St^v- ^StF PTUJ, 17. avgusta 1956 Letnik ix Glasilo SZDL ptujsKega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telclon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ur<>. juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tislia MarUx»rska tiskarna ~ Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev V zadnji 5te\alki nagega lista smo se kratko spomnili dose- danjih ptujskih razstav in ob- ljubili, da bomo povedail še kaj o letošnjih pripravah. Kot smo že poročali, bosta prostore v »Mladiki« zasedli in- diistrija in obrt. Razstavljalo bo 13 industrijskih in 20 obrt- nih podjetij, poleg teh pa še okrog 30 obrtnikov. Drugih raz- stavljalcev — trgovina, kletar- stvo, društva itd. — 15, tako, da bo vseh preko 70. Visoko število Tazstavljalcev, ki zastopajo in- dustrijo in vse obrtne panoge ptujskega okraja, vsekakor za- gotavlja veliko pestros.t razno- vrstnih proizvodov. Čeprav pri- čakujejo ti razstavljalci pred- vsem komercialni uspeh, se bo pred obiskovalci razgrnila ver- na slika povojnega razvoja teh dveh gospoda:rs:kih panog, ki jih bo prav gotovo zanimala in tudi razveselila. Največjo pozornost na letoš- nji razstavi bo vsekakor vzbu- dil kmetijs-ki del. kateremu so prireditelji posvetili tudi največ !fct>i. Pri tein nikakor ne gre za zapostavljanje drugih gospo- darskih panog, temveč jd to »posebno skrb« narekovala živa potreba pomoči najbolj razširje- ni, toda najbolj zaositall proiz- vodnji v okraju. Kmetijski stro- kovnjaki. ki zelo dobro poznajo razmere v kmetijski proizvod- nji našega okraja so ugotovili, da plačujemo s.voji zaostalosti vsako leto milijardne »davke«, torej mnogo več kot skupnosti. Izračunali so, da bi morali b''ti dohodki iz poljedelstva vsako leto Za okrog 500 milijonov di- narjev večji kot so sedaj, če...? — iiz živinoreje za okrog 600 milijonov in iz \dnogradni- štva in sadjarstva za več kot 800 milijonov, če...? Kdo in kaj je pravzapi-av ta »če«?, ki nas tako neusmiljeno tepe? Na mnoga vprašanja tega »če« bodo naiši kmetijski proizvajalci dobili odgovor pri ogledu kme- tijskega razsta\'išča. Sevcdn ne smemo priičakovati, da nam bo- do miniaturne njivice, gorice in .s.ado\Tiiaki povedali prav vse. toda tisti, ki se bo poglo- bil, bo zvedel marsikaj korist- nega. Kmetijsko razstavišče bo urejeno na veli'ki, jMldrughekt- arski parceli, ki naj z vsemi po- sevki, nasadi in zgradbami predsitavlja vzorno urejeno kmetijsko gospodarstvo. Morda da to miniaturno gospodarstvo ne bo pokazalo čisto verne po- dobe z vsemi organsk.mi vezmi, ki se morajo kair naj smotrneje prepletati, to pa zaradi tega, ker so imeli besedo poleg kme- taicev tudi arhitekti, razen le- ga pa mnoge važne poljedelske kulturne ne bodo pokazane, ker ne spadajo v ta letni čas. 2iačnimo kar pri poljededstvu. Na okrog tridesetib njivicah bo- ste videli večino najvažnejših poljedelskih kultur. Prikazane bodo različne vrste krompirja, koruze itd, različni načini gno- jenja, obdelave, zatiranja rast- linskih škodljivcev in tako na- ,prej. Videli boste najraznovrst- nejše kmetijske stroje in stroj- ne priključke. V okviru kmeč- kega festivala bo pokazano, ka- ko ta mehanizacija deluje in dela. Živinorejci so postavili mo- derne in ekonomične hleve: go- veji hlev, svinjak, kurnik, v katerih bodo ves č"s razstave prikazovane izbrane plemenske živali. Tu bo še silos in vse drugo kar spada k napredni ži- vinoreji. Dalje bo prikazano so- dobno travniško in pašniško gospodarjenje (urejen travnik in pašnik, načini sušenja krme, gnojilni poskusi itd.). V nepo- sredni bližini, na poljedelskih parcelah so zasejane krmilne in silosne rastline. V tem času bo tudi velika živinorejska razsta- va, kjer boste videli nad 200 najboljših krav ptujskega okra- ja, 40 konj, svinje in jierutni- no. Vinogradniki in .sadjarji fio z velikim trudom nasuli pravo hribovje, s strmimi in blagimi nagibi. Na teh hribih boste vi- deli prave miniaturne nasade: gorice nti položnem terenu — vprežjia in .Mjrojna obdelava, gorice v zmerni stmuni vprežna in stro.jna obdelava, gorice v veliki strmini, matič- njak in trsnico. Dalje bodo Pri- kazani razni načini gnojenja: zeleno gnojenje, umetna gnoji- la, razni načini zatiranja bo- lezni in škodljivcev. Videli bo- ste nasad in oskrbovanje sad- nih dreves. Tudi gozdarji bodo pokarali, kako je treba oskrbovati gozd, napredne gospodinje pa bodo na majhnem vrtu pokazale, ka- ko si naj kmečka gospodinja (oziroma sploh gospodinja) ure- di vrt in kako ga naj osl^buje. Na kmetijskem razstavišču boste videli šp mnogo drugih stvari, ki vas bodo prav gotovo zanimale in bodo koristile tiidi vašemu gospodarstvu. V času razstave bo še množi- ca drugih važnih prireditev: vsak večer bodo kulturno pri- reditve in telcmovanja posa- meznih ljudskoprosvetnih dru- štev, kmečki festival združen z republiškim tekmovanjem v kmetijskem strojništvu, seje re- publiških odborov: živinorejcev, poljedelcev, sadjarjev in vino- gradnikov. čebelarjev, dan za- družrtic in mladih kmetovalcev, seja republiške trgovinske, obrtne in gostinske zbomicc. Vse se.ic se bodo nadaljevale strokovnimi jjredavanji, filmi itd. Vsega tega bo ob času razsta- ve mnogo, aelo mnogp in bomo o tem več napisali v prihodnji številki. SKLICUJEM občinsko sejo za četrtek, di«? 23. avgusta 1»56. ob 15. uft v sejni dvorani Občinskega ljud- skega odbora Ptuj, TVg mladin- sklh brigad 1. Predlog dnevnega reda seje je na vabilu, ki ga prejmejo od- borniki za sejo. Janko Vogrinc 1. r. Predsednik: .Prc d občnim zborom GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE V PTUJU Živahne razprave na sejah in sestankih SZDL in KZ pred ustanovitvijo gospodarske po- slovne zveze v Ptuju, so po nje- nem ustanovnem občnem zbo- ru skoraj popolnoma utihnile. Iniciativni odbor je sicer nada- ljeval z organizacijskim delom, vendar to bolj v ožjem krogu brez širših razprav na množič- nih sestankih. Zato ni nič čud- nega. če se je slišalo med na- šimi zadružniki, da je gospo- darska poslovna zveza v Ptuju -zaspala. V času od . ustanovnega obč- nega zbora do danes je inciativ- ni odbor pripravil pravila, o katerih bodo razpravljali na občnem zboru gospodarske po- slovne zveze, ki bo 20. avgusta v Ptuju. Poleg tega je inicia- tivni odbor Ir^.el posebne se- stanke s podjetji okrajne za- diružne zveze, na katerih so raz- pravljali o priključitvi k poslov- ni zvezi. Sedem podjetij: JCme- tovalec. Zadružnik, Obnova, Les. Oljarna Središče. Mesnine in Mlekarna so na sejah delav- skih svetov že dala pristoipne iz- jave. Posebno živahni so bili se- stanki. na katerih so razprav- ljali o okvirnih gospodarskih prog^nmih, ki bodo zajemali blag^ v'-)i promet, odnose do kmetijskih zadrug. osnovna sredstva podjetij, investicije in predvidene razlike, katere ^Kido odvajali nazaj kmetijskim za- arugam v posebne sklade za pospeševanje kmetijstva. KAKO BO POSLOVAI.A GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA Gospodarska poslo\-na zveza nima članstva. Kmetijske zadm- ge So samo njene ustanovi j ite- Ijice in bodo dajale samo Pri- stopne ali izstopne izjave. Prav tako ne bodo imele Icmetijske zadruge nobenega jamstva niti kakršnihkoli drugih denarnih obveznosti do poslo\'Tie zveze. Stroške poslovne zveze bodo krili njeni obrati, to so bi^psa podjetja okrajne zadružne zve- ze, ki So pristopila k poslovni zvezi. Kmetijske zadruge pa bo- do kot komisionarji prejemale od teh obratov vse komisijske razlike, ki jih bodo vodile na posebnih računih, kajti ta sred- stva bodo lahko koristila samo za napredek kmetijstva. Težnja iniciativnega odbora gospodarske poslovne zveze in vsega njenega dosedanjega dela je absolutna krepitev kmetij- skih zadrug v ptujskem olo-aju. Priprave na razstavo pred •yU,adikom KONFERENCA O SUEZU V LUCI NAJNOVEJŠIH DOGODKOV Dams se prične v Londonu konferenca o Sueškem prekopu. Zunanji ministri ZDA, Vel. Bri- tanije in Francije so sicer po- vabili 24 vlad, odzvalo pa se jih je le 22. Grška vlada je sporo- čila, da s svojo navzočnostjo ne bi prav nič koristila namenu samega mednarodnega sestanka, egiptovska vlada, ki je pri vsej zadevi pravzaprav najbolj pri- zadeta, pa je sporočila, da se ne more strinjati z ultimativnim povabilom zahodnih sil in zato ne misli poslati svojih predstav- nikot? v britansko glavno mesto. NOVO OKROG NACIONALIZACIJE »Nameraimli smo sodelovati na londonski konferenci,« je pred dnevi izjavil egiptovski predsedvAk Naser, ko je na ti- skovni konferenci pojasnjeval novinarjem egiptovsko stališče do londonske konference, »toda izjave zahodnih politikov, pred- vsem Edenove, so nas prepriča- le, da želi Zahod na tej konfe- renci ponižati egiptovski na- rod.« In res! Britanski premier je napadel Egipt v onih zadevah, ki sodijo na področje suvereno- sti in neodvisnosti. Zahodni predlog o nekakšnem medna- rodnem telesu, ki bi nadziral delovanje prekopa in finančno poslovanje, v Kairu ne morejo sprejeti. Tu poudarjajo na vsa- kem koraku, da je vlada pri- pravljena sprejeti novr> kon- vencijo o svobodni plovbi, s ka- tero bo priznala enake pravice vsem državam in narodom na svetu svoboden prehod skozi prekop ob vsakem času. , Sli so še dalje. Predložili so, naj bi na poseljni mednarodni konferenci vseh prizadetih (to- rej tudi malih držav), ki bi jo siclicala egiptovska vlada, izde- lali načrt take konvencije in jo pozneje tudi podpisali. »Egipt je neodvisna, suverena država; in ker gre Sueški prekop skozi nje- govo ozemlje, je pred vsem on sam poklican, da skliče tako konferenco,« so izjavili v Kairu. »ODLOČNI« V PARIZU IN VELIKI BRITANIJI Rožljanje z orožjem je zadnje dni popustilo, četudi Francjia in Velika Britanija nista umaknili izrednih ukrepov o pripravljeno- sti sredozemskega brodovja. Kot kaie, so na razpoloženje pari- ških in londonskih diplomatov vplivale previdne izjave wa- shingtonskih krogov. Tudi tu so sicer mišljenja, da je treba od- rediti plovbo skozi Sueški pre- kop mednarodnemu nadzorstvu, vendar tudi močno poudarjajo »suverene pravice Egipta«, ZMERNI TON IZ KAIRA Na pomiritev je v veliki meri vplival tudi razmeroma miren govor predsednika Nasera, ko je sporočil javnosti, da Egipta v London ne ho. Njegove zmerne besede so bile hkrati tudi ob- sodba izjav, ki so krožile v lon- donskih in pariških uradnih krogih o podržavljanju sueške družbe. Iz njih posnemamo naslednje: Ze v času, ko je pričela delo- vati sueška družba, so poudarili njen egiptovski -značaj. Gre to- rej za egiptovsko družbo, ki jo suverena država v duhu med- narodnega prava, priznanega v OZN, sme podržaviti vselej, ka- dar koli sodi, da hi taka odloči- tev koristila interesom ljudstva. Carigrajska mednarodna kon- vencija iz 1. J888 prav tako tudi omenja egiptovski značaj druž- be in se zavzema pred vsem za svobodno plovbo po prekopu za vsako državo in oh vsakem ča- su. Ta načela, še bolj izpopol- njena, bo Egipt spoštoval, zanje je tudi pripravljen dati potreb- na jamstva. Na Zahodu radi trde, da bo Egipt uporabljal dobiček podr- žavljene sueške družbe ali bo- lje rečeno nove egiptovske na- cionalne družbe za druge na- mene, a ne za moderniziranje plovbe. Pri tem, se sklicujejo na Naserove izjave, češ da bodo z delom dobička zgradili asuan- ski jez. V Kairu izjavljajo, da doslej nihče ni zahteval od sueške družbe pojasnil, kam je šel njen dobiček. Statistika pravi, da je družba 1. 1955 izdala samo 18 milijard 304 milijone francosikih frankov za modernizacijo in za vzdrževanje prekopa, kakih 11 milijard frankov pa je razde- lila med delničarje. Od teh je največ (52^/o) Francozov-privat- nikov, 45'^/f delnic pa ima bri- tanska vlada. Značilno je, da prav Francozi sedaj poudarjajo, da bi družba pod mednarodnim nadzorstvom morala poslovati s čim manj- (Nadaljevanie na 2. strani) Zciolr§ž;iE0 zaitiljiko so predpogoj za racionalno gospodarjenje Kmetijska gospodarstva v ptujskem okraju že od leta 1954 počasi in smotrno arondirajo svoja zemljišča. Okoli njihovih sedežev nastajajo velike »table« enotnih ix)sevkov, ki jim omo- gočajo cenejše strojno obdelo- vanje, prihranek na času, de- lovni sili in splošno zniževanje stroškov. Vendar zamotan lastniško- pravni F>ostopek le počasi na- preduje Kjer privatna kmetij- ska gospodarstva z razumeva- njem sodelujejo pri postopku, arondacija napreduje hitreje v korist obeh strank. Od leta 1954 do letos so v ptujskem okraju arondirali okrog 320 posestnikov s približ- no 400 ha zemljišč. Po nanenju kmetijskih in pravnih strokov- njakov se bo arondacija zaradi svoje kompliciranosti verjetno zavlekla do leta 1960. V čem so težave? Nekateri posestniki še vedno dvomijo, da bi bila zem- lja, razlaščena na osnovi zako- na o agrarni reformi, zemlji- škega malfsimuma in viničar- skih odnosih, ki jim jo bila do- deljena v zameno pri aronda- ciji, res njihova last. Posestniki namreč menijo, da so ta zemlji- šča še vedno last prejšnjih last- nikov, ker niso s podpisom pri- stali, da odstopajo zemljo kme- tijskemu gospodarstvu. Drugi posestniki zopet med samim po- stopkom izpreminjajo proti- predloge tako, da mora komisi- ja večkrat v zameno dodeljeno zemljo ponovno ocenjevati. Če- prav vstraja komisija za aron- dacijo na sporazumnem reševa- nju vseh vprašanj, se mora v nekaterih primerih p>oslužiti tu- di prisilnih ukrepov, ki bi lah- ko zostali, če bi bili prizadeti seznanjeni z vsemi ugodnostmi, ki jih nudi uredba o aronda- ciji V Kidričevem, GorišnicL, Pla- carju. Središču in Juršincih so kmetje z razumevanjem spre- jeli predloge za zamenjavo zemljižč brez posebnih pogajanj in zavlačevanj. Komasacije so potekale hitro v korist obeh strank. Težave so nastale v Zavrču, kjer se komisija tre- nutno mudi. KG Zavrč bo aron- diralo komplekse v Goričaku, Gorenjskem vrhu. Turškem vr- hu, Hrastovcu in Zavrču. Kljub vsem možnostim, ki jih nudi uredba in ugodnim pogojem KG Zavrč bo komisija morala s prisilnimi ukrepi arondirati zemljišča v katastrski občini Goričak v občini Bori. Prisilna zamenjava zemljišč pa bo za prizadete posestnilie mnogo manj ugodna kakor bi bila SE>ora2umna, Popolnoma arondirano še ni v ptujskem okraju nobeno kme- tijsko gospodarstvo. Lepo za- o^ožena zemljišča imajo v KG v Kidričevem, Staršah, Središču, Turnišču in Podlehniku. V Tr- novski vasi so z arondacijo kmetijskega gospodarstva omo- gočili gradnjo go^odarskcga središča, brez katerega posestvo ne bi moglo gospodariti. Z NJIHOVO POMOČJO JE POSTAVLJEN SPOMENIK HEROJU JOŽETU LACKU Za odkritje six)menika heroja Jožeta Lacka v Ptuju sta orga- nizirali mestna in občinska or- ganizacija ZB NOV Ptuj nabi- ralno akcijo po terenih SZDL, po podjetjih in organizacijah, družt\ah ter zasebnikih. Po do- sedanjih podatkih je zbranih sikupoo 233.665 din. Vse nabiral- ne pole in poročila o poteku akcije še niso predložene orga- nizacijama ZB NOV. Znano pa je, da je akcija povsod uspela, zlasti pa na terenih, kjer §o v akciji sodelovali marljivi člani ZB NOV. Prodaja značk je dala 22.250 din. Med tereni SZDL Ptuj sc je po razpoložljivih po- datkih najbolj i2:kazal III. te^ ren SZDL Ptuj, potem IV., V- in I. teren SZIDL z večjimi zne- ski, ostali pa z nekoliko manj- šimi. Tovarne, podjetja in dru- štva So prispevala nad 96.000 din. Med zasebniki je lepo šte- vilo takih, ki so prispevali tudi Po 500 do 1000 din. Tudi na področjil, ot>čin Lešje. Videm, Središče, Bori ter Gorišnica je bil odziv na akcijo zadovoljiv. Vsem. ki so p>okazali razume- vanje za postavitev spomenika heroja Jožeta Lacka in za po- stavitev nagrobnih spomenikov na ptujskem pokopališču z de- narno in materiaino pomočjo, se organizaciji ZB NOV Ptuj zahvaljujeta, obenem pa prosita vse terene SZDL in organizaci- je ZB NOV, ki še niso vrnile nabiralnih pol in obračunale, naj to čimprej store. Spredaj navedena sredstva bodo porabljena za spomenik heroja Jožeta Lacka, denar pa, ki je bil prejšnja leta zbran za kultiimi dom heroja Jožeta Lacka pa je pravilno naložen pri Mestni hranilnici v Ptuju, ker še sedaj razpoložljiva sred- stva ne zadoščajo, da bi pričeli s to gradnjo. 2_ ujm iadroK PTUJ. 17. AVGUSTA 1956 KONFERENCA O SUEZU (Nadaljevanje s l strani) šim dobičkom, to je, da bi ve- čino dohodkov morala investira- ti v sam prekop in morda tudi zmanjšati prevozne takse. Do- slej so njihovi delničarji dobi- vali reden, razmeroma visok dobiček, pa se za kaj takega ni- so zmenili. Tudi v Londonu do- slej niso prav nič poudarjali izrednih izdatkov za modernizi- ranje. VsekaJcor zaradi divi- dend... PERSPEKTIVE Izjave, ki jih te dni slišimo od uradnih predstavnikov dr- žav-udeleženk, obetajo miren razvoj dogodkov. V torek je celo btitanski zunanji minister Uoyd dejal, da se potegujejo za, mirno rešitev spora in da name- ravajo' upoštevati Ustanovno li- stino Združenih narodov. V Pa- rizu' so pred odhodom v London sporočili, da se je položaj od dne, ko so v Kairu razglasili podržavljenje Sueškega preko- pa, položaj znatno zboljšal. Vprašanje zase pa je, kaj bo- do zahodne sile odgovorile sov- jetskemu ali recimo indijskemu predstavniku, če bo zahteval po- jasnil, čemu niso povabile na konferenco tistih držav, ki ima- jo v duhu carigrajske konven- cije do tega pravico. Gre pred vsem za pravne naslednike Avstro-Ogrske, podpisnice kon- vencije, med katere sodi tudi naša država. Azijsko-afriške dežele, ki so dobile svojo neodvisnost prav- zaprav šele po drugi svetovni vojni, menijo, da bi morale so- delovati. To velja pred vsem za Kitajsko in za arabske dežele, katerih ozemlje je tako blizu Sueškemu prekopu. Tem drža- vam seveda mnogo bolj ustreza egiptovski predlog o širši kon- ferenci o Sueškem prekopu. OSTALI DOGODKI Sueški problem je za dnliši čas pognal vse ostale v ozadje. Medtem je Francija prejela no- vo ponudbo borečega se Alžira za prenehanje sovražnosti, a nanjo ni kdo ve kako reagirala. Belgijo je zadela doslej največja rudarska nesreča v tem stoletju. V rudniku Marcinelle je eksplo- zija povzročila silen požar, ki je zajezil v rovih več kot 250 ru- darjev. Reševalne ekipe iz Bel- gije, Francije in Zahodne Nem- čije so se trudile, da hi zajezile ognjene zublje, toda doslej — po devetih dneh — te naloge niso izvršile. Po podatkih od torka so potegnili iz žareče grob- nice 92 trupel, pogrešajo pa jih še 179. Izvedenci trde, da jih je uničil ogljikov monoksid. Kaže, da bo zadeva spro- žila celo diplomatsko ak- cijo. Med rudarji je nam- reč veliko število Italija- nov. Na splošno trde, da uprava rudnika ni dovolj skrbela za varnostne naprave in da je po- dobno stanje tudi po drugih belgijskih rudnikih. Parlament bo vsekakor načel ta problem, tako da se bo prenesel tudi na politično področje, V Chicagu se je pričel kon- gres demokratske stranke, ki iiaj dokončno odloča o tem, kdo bo demokratski kandidat za predsedniške voUtve v ZDA Kot kaže, ima najvei šans dose- danji prvak Stevenson, precej dobro pa mu konkurira nekda- nji »zaupni človek pokojnega Roosevelta Harriman. Ker na kongresu večkrat igra pomemb- no vlogo tudi »ravnotežje« med »odločenimi« in med »neodloče- nimi« delegati, je kandidata I težko predvidevati. Zakaj je tržna cena ranemu krompirju tako visoka Na peščenih in prodnatih zemljiščih Ptujskega polja je dozorel prvi rani krompir. Za- radi obilnega pridelka ga kmet- je nudijo svojim zadrugam po razmeroma zelo nizkih cenah 9 do 10 dinarjev kg. Zadružno trgovslco podjetje »Kmetovalec«, ki ga odkupuje od zadrug ne more najti zanj kupca, čeprav ga ponuja po 10 do 11 dinarjev franko vagon. Proizvajalci ne morejo razumeti zastoja v pro- metu z ranim krompirjem, ko vidijo, da se v industrijskih centrih in mestih prodaja po 20 do 40 dinarjev kg Kje je vzrok, da so cene krompirju na lr?,i- ščih še vedno tako visoke, ko je vendar krompirja več kot dovolj? Ali ne bi bilo bolje, da bi za- družna podjetja odnosno gospo- darske poslovne zveze ustano- vile lastne maloprodajne trgo- vine, v katerih bi potrošniki brez veletrgovskih posrednikov kupovali pridelke po zmernih cenah. Proizvajalci pravijo, da gredo vagoni s krompirjem od zadruge direktno na tržišče, medtem ko njihove fakture na- pravijo lepo krožno potovanje od zadruge k veletrgovini A do veletrgovine B preko malopro- dajne mreže do potrošnika. Vsaka izmed navedenih postaj pribije izdatno maržo, čeprav kfompirja niti videla ni. Tako se oblikuje od 100 do 200 od- stotkov višja cena kot jo nudi proizvajalec v škodo življenjske ravni industrijskega delavca. Kakor s krompirjem, tako je letos v ptujskem okraju z vse- mi ranimi pridelki in ranim sadjem. Čebula se na primer prodaja zadrugam 30 dinar- jev kg in na tržiščih pa po 40 do 70 dinarjev kg. Glede na izkušnje prejšnjih let so se zadruge v ptujskem okraju letos na odkup dobro pripravile. Adaptirale so po- trebna skladišča, ki jih je lan- sko leto primanjkovalo, uspo- sobile odkupno osebje in ure- dile prevozna sredstva. Ker bo- do kmetijska gospodarstva le- tos razpolagala z večjimi koli- činami tržnih viškov, bodo od- kupne cene znatno nižje kakor lansko leto. Da ne bi nastale tudi pri je- senskem odkupu nesorazmerne razlike med odkupnimi in trž- nimi cenami, bodo morale go- spodarske poslovne 2:veze že sedaj organizirati tržišča, Pro- izvajalci bodo zaupali zadruž- nim podjetjem še takrat, ko bo- do videli, da z nizkimi ponud- bami vplivajo tudi na padec cen na tržiščih. -na. PRIPRAVA ČEBELNIH DRUŽIN s^a jesf^nsko paSo Naglo se bliža zadnja — ajdna paša. Na njo se moramo skrbno pripraviti. Od pravilne pripra- ve na njo je odvisno dobro pre- zimovanje čebehiih družin In njihov spomladanski razvoj. V začetku tega meseca (avgusta) bi morali združiti vse slabiče, ker se le močne družin« lahko oskrbe z zadostno zimsko zalo- go. Se vedno velja staro čebe- larsko pravilo, da da ena čebel- na družina več kot 10 slabi-čev, Z združevanjem ojačamo. seve- da če smo to storili v začetku avgusta. V združenih družinah je več mladih čebel in več za- lega; s to si panji opomorejo do paše. Prav te mlade čebele so nabiralke nektarja, ko je ajda na višku meden j a. Matica v krepkih panjih močno zalega in zato imajo panji veliko mla- dic. Zimo srečno prebijejo tiste, ki se izležejo avgusta m sep- tembra. Ko prezimuje v panju mnogo mladih čebel, se družine spcMTiladi mnogo hitreje razvi- jejo. seveda če ni kakšne izred- ne nesreče. Marsikateremu mlademu če- belarju se zdi to združevanje prevelika žrtevi ker misli, da ne bo mogel priti do večjega šte- vila družin. Ko zazimimo moč- ne di\ižine. nani six>mladi uspe, da zopet lahko naselimo praxne panje z zgodnjimi in močn mi r<5ji aii rejenci, ki nam bodo v korist. Ti bodo že izkorisiili spomladanske paše in nam na- polnili marsikateri lonec medu. Med ajdovo pašo pride do ro- panj iz raznih vzrokov. Največ- je žrtve so slabiči, ki se ne mo- rejo braniti in hitro podležejo. Ko se čebelam posreči izropati eno družino, se klanje nadalju- je, da se čebele med seboj po- polnoma uničijo, če družin pravočasno no rešimo. Ko pri- de do ropanja, so tega navadno drugi krivi, čeprav to največ- krat zagrešimo sami. Z^ vse čebelarje naj velja na- čelo: »Slaibiče iz naših čebel- njakov«! J. P. iz B^stem^ki Stirinajstčlanski šolski odbor osnovne šole Destemik se čenja počasi zavedati odgovor- nosti in vloge, ki mu pripada. Na, treh sejah so bili na vrsti le manjši problemi, dočim pridejo na dnevni red prihodnjih sej vprašanja v zvezi z neupraviče- nim izostajanjem od pouka, kar preds.tavija na področju te šole naj resnejši problem' poleg pro- blema duševne neraizvitosti otrok zaradi alkoholizma. O problemu kot takem se je sicer že marsikje razpravljalo, ni pa bilo nič storjeno za zajezitev te. ga problema. Vse kaže, da se bodo odborniki šolskega odbora v bodoče vedno bolj zavedali odgovornositi in da bodo redne- je prihajali na seje kot doslej. Predsednik šolskega odbora tov. Jožef Zelenik si kot gospodar- sko in kulturno razgledan kme- tovalec želi tesnega sodelova- nja in pomoči odhornikov ter razumevanja staršev, ki več ali manj podcenjujejo delo šole in šolskega odbora. Pri občinskem ljudskem odboru Besternik bo moral biti ustanovljen tudi svet za šolstvo, ki ga sedaj še ni, pač pa je svet za prosveto in kul- tuiro. ki pa se s šolskimi pro. blemi ne bavi v zadostni meii. IZ JURSINC v občini Juršinci je veliko zanimanje za mldn v Juršincih. To vprašanje je sprožil na ne- davni seji Občinskega ljudskega odbora Juršinci predsednik ob- činskega odbora SZDL tovariš Frančeik Holc glede na zanima- nje članstva SZDL z njegovega volilnega področja. Na tej seji je dobil pojasnilo, da so načrti za mlin v Juršincih gotovi in da je potrebnih še nekaj formal- nosti v zvezi s preureditvijo bivše usnjaitne v Juršincih v mlin. Plorifec ivardijina ptu sliG!|a ininaritskega samoiionn za zapahi v zadnji številld našega lista smo poročali o zločinskem umo- ru patra Alojza Goloba in še v isti številki objavili tudi kratko vest. ki smo jo prejeli med tiskanjem lista, da so pre- iskovalni organi morilca izsle- dili. Vsem poštenim ljudem našega okraja je po tem razikritju od- leglo, saj med njimi ni bilo ni- kogar, ki ne bi z gnusom obso- dil tega nečloveškega dejanja, zato pa nas mora tem bolj za- čuditi, da se je našla peščica po- kvairjenih tipov, ki jim izsledi- tev zločinca — samostanskega služabnika Janeza Mohorka — nikakor ni šla v račun. Ta pe- ščica izkoreninjencev. ki noč in dan »tuhta« kje in kako bi mo- gla blatiti ugled naiše obla;Siti in organizacij, je vest o gniis- nem zločinu sprejela z odprtimi rokami in že je bilo slišati skrivnostna naonigavanja, češ: »kdo bi pač mogel to storiti, če ne komunisti? Skratka, gre za politični umor itd.« Ta podla ijamigavanja so seveda brez po- misleka in z vsemi štirimi po. grabili tudi farizejski »zaščit- niki vere in človečanskih pra- vic« v inozemstvu. Prav dobro razumemo njihovo jezo in ža- lost. ker jim žito ni šlo v klasje, saj jim je morilec Mohorko s svojimi krvavimi rokami pre- hitro zamašil lažniva uista. KAKO SE JE MORILEC UJEL? Preiskovalni organi so na liraju zločina samega kaj kma- lu ugotovili, da je dejanje iz- vršil nekdo, ki so mu bile raz- mere v. samostanu zelo dobro znane — tcda kdo? Pri zasli- ševanju se jf! ugotovilo, da j« imel največ siikov z umerjenim samostanski sluga Janez Mo- horko iz Trnovcev pri Selah, ki je že od leta 1952 pospravljal celice in izvrševal patrom tudi druge usluge. Samostanska služ- kinja je izpovedala, da je Mo- horko nekoč s svojim ključem odprl gvardijanovo celico, to- da, začuda, Mohcrkov ključ pri preizkusu ni odprl celice. Pri zasliševanju pa se je Mohorko tako nedosledno zagovarjal in zapletal v izjavah, da so ga pre- iskovalci zločina resno zasumili kot storilca, kar je po daljšem zasliševanju tudi priznal. Prejšnji petek je bila izvedena rekonstTukci,ia zločina, ki so mu poleg preiskovalcev z gnusom sledili tudJ samostanski patri i« nekateri drugi državljani. Ponovitveni prikaz umora je do dna razgalil Mohorkovo po- kvarjeno preračunljivost in hladnokrvnost. Zc mesec dni pred samim dejanjem je Mo- horko pričel izdelovati podro- ben načrt, kako se bo polastil denarja v gvardijanovi pisalni mizi. Zamenjal je ključavnico na svojih vratih in shranil ključ, ki je odpiral tudi patrovo sobo, priskrbel si je sekiric« in jo dobro zbrusil, nato pa čakal primerni trenutek. Ta primerni trenutek je prišel v noči med 2. in 3. avgustom. Tega dne se je gvardijan Golob bolj pozno vrnil v samostan ter se napotil v kopalnico. Vrat v svojo sobo ni zaklenil, kar je prav dobro odgovarjalo Mc'horkovim načr- tom, ki je jadmo pograbil sekj. rico, ki jo je imel že priprav- ljeno na omari tik ob patrovi sobi, smuknil v celico in se skril pod posteljo. Ko je Golob legel, je morilec počakal toliko časa, da je zaspal, nato pa se je splazil izpod postelie in gvar. dijana petkrat udaril s sekiro po glavi. Predno je segel po de- narju, je glavo svoje žrtve za- vil v rjuhe, ker ga je motilo njeno smrtno hropenje. Ko je izropal gvardijanovo blagajno, v kateri je bilo 160.000 din, je iz ključavnice izmaknil ključe in jih položil na nočno omarico, nato pa je s svojim ključem (o^ zamenjane ključavnice) vrata za seboj zaklenil. Sekirico je za silo obrisal in jo skril v mizni predal v sprejemnici, denar pa je z risalnimi žebljički pripel na spodnjo ploskev mize v svoji sobi. Vse dejanje je izvršil izredno hladnokrvno, takega se je po- kazal tudi naslednje jutro, ko so patri ugibali, kaj se je z Go- lobom zgodilo, da ni prišel ma- ševat. Na povelje p. Glavača je prislonil lestev na samostanski zid in Po njej zlezel skozi okno v prvem nadstropju v gvardija- novo sobo, kjer je ves »prese- nečen« ugotovil, da leži v po- stelji mrlič. Hitro je odklenil vrata, tokrat z gvardijanovimi ključi in z navideznim studom sledil vsem nadaljnjim dogod- kom. Ptujsko prebivalstvo je zelo hvaležno preiskovalnim orga. nom, ki so s svojo prizadev- nostjo v tako kratkem času odkrili gnusnega zločinca in z zanimanjem čaka na sodno ob- ravnavo, ki b?> v kratkem. Popravek. V dopisu »Zlatolič- je ali Zlatoliče« v prejšnji šte- vilki »Ptujskega tednika« je v zadnjem o^tavku pomotoma ti- skano, da domače ljudstvo še danes rabi ime »Zlatoliče«, kar je napačno, ker ljudstvo rabi ime Zatoliče. Zaradi te tiskovne napake je zadnji odstavek dopi- sa nerazumljiv. Iz imena »Zlato- Doliče« mora s skrajšanjem na- stati le »Zlatoliče« ter je tako ime »Zatoliče«, kakor tudi ime »Zlatoličje« nepravilno in je edino pravilno le ime »Zlatoliče«. Mirko Lešnik Odgovori našim bralcem v. G., Litmerk. — Po doseda- njih predpisih o letnih dopustih se računajo tudi nedel^^ v čas letnega dopusta Če bodo novi predpisi* o letnih ^^opustih to vprašanje drugače uredili, še ni znano. Juriju Bedjaniču iz Lovren- čana 10, je padel na levo nogo kamen in mu jo poškodoval; Irena Cof, otrok iz Vintarovc št. 70, se je igrala pri mlatil- nem stroju in si poškodovala prste na roki; Ljudmila Simo- nič iz Ptuja je padla in si po- škodovala levo nogO; Urša Pe- tan iz Leskovca 8 je padla in si poškodovala desno nogO; Mairi- ca Kranjc iz Ptuja si je z no- žem poškodovala levico; Ivana Sel iz Janeževskega vrha 10 je padla po stopnicah in si poško- dovala glavo in desno roko; Rudolf Rakuš iz Gradišča 75 je padel z avtomobila in si poško- doval Po hrbtu in v notranjo- sti; Kristino Rajh iz Polenc 7 je konj brcnil v trebuh; Franc Prelog iz Sp. Hajdine 70 je pa- del v klet in se pošjcodoval po hrbtu; Franca SeguTa iz Sel 40 je povozil avto ter ga poškodo- val po glavi in nogah. Imenovanim pacientom ptuj- ske bolnišnice želimo čimprejš- nje okrevanje. IVAN CANKAR 15 u ^ m njegova prauica Jernej je taval po široki ce- sti: gradovi na obeh straneh, vozovi vse navzkriž, gneča tujih, mrkogledih ljudi je hitela ter se prerivala kraj ceste, ka- kor da bi se bilo srečalo in za- gozdilo dvoje večnih procesij Koga bi vprašal, kako bi vpra- šal? S klobukom v roki je taval med njimi in sam je čuiil, da je zablodil mednje, kakor da bi bil zablodil golorok in bosonog ob peti maši pred veliki oltar. Kje bi se ustavil, kako bi po- čival? Pred očmi se mu je ziba- lo, kakor da bi bil močnega vi- na pijan; ljudje so se mu zdeli hudo visoki hodili so mimo s čudno dolgimi koraki, tako ka- kor švigne senca v kolobarju, in pustno so bili našemljeni. Tudi stopal je Jernej kakor pi- jan; noge so se mu šibile in so se mu opletale; život se mu je sklonil globoko k tlom in bal se je Jernej da se ne zgrudi nenadoma na obraz. Ceste ni bilo nikoli konKam? Kam zdaj?« je jecljal Jernej in je šel radovoljno z njim. »K cesarju me vodite, na- ravnost k njemu, da bo hitro opravljeno; zakaj truden sem!« Nič ni odgovoril vodnik, sa- mo z rameni je skomizgnil; za njima pa je šlo mnogo ljudi, gledali so Jerneja in njegovo culo. Ko sta prišla, Jernej in nje- gov vodnik, do v.4ike hiše, sto- pila sta v veliko izbo. Tam so ga izpraševah on pa jih ni ra- zumel; in tudi oni ga niso ra- zumeli in mu niso odgovarjali. -^Kaj bi se prerekali kaj bi si pripovedovali in pravili?« je rekel Jernej »Ne poznamo se in se ne razumemo nikoli se ni- smo videli in se tudi ne bomo več. Bog vas blagoslovi, meni pa nakloni svojo pravico! Dajte, da si malo odpočijem pri vas od te dolge poti, zakaj hudo sem truden in komaj me še nosijo te bolne noge; nato pa pojdem dalje, ker Bog noče, da ne pridem do konca po tem ve- likem trpljenju!« Sedel je na klop culo in škornje pa je položi: na tla. Gledali so ga in so se smehljali in ga niso več ogovarjali. Ko- maj pa si je malo odpočil in preden se je še vdal spancu, ki mu je legel tako na oči, so prišli, vzeli so mu culo in škor- nje in palico, tudi kamižolo so pretipali in preobrnili in so vzeli nož in denar; nato so ga vodili iz hiše in so ga posadili v čuden voz ki je bil zaprt na vseh straneh, kakor ječa na kolesih »Kaj počenjate z menoj? Kam drži pot?« je vprašal tistega, ki ga je spremljal. Spremljevalec pa ni nič odgovoril in se tudi ozrl ni. Strah je bilo Jerneja in prosil je v svojem srcu. »Nehaj, o Bog, star sem že in truden, polne žuljev in oteklin so žc noje noge ne zmorejo več te poU: Sam si odmeril trplje- nja mero in bridkosti, meril si jo z mojo močjo in se nisi zmo- til; samo še eno klaftro si mi odmeril, nič več in ne boš do- pustil, da omagam, preden iz- polnim tvojo zapovedi Daj, da zaslišim kmalu tvojo besedo, daj, da si kmalu odpočijem! Roke se mi tresejo, sluh mi od- poveduje, tudi vidim že slabo od same bridkosti! Potolaži pa kmalu svojega hlapca Jerneja, da pride z veselim srcem pred tvoje obličje! Tistim, ki blodijo v temi in pljujejo na tvojo pra- vico, pa dodeli milost in spo- znanje!« Pripeljali so ga do druge hi- še, vodili so ga v drugo izbe Tja pa je prišel človek, ki je govoril Jernejevo govorico Su- hoten, dolg človek je bil. imel je tenko črno brado in naočni- ke, podoben je bil jezičnemu dohtarju. »Kaj pa ti?« je pozdravil Jer- neja neprijazno »Od kod si in kaj počneš na Dunaju? Razloži po vrsti in ne kvasi praznih besed!