(jutranje tzdai\)e.)
11. številka.
V Trstu, v četrtek dne 25. januvarja 1894.
Tečaj XIX.
ishaja p« trikrat m	v tastih ia-
gajili tk torkih, Aatvlklh ia aoboteh. /.jatraaj« izri>aj* ia-
haj a ab t. ari *j«w*j, vafaraa pa ab 7. nr» tvaiar. — Obajna isdanj« stana :
"	mm« . f. -.ho, izvm Avafrij* t. 1.4*
« M »*• . .. a.so , . 4-
za <*to . . . 6- . ,, „ «.-■a »»• tata ... 1« — . . IS,— Na saroćba krti i'iliiiii iintilM tt
r • jemljs aiir. Paaaaaičsa itavilka •• dobi vaja v pra-dajalaiaab tabaka V Trti H po fl a?*., V OarW po S ari. Sabotao valsraa izdaaja r lr»iu S ai., v 4t*rM « a«.
EDINOST
Oglasi ta raiano po tarifa t pati tu; ta nadive i <iat>«limi črkami aa plačaj«
jiru«tr»r. ko'lkor obaog« i avadntb rratic. Pa«!«na ••mrlain javnazabvsla. da-mači o|l«ai itd. aa raianaja po pogadbi.
V«i rtnpiii naj a* poitljajo uradniitru : nlioa Caiermt it. l!l. Vlaka piana nar« biti fi-ankavHn.i. k*r oufrankarana aa aa
»prej imajo. Rokopiai aa ua fraiajo.
JUrodaino, reklamacija in aglaaa apra-jaina uprmvniitv aliaa Caaarsu tS. Odprta raklamacija ao proata poitaiaa,
Glasilo slovenskega politlćnetfa druitva za Primorako.
„T «4litmrMJ* nW
in vender so jo bfl par let sem — odkar j« stari Crispi uveljavil načelo izzivanja proti Franciji — hud boj mej to-le i državo in Italijo. Hoj se monda bliža svojemu koncu in svet je že danes nt jasnem, kdo ostane zmagovalec, kdo premaganec.
Izid tega boja jo jako žalosten za Italijo. Iz zgodovine tega boju morejo se mnogo naučiti tudi druge države. In gorje vsaki državi, uko ostuue gluha in slepa za nauke, katere nam kar usi-Ijuje zgodovina novodobne gospodarske vojske mej omenjenima narodoma romanskima!
Ti nauki nam pravijo, da tudi milijoni bajonetov no morejo braniti države, ako niso podprti po blagostanju nje prebivalstva. Dedna Italija jo oborožena danes od nog do glave, kot vojna sila postala jo mogočen činitelj, s katerim bi morala računati Evropa — in veuder je obnomogla, in vender hira danes na vsem svojem organizmu. Blagostanje jo izginulo, zavladala je obča beda; a kjer vlada beda, tam so vezana tudi roke, ka-tere naj bi sukalo meč /a uArod in domovino.
Italijani niso mislili na to, da za pomnoževanjc vojne sile treba, da se primerno in vštricno razvijajo tudi gospodarske moči naroda. In to je njihova poguba. V svoji strasti izpodrezali so korenike poljedelstvu, kupčiji, trgovini, obrti in industriji v svoji deželi; v ne-umljivi slepoti so Bnmi zamašili vire ogromni veČini svojih dohodkov: s tem so izpodmaknili podlago, na kateri jedini se more razvijati vojna sila.
Italija jo postala predmetom pomilovanja za vso Evropo vzlic svoji raz-merno ogromni vojni sili — prišlo pa je tako, ker je po neprevidnosti svojih državnikov zrušila svoje gospodarsko blagostanje.
To je inonila iz gospodarske vojsko mej Francijo in Italijo, iz vojske, ki jo stala ogroinuo žrtev, Čeprav se v njej ni prelila ni kapljice krvi.
Politiške vesti.
Mlnlstsr grof Kalnoky jo odpotoval vče* raj (24.) v Iiuditupeit<>. Ostano vej dni na kraljevem dvoru, d« refti nujna opravila.
Državni zbor avstrijski prično tvoja razpravljanja dne 20. ali 22. fobruvarja t. I.
Dopolnilna volitev v dri. zbor je bila dne 23. t. m. t P i • e k u. