova za skalpe dveh Indijancev, dveh žensk in 6 otrok iz naselbine v Conneck-ticutu nagrado 50 funtov šterlingov in povrhu še mnogo daril Pozneje so razpisovali nagrade za skalpe tudi Francozi, ki so imeli tam nekoč kolonije. Po zakonu z dne 7. marca 1707 je mogel dobiti vsak dobrovoljec za en indijanski skalp sto funtov. Celo v nuroljubni Pensilvaniji so plačevali skalpe Indijank ali indijanskih dečkov do 10 leta starosti po 130 dolarjev. Guverner New Yorka Climton je sprejel leta 1764 v javni avdijenci francoske skalpe in jih bogato plačal. Skalpiranje se je tako razširilo, da so skalpirali tudi bele sovražnike, da celo politične nasprotnik e-Skalpi so viseli tudi na cerkvi v Santa Fe kot žrtev svetnikom, na trdnjavi Suppers Fox Port v Kaliforniji in na vratih mehiških prezidi j ev. Skalpiranje prenehalo Sele pred pičlimi SO leti Skalpiranje je bilo v Severni Ameriki v navadi tja do leta 1835. Zanimivo je, da so nosili indijanski vojščaki nalašč lase na temenu počesane navzgor, da bi v pri- 20. februarj helm Adam Si bilo polno te: udarcev usode času naravosl posrečilo leka človek obvlad. po mnogih po del opija moi Ni golo naključje, da je Sertilrner, ki je do podrobnosti poznal uspehe svojega znanstvenega raziskavanja, poskusil podpreti jih znanstveno. V svoji znanstveni iskrenosti je delal se dve leti, preden se je odložil za objavo članka o svojem odkritju v >Tromsdorf's Journal der Pharmacie«. Razprava **e je pa izgubila v takracnih ne-mirnih časih, na Serttlrnerja so pozabili in kmalu potem so vesti iz Pariza povezale De rosna in SeguLna z odkritjem morfija. Mnogo pozneje sele leta 1817 je Sertiirner priboril svojemu znanstvenemu delu in odkritju pripadajoče mesto. Takrat je seznanil znanstveni svet in tudi najširšo javnost s svojimi končnimi dognanji v razpravi »o mofirju«, ki jo je objavil v »Gil-bertovih fizikalnih analih«. To je bilo takrat veliko presenečenje za ves znanstveni svet in ključ do novega dognanja je globoko posegel v razvoj medicine in prinesel dotlej nepriznanemu učenjaku zasluženi sloves. Največji pomen morfija, ki se izdeluje iz opija, je v njegovem karakterističnemu zbližan ju ali popolni zadušitvi občutljivosti za bolečine, ker ohromi tisti neznatni del možganske skorje, kjer je središče za dojemanje bolečin. Morfija pa ne moremo uporabiti za ohromenje bolečin pri operacijah, ker bi ga potrebovali preveč. S tem bi bila ohromljena središča v podaljšku hrbteničnega mozga, važna za temelje življenjske funkcije. To bi pa povzročilo ta- I meru poraza olajšali svojemu sovražniku skalpiranje Nasprotno so se pa angleški naseljenci za kožo na svojih glavah bali in marsikateri je bil vedno do golega ostrižen. Nekateri so bili pa vendar pripravljeni žrtvovati nekaj s svoje glave zmagovitemu Indijancu ali sploh sovražniku in zato so nosili lasulje Sicer pa. kdor je bil samo skaipiran in drugače ni bil ranjen, je navadno skalpiranje preživel Bojni okras Indijanca Zdaj torej skalpiranje v Ameriki ni več v navadi Ples skalpov se med Indijanci še vedno pleše. Pri njem se rabijo umetni skalpi in z njimi se proslavljajo lovci, ki so ustrelili divjo zver, ali pa ljudje, zaslužni za dolično pleme. Skalpiranje je zapustilo svoje sledove tudi v ameriški angleščini V Ameriki ljudje prisegajo: »Naj nikoli ne vidim nobenega skalpa.« Prijatelji sd pa med sebo; zagotavljajo-»Med nami ne bo nobenega skalpiranja. Železniškim tatovom in ropariem pravijo v Ameriki »železniški ska'pcrji« in tudi v sportu se mnogo »skalpira«. V petek dopoldne so trije dunais i pl^*-zalci in sicer Ka^parek. uč.t^ii na šo.i za gorske vodnike v Fulpmesu Bmnhi bei- i.i plezalec Wle^ele iz Le^br.a do ej.il n>v pcmjmbni usceh v pleialski ;ehpjkl O !-ločili so se za prvo zimsko plezanje i>~> severni steni gore Hochlor v Fftihfitarbj in so io tudi srečno Dre d ležali. Preo e ati so morali 900 m visoko ste o. ki i o lahko prepleza poleti srednje dober plezalec v 3 urah, oni so pa rabili skoraj 7 ur. Sest noči so morali preživeti v strni steni. Ko so imeli v soboto že prece šan del poti za seboj, jim ie zdrknil v ore^ad nahrbtnik z živi i, tako da so morali zn j-va začeti plezanje. Njihov uspeh je tem večji, ker ie bila vsa stena pekrita z ledom, in je veljala doslej med plezalci v zimskem času skoraj za net>renn:gl:iv3. Kasparek ie eden najboljših plezalcev. On i ie preplezal severno steno gore Eiger. Prvi uspešni narkok te strme gore le*a 1938. je vzbudil med planinci največjo pozornost. Rak se širi Vprašanje raka še daleč ni rešeno, vendar se je pa posrečilo mnogo odkritij, ki so za lečenje raka velikega pomena in ki približujejo raziskovalce zaželenemu cilju. Zadnje čase so našli mnogo novih snovi, s katerimi se da na poskusnih živalih izzvati rak, v nekaterih primerih celo na določenih organih. To je velikega pomena i za ugotovitev izvora bolezni in za njeno i zdravljenje- j Obseg dednega razpoloženja za to nevarno bolezen je bil že točno določen. Bogati so tubi uspehi in izkušnje medicinskega raziskovanja o nagnjenosti k raku in o odpornosti proti njemu. Seveda so se zbolj-šale tudi diagnostične razmere in zdravilne metode, zlasti obsevanje z radijem. Na kongresu nemških kirurgov leta 1939 je bilo na podlagi uspehov na sedmih klinikah ugotovljeno, da je bila tretjina primerov kirurgićnega raka izlečena. To dokazuje, da se zdravstvene metode stalno zboljšujejo. Vendar nam pa statistika kaže, da se rak vedno bolj širi in sicer ne samo relativno, temveč, tudi absolutno. O tem, kako zelo je rak razširjen, nam priča dejstvo, da podleže tej nevarni bolezni povprečno 109ć ljudi, ki umro po 20 letu starosti. Energija iz solnca in vetra Afrika je del sveta, ki ima največ vodnih sil na svetu, toda izkorišča jih zaenkrat samo 1.5%. Prav to dokazuje kako malo je Afrika kultivirana. Iz vodnih sil pridobljena elektrika niti od daleč ne krije potrebe po energiji v Afriki. Res imajo tam dovolj lesa in raznih odpadkov s plantaž in inženjer jI delajo uspešne poskuse s sežiganjem teh odpadkov pod parnimi kotli ali v generatorjih na pogonski plin. Kolonialnega lesa je pa škoda za kurjavo. Na drugi strani se pa z večjim pridom uporabijo tudi odpadki s plantaž za razne industrijske izdelke. Premoga in nafte pa v afriški zemlji ni. Tako so izdelali nemški tehniki stroje, ki dobro izkoriščajo v pasatne vetrove za proizvajanje elektrike v vetemih elektrarnah. Stroj na veter, Id daje 15 do 20 Kw stane v našem denarju okrog 10.000 din. Tudi prastare sanje, da bi Črpali energijo iz solnca, se bodo dale v doglednem času uresničiti. Sliši se sicer paradoksno, vendar bo pa nekoč v Afriki največ vode tam, kjer je zdaj najbolj suha zemlja odnosno največja puščava, kajti prav v puščavi se da s pomočjo cenene solnčne energije črpati voda iz velike globine. Kometi v letu 1941 V letošnjem letu se pojavi kot prvi periodični Tem p lov komet 2, ki je bil prav te dni v opoziciji s solncem. Oddaljen je bil od njega 200 milijonov kilometrov. Ta komet je odkril leta 1873 Tem pel v Are etri. V aprilu se bo pojavil Enckejev komet, odkrit leta 1786. Ko bo v opoziciji s solncem bo oddaljen od njega samo 50 milijonov km. Ker je ta komet blizu Merkurjeve poti, ga uporabljajo zvezdoslovci za izra-čunanje Merkurjeve gmote. Tako je izračunal Backland razmerje Merkurjeve gmote do solnčne 1 : 9.700.000, kar se pa ne zdi pravilno. Kot tretji se prikaže na nebu Schvvass-mann-Wassermannov komet iz leta 1925. Ta komet se pojavi vsakih 16 let in pol. ljetos bi morah videti na nebu tudi Vlcov iz leta 1844, ki ga je pa opazoval S\vif šele leta 1894. Ta komet so opazovali zvezdoslovci na nebu že leta 1678, ko se je videl s prostll očesom. Pojavi se vsakih šest let in vendar so ga od takrat videli samo dvakrat. Vsi kometi se pa ne vidijo s prostim očesom ln zvezdoslovci pravijo, da letos nobenega ne bomo videli na nebu, Če se ne pojavi kak nov romar po sve-tovju. 100 letnica smrti Wilheima Sertlirnerfa učenjaka, ki je izoliral najbistvenejši del opija — morfij aH morSin a 1843 je umrl Fridrlch Wil-ertiirner. Njegovo življenje je žkega znanstvenega dela in s. Pričelo se je leta 1803. V lovnega evoluclonizma se je rnarju, ki je vedel, da mora ati gmoto, da mu bo služila, skusih izolirati najosnovnejši ■fi ali mori in. kojšnjo smrt. Tako je prineslo odkritje morfija človeštvu olajšanje pa tudi strah in grozo. Velik uspeli dunajskih plezalcev jajmo sokolska bratstva in poverjeništva V sleherno našo vas mora prodreti sokolsl; * misel Ljubljana, 1. marca Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal brošurico z naslovom ^Ustanavljajte sokolska bratstva in poverjeništva«. V tej brošurici je mimo pravilnika o sokolskih bratstvih in poverjeništvih tudi pojasnilo, zakaj so potrebne v naši domovini te nove sokolske edinice. V teh pojasnilih beremo med drugim: Sokol?tvo je danes najštevilnejša jugo-slovenska narodna organizacija, vendar pa niti danes še ni tako razširjeno v vseh slojih naroda in po vseh krajih, da bi bilo v pravem pomenu besede vsenarodna or-gantnacija, ki naj izpolni vse one vel ke dolžnosti, ki jih ima tako veliko udruženje. Ali država in narod potrebujeta svojo vse.narodno organizacijo zaradi njune splošne nacionalne okrepitve in nravstvenega, prosvetnega in gospodarskega napredka. Posebno danes, ko je bolj do kdaj koli potrebno, da mora biti narod duhovno in organizacijsko povezan s trdno voljo do sv-i cm neodvisnega in svobodnega življenja. Sokolski duh in sokolski ideali so danes najprimernejši in najpriklndneiši r.a. ustvaritev duhovnega edfnstva naroda, ki naj nppravi iz nie^a eno s3mo trdno organizirano celoto. Sokoistvo je najbl:*.e svojemu naroda, sai je vznlklo iz nje2"a in ga vodi duh naroda ln njegove potrebe. Zaradi te^a je p3trebno, di sokoistvo z nov;m. močnim razmahom svodih sil in po modnem in premišljenem načrtu ostvari svojemu narodu in domovini tako vac-narodno organizacijo. Še so velika področja, kjer ni nobene sokolske edinice. So kraji, kjer so vsi pogoji za delo in kier ljudie ni gTa^ želijo, da bi bi^i sokolsko organizirani. Toda tamkaj ni do sedaj Še nikdo už^aJ iskre pobude za osnovan^ sokolske edinice. So merta. trgi in vasi kjer bi se dalo z majhnim trudom zas"d;ti seme sokolskega zdrurenja. Da bi se utrla pot razširjenja sokolstva tudi v takih predel "h domovine, v me?tih, trgih in vaseh, kier ga še ni. in b: so vs^ delo postavilo takoj spočetka na zd^vo in čvrsto obnovo, sta MU v minulem letu ustvarjeni še d\Te vrsti soko's^h organizacijskih edinic: bratstva in poverjerlštva. še ena je okolnosti ki ie narekovala potrebo po ustanavljanju bratstev in po-verjeništev. Pr:peti se kaj lahko, da neko društvo ali četa iz katerega ko-i vrroko ustavi svoje delovanje, ker peč v tirt°m kraju še ni vseh pogojev za obstanek dnj-štva ali Čete. Do sedaj je tam z likvidacijo tiste edinice prenehalo vsako n^d-lj-nje sokolsko delo. V primeru ponovnega ustanavljanja Sokola v istem kraju ie bi'o potrebno, vse pričeti znova. Zato je tudi iz tesra nad vse važnega razloca nad vse umestno, da se tudi po likvid^ciii mmo-stojnih sokoTsk"h edinic ohrani — da se t^ko irr^zimo — živa klica sofcolstva v kakršni koli obliki. Temu namenu bodo slutila sokolska bratstva in poven'en'.štv1. Preostaja samo še. da vse sokol~ke edinice. župe. društva in čete, vsi prijatelii Sokolstva in vsi. ki so jim dogodki v zid tem nasTovom so objavili te dni nemški Li&ti nekaj statističnih poda'kov o evropskem jugovzhodu, ki so jih posneli po nem:iki reviji »VVirtschaft und Statistik«. Po teh podatkih živi na evropskem jugovzhodu, ki zajema po nom:>kem tolmačenju Madžarsko, Jugo&Icvijo, Rumunijo, Grčijo, Bolgarijo, Albanijo in evropski del Turčije, milijonov ljudi Gostota prebivalstva znaa 66 na kvadratni kilometer. V premori z dm^ima evrop.; kimi predeli, zl&siti tudi v primeri z Nemčijo, je Balkan sorazmerno precej redko naseljen. To se najbolje vidi, ako upoštevamo, da živi v tako zvani Veliki Nemčiji (vstevii zapadni del Poljske) 109 milijonov ljudi na r^-rčini 820.000 kv. km. medtem ko prebiva na približno enako veliki površini evropskega jugovzhoda, ki znaša 893.000 kv. km. le 58.8 milijonov ljudi Glede posameznih držav uiKrtavlja omenjena nemška revija, da so se v zadnjem času glede njih velika izvršile znatne spremembe. Danes ni več Rumunija največja balkanska država, temveč Jugoslavija, ki mera 248. kvadratnih km. Po svoji površini je takoj za Jugoslavijo Rumunija, tole na tretjem mestu, na pr\ em mestu je Jugoslavija, na dmgem Madžarska. Ta je izmed vseh držav na tem področju najbolj gosto naseljena, saj oipade v njej 84 prebvđjlcev na kv. km. Najbolj redko je naseljen evropski dol Turčije, kjer prebiva 55.1 prebivalca na k v. km. A. E. Fieiding 55 Črna mačka I- i prinaša sreče Roman — Tu ni nevarnosti... morda samo zame in za mojo sestro. Toda prav jaz se ne strinjam z vašo bojaznijo, Phvllis, čeprav je bilo vaše ravnanje plemenito. — To ni bojazen, temveč prepričanje, — je odgovorila Phvllis odločno. — Saj sami niste hoteli dovoliti, da bi Keith popil še tisto malo mleka, kar ga je ostalo v skodelici. — Prosim vas še enkrat, da me pustite samo, — je dejala Alison in se ozrla na vrata. — Ostanem, — je dejal Keith in sedel na stol. — Phvllis. prosim, odvedite Keitha in poskrbite, da ne pride več sem, prosim. — Toda on hoče ostati pri vas, — je odgovorila Fbyllis s tihim, utrujenim glasom. — Da, Alison. hočem in mislim to resno. — Keith je stal zdaj kraj Alison. Le-ta ja stopila korak nazaj in set?, rahlo notisnila k Phvllis. — K nji spadate. Kai mislite, da me ljubite? — Odkimala je z glavo. — Ne, to ni res. — Je, — je dejal odločno, —No, torej, vas pa jaz ne ljubim, — je odgovorila Alison prepričevalno. — Bili ste prepričani, da vas ljubim, to pa ni res. Nobenega moškega ne ljubim in nikoli ne bom nobenega 1 ubila. So ženske rojene za to, da ostanejo stare device. In jaz spadam med nje. Ne, ne ljubim vas in nikoli vas ne bom ljubila. Prosim vas, pojdite domov in pozabite name. Beatrice! — Je zaklicala gori Kar je obmolknila. Zgoraj se je začul krik: Alison! Ne morem ga dvigniti. Oh, Alison, pridi hitro gori! Vsi so odhiteli po stopnicah gori. Tam v spalnici je stala nad posteljo Beatrice in si prizadevala dvigniti telo svojega očeta, ki je ležal obrnjen k steni. Toda njegovo telo je bilo nepremična Usta so bila odprta, brada je visela doli, oči so bile steklene In Široko odprte. Pogled nanj Je bil strašen, — Po zdravnika skočim. — Je zaklical Keith in odhitel po stopnicah doli. — Vzemite naju dve s seboj, — ga je prosila Eva, zaprepaščena ob tem prizoru. — Lahko se ustavite pri zdravniku, potem pa naju spremite do doma. Srečali so pa dr. &forley* na eesti in ko so mu povedali, kaj se je zgodilo, so obrnili svoj avto proti Gaakellovemu domu. , — Pričakoval sem to, — je dejal mimogrede. — Imel je slabo srce In mučila ga je nespečnost. — A zdaj, Keith, — je dejala Eva, ko so prispeli v Broadbends, vzemi Phyll na izprehod in ostani z njo čim dlje. Potrebno ji je to. Keith je izstopil iz avtomobila in ji odprl vratca, — Alison Gaskellova je govorila resnico, — mu je zašepetala na uho. — Tu je dekle, ki vas ima rado. čemu bi ji štrli srce? Keith je spremil lady Heneageevo v vežo in nekaj Časa je stal pred vratL — Da, rešila ji je življenje. Bil je očividno njen oče. — Lady Heneageeva je odhitela v hišo, Phyllia je pa poklicala Keitha. Pridi sem in govori malo tiše. Da, slišala sem, kaj si dejal. Njen oče je bil to. Poznala sem njegove prste. Dolge in ostre nohte ima. Zdaj morda dobim nazaj svoj demantni prstan. Gaskell je najbrže mislil, ko ga je našel, da je last ene njegovih hčera, in vzel ga je. Bolje je, da je mrtev, za nas vse. S tem, povsem modernim naziranjem glede smrti, kajti Gaskell je bil zares mrtev, — je Phyll zopet sedla v avto. Bila je zelo bleda in potrta. Keith se je vozil z njo dobro uro. Pointer je našel dr. Morleva ob Gaskellovi postelji. Nobenega dvoma ni bilo o vzroku njegove smrti. Odkar se je bil preselil iz Harley Streeta, je užival Gaskell preveč rx>mirjevalnih in uspjavalnih sredstev. Morda je bo zato tak čudak. Pointer in zdravnik sta govorila o tem, kaj je bilo vzrok, da je Gaskell opustil svojo prakso. — Po mojem mnenju je bilo to samo nesrečno naključje, — je menil Morley. — Res je sicer, da je vedel za razmerje tega moža do svoje žene. Mislim pa, da je zablodila njegova misel samo za trenutek in da je to še predrago plačal. Kar se tiče njegovih hčera, je stvar drugačna. V tem pogledu ga ne morem zagovarjati Mislim, da sta morali drago plačati vrtoglavost svoje matere... Mislim, da je na hčere prenesel sovraštvo, ki ga je čutil do svoje žene in da jima je uničil vsako možnost sreče. Obmolknil je. Vstopili sta Alison in njena sestra in vprašali, da-li bi mogli govoriti z višjim inšpektorjem. Morley je ukrenil še vse potrebno, potem se je pa poslovil in obljubil poslati čimprej svojo izjavo o vzroku smrti. Gospa Evansova je prosila Pointerja, naj sede. Potem so pa govorili o Gaskellovi smrti in njeni zaroki s sirom Henrvjem Batchelorom. — Klicala sem ga po imenu, ko je ležal mrtev v knjižnici in Alison se je zato vrnila tistega večera v Broadbends, da bi pojasnila njegovi rodbini... — Domnevala sem, da je napisal sir Henry tistega jutra novo oporoko, — jo je prekinila Alison. Sir Henry mi je dejal, da je poevaJ bančnega ravnatelja, naj mu prinese novo oporoko. Njegova rodbina je bila pa vsa ogorčena, ko sera jim to omenila. Bila sem preveč razburjena, da bi se zavedala, Itako neumestno je bilo moje vprašanje glede oporoke. Stev 50 »SLOVENSKI NAROD«, eobota, 1. marca 1941. Stran T Psihološki nasveti za srečo v ljubezni, službi in družbi... Ljubljana, 1. maica. Izogibajte *e v«eb nesporazumov, slasti z nervoznimi ljudmi! Povejte, kakšen »misel ima, prepirati ta jeziti se na človeka, ki vam Je sicer tako drag in ljub, in to jeziti se le zaradi tega, da se vidi. kdo ima prav — a so po večini vzrok razne malenkosti, okrog katerih se običajno vrti prepir. Največ prepirov se vodi zaradi samoljubnlh zadev. Bodite pametni ln se Izogibajte prepirov, če Želite varovati tlvee vseh bližnjih. Goethe pravi: >Kdor hoče pravilno delati, ne sme nikdar zmerjati.< Ce vam drugi ■lobno izpodbijajo vašo pravico, tedaj morate tudi takrat molčati, če vidite, da mirno pojasnjevanje vašega postopka ne rodi uspeha. Molčanje je boljše ln ima mnoga večji uspeh, kakor pa, če s pestjo o d ari te po mizi ter hočete s silo ln nasiljem lzvoje\ati svoje pravice. Ce vam dragi hoče ovreči valo resnico In pravico, četudi dobro ve, da imate prav, pa če mu na to odgovorite z molkom, potem gotovo Izzovete pri njem neugodno občutje moralne slabosti, ki postaja a stopnjevanjem podobnih prilik vedno večje. To bo nazadnje dotični tudi sam spoznal in se bo trudil, da se izvleče iz svojega neugodnega položaja na ta način, da v bodoče ne bo več napadal vašega pravilnega stališča. če ne pomaga to sredstvo, kljub temu, da ste ga redno uporabljali, tedaj morate fo?iko prej ln bolj molčati, ker imate posla z osobo, ki je duševno nedorasla, ajj pa ima Izredno slab značaj. Nihče nI popoln ln kdo ve ta lahko a gotovostjo trdi, da slabe lastnosti vaših bližnjih niso rezultat vaših lastnih nedo-statkov. če vas kjer koli zapostavljajo, ste sami krivi. Kot človek, ki zavestno stremi k uspehu ta sreči, se poizkušajte vedno prilagoditi svoji okolici in ji postati simpatičen. Ne bodite skopi s pohvalo ln lepo besedo! Mnogo nesoglasij, nesporazumov bi sporov nastane prav zato ker so lfudie drug drugemu nevošljivi uspeha, napredka hi sreče, ker drug o drugem le slabo govore, ker nočejo priznati in pohvaliti dobrih in lepih lastnosti bližnjega, ker mu nočejo dati priznanja za njegovo uspešno in požrtvovalno delo. Hočete srečo m harmonijo z okolico? Izogibajte se vseh prepirov In nesoglasij! r>ajte primanje in p"tiv»lo! Do teh ugoto- \itev smo prišli na podlagi temeljitega proučevanja vzrokov ljudske nesreče ln ■■adovoljstva. „Ormož" Samo življenje je pokazalo, da dobiva tisti, ki ima več mirnosti, odpornosti ln samozaupanja. To so tisti, ki imajo svoje živce v popolni oblasti ter ne padajo iz ravnotežja ob vsaki malenkosti in težavi. Znati je treba odvaliti težave z lastne življenjske poti ter obdržati ravnotežje. Po ničemer se ne vidi, da bi morali imeti vi vedno upognjen hrbet. To je zgrešeno! Dvignite glavo in izboljšal se bo vaš položaj! , Karlovac" Vas odnos bo v tem določenem primeru r-: n. če boste čimbolj rezervirani in z prti. To mu bo ustvarjalo spoštovanje pred vami. Obenem bo to najboljši preizkus resnosti njegovih namenov. Sedaj še ni vidna nobena poteza medsebojnega dopolnjevanja. Njegovo vljudno vedenje je le zunanjost in ne dokazuje nekih poseb-n h čustev. Kolikor ta obstoje, so bolj moment trenutnega vzhičenja. Samo čas bo lahko prinesel tu več jasnosti. Zato pustite stvar, da gre s tokom svojega razvoja. Zaprto in uravnovešeno stališče v vašem odnosu do njega bodi še naprej važen činitelj, zato pazite, da ne podležete trenutni čustveni slabosti. Vsako veselje nad tre-nntno vzhičenostjo je kratkotrajno ln trenutno. Stalno In trajno je le razočaranje, ki pogosto sledi. „P. M« ~T Harmonija in ravnotežje je, odnosno bo bistveno stremljenje vaše narave. Temu primerno izbirajte poklic, ki vas ne bo omejeval v vaših sposobnostih. Profesorski, sodniški, knjižničarski ali podobni bo menda najbolj ustrezal vašemu notranjemu stremljenju po ravnotežju, pravičnosti In razločevanju med dobrim in slabim. Posvečajte še večjo pozornost svojemu duševnemu razvoju in poglobitvi, saj veste: »Zdrav duh v zdravem telesu« daje šele pravo zadovoljstvo uravnovešenega člo-veča, „Sneg" Vi ste oseba brez izrazitega hinavstva ter pretirane samozavesti. V vas je stremljenje po izravnavanju in ritmični razgibanosti. Ste občuti 11 vi ln prilagodljivi. Otre-slte se nestalnosti in raztresenosti! V ljubezni vam je predvideno več sreče kakor drugim. Tudi poslovni razvoj in napredek vam je ob pravilnem postopku zagotov- ljen, ker imate veliko prilagodljiv inteligenco. ln „Gospa Milena44 Zavedajte se, vsakdo ima svoje težave m neprilike, tudi vi niste brez njih. Citati, ki jih navajate, z j pravimi. Dan ca dnem čitajte v popolnem mira in tišini to. kar smo uvodoma napisali, pa bo polagoma v vm dozorela vera v lastne sile, prepričanje v lepšo bodočnost ln srečo vaših otrok. Marsikdo ae je sam izlečil m svojo voljo. Gospa Milena, zavedajte se: človek Je to ln zmore to, kar sam o sebi misli. Avtosugestlja, prepričanje v lastno sposobnost ln fizično zdravje ter vesel in pozitiven odnos do vsega, delajo čudeže. Dan za dnevom polglasno ponavljajte: »Vsak dan ml Je bolje. Vsak dan sem srečnejša. 21 vi jen je Je vedno lepše.« Bodite prepričani o tem in doživljali boste čudeže, ki jih niti sami ne boste mogli razumeti. „Mila" Vaša služba vam ob pravilnem odnosu do šefa in strank daje nešteto možnosti, da ob pravilnem ravnanju dosežete velike uspehe na področju poklicne zaposlitve ta ljubezenskih odnosov. Vsepovsod morate poznati mejo. To mejo spoštovati, p omenja za vas dvig osebnega ugleda ta spoštovanja drugih do vas. V mladosti morate premisi'eno postopati m misliti vedno tudi na bodočnost. „c. n. s« živite v prepričanju, da ste zdravi! Ravnajte vsepovsod pametno ln premišljeno! Nato pa naprosite sosede, da gredo za vas na sodišče pričat. Vi morate uspeti, o tem smo prepričani. Samo lepo pametno ln pravilno postopajte! Vase pismo je dokaz, da ste vesten. Pojdite mnogo v družbo, razgovarjajte se o dnevnih zadevah. Pozorno odgovarjajte drugim In delajte vrla uravnovešene osebe ter bodite prepričani, da vas bodo začeli drugI spoštovati in ceniti. Tako boste dobili prijatelje, ki se bodo potegovali za vas. »Dolenjka" Fant ni slab. če boste pravilno postopali, ga lahko brez nadaljnjega vezete nase. Pišite mu pogosto! Ne stokajte o ljubezni! Pišite vesele In zanimive reci! Pripovedujte mu podrobno vse, kar ga bo zanimalo in vezali boste njegovo pozornost nase. Verujte v uspeh! „aovte-Vrh" Vi ste precej počasni ln okorni. Več čitajte, več razmišljajte ln več govorite o tem in onem z vsemi, ki pridejo z vami v stik. Bodite prepričanj da se vam ob večji duševni gibčnosti obetajo prav lepi uspehi na vseh področjih. „Maribor-Josip44 Dekle je dobro. Mnogo da na svojo dekliško čast, a vas iskreno in globoko ljubi. Tu je potrebno pametno postopanje in čimprejšnja poroka, ki naj sprosti vse ljubezenske sile ter vaju močneje poveže. Nesmisel je, uganjati kakršne koli sentimentalne scene in Izsil je valne prizore. S tem se boste pri tej deklici le ponižali. „Prvo razočaranje44 Življenje je kruta realnost, nihče mu ne uide. Nekaj let ste izbegavali to realnost, predajajoč se svojim čustvom in sanjam in to ni ostalo brez posledic, kajti v*e v življenju se končuje z realnostjo. Preživeli dogodki in notranje borbe vas niso v jedru izpremenili. Misel o preteklosti grize ko črv temelje družinske skupnosti in vam ne nudi nič dobrega in pozitivnega. Pametneje je, da ostanete pri sedanjem možu. ki vam je bil dober tudi v dneh težav. Vaš skok v nekdanjost vam končno ne bi prinesel sreče, lahko pa bi s tem naredili mnogo bolečin nekemu plemenitemu in dobremu človeku, to je vašemu sedanjemu možu. „Ptuj« Niste nasu smisla svojemu življenju. Spremeniti morate okolico in poiskati pot za duševni kontakt z okolico. Nikakršnih razlogov ni za črne misli ln skrbi. Dvignite glavo, stisnite pesti ln pojdite sami naprej, lepši bodočnosti naproti. „Veliki otroci" Da je nekdo res »odrasel«, lahko -presojamo po njegovih sposobnostih prenašanja bolečin, skrbi in težav ter razočaranja, brez kričanja, brez sumničenja, predbaci vanja in brez znakov padanja v obup in depresijo. Lačen otrok kriči in mnogo odraslih se vede kakor »veliki otroci«, kar je dokaz otroške duševnosti. Vsakdo si mora sam vzgajati čustvo ravnotežja, strpnosti, samozaupanja ta vztrajnosti. Takšni ljudje doživljajo več lepot življenja kakor pa drugi. Njihovo življenje je lepše, tooij urejeno in vsestransko polno uspeha. „Moj sinček te noče učiti44 Otroka mora biti učenje prav tako prijetno kakor Igranje, to se pravi: do šole mora zavzeti pozitiven in vesel odnos. Samo to rodi uspeh in zadovoljstvo. Posebno je sprememba odnosa do vsega, kar je 8 šolo v zvezi, važna zanj, ki ima pred seboj še 8 do 15 let šolskega spopolnjevanja in pripravljanja aa poklic. •Ljubezen, trgovina, zakon44 Ce v štirih letih poznanstva ni prišlo do čustveno toplih odnosov do njega, potem je več ko gotovo, da tudi pozneje v zakonu ne bo. Ce vi s takšnimi čustvi zavestno stopate v zakonsko skupnost le zato, da se materialno zavarujete, potem je to res prej — trgovina. Imate sicer do neke meje prav, ko trdite, da je življenje sestavljeno iz samih kompromisov, ali vsak kompromis mora imeti tudi neko mejo. Zakona pod temi čustvenimi odnosi ne moremo svetovati. »Najina pisava14 Moška pisava izkazuje poštenega m značajnega fanta, ki lahko postane dober in zvest mož. Tudi ženska pisava kaze na poštenje in korektnost, vendar ona ne ustreza popolnoma njegovi naravi. Harmonija ni izključena in srečen zakon bi bil se mogoč. S prihodnjimi nasveti bomo zopet rubriko razširili, tako da bodo kmalu prišli vsi, ki čakajo, na vrsto. Tudi p*»m«Tio bomo odgovarjali zopet vsem, ki bodo priložili vsaj 1.56 din v znamkah, ter dodali vse potrebne podatke. Navodila: »Slovenski Narod« s dne 18. Januarja. Naslov: ITredništvo »Slovenskega Naroda«, psihološki nasveti, Ljubljana, Knaf-ljeva ulica 5. Psihološki nasveti Kupon St. 12 Delo kranjskih gostilničarjev Z občnega zbora Združenja gostilničarjev v Kranju Kranj, 1. marca Resni časi niso prizanesli niti gostilničarjem, dokaz za to nam je nudil občni zbor Združenja gostilničarjev v Kranju, ki je bil izredno lepo obiskan in je potrdil staro resnico, da so resni časi pripomogli k tesnejšemu sodelovanju in stanovski zavednosti. Gostinske obrate je najbolj prizadelo skoro popolno mrtvilo v tujskem prometu, če ne velja to za vse obrate v okviru Združenja v Kranju, pa je tem hujše to v obratih v naših planinskih predelih, ki so si v kratki dobi pridobili izreden sloves tujsko prometnih postojank. Neurejene razmere so privedHe tudi do šušmanvtva, ki ogroža obstoj številnih že vpeljanih gostinskih obratov. Razumljivo, da se je temu vprašanju posvečala posebna pažnja s strani Združenja, ki je moralo intervenirati v številnih slučajih pri sre-skem načelstvu. pa tudi neposredno pri Zbornici za TOI in banski upravi Uspeh je bH dvomljiv, toda storjeno je bilo vse in je zlasti finančna kontrola v Kranju odlično pripomogla k zmanjšanju zla. Vsesplošna draginja je prisilila gostilničarje, da so sestavili nove cenike in to ločeno za mesto Kranj, Jezersko in Preddvor ter za vse ostale kraje. Predloženi pa so bili še posebni ceniki za večje obrate v Kranju in Jezerskem. S resko načelstvo je vse predložene cenike odobrilo. Številne so bile tudi intervencije radi uvedbe pretirano visoke policijske nadzorne takse. Da tiščijo gostinske obrmte tudi davčne obremenitve in da je bi'o za znižanje pridobnine in ponovnega davka obilo dela, je razumljivo. Vse te nevšečnosti, ki sc »e nagrorna-dile v kratkem času in ki ovirajo vsak napredek in sodobnejšo ureditev gostinskih obratov, ki bi morali biti zrcalo dežele in potniku domačinu in tujcu udoben dom, so prisilile Združenje, da je začelo razmišljati o samepemoči. Zadnje leto je pokazalo, da je šlo delo v Združenju v smer skupne pomoči Mnogo se je razpravljalo o ustanovitvi lastne nabavljalne zadruge. 2e v pretečeni dobi se je nabavil skupen premog. Postopek pri podeljevanju koncesij se je postrožil, z uredbo kr. banske uprave pa se je otvarianje novih krčem in buffetov ftak prenov eda lo. Zla.vti ohSimo delo pa so narekovale razmere v internem krosu Združenja. Tajnik Združenja g. Mavr Mavricij je do konca svojega poročila naslovil na predsednika g. Peterlirva Mire iskreno že-lic in pro>njo. da bi tudi v bodoče posvečal Združenju tako zgledno in uspeSno udejstvovanje kot doslej, obenem pa mu je še enkrat čestital k njegovi 50tetnici Predsednik g Peterlin se ie zahvalil za čestitke, nato pa je v obširnem govoru podal poročilo delegata zbornice in zveze združenj. V svojem poročilu je predvsem omenjal novo uredbo o minimalnih mezdah gostim, uslužbencev, o novi policijski uri, o vrtnarskem teča ia. brezmesnih dneh itd. Pri slučajnostih se je obravnavalo pereče vprašanje dodelitve kruha oziroma moke za neredne goste. G Peterlin je tudi to vprašanje tolmačil interesentom in izrazil upanje, da bo po sedanjem ključu lanske potočnje vina in piva. ki povsem j odgovarja. Združenje skušalo doseči dr.'ločitev večje količine moke, kaiti 900 kg za en mesec je vsekakor premalo. S to razpravo je bilo obilno posečeno zborovanje naših gostilničarjev zaključeno. Nova Simončič-Gregcrčeva opereta Jesenice, 28. febr. Sokolsko društvo na Jesenicah bo imelo v nedeljo 2. marca ob 20. krstno predstavo nove Gregorčeve operete »Ljubezen naj živi«. Vsi ae še spominjate kakšen uspeh je doživela na Sokolskem odru GregorČeva opereta »Erika«. 14 krat je šla odlično na-študirana preko odra in vsakokrat zabavala po 500 do 600 ljudi. Na Jesenicah je takrat doživel nas neumorni in sposobni skladatelj Janko Gregorc pravi triurni Kako tudi ne? Saj je bila to prava ljudska opereta. Nova opereta »Ljubezen naj živi« pa je brez dvoma ena naših najboljših operet in najnovejše delo priznanega komponista Janka Gregorca, katerega glasbena dela se cenijo tudi v tujini. Glasba v novi opereti je zelo melodiozna z lepimi nežnimi pesmimi, s strogo ritmičnimi šlagerji ter domačo folkloro. Vsa instrumentacija je odlična in mojstrska. Dejanje, ki ga je napisal g- Simončič. je živahno zapleteno in razgibano. Godi se v Ljubljani in na Bledu. Za veselo razpoloženje skrbita stari sluga Zan (Vister) in njegova 5°_letna ljubica Polona (Kozarje-va). Vodilno povsko vlogo poje Liana (Frla-nova), ki bo gotovo s svojim ljubkim glasom takoj priklenila nase vse poslušalce. Tudi nagajiva Metka (Jeramova) pretkani Janko (Merlak) in neugnani Boris (Hu- svoji hisi pa ima stari lisjak Dr. JaJen (Pogačnik). V opereti nastopa močan in izve ž ban me-mer) bodo nudili publiki užitek. Besedo v šani zbor ter odličen orkester 30 mož. Kot posebnost je baletni vložek Španski ples (izvaja Sorgo VI.). Skladatelj Janko Gregorc je svoje novo delo izročil sokolskemu gledališču, da ono krsti ter s tem pokaže koliko sposobnosti in moči imajo delavni diletanti na Jesenicah. Gotovo ne bo nikomur žal, ako si ogleda novo izvirno slovensko opereto »Ljubezen naj živi«. Iz Radeč — Šahovski klub Radeče je imel občni zbor 20. t. m. Izvoljen ie bil novi odbor in tako ie sedai predsednik kluba Anton Kožuh, blagajnik Fran Hriber~ek tainik pa Ivan Tkalec. Klub zelo leno napreduje in se ie zadnii dve leti izkazal kot nrv^k Zasavia. Prav noseben oonos in ud našega kluba oa je mali. komai llletni NikiČ. ki ie že rnačikcterega siareiš^a in d obreza šahista ugnal s svoio premišljeno igro. — Vsem. ki se zanima io za šah. srorcčnmo. da so šahovski veČ2ii vsak po-edeliek in četrtek v posebni sobi hotela Jadran, — Mlečno akcijo. H so to započele naš? učiteljice smo s prihodom tonleiših dni zaključili. Pri tel pr'liki nal priDcmn'mo, da ie bil uspeh akcije prav d~ber. Učenci, ki so d: b'vali vsak dan skodelico to"le?a mleka, so tudi ob koncu zime ostali živahni ter dosti pridneiše ob:skujejo šolo. CIaude Roussel: Ženska radovednost Pospravljajoč driovno sobo svojega gospoda ria Dominika Aucleresa ie sobarica Mariola naenkrat opazila na pisalni mizi listnico. Prvi hio kar ni verjela svojim očem. tako nemogoče se ii ie zdelo, da bi se m-slo kai takega pripetiti njenemu gospodarju, tako izrazitemu pedantu. Toda listnica ie bila tu. ona jo je otipala. Potem seveda ni m og1 a oremagati izkuš-njave. da bi »vsai malo« ne pobrskala no nji. P. leg precejšnje vsote denarja in raznih paniriev ie našla končno v nii tisto »nekaj«, česar se ie nadejala. Ni točno vedela, kai bo našla, t"da ko je ooa-ila fotografijo krasne mlade žene, ii ie jelo srce močneje utripati in čut:la |a da ie njena radovednost potolažena. Na fotografi ii ie bilo napisano z drebnj žensko pisavo: »Vroče te ljubi in obožuje tvoja — Dani el a«. — Aha!... za to tore i gre, — le pomislila sobarica — Kdo bi si bil to mislil* Daniela! Mlada eosoa Daniela Seveda njen mož ie skorai 15 let mlajši od go-sp^a AucTeresa. Dobro ie poznala to damo. ki se je bila pred tremi meseci poročila z bankirjem Marcelom Horraudom. najboljšim priia-teliem gospoda Auclere.a. Njen govedar mu ie bil celo za ooročno ori 6o Zda i oa naenkrat ta fotografija! Mariola se ie spomnila, kako sta bi a le oni dan Her-raud in njegova mlada žena v isti de ovni sobi njenega gosoodaria in kako sta se zaljubljeno gledala. Opazila ie celo. kako ie gospa Daniela nežno bezala roko svotega moža. Pri tem ie oa skriva i vzd'hovala za njenim gospodarjem. Zda i na i na Se kdo reče. da svet ni pokvarjeni Čeprav je bila hkrati nevoščljiva in ljubosumna na mlado ženo, ker ie bil njen gospodar samec, ie zdai vedela, da je to zelo nevarna igra. Ce bi namreč Herraud kaj opazil, bi ne J>ilo mogoče preprečiti strašne katastrofe. N~kie globoko v srcu ie drhtela, boječ ae za Sv-ljenie svojega gospodarja. "Bila ie m^ada in lepa in kdo ve, če bo vztrajna da-li ie ne bo gospodar vsaj na stara leta pri-držal? Ta čas. ko le Mariola razmišljala o vsem tem, le zapel v predsobi zvonec Brž je položila listnico nazal in šla odoret vrata. Na pragu je prestrašeno obstala Pred njo je stal stara Marcel Herraud Čemu prihaja v stanovanje n lenega eesoodaria ob tem nenavdnem času? Herraud le oH-vidno zelo razburjen, nervozno mežika * očmi in dela kretnje, kaki snih šc ni opazila pri njem. — Ali ie gospod Aueleres doma? — je vprašaL — Vsak čas mora priti — ie zarnrmrala Mariola. — Ne... ne .. rd ga še — ;e pripomnila v nadi. da bo čim ore i odš 1. — Moram počakati tu, da se vrne. — ie dejal HeiTaud odločno. Zdai ni bilo nobenega dvoma več. kai ga ie privedlo v stanovanie njenega r ^ spod ari a. Herraud je vstopil v pred ob d in krenil proti delovni sobi. Tedni ie oa šinila Marioli v glovo misel: tam ste ji pisarna miza. na nji pa leži listnica z izdajalsko fotografijo. Z eno kretnja roke bi mogel oriti do dragocenega d ka^a Zdai morda šele dvomi o zvestobi svote žene. potem bi bila na resnica v njegovih rokah. — Prosim, ne tja. — le skočila naglo preaenj. — in odprla vrata salona. — Tam le ni pospravljeno. Ko ie oa Herraud vstopu v salon, le hladno ugotovil: — Sal tudi tu rd pospravljeno. Rasen tega je na še hladno... Razburjeno je hodil do sobi ln «e ozlovoljen oziral oe poedlnfli medmetih. Mariola te me hitro zaprle za nJim vrata in neprestano sledila s nogleuVom vsaki kretnji nevarnega gosta, — Ce bi mc ne bilo zdai tu. bi se gotovo pripetila nesreča! O. bože moi! Ubogi mri gospodar! — Vsega ie kriva... ta. . beštija! Trdno ie bila sklenila zadržati Her-rauda. da bi ne vstopil v gospodari evo delovno sobo. Najenostavneje ie bilo skočiti tia in skriti listnico. Toda Herraudovo vedenje se ji ie zdelo sumljivo. Kdo ve. da-li bi ne skočil za njo. In še sama bi ga privedla na to sled. Zato ie jela pospravljati v salonu brisati prah in gladiti parkete. Herraud :o le neka i časa začudeno gledal, potem je pa bruhnilo iz njega: — Cuite. draga moia! Neprijetno mi je tu in nerad vdihavam prah. ki ga dvigate. Zakaj bi ne počakal v gospodarjevi sobi? In še preden ga ie mogla Mariola poi kakršnokoli pretvezo zadržati, le cdnrl vrata in vstopil v delovno sobo. Ni kazalo drugače, morala ie za njim. Naj si misli kar hoče o n lenem ved en i u, nesrečo 1e morala preprečiti. Ta čas ie krenil in proti pisalni mizi in sedel v naslanjač blizu okna. Iz žena je vzel dozo, si prižgal cigarete la tel naglo puhati ob* Tačke dima ©od strrrr Da M njegove oM n« opazile tistega, kar ie bilo na mizi je jela hitro brisati s cunjo prah. Čeprav se Prav posebne zasluge ima nri tem požrtvovalna g. Grobov šek Marija, ki je bila šolska upraviteljica do prihoda a. Kmecl ia Edm. Zato se ie bodo vsa učenci še v poznejših letih s hvaležnostjo soommialL — Radeškl most čez Savo kliče ob temeljitem popravilu. Mostnice so že 'ako obrabi i ene. da se čudimo, da si še nihče ni zlomil noge. Ni pa dovoli, da nam ped-jetie popravi le polovico mostu, kakor to dela že vsa leta. Ne štedite, kjer nd na mestu in popravite temeljito ves most, to je nrošnia vseh Radečanov. Sicer pa bi bilo najboljše, da se napravi železobeton-sko cestišče Čez ves most. ker sicer ne bo konca večnega krpanja in razdrapamh mostni c. (jft «i cft epro^ra m Nedelja, 5. marca 8: Jutranji pozdrav. 8.15: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog. fagot). — 9: Napovedi poročila, — 9.15: Radijski salonski orkester (vodi g. V. Novšak). — 10.15: Verski govor (g. p. dr. G vi do Rant). — 10.30: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 11: Havajski kvartet, vmes po jo sestre Finkove (spremlja g prof. St. Miheleič). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli domači zvoki: Radijski komrcni zbor in radijski orkester. Dirigent D. M. Sijanec do 14.30. — 16.30: Smučarska telovadba ln ZFO (g. ing. Nefima). — 17: Kmet-ura: Sadovnjake gnojimo pozimi (g. Fr. KafoD. — 17.30: Po domaČe (plošče). — 18.15: Pevski zbor »Krakovo-Trnovo«. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Ura slovenske pesmi ln besede: Pesmi Brede Sčekove poje gdč. Vida Rudolf, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek; vmes recitacije Kettejevih pesmi. — 20.30: Pevski ln orkestralni koncert. Sodeluje g. Franc Deržaj in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovanski skladatelji (plošče)- Pon«MeIj«»k, S. marca 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Koncert godbe grenadlrske garde (plošče).—12.30: Poročila, objave. — 13: Napove ii. — 13.02: Opoldanski spored radijskega orkestra — 14: Poročila, — 17.30: Pisan spored Radijskega orkestra. — 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Breeelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). — 19: NapoveoM, po-očila. — 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19.40: Čajkovski: Romeo ln Julija, uvertura (plošče). — 20: Schakea-peare: Romeo in Julija — tragedija (člani Nar., gledal, v Ljubljani). — 22: Napovedi, poročila. T°rekt 4. marca 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Pisani zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester). — 14zapovedi, poročila — 14.15: Šolska ura: Naše narodne pesmi pojo učenke II. dekl. meSČ. šole, vodi gdč. M. Laharnar do 15. ure. — 17.30: Ruske pesmi (ploSče). — 18: Cello-solo kvartet (g. prof. Cenda še-dlbauer, pri klavirju g. prof M. Lipcvšek). — 18.40: Magični strupi v življenju ln znanosti (g. prof. Miroslav Adlešlč). — 19: Napovedi poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Ljubljana govori: Jan. Ev. Krek na delu za naso narodno državo (g. prosv. inšp. S Kranjec).— 19.40: Plošče. — 19.50: šolska posvetovalnica (g. prof. E. Boje). — 20: Polke ln koračnice (plošče). — 20.30: V operetnem čaru. Poje g. Ado Da-rian, igra radijski orkester. Dirigent D. M. fiijanec- — 22: Napovedi, poročila. Sredaf 5. marca 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zrakov (ploSče) 6Y> 7 45. — 12: Vesele orkestralne točke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: G. Stanko Avgust igra harmoniko. — 14: Poročila, napovedi. — 17.30: Dva goloba, silita (plošče). — 17.45: Mlacinska ura: žiga Zois. — Zgodovinska igra. Spisal Ar-nošt Adamič, izvajajo člani radijske igr-družine. — 18.40: Mrtvaški ples (g. Jože Gregorčič). — 19: Napovedi, poročna, objave. — 19.25: Nacionalno predavanje: Vojaška ura. — 19.55: Uvod v prenos. — 20: Prenos koncerta zbora Glasbene Matice iz Maribora. — 22: Napovedi, poročila. Četrtek, 6. marca 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, porečila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Godalni oktet J. H. Squire (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Zbor učencev orglarske šole. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Pisani zvoki (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura: Beograd govori. — 19 40: Plošče. —19.50: Deset minut zabave. — 20: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 21: Koncert radijskega orkestra, — 22: Napovedi, poročila. Narod brez otroU fe narod brez bodočnosti ie pisalna rriza kar svetila, čeprav ie bilo na nii vse v najlepšem redu. se Mariola ni sanila s svoie »mrtve straže* krai mize. zavedajoč se svoie odeovorn sti. Nobena sila bi ie ne mogla premakniti. Minute so se izpreminjale v večnost. . . Korčno ie Mariola zaslišala, kako ie zarožljal ključ v kliučavnici v predsobi. Kai naj stori? Naibolje bo. če polvriie lisnico s cunio in odhiti gospodariu na-roti. — Caka vas gospod Herraud. — ie dejala razburjeno in njen pogled se je nepremično ustavil na rospodarju. — T: d i np bejte se, niti za hi d ga nisem purtila samega. — To ie zelo lepo. Mario'a, — ie odgo-vorfl mirno in odšel v svoio delovno sobo. Kdo bi mogel obsoiati Mariolo. da je zdai prisluškovala ^ri vratih? — Ves razburjen sem — je dej nI Hor-raud, — Cui. ali ni slučaino ostal j pri tebi moia listnica, ki sein jo včerai ne-kie izgubil? Za denar in fotografijo mi nI pač pa za zelo važen dokument... — Evo ie tu... zjutrai sem io pustil na pisalni mizi. Evo ie prd cunjo. Mario^ 1e urno do prstih zapustila svoio pozicito ari vratih. Stvar 1e to^el povsem enostavna: na**is na fotografUl lene žene se 1e nanašal na n lenega moža. Mariola ie zdai oomirie^a toda nekoliko tudi — razočarana. 8li 9Ji 9 ^SLOVENSKI NARODc, sobota, 1. mara ML Btev. 50 Pojasnjena mladosti44 skrivnost »zelišča vešse Skrivnostno zdravilno zelišče, Id ba]e rase tndl piki Triglavom^ se gftnseng C. A« Mey LJubljana, 1. marca Sen o večni mladosti je star kakor človeštvo. Človeštvo je v vseh dobah iskalo življenjski eliksir ln posamezniki so pogosto Ž2 trdno verjeli, da so ga našli. Tudi najnovejše pomlajcvalne metode. Izdelovanje hormonov in vitaminov — so na vse zadnje iskanje življenjskega eliksirja. Prav zato je tudi verjetno, da so ljudje, ki so stoletja preizkušali učinek raznih zelišč, v resnici marsikaj odkrili. Zdravniki niso nikdar tajili, da imajo mnoge rastline zdravilno moč ln nekateri so Se posebno vneti zagovorniki zdravljenja a zdravilnimi zelišči tudi dandanes. Resnica je pa tudi, da so maza čl pogosto zlorabljali vero ljudi v zdravilnost zelišč ln prodajali Izredno drago razno Saro brez vsake vrednosti. Razumljivo je, da Je med zdravniki mnogo odločnih nasprotnikov raznih tako zvanih naravnih zdravilnih metod, zdravljenja z zdravilnimi zelišči, zlasti Se zdravljenja, ki ga ne nadzirajo sami. Naglasiti je pa tudi treba, da kljub neštetim poljudnim ha quasi strokovnim knjigam o zdravilnih zeliščih Se vedno ni dovolj proučeno, kakšno zdravilno vrednost Imajo posamezna zelišča in koreninice ln ne zanesljivih norm za zdravilne doze, odnosno za mešanje zelišč. Privržencev zdravljenja z zdravilnimi zelišč! je mnogo tudi med lntell genco, ne le med preprostimi ljudmi, zato pa tudi marsikdo veruje, da ne poznamc še marsikaterega zelo učinkovitega zdravilnega zelišča, ki ga pa uporabljalo z naravo tesneje zvezana ljudstva. Tako je n. pr. ?*plošno znano, da start orientalski narodi poznajo ln skrivajo mnogo skrivnosti ter da tudi v zdravilstvu hodijo svoja pota. ZANIMANJE ZA KITAJSKO ZELIŠČE Naš list je objavil 24. januarja krajši članek a podatki Lz čeških listov, kako so v starih časih na Kitajskem iskali Čudežno zdravilno zelišče, ki bi naj raslo na pustih otokih Kitajskega morja. Zgodovinarji so se zanimali za zgodovino tega zelišča, ki je bilo na glasu, da ima Izredno zdravilne moč. Kitajski cesar je poslal veliko ekspedicijo otrok, ki bi naj poiskali zelišče na otokih, kjer so živeli ljudje izrednega zdravja. Otoki so dobil ime »Otoki življenja*. Iskali so skrivnostno zelišče, ki bi se naj imenovalo gizeng. Toda čitali smo, da zelišča niso našli. — Kot odgovor na ta članek smo prejeli dopis, ki je bil objavljen 20. februarja pod naslovom »Zelišče večne madosti pod Triglavom«. Članek je zbudil veliko pozornost med Ljubljančani in posebno so se zanimali za skrivnostno zelišče ljudje, ki se posvečajo kot ljubitelji botaniki. Tudi zelo dobri botaniki niso mogli dognati, kakšno zelišče bi ae naj skrivalo za Imenom glzen ali glnzing. Nekateri so celo domnevali, da gre za potegavščino. NA SLEDU ZA SKRIVNOSTJO Novinarji nismo botaniki ha izmed prt-rodoznanskih veo nam Je najbrž najbližja ornitologija, ker poznamo raco. Zato nam naj čitatelji ne zamerijo, da jim nismo pojasnili prej skrivnosti nenavadnega zelišča, ki baje rase pod Triglavom, kakor ste čitali. Botarlld nam niso priskočili na pomoč. Reporter se je obrnil na damo, ki pozna skrlvr.cstno zelišče ln ki Je sodelovala pri prof. Otonu Rožanku v Pragi. Prof. O. Rožanek je namreč zdravil v Pragi po posebni metodi. Uporabljal je predvsem zdravilna zelišča ln med njimi tudi skrivnostni »glnzing«. Ali se je dama morda zmotila v Imenu zelišča ali Je pa prof. Rožanek skrival pravo Ime ? Zadeva je bila res nekoliko sumljiva. Takoj Je pa bilo jasno, da ne gre za nobeno mlstifikacijo, kajti dama, ki je pisala o skrivnostnem zelišču, zasluži popolno zaupanje. Iz raznih utemeljenih razlogov pa nI mogla Izdati takoj nekaterih podrobnosti. ZELIŠČE IZ SKRIVNOSTNE INDIJE Predvsem nas zanima, kdo je bn prof. O. Rožanek. Mnogo res ne vemo o njem. Posebnega slovesa nI užival, živel je okrog SJgBJBMBlAilllPJ l MIJ- a ■ SPUlfJMasaasssssa» KINO MOSTE K\\ se opominjate pevskega šlagerja »Pesem retru« ? Se melodioznejša in krasnejsa pa je Pesem pomladi Glu*eppe Luggo — Laura N'uccl Usoda nesrečne kraljice: Marla Antoinetta Norma Shearer — Tvrone Power Predstave: ob delavnikih ob 20. t v nedeljo ob 14.30, 17.30 ln 20.30 url Darujte za staroloskJ »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Cek. rac. 14.672. >Dom slepih«, LJubljana. 20 let kot zdravnik v Indiji, nakar se je vrnil v domovino T-er začel v Pragi na poseben način zdraviti ljudi, a honorarjev si nI zaračunaval. Ordinira! je v skromnih prostorih. Kmalu je zaslovel kot neke vrste čudežni zdravnik ln nanj so se obračali tudi mnogi zelo ugledni in bogati ljudje iz raznih držav. Zdravnikom je pa bil trn v peti ha so ga proglašali za mazača. Zdravil je predvsem z masažo. Za masažo je uporabljal zdravilo, ki ga je Izdeloval sar in sicer lz skrivnostnega zelišča, ki ga je prinesel is Indije. KDO POZNA PROF. R02ANKA PRI NAS? Prof. Rožanek Je bil navdušen turist to baje je večkrat obiskal Slovenijo. S svojim prijateljem prof. Jedličko je ob nekj priliki odkril na Triglavu zdravilno zelišče, ki ga je spoznal v Indiji. Prof. Rožanka bi moral najbrž poznati se kdo prt nas to zanimivo bi bilo, če bi nam o tem kaj povedal. Dama. ki je prakticirala prt nJem v Pragi v njegovem zasebnem laboraturtju. Je pa povedala v glavnem vse o nJem, kar nas Je zanimalo, da bi pojasnili skrivnost zagonetnega zelišča Morda Rožankova metoda zdravljenja zasluži vseeno vso pozornost ln je prav, da start profesor, ki se Je v starosti 82 let ponesrečil prt avtomobilski nesreči, ni vzel skrivnosti v grob. Ce bi era smrt ne prehitela, bi najbrž še uresničil zamisel, da bi ustanovil plantažo za gojitev zdravilnega zelišča ln da bi ljudi zdravil v zdravilišču. Zadnja leta pred smrtjo se Je že preselil v toplice v Podebradih. MALA NAPAKA Morda poznavalci rastlin niso mogli ugotoviti za kakšno rastlino gre le zaradi male napake; zelišče Je namreč dovolj znano pod Imenom Glnseng v nemškem pravopisu. Ime Je kitajsko, fonetično bi ga morali pisati džlnzeng. Ne verjamemo, da bi tega Imena poznavalci rastlin ne mogli najti v boljši botanični knjigi ali popolnejšem leksiku. Nemci dobro poznajo Gln«eng-vvnrzel aH džingzengove koreninice, ki so znane kot univerzalno zdravilo. LEKCIJA IZ KITAJŠČINE Ubogi reporter, ki ga je doletelo tudi to zelišče, grenke j Se od pelina, saj o botaniki nima niti toliko pojma kakor teliček, ki se začenja pasti — je moral prebaviti tudi malo lekcijo lz kitajščine. Ime skrivnostnega zelišča je, kot rečeno, kitajsko. Džlnzeng pomeni v kitajščini približno: človeku podoben. Kitajci so krstili to zelišče tako, ker so njegove korenine vretenaste, precej podobne človeškemu telesu. Korenine tega zelišča Kitajci Imenujejo pentsao. Na človeško telo pa koreninice spominjajo zaradi tega, ker so po kuhanju skoraj prosojne. Nikakor pa ne zamenjajte džlnzeng a z alrauno (Mandra-gora ofticinalla)! POZNATE PANAX? Kljub vsej tej kitajščini morda se vedno kdo sumljivo ogleduje ta zagonetni Glnseng, zlasti še, če je imel vmes svoje prste tiskarski Škrat. (Botaniki naj odpuste re-porterju to nevarno ekskurzijo na njihovo področje; Če mu bo kaj Izpod letel o, naj ne poberejo prvega največjega kamna . . .) Toda takoj boste vedeli, zakaj gre, če vas opozorimo na latinsko Ime Panax. Ginseng (Panax) spada v družino araliacej. Kdor Je nekoliko podkovan v botaniki, ve, da so araliaceje velika rastlinska družina, ki šteje okrog 660 vrst. Te rastline rasto na ozemljih vročega to zmernega podnebja ln spadajo v rastlinski rod umbelHferae. OPIS >SKRTVNOSTNEGA« ZELIŠČA Džlnzeng ni tako skrivnostno zelišče kakor se je morda komu zdelo. Njegov opis ln celo slike najdete v boljših knjigah. Koreninice rastline so debele, gomoljaste ali kepaste. Steblo je preprosto, ravno, listi vretenčastl. prstastl. steblo se pa končuje v kobuljo (cvet), odn. v dva malo mesnata sadeža ali največ trt. Znanih Je 6 vrst teh rastlin. V našem primeru pa morda gre za Pan»x ginseng C. A. Mey, ker koreninice te vrste najbolj slove kot zdravilo. Džlnzeng je razširjen v Severni Ameriki to severni ter vzhodni Aziji. Panax ginseng C. A. Mey Je 30 do 60 cm visoka rastlina s pet prstnimi listi to Škrlatno rdečimi sadeži. Rase v Madžuriji to Koreji, odkoder se je pa razširila tudi na Kitajsko, Japonsko to njeno seme so prenesli v Severno Ameriko. Ni izključeno, da rase tudi pri nas. prof. Rožanek jo je vsaj moral poznati. Morda pa rase tudi katera druga vrsta izmed Šestih. Kot zanimivost naj Se pripomnimo, da Kitajci uvažajo lz Amerike koreninice podobne Panax quinquen-folius (peteroHstne) kot surogat. STROKOVNJAKI IMAJO BESEDO Te skromne podatke Je reporter napaber-koval kakor je vedel in znal to najbrž to ali ono ni povsem točno, saj ne more siliti MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA NAJVEČJI JE SLOVENSKI PUPI L ARNO VARNI DENARNI ZAVOD. DOMAČI HRANILNIKI 503NO-DSP03ITNI OOOHL EK. POSOJILA NA HIPOTEKE MSMICE LOMBARD. ZA VSE H24NILNE VLOOE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA med strokovnjake. Vsekakor bi želeli, da bi ugotovili strokovnjaki, kako je z džinz-engom pod Triglavom m za kakšno vrsto gre, seveda, če res rase prt nas. Kako je pa z njegovo zdravilnostjo, bi najbrž ne vedeli povedati niti botaniki niti zdravniki, ker teh kitajskih koreninic ni se nihče uporabljal pri nas. Z Jesenic — Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 3. popoldne in ob 8. zvečer vele-film ?Strel iz občinstva« (»Zavesa je padla«), v soboto in ponedeljek ob 8. uri zvečer pa velefilm »Moja mala lz Pariza«. Med dodatki tudi kulturni film ln vojni tednik. — Sledi »Robinzon z južnega morja«. — »Prva pomoč pri nesrečah v gorovju« je bil naslov predavanju, ki je bilo v četrtek zvečer v spodnji dvorani Kazine na Jesenicah. Predaval Je znani alpinist g. dr. Bogdan Brecelj lz Ljubljane. Predavanje je bilo zelo zanimivo, posebno za Jesenice, kjer je lepo število planincev za strmo alpinistiko in članov reševalnih eksped cij. Gospod predavatelj je v zelo poljudnih besedah obrazložil način hitre pomoči pri krvavitvah, kostolom: h ter v ravnanju m ponesrečenci v nezavestnem stanju. V drugem delu je obdelal način ravnanja reševalnih ekspedicij v velegorju in prenos ponesrečencev z gore v dolino. Predavanja se je udeležilo lepo število planincev, vendar za kraj, kakor so Jesenice, vsek?ko premalo. Predavanje se je vršilo v zvezi s Stevinlmi sk!optičnimi slikami, s katerimi je predavatelj ponazoril delo reševalnih ekspedicij na gorah. Postani in ostani član Vodnihove družbe! MALI OGLASI Seseda SO par, daven poaeoej PreRUa, taja ve P—Os dtto \*— davek posebej, znamko — Popustov sa auue oglase oe priznamo. :a pismene odgovore glede malto oglasov )e treba priložiti Otomane vrhnje to spodnje modroce, dobre posteljne odeje dobite najceneje prt a. SEVER, Ljubljana, Marijin trg Prepričajte ■•mil RAZI10 Beseda 50 pai UaveK posebej NaimaniSi znesel« i*.— din PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo Brajkovle živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 583 OGLAŠUJTE male oglase „Slov. Narodu44 ker so najcenejši ČEVLJE v modi to kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T. MIZARSTVA! LESNA INDUSTRIJA! Nabavite si nože za skobelne stroje znamke »Steinstosser Dauerchnitt«, dokler traja zaloga. Trgovina strojev Do v Zan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42. 574 60 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zavea, perila, monograntov, gumbnlc. — Velika zaloga perja po 7.— din. •J uli Jana«, Gosposvetska c. 12 ui Frančiškanska ul. 3. £. T. KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite pri TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJŠEK Miklošičeva 34 »M M» »»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»♦♦♦»» ______ Vsakovrstne stole politlram oprave pletem stole vsa popravila najcenejše. Zorman, Breg 14. 442 JUGOGfcAflKA TOPA NAM 123323*1 Beseda 50 par. Davek posebej Na ima nisi znesek 8.— dto PKE2ENI SIRUPE ki se nabirajo v tvojem telesu, z rednim uživanjem »AMBROŽEVE MEDICE« Pristno dobite le v MEDARN1, Ljubljana, Židovska 6. 13. T. POCENI PRODAJA suha drva m prvovrsten premog F. VERTACNIK, Jenkova ul. 7. 586 CVETLIČNI MED ~~~ sortiran, kupite vedno najceneje v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ul. 6. 16. T. POLK Beseda 50 par Davek posebej Na1man1S* znesek 9.— din Strojepisni pouk (desetprstni ssitem) Večerni tečaji, oddelki od % 7. lo 8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike ln tzvezbance. Tečaji od 1 do 4 mesecev. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prič no 3. marca. — domina lajni ž ja. Največja strojepisnlca s 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevna Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 43-82. 559 PRIHODNJI PRTKROJEVALNI TEČAJ za vsa damska oblačila se bo vršil od 10. do 31. marca 1941. Vsa zadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni krojni soli TEODOR KtNC LJubljana, Aleksandrova 5/TI. Za pismen odgovor priložite znamko! 592 DOPISI Beseda 00 par. Daven posebej Najmanjši znesek a.— din MLAD GOSPOD Z DEŽELE" dobro situiran, nesrečen v zakonu, želi prijatejstva s isto tako gospo ali gospodično. Ponudbe po možnosti s sliko na upravo lista pod »Tajnost strogo zajamčena«. 589 Brezplačno Vašo vam bo prorokoral ta veincl dobrotnik OovaStva, poyo-larno znani raziskovalec na področju astroloških ved. ki napoveduje brezplačno velika ln znacima prerokovanja vase usode, ki Izzivajo v vsem svetu nečuveno senzacijo. Oa vam bo poDO|f 1 to vi boste srečni, prorokova! vam bo razburljive reci, ki oodo »premen t le potek va*egm življenja, pomogel *am bo do dobitkov to vsakega zažeU enega uspeha, našel to očital vse glavne smernice vašega bodočega atvljenjakeaa pota. kajti val prebivalci tega planeta zasluzijo srečo ln blagostanje, potrebno Jo lo posamtl vsakomur pravo pot. po kateri mora hoditi. Prorokuje vsakomur bodočnost, prošlost, sedanjost, uspeh ln srečo v karijeri, vadi. službi, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, doti. špekulacijah, nenadnih dobitkih, tolmači vase značilne sanje, odkriva tajne namere vasm prijateljev ta sovražnikov, predvideva sodne razpravo, rasna nevarnosti, nesrečne primere ln slično. Daje strokovne plemena nasvete, ki bedo vsakomur koristili vse življenje. Odgovarja tudi na vsa ostala zainteresiran* vprašanja. Mnogobrojne is j sve hvaležnosti dospe vajo vsak dan ls vsega sveta, kar dokazuje Izredno zaupanje ▼ točno prerokovanje. P o 11 j 111 svoj ročno, čitljivo pisan In točen naslov, spol, dan, mesec ln leto svojega rojstva ta 10.— din ▼ denarju po nakaznici ali 15.— dto v znamkah na račun stuneime NAfilOV. ASTROLOŠKI BOU> BULDOSAVLJEV1C, Mreže za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici S4 Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. Bodočnost je za Vas neznana dežela Ce hočete poznsU Vaso življenjsko pot, ne oklevajte, ampak plftlte grafo-logu. ki bo nezmotljiv ln zanesljiv vodnik VaSe življenjske sreče. Gotovo se Vam Je že dogodilo da ste prlAli v neznane kraje, kjer niste poznali cest ln poti. v takem položaju se niste prepustili golemu slučaju ln predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina da Vam pokaže kod ln kam? Zakaj ne bi vprašali kadar gre za VaAe najbolj zase lj eno spoznanje, ra Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti ln trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa Je da vse to zgrešite ln Vam gfSca uteče zad: JI hip. Tu Vas morda Caka bogata ljubeča žena. tu Vas Caka kariera, blagostanje. VI pa se trdovratno držite svojih na\'ad. Loterijski uspehi se Vam odmika jo! Zakaj pa izbirate slabe Številke ln Igrate v nepovoljnem Času? V takih velevažnlh momentih se prepuščate golemu sluCaju m njegovim kapricam Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti ln ugibanju, pišite grafologu ln ga vprašajte za nasvet. On Je poklican da Vam bode odkrit ln zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, ds bodete spoznali smer Vaše bodočnosti ln šli po tej poti sreči ln uspehom nasproti. Spoznali boste jasno ln natančno to. kar morate storiti za blagor ta uspeh prt vseh delih ln podjetjih ter prt Vaših odločitvah. Grafolog F. T. Karmah, Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče ln namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela ln zahvale mojih kllentov Prosim čitajte: »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, e ozlrom na studij mojega življenja ln moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem Vsa Vaša posvarila ln nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo kako ste mogli podati tako točen opts mojera prošlega življenja ln mojih neuspehov. Sedaj vem. ko so se začele Vaše napovedi Ispolnjevati. kdo Je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti Da Vam pismeno zahvalim me Je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prešlem kolu loterliskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo, Vam vedno hvaležen Jernej Kovačlč. dipl. tehnik. Maribor.« Vse to dobite popolnoma brezplačno, ako kupite najnovejšo knjigo »Vaša lična draž« (Osebni vpliv). S pomočjo te knjige si boste zasigurall Vašo ljubezen. Vaše zdravlje ln večno privlačnost. Knjigo dobite diskretno zapakirano za ceno din 40.—. Pošljite še danes rojstne podatke to vsa važnejša vprašanja, ki Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje na moj natančen naslov: Denar se T. KARMAH, posije v naprej Štev. 17.455. ZALFC. is tek račun Trajno ondulacljo, barvanje las — prvovrstno izvršuje za ume in gospode .RAKAR* Prešernova 7 poleg glavne pošte ■v. KUPIM KUPIM AVTO kabriolet ln limuzino, samo dober vos. — Prednost ameriška znamka Kapiten ali Admiral in slično. Aleksander Radano-vić, Okućanl. 582 AVTO — mali. tovorni, okoli 2 toni nosilnosti, znamke >Chevrolet« aH >Ford< z dobrimi gumami kupim. Dragotin Krsnik, Ja-strebarsko, Hrvatska. 581 HRASTE gozdne, boljšo partijo, kupim. Sever Franc, St. Jurij, p. Grosuplje. 585 KUPIM DRVA večjo količino, vsaj napol suha: nehko mizarsko blago. Ponudbe na Ivan Vejvoda, Karlovac. 575 ZAVRŽEN DENAR RESITE, ce nam prodate staro železja, kovine, gumo, steklenice itd. Najbolje placa »METALI A«, Gosposvetska 16, tel. 32-88. 489 ŽEMTEV ftENITEV Dekle, staro 31 let, ki je vajeno nekoliko gospodinjiti, se zeli poročiti z gospodom, ki bi resno ljubil »eno m otroke, tudi če sem preprosta. Samo resne ponudba poslali pod Šifro >Go-SL Naroda 544 IZDELOVALCA KEKSOV x>polnoma samostojnega ln ve-»čega, resnega in treznega — sprejmem. Obširne ponuu_ z navedbo zahtevane plače poslati M. Drobac, Zagreb, Ilica 21-HI dvorišče. 576 MIZARSKEGA POMOČNIKA ma furnirano delo — sprejme umetno mizarstvo M. Rakuša, Zg. Polskava pri Mariboru. 588 DVA MIZARJA dobro izvežbana za stavbna dela, vojaSčine prosta, sprejmem takoj. Prednost ima popolnoma zmožen za obdelovanje lesa na raznovrstnih strojih. M. Go