« Jernej pa je bil ves vesel in potolažen. »Pozdravljeni, gospod! Po- zdravljene tudi vaše besede, kakor so bile neprijazne! Kdo bi ponujal roko človeku ki ga nikoli ni videi in ki je morda kontrabantar in razbojnik? — Jaz pa sem Jernej z Beta j nove in sem prišel, da poiščem pra- vice tam. kjer jo režejo lač- nim!« Visoko je privzdignil obrvi jezični dohtar in je poslušal ves začuden. Jernej pa je pripove- doval svojo žalostno zgodbo od začetka do konca. »Tako, glejte, so me opeha- rili, tako so mi skrivali pravico, ko sem žejen koprnel za njo! Jaz pa sem vedel da je ne mo- rejo skriti, da je nespametno njih početje, če mislijo upih- niti sonce. In sem jih vse uka- nil in sem poslušal božji glas in sem se napotil na težko pot, na dolgo pot do cesarja. Pri njem je začetek pravice, k nje- mu me vodite!« Se enkrat ga je pogledal je- zični dohtar, čudno se je na- smehnil in se je okrenil> da bi šel. »Kam, gospod?« je vzkliknil Jernej in spreletela ga je gro- za »Niste me še poslušali do konca, niste še uslišali moje prošnje Kdo bo stal ob moji strani v tem strašnem Babilo- nu? Roko ni dajte, če ste kr- ščanski čl .'ek, če je božja be- seda v vašem srcu tja me vo- dite, kjer je pravica!« Tako se je tresel Jernejev glas, kakor da bi bile solze v njem. »Te bomo že spravili tja kjer je pravica in pamet!« je rekel jezični dohtar in je šel. In komaj je to storil in so se zaprle duri za njim. so prišli drugi in so prijel) Jerneja in so ga odvedli Zarožljali so klju- či, nizke duri so se odprle in Jernej je stopil v izbo, kakršne še ni videl. Cisto prazna je bila, stene so bile gole in sive Ob zidu so stale nizke široke klopi, z uma- zanimi plahtami pogrnjene; miz ni bilo. Komaj se je Jernej ozrl in začudil, so se zapahnile duri. Troje ljudi je bilo v izbi. tro- je umazanih, razcapanih; njih obrazi so bili odljudni in suro- vi, pogled je til hudoben. Ta- kih ljudi še ni videl Jernej. »Kaj nikoli niso videli Boga? Kaj nikoli niso bili žejni prav- ce?« je pomislil strahoma »Ali je le skorja tako nečedna in blatna, ali je načeta že tudi sredica?« In nato ga je spreletelo po vsem telesu velika bolest, ve- lik strah. »Pravice sem jih prosil, pa so me pahnili med tatove in hu- dodelce!« Eden izmed njih se je vzdig- nil na postelji, pogledal ie mr- ko in je zakl:«»l nerazumljivo besedo. Jernej je vztrepetal. šel je do klopi ki je bila« v zad- njem kotu in se m ozrl nika- mor Njegove misli' so bile bol- ne, da niso mogle do upania, njegovo srce je bilo žalostno, da ni moglo do molitve . In Jernej se je globoko sklo- nil, skril je obraz v dlani in se je razjokal. Tako je bil Jernej tri dni in tri noči v tisti strašni izbi, med hudodelci in rokovnjači. PTUJ, 17. AVGUSTA 1956 D NEKAJ za naše male PRAVLJICA o DRAVI Bilo je v tistih časih, ko naSi pradedje še niso poznali rži in pšenice. Tedaj je živel na Ko- roškem ob Dravi bogat ribič. Vse svoje premoženje si je pri- dobil s tem, da je pridno lovil ribe v Dravi. Poln hvaležnosti je nekega dne vprašal Dravo: »Mamica, Dravica, s čim naj ti povrnem, ker si md pomagala do blagostanja?« Drava je nato odgovorila: »Pojdi daleč po svetu. Tam v daljnem kraju najdeš ljudi, ki imajo bel in i'žen kruhj od vsakega mi po en hlebec kupi in mi ga prinesi!« Ribič se je odpravil na pot in prišel je v lepe in bogate kraje. Liudje so tam jedli, česar on dotlej še ni poznal: lep kruhek. Kupil je dva hlebca, kakor mu .ie bila Drava naročila. Ko se je vrnil, je vrgel hleb rženega in hleb pšeničnega kruha v Dra- vo. Nato je Drava začela nara- ščati in je poplavila ves levi in desni breg. Ko pa je voda od- tekla, je začela zemlja odganja- ti lepo rž in rumeno pšenico. Tako so ljudje dobili seme in povsod so začeli sejati rž in pšenico. ZA BISTRE GLAVE Mati je poslala sina po vodo in mu je dala dva vrča, trilitr- skega in petlitrskega. Preden je šel, mu je rekla, da potrebuje točno dva litra vode in da je skupno ne sme prinesti ne več ne manj ko sedem litrov. Pre- povedala mu je tudi, da bi upo- rabljal kako drugo posodo, ra- zen tistih dveh, ki mu jih je dala. Sin je šel k studencu, malo je ob njem ^sedel, pa se je končno spomnil, kako lahko dobro opravi naročilo. In res je prinesel materi točno sedem li- trov vode in je uporabil samo vrča, ki mu jih je dala, preden je šel. Ce niste pogodili, kako je to opravil, preberite: najprej je napolnil petlitrski vrč-, iz njega je nato zlil vodo v trilitrskega. Ko je le tega napolnil, je ostalo v petlitrskem loncu še dva litra vode. Iz trilitrskega lonca je zlil vodo in nalil vanjo preo- stala dva litra vode iz petlitr- skega vrča. Petlitrskega je pa še enkrat napolnil in tako ne- sel domov točno sedem litrov vode. MACEK, PES IN KOZEL Na pristavi so živeli maček, pes in kozel. V mraku so po- legli na podstenje in se za- pletli v razgovor, kaj je naj- boljše na svetu, »Najboljše je mleko,« je pri- čel maček. »A tudi pri miškah nisem izbirčen.« »Ni res!« je pes godrnjaje re- kel ješčemu mačku. »Najboljša je mastna kost!« Kozlu ni bilo všeč ne prvo ne drugo. Zato je zameketal: »Nič ni slajšega od svežega sena.« Tako so se divje prepirali, toda niti en predlog ni obve- ljal, ker niso bili složni. HVALIŠ A VI STRAHOPETEC Neki strahopetec je stopal pozimi skozi gozd. Na rami je imel puško. V gozdu je srečal volkove in od strahu je kar otrpnil. Volkovi so mirno šli mimo njega. Ko je potem lovec srečal starega kmeta, se je za- čel na vsa usta hvaliti: »Sredi gozda sem srečal vol- kove. Eh, če bi bil imel puško, bi vseh sedem postrelil!« »Kaj pa imaš tole na rami?« ga začudeno vpraša stari kmet. Sele tedaj se je strahopetec spomnil, da ima puško. Tako se je bil ustrašil... HRASTOVA PALICA Marijevčani so šli na sejem. Sli so, šli in spotoma videli hrast. Hej, hoteli so odlomiti hrastovo palico. Kako naj jo odlomijo, to ve Peja Bistrogla- vec In reče Peja Marijevča- nom:- »Takole, bratje, naredimo: prijeli se bomo drug za druge- ga, vsi se bomo obesili na hra- stovo vejo, pa jo bomo odlo- mili.« Kot najpametnejši je Peja prvi splezal na hrast in se pri- jel za vejo. Njemu za noge se je prijel naslednji in tako po vrsu vsi. Ko je Peja videl, da že vsi visijo, je zaklical: »Hej, bratje, počakajte, da pljunem v dlanil« ZA ŠALO »Koliko je ura?« »Zdaj je točno dvanajst«- »Mislil sem, da je že več.« »O, pri nas ni nikdar več, ko odbije dvanajst, začnemo spet 2 ena« Kakor hitro se Je pojavil na knjigarniiških policah roman Ja- roslava Ha^ka »Dobri vojak S vej k«, je osvojil čežko in kma- lu tudi velik del svetovne jav- nosti. Koliko popularnosti je uživalo to delo, se vidi po tem, da je dramatizirano obšlo Šte- vilne svetovne odre in da je že dandanes v njihovih repertoar- jih. Tudi filmali so ga. Da bi zadovoljil navdušene bralce, ki so obžalovali, da roman ni še daljši, je pisatelj Karel Vanjek nadaljeval pisati »Dobrega vo- jaka Svejka« tam, kjer je Ha- šek nehal. Pa še nekaj o tem: že pred dvajsetimi leti so »Svej- ka« prevedli v sedemdeset je- zikov. Občinstvo je bilo kolikor to- liko navdušeno nad vsemi ose- bami tega romana, nadvse pa seveda nad samim Svejkom. V nekaterih osebah je odkrilo ljudi iz lastne scede. Gk>stilničar Pa- livec, lastnik »Krčme pri boka- lu«, je bil na primer sila zado- voljen z načinom, na kateri' ga je opisal Hašek Zelo rad je o tem pripovedoval svojim prija- teljem Na Haška se ni jezila niti druga resnična oseba iz ro- mana Otto Katz, vojaški duhov- nik, ki se je po vojni razoča- ral v svojem poklicu, obesil ta- lar na klin in odšel za prokuri- sta v neko tovarno barv in la- kov na severno Češko. REŠENA UGANKA Toda kdo je bil Jožef Švejk, ki je na svoj tako veder in v predgovoru svojega romana hkrati moder »idiotski« način rušil staro in veliko cesarstvo? Hašek je za nekatere osebe po- vedal, kdo so, ni pa rekel, kdo je Svejk. To bi bilo morda osta- lo skrivnost za večne čase, če ne bi bili nekega dne pred dvaj- setimi leti prispeli v Prago neki dokumenti iz. dunajskega dr- žavnega arhiva. Med njimi so bile karakteri- stike številnih praških osebnosti in opisi njihovega življenja ter nazorov izza prve svetovne voj- ne. Kako prijetno je le bilo pra- škim »arhivskim moljem«, ko so pri pregledu novega gradiva naleteli na .dokumente o njiho- vem takrat že slavnem rojaku Jaroslavu Hašku. Ko so pazljivo pregledovali akt za aktom, so bili vedno bolj presenečeni, do- kler končno niso odkrili skriv- nosti. Jožef Švejk ni bil nihče drugi kakor Jaroslav Hašek sam. Kdor je že bral ta roman, bo to jasno videl, če navedemo ne- kaj dokumentov iz dunajskega arhiva, ki govorijo o velikem pisatelju m njegovem obnaša- nju med vojno. PRVI AKT »IDIOTIZMA« Ko je izbruhnila prva svetov- na vojna, so bili mnogi Pražanl močno zbegani, toda ne novinar in književnik Jaroslav Hašek. Ostal je hladnokrven. Sklenil je, da se bo s svojim posebnim humorjem posmehoval takratni stvarnosti, in to je dosegel tako, da se je delal bedaka. Ko ostali ne vedo, kaj bi počeli, on »kot velik cesarsko-kraljevi patriot vrši propagandno vojno« in, kjer le more, poudarja svoja močna patriotična čustva«. Prvo dejanje tega njegovega »idiotizma« je videti iz tegale primera. Takoj po sarajevskem atentatu so listi na prvih stra- neh objavili sliko cesarja Fran- ca Jožefa, ki kleči pred neko sveto podobo in moli za »srečo svojih narodov«. Takrat je bil Hašek urednik prirodopisne re- vije »Iz kraljeslrva živali«. Da »v patriotizmu ne bi zaostel za ostalimi časopisi«, je Hašek s fotografijo objavil na isti stra- ni, kjer je običajno objavljal slike redkih in eksotičnih živali. Medtem ko se je javnost od ^ca smejala, cenzura nd opazila ni- česair, ker ni razumela te du- hovite Haškove šale. Kmalu potem so Haška zaprli, toda ne zaradi posmehovanja cesarju, ampak ker je v Paliv- čevi gostilni, ko so ga vprašali, katero vino želi, belo ali črno, odgovoril: »Cmega ma dajte! Naj se vidi, da prav tako žalu- jem. kakor oni na Dunaju.« To Haškovo izjavo so vpisali o po- licijske akte, ki govorijo o njem. Se nekaj podrobnosti iz teh do- kumentov: V enem piše, da je Hašek sumljiva in nevarna ose- ba. Iz drugega uradnega spisa se vidi, da so vojaške oblasti izdale potrdilo, da je dober vo- jak, toda na žalost bedak. Od tod tudi tisti prizor v romarm, v katerem se je Švejk prijavil kot prostovoljec nad Srbijo. Na vprašanje, zakai se je odločil za to, je Svejk odgovoril, da zato, ker je bil »uradno proglašen za idiota«. (Konec prihodnjič) Živa z iglo v srcu Svojevrstno operacijo je do- živela nedavno neka Belorusi- nja, ki ji je šivanlta prodrla v mišico desne srčne odprtine. Zdravniki so jo zaman posku- šali rešiti z magnetom-, vojaški kirurg je tvegal nekaj več — delikatno operacijo. V srce je napravil zarezo, s pinceto od- stranil iz srca šivanko in srce zašil z dvema šivorfta. Opera- cija je trajala 1 uro in deset minut, ki jo je pacientka sreč- no prestala in kmalu popolno- ma ozdravela. Največ mleka proizvajajo v Franciji Po podatkih Biltena za kme- tijstvo in statistiko proizvede Francija letno največ m^eka v Evropi. V letih 1953 do 1955 je Francija proizvedla letno okrog 19 milijonov ton mleka Na drugem mestu proizvajalcev mleka v Evropi je Zahodna Nemčija z nad 17 milijoni to- nami mleka letno Doslej še ni- komur ni uspelo prekositi na- večjega proizvajalca mleka v svetu — Združene države Ame- rike, ki so proizvedle v zadnjih letih nad 56 milijonov ton mleka letno. Dvakratni rokodelec Na Piccadilly trgu v Londonu že več kot 20 let čisti čevlje Vivian de Gerr St. George. Svojo obrt je izpopolnil z mo- dernim električnim aparatom za suho britje. Po hitrem in kvali- tetnem očiščenju čevljev lah- ko stranko tudi hitro in dobro obrije z aparatom, ki se po vsaki uporabi sproti avtomatič- no razkuži. Mož ima veliko življenjskih izkušenj tudi kot oficir konjenice v Meksiku, kot član angleške zračne flote in tudi kot delavec na Panamskem kanalu. Kdor je hraber, naj dokaže Na Peskadorskem otoku (No- vi Hebridij) so vsakih 5 let svojevrstni obredi, ki jih prire- ja tamkajšnje pleme. Na raznih višinah 20 metrov visokega le- senega stolpa napravijo odskoč- ne deske. Najnižja odskočna deska je 5 metrov nad zemljo. Pogumni moški skačejo na zemljo z desk različne višine. Najpogumnejši se odloči za skok s predzadnje odskočne de- ske. Z vrha mora skočiti na zemljo poglavar plemena. Med skakanjem hrabrih moških na zemljo pojejo vsi ostali, med njimi tudi , žene in otroci, obredne pesmi in plešejo okrog stolpa. Razumljivo je, da se skoki vseh vedno ne posrečijo in da obleži na zemlji mesto junaka težko poškodovani skakalec. Najdaljše ime otoka Taumaitaawhakatangihangako- a^uautaimateapoka wheun auki tan - atahu je ime otoka na Novi Ze- landiji, ki pomeni kraj, kjer je Tamatea, znan kot požiralec zemlje, igral na flavto svoji ljubici« Mitološki junak Maurov, pr- votnih prebivalcev tamo^je dežele, se imenuje Tamateapo- kai-vvhenua ali skrajšano Tama- tea. Njegovo prvotno ime je bi- lo še daljše Tamateaturipuka- kapikimaungahoronufcupokokai- whenuar, kar pomeni »Človek z velikim kolenom, ki je zdrsnil, se dvignil in pogoltnil planine.« Pravo čudo sveta je nebotič- nik s 104 nadstropji »Empire State Building« v New - Yorku, ki predstavlja edinstveno raz- gledno točko tega velikega me- sta. To svetovno čudo je bilo zgrajeno v največji naglici. Za- čeli so ga graditi 17. marca 1930, 1. maja 1931 je bil že končan in še to 1 mesec pred pogojenim rokom. V času vse- stranskih del je bilo pri tej graditvi zaposlenih 3.400 delav- cev, celotna graditev pa je tra- jala nad 7 milijonov delovnih ur. Zgradba ima jekleno ogrod- je, za katerega je bilo porab- ljenih 3.171 ton jekla, lesa, ope- ke in aluminija. Skoraj toliko materiala — zemlje in skalovja — so izkopali za temelje. Za oblaganje zunanjih površin je bilo porabljenih nad 10 milijo- nov opeke, nad 5.660 kubičnih metrov kamenja in nad 730 ton krom nikljevih in aluminijskih plošč. Za vodovd je bilo potreb- nih 120 km vodovodnih cevi, 7.700 km telefonskih in drugih žic, 6.500 oken in 12 km nav- pičnih tunelov za 6 tovornih in 63 osebnih dvigal. Za pešce v nadstropja je napravljenih 1.860 stopnic. V nebotičniku živi 20.000 lju- di, ki imajo 18 600 kvadratnih metrov uporabne površine. Dnevno gre skozi nebotičnik 50.00 ljudi, v sili pa lahko sprejme pod svojo streho tudi 80.000 ljudi. Koliko prostorov je v tem nebotičniku je težko re- či, ker po želji stanovalcev prostore stalno prezidavajo in menjujejo. Višina tega nebotičnika je bila 1944. leta usodna za letečo trdnjavo, ki se je zaletela v 78. nadstropje. Ostanki letala so obležali na ploščadi 6. nadstrop- ja, zgradba sama pa ni bila bistveno poškodovana. Prvotna višina »Empire State Building« (349 metrov) ni za- doščala. Leta 1951 ob 20. oblet- nici ■■ so zgradbo zvišali še za nadaljnjih 100 metrov. Vrh »osmega čuda« je s sv p televizijsko ' anteno često nad oblaki. Ob lepem vremenu se vidi iz 104. nadstropja n?id 120 kilometrov daleč. Ob pogledu na zemljo se zdijo ljudje kot bucike od igel, avtomobili vseh vrst in barv pa kot koloradski hrošči, ki tekajo sem ter tja. Zanimivo bi bilo vedeti,, kdo izmed prebivalcev našega okra- ja je že bil na »osmem čudu« v New Yorku. Nebotičnih s 104 nadstropji "•rof. Ivan Arhar ' Drugo jutro sva se odpravila na vrh že ob 4. uri. Je razme- roma lahko in hitro dostopen. Oblika je prav čedna, vredna višine, še lwlj pa razgled proti zapadu na ostale Prokletije, posebno pa na albanski del Pro- kletij, ki se vije ,kakor venec bogato razčlenjenih strmin in sten, po vrhovih, ves v snegu. Proti jugovzhodu pa so se dvi. gali v daljavi iz megle menda vrhovi Sare. Na drugi strani Djerovice, nekako v višini Plo- čic, leže Djerovička jezera, med katerimi eno, največje, brez sramu tekmuje z najlepšim Triglavskim. Se drobno spomin- čico za resničen spomin z naj- višjega vrha Srbije, potem pa nagel spust naravnost po strmi- ni navzdol do jezera, kratek po- čitek in spet okoli ovinka strm spust po skalovju in snežišču na 'izhodišče — na Pločice. Vredna je bila truda — Djero- vica. Ture za ta dan pa še ni bilo konec. Cas je priganjal, zato je bil tudi načrt precej objesten in bi se kmalu tudi končal pre- cej objektno. Ce bi vedela, da smeva ob sami meji po patrolni graničarski stezi od izhoda pro- ti zahodu, bi bila to najlepša promenada. Tako je šlo pa spet precej časa po isti poti nazaj, gori in doli, nato pa do grani- čarske kar avle pod Ridskim Kršem oziroma Bozičevico, pa preko in spet navzdol do čudo- vito lepega, divje romantičnega Ridskega jezera, kjer naju je od počitka preganjal bližajoči se večer. Sledil je najhujši del poti, večkrat res komaj poti, čudno zavite in speljane, v do- Uno do Plava in Plavskega je- zera, ki spada še k Cmi gori, kamor sva prispela nekako ob enajstih ponoči. Ne vem, koli- kokrat sem naglas in po tihem poslal k vragu vso Cmo goro, junaška spremljevalka pa ni niti črhnila. Zato se je toliko bolj prilegel naslednji dan po- čitek ob Plavskem jezeru, iz katerega teče reka Lim. Tu sva dohitela tudi skupino Koprča- nov, ki so jo mahali preko Pro- kletij k morju, saj so ob njem tudi doma, čeprav na skrajnem zgornjem koncu. Voda Plavske- ga jezera oziroma L.ima pa je za kopanje precej ledena. Proti večeru me je — menda že kar po zakonu vztrajnosti — gnalo še v sicer zanimivo vasico Gu- sinje, ki leži na koncu doline, že ob sami albansko-jugoslo. vanski meji. Drugo jutro pa sem ostal sam s svojimi načrti in trmo — mo.1o spremljevalko ie vodila pot o^-^ti morju, zato C.P ie nridružila KoDrčmom. iaz pa sem moral nazaj v Peč, od koder "^sem imel povratno karto s 75 »/o popustom, zato so bili tudi moji načrti drugačnL Iz »Planinskega vestnika« mi je bila znana planina Visitor (2210 m), ki se kot nekakšen naš Stol dviga strmo nad Plavskim jezerom. Zagnal sem se navse- zgodaj zjutraj vanjo in nanjo, proti krnju pa ni šlo več tako gladko. Zračna gred, dolga ne- kaj metrov, malo pred vrhom, me je uplašila, vendar brez po- trebe. Razgled z vrha pa je resnično vreden še takega na- pora. Pred tabo se razprostirajo v daljavo Prokletije, pod tabo v dolini dremlje Plavsko jezero, proti Cmi gori se dvigajo _Ko- movi in tam v daljavi nekje — saj tam bo pa menda Durmitor. Z vrha me je peljala pot na drugo stran navzdol, mimo Vi- sitorskega jezera (bolj blata) v dolino, v vasico Murijio, ki leži ob glavni cesti iz Cme gore v Metohijo in je izhodišče za gornjo dolino Lima, oziroma do- l.n Plavskega jezera. Ravno to- liko, da sem sd omočil in ohla- dil že hudo pekoče podplate v Limu, ko je kakor po naročilu privozil v smeri proti Peči pot- niški avtobus. In že smo se sperUjali številnih serpenti- nah na znameniti prelaz Cakor. Z nekim posebnim ugodjem sem si na številnih ovinkih ogledo- val prehojeno pot. Na vThu sem izsrtx»pal. Po kratkem ogledu okolice in po- čitku v planinskem docau sem presekal serpenting po drugi strani in bil brž v dolini, v planini koči na koncu Bjelu- he. Se 5 km po cesti m že je tu spet dobro mi znano Kučiste. Sedaj pa na levo, po drugi do- Uni navzgor, v planinsko kočo v Bogah, ki ima stalnega čuva- ja. Tu sem. prenočil, drugega jutra pa krenil še na Hajlo, da bi videl Prokletije v celoti. Tu- di medveda se nisem »ustrašil«, ki je dan poprej šaril okoli pla- ninske koče. Hajla pa me je po. šteno »nahajlala«; markacije so pač slabe, zato se je zgodilo, da sem dvakrat krepko zašel, ko- maj prilezel na vrh (2400 m) in se potem raje spustil raravnost v dolino, kakor pa da bi nada- ljeval pot preko Štedina in Ma- je RusoUje, kjer menda rasto najlepše planinke v Prekleti j ah (opazil pa sem jfh tudi na Haj- li, prav take primerke), narav- nost v Peč. Preganjala me je tudi nevilita, moralo pa mi je jemala enako tudi le prehuda utrujenost. Za »nagrado« sem moral nato že peš 12 km skozi Rugorsko klisuro. Pa naj bo — kakor sem začel, naj še kon- čam! Zamudil sem namreč zad- nji avtobus. Tako sem jo na večer po enem tednu »pol mrtev, pol živ« pr-mahal v Peč. Planinske ture je bilo konec, sedaj me je čakal še bolj ali manj ravninski del: P^i-^ren— Priština—Kosovo polje. Potre- ben pa mi ze bil dan poč tka v Peči. pa tudi mesto samo in okolico bi si bil " ogledal. VLOŽIMO SADJE V KIS Za spremembo vložimo nekaj sadja tudi v kis. zlasti zato, ker je vlaganje zelo preprosto in v malih gospodinjstvih praktično. Hruške olupimo, jih razreže- mo na štiri dele, odstranimo peške in vse, kar je rjavega. Polagamo jih v skledo z vodo, kateri dodamo košček limone, da hruške ne postanejo rjave. V čisti kožici zavremo 1 liter vinskega kisa, nekaj nageljevih žbic, skorjo cimeta, limonino lupino in četrt litra vode ter 60 dkg sladkorja. V tej tekočim kuhamo hruške nekaj minut, nato pa vroče vložimo v čiste kozarce. Ko skuhamo vse hru- ške, zli jemo v kozarce še teko- čino in jih takoj prevežemo s pergamentnim papirjem ali me- hurjem, nato pa kozarce posta- vimo pod odejo. Tako kuhamo lahko tudi češ- plje, ki jih pa pred kuhanjem nabodemo, da se ne slečejo. Tekočina zadošča za štiri do pet kilogramov sadja. mrnt.mm.mmškmm.mm.r.m^m.m.mmmi^^f Dva pisatelja se hvalita drug Irugemu: Pomisli, ljudje pravijo, da je noj roman tako zanimiv, da ga ahko berejo vso noč!« »To še ni nič. Zadnjič se je lekdo peljal v vlaku šest po- staj predaleč, ker je bral moj •oman!« »To pa je res čudno, dragi noj. da more človek v vlaku :ako trdno zaspati.« PTUJ. 17. AVGUSTA 1^6 STRELSTVO PriiažeitSko strelsko tekmovanie V nedeljo, 5. in 12. t. m. je bi- lo dvoje srečani med strelci. Ptujska družina »Železničar« se je podala prvo nedeljo na pot v Novo Gorco, kjer se je pome- rila z SD Panovce v streljanju z vojaško puško in zračno pu. Sko. Drugo nedeljo pa se je vr- šilo povratno tekmovanje na ptujskem strelišču. Med strelci Goričani sta bila kar dva okraj- na prvaka, zato so tudi obakrat zmagali Železničarji pa so bili preveč nervozni, želeč si vsaj na domačih tleh zmage. Pri prvem tekmovanju so bili doseženi re- zultati: Vojaška puška: SD Panovec 854, Železničar 835 krogov. Posamezniki: Clemente 196 (G), Kunstek 192 (Ptuj), Roškar 180 (G). Zračna puška: SD Panovec 585. Železničar 561 krogov. Posamezniki: Roškar 129 (G), Rašl 124 (P), Colja 123 (G). V drugem srečanju so bili Goričani še boljši, četudi je spo- četka prednjačil Železničar. Vo- jaška puška. SD Panovec 866, Železničar 783 krogov. Posamezniki: Hrovat 189 (G), elemente 180 (Gl, Laura 178 (P). Zračna puška: SD Panovec 565, Železničar 535 krogov. Posamezniki: Rašl 122 (P), Colja 119 (G), Roiškar 118 (G). Ob koncu tekmovanja je bila izražena želja po še večkratnem takem prijateljskem srečanju. * Z S A H Na brzopoteznem turnirju Šahovskega društva Ptuj za mesec avgust je tekmovalo 20 igralcev. V prcdtekmovanju so bili razdeljeni v dve grupi, do- čim je v finale nastopilo osem igralcev, ki so dosegli sledeče rezultate: 1. Sagadin 6 točk (v finalu), 2. Rudolf 5 in pol, 3. F. MavTič 5, 4.-5. Pešl in Bohak Po 3 in pol, 6. Kancler in 7. F. Nežmah V predtekmova- njU so še zasedli mesita zmago- valcev. t. j. nad 50 odst. točk: Fideršek, Ryževski in Požleb. Po petnajstih letih gledamo film »V vrtincu«, ki je nekoč, tik pred drugo svetovno vojno, pomenil, višek fiknske ustvar- jalnost in poleta bil ne samo senzacija in velik »špektakl«, temveč je pomenil v razvoju filmske imietnosti tudi velik korak naprej. Roman Margarit Mitchellove jc napisan zelo spretno, na ne- katerih mestih naravnost odlič- no in je kako desetletje ali dve lec Leslie Howard in Olivia de Havilland, dočim moramo za Clark Gabla napisati, da je bil sicer dober za tako visoko umetniški igralski kvartet, v katerem sta igrala prvi voilini kar dva Angleža: Vivien Leigh in Leslie Koward. Scenarij je po romanu Mi- tchellove napisal S. Howard, ki se je v glavnem zvesto držal literarne predloge in tudi v do- kajšnji meri ohranil dobesedno vrsto dialogov, ki so v predlogi dobri in dinamični. Vendar je v drugi polovici preveč dialogov, kar je prav tako vplivalo na zaviranje dogajanja samega in seveda tudi na razvlečenost druge polovice filma. Film je v tehnikoloru snemal Ernest Haller solidno z dokajš- njim smislom za mero in olcus, glasbo Pa je napisal Max Stei. ner. Dejstvo ostane: v ta film je bilo vloženega mnogo truda, na- porov in prizadevanj, vendar vse to ne more zabrisati dej- stva, da je ta film že postaran in to postaranje vzbuja dvom prav v osnovno, kar zahtevamo od umetnosti — kvaliteto, iskre- nost, človeškost in naprednost. D. Z. KINO MURETINCI predvaja 18. in 19. avgusta 1956 aTBeriški barvni film »V VR. TINCU«. V soboto in nedeljo bo predstava ob 18. in 20. uri ter v nedeljo ob 18. uri. Od 25. do 26. avgusta 1956 — mehiški film »MACLOVIA«. ra2±»urjal duhove in fantazijo bralcev in seveda tudi filmskih gledalcev. O tehničnih naporih in osta- lih sicer zanimivih podatkih bi na tem mestu omenil samo dedstvo, da štiriumo skupno predvajanje filma človeka silno utrudi. To posebno občutimo v drugem delu iilma, kjer popu- sti tudi čisti filmski tempo. Prva polovica je polna dogaja- nja. filmske dinamike in se čuti za njo ustvarjalna roka velike, ga režiserja Georga Cukorja, dočim je režiral drugo polovico in film končal režiser Sam Wood, io to se filmu občutno pozna. V igralskem smislu pa mora- mo poudariti vlogo Vivien Leigh kot Scarlet 0'Hara, ki so jo iz- brali izmed 1400 igralk. Tu so imeli proizvajalci filma res srečno roko, kajti velikanski na5K>r Vivien Leigh, umetnici in čisto fizični, pomeni gotovo ejK) največjih ženskih igralskih stvaritev v filmski umetnosti sploh. Njeno igro so srečno do- polnjevali prav tal«) veliki igral- ci kot že pokojni angleški igra- ZLATA POROKA V 0RM02U Zakonca SKOLIBER Ivan in Antonija iz Ormoža sta te dni plavila alato poroko (50-letnico Rkt^ega življenja). Oba slav- Ijenca sta zdrava in vesela v terogu svojih dveh sinov, hčer- ke, 10 vnukov in dveh pravnu- kov. Zilimo obenna še mnogo let! Sami si napravimo SADNI KIS Gospodinje potrebujejo kis skoraj vsak dan. V mestih in marsikje tudi ix> vaseh kupuje- jo drag tovarniški kis iz ocetne kisline, ki ni okusen niti kdo ve kako zdrav. Ob tako obilni le- tošnji letini pa bi si lahko pri- pravili sami dovolj dobrega sadnega kisa. Za kis je dobro vsako zrelo in zdravo, čeprav drobno sadje, ki vsebuje dovolj sladkorja. Najboljši kis napravimo iz hrušk in jabolk. Napačno je pa mnenje, da je kis tem močnej- ši, čim bolj kislo je sadje. Sad- na kislina je nekaj drugega ka- kor ocetna kislina. Ocetna ki- slina nastaja iz alkohola. TJ& nastanek alkohola pa je potre- ben sladkor. Cim več sladkorja ima torej sadje, tem močnejši bo kis. Kvasnice spreminjajo sladkor pri toploti 15 do 20" C, ko zrak nima dostopa. Ocetne bakljfrije pa spreminjajo alko- hol v ocetno kislino na zraku in ob toploti 20 do 30* C. Naj- boljši sadni kis dobimo, če po- stavimo zdrav sadjevec v odprti leseni, lončeni ali stekleni po- sodi k topli peči ali štedilniku ter prilijemo nekoliko dobrega vinskega ali sadnega kisa {ne pa kisa iz ocetne kisline)! Skr- beti moramo, da se tekočina ne zapraši, zato naj bo posoda pri- merno pokrita, vendar tako, da bo lahko prodiral vanjo zrak. Ce je toplotni primerna, je kis pripravljen v nekaj tednih. Za kisanje lahko porabimo tudi zdrave ostanke sadjevca, ki ne prihaja v poštev za pijačo. Ceneje napravimo kis iz sad- nih tropin, v katerih ostane ra- zen drugih snovi še zmeraj ne- kaj sladkorja. Sveže, nepokvar- jene tropine zdrobimo in še enkrat zmeljemo, nakar jih pa stresemo v kad ali čeber, zali- jemo z mlačno vodo in obtoži- mo — pokrite z deskami — s kamenjem kakor pri kisanju zelja. Tropine morajo ostati pod vodo. Voda izluži iz tropin sladkor in druge snovi. Tekoči- na začne kipeti. Ko je kipenje čez nekaj dni končano, iztisnemo iz tropin te- kočino in jo damo kisati v to- pel prostor v odprti, le s kak- šno ponjavo pokriti posodi, da se ne praši in da lahko prihaja zrak v posodo. Kis iz tropin je navadno malo slabši, ker je te- kočina vsebovala manj sladkor- ja kakor sadjevec. Kis pa lah- ko zboljšamo, če prilijemo na vsakih sto litrov tekočine dva do tri litre čistega vinskega cveta (špirita) ali nekoliko več sadnega ali vinskega žganja. Ko kis pridobimo, ga ne smemo pustiti v odprti posodi, ker gli- vice razkrajajo tudi ocetno ki- slino in tako slabe kis. Zato kis pretočimo v sodčke, vrče ali v steklenice in ga hranimo dobro zamašenega na hladnem. V manjšem gospodinjstvu pa pripravljamo sadni kis tako, da v primerno lončeno ali stekleno posodo (lonec ali vrč) nabira- mo razrezana jabolka ali hru- ške, pa tudi čiste olupke in od- rezke. Zalijemo jih s toplo vo- do, tako da je vse v vodi. Sadje lahko dodajamo še potem, mo- ramo pa dolivati tudi vodo, da je stalno pod vodo. Prav tako lahko dodamo vodi nekaj žlic dobrega vinskega ali sadnega kisa. Po šestih ali sedmih tednih je kis za rabo. Nato ga odlije- mo in precedimo skozi platnen prt; natočimo ga v steklenice in dobro zamašenega hranimo na hladnem. Nekaj besed o smrekovem olju Smrekovo olje 1e prijetno, po limoni dišeča, osvežujoča teko- čina, ki na zr^ku rada hlapi, prostor pa. kjer olje izhlapsva, dobi prijeten, osvežujoč duh po iglastem gozdu Dobivajo ga iz igel jelke, ki vsebuje mnogo ^Ija. Pred vojno je bilo smrekovo olje pri nas še redkost, čeprav smo ga dobivali iz treh destila- cij smrekovega olja na Notranj- skem, a kolikor so ga »naku- hali«, je šlo le za izvoz. Sedaj pa imamo dovolj tega Dlja tudi doma. Smrekovo olje je kaj uporab- no. Uporabljajo ga ponekod v a- rog našp- rroiz\^dnie. iC I M O MESTNI KINO PTUJ predvaja od 17. do 20. avgusta ameriški barvni film »NEUMEN PO- DVIG«. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 21. do 23. avgusta jugoslo- vanski film »POTNIKI IZ SPLENDIDA«. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 24. do 26. avgusta ameriški barvni film »HONDO«; MESTNI KINO PTUJ predvaja od 28. do 30. avgusta ameriSki film »ČUDOVIT OTROK«. I^IESTNI KINO PTUJ predvaja od 31. avg. do 3. sept. amer. film »SENCA PRETEKLO- STI«. IZREDNI PROGRAM: »V SENCI SOVRAŠTVA« ameriški, 17. in 18. avg. ob 16. uri,'20. avg. ob 18.30 in 20.30. »TITANIK« ameriški, 31 avg. in 1. sept. ob 16. uri, 3. sept. ob 18.30 in 20.30. Tudi traktoristi se pripravljajo TkSk s traktorjem čez polje V nedeljo. 12. avgusta t. 1. je bil v Ptuju sestanek članov iniciativnega odbora Društva iTaktoristov z razpravo o usta- novni skupščini društva, ki bo 1. oktobra t. 1. in predlogi o so- delovanju društva na IV. okraj- ni gospodarski razstavi v Ptuju od 25. avgusta do 5. septembra t. 1. Sodelovanje traktoristov na razstavi ima namen prikazati javnosti prednosti mehanizaci- je, njeno uporabnost in renta- bilnost v vseh oblikah. A. H. UPOKOJENCI! Podružnica DU v Ptuju ima v ponedeljek, dne 20. avgusta 1956, ob 15. uri (3. uri pop.) se- stanek članstva v dvorani Okrajnega komiteja ZKS v Ptu- ju, na katerem se bo razpravlja, lo o prednačrtu novega pokoj- ninskega zakona. Udeležite se tega sestanka ^ čimvečjem številu. ODBOR AGENCIJA PTUJ, Krempljeva ulica 8, kupi takoj več hiš v Ptuju, okolici Ptuja, Kidriče- vega, na Dravskem polju, v Slovenskih goricah in drugod. — Proda več hiš in manjših posestev v okolici Maribora, na Dravskem polju in v Slo- venskih goricah. HARMONIKO, klavirsko, 32- basno, in dve železni postelji prodam. Naslov v upravi Ksta. KOZO IN KOZLA sanske pas- me prodam. Vprašajte v upra- vi lista. SVINJSKE HLEVCE, tri pre- mične, hrastove, prodam. — Trnovska vas 55. POSESTVO V KICARJU in nji. vo v Spuhlji prodam. Kicar štev. 77. TKI PANJE (Znidaršič) z me- dom prodam. Vprašajte pri Kranjcu. Ptuj, Rogaška 8, POSESTVO S HIŠO (^ej go- stilna) prodam. Dimnik, Loka štev. 36, p. Starše pri Ptuju. SMREKOVE SUHE DESKE ali suho hlodovino kupim. Na- slov v upravi lista. 100 POSTELJ za čas od 25. av- gusta do 5. septembra (IV. okrajna gosipvodarska razstava v Ptuju) potrebuje odbor IV. okrajne gospodarske razstave. Cena 200 din na dan. Prijave sprejema Mira Brus, Ptuj. Krempljeva ulica 2. -REKLICUJEM obrekovanje C. M. iz Hajdine. Franc Ogrizek, Kidričevo 5. OBVESTILO Vsa društva, ustanove in iTužbene organizacije obvešča- mo, da nimamo razpoložljivih sredstev in zato se naj nikar ne obračajo na naše podjetje za podipore ali druge vrste prispev- kov. Na vložene pro.^nje ne bomo posebej odgovarjali. Trgovsko podjetj4> »LF'?« OZZ PIUJ Dnevni spored za nedeljo, dne 19. avgusta 1956 6.00—7.00 Pisana vrsta domaiih pes- nit in napevov — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremensKa napoved. 7.00 iNapoved časa. poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega, sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar m pri- reditve dneva. 7.35 Lahka slasba. 8.00 Otroska predstava — A E. V/iede: Sonč- na ura (radijska igra — ponovitev). 8.30 Prijetno nedeljo vam želijo izvajalci slovenske narodne glasbe. 9.30 še pom- nite tovariši — Partizan Janko: Nekaj spom'nov. 10.00 Nedeljski simfonični koacert. Robert Schumann: Manfred, uvertura; Ludwig van Beethoven: Tretja simfonija. ..Eroica": Bednch Smetana: Vltava simfonična pesnitev. 11.15 Od- daja za BeneSke Slovence 11.35 Spored lahke glasbe. 12 00 Pogovor s poslušal- ci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa. poročila vremenska napoved pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes -•eklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Že- leli ste — poslu^ajtel — I. del, 15.00 Napoved časa poročila vremenska na- poved in obvestila, 15.15 :?e!elt ste — poslušajte! — n. del. 16 30 Reportaža: T'bet 16.45 Glasbena medigra. l"i.00 Prenos meddržavne nogometne tekni« Ki- tajska : lueoslavija 19 00 Zabavna glas- ba. vmes reklame. 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 športna porodila. 21.15 v svetu nfraoT m melodij. 22.00 Napoved č«sa poro- iila vremenska napoved in pregled ^^po- eda za naslednji dan. 22.15—23,00 KOčni koncert. Pavel sivic: Medžimurska n KolO; Marjan Kozina: Proti morju. 22.15—23.00 rK\ program: Plesna glas- ba. 23.00—24,00 Oddaja za tuiino — na rav, '>■>7 ^ fprenot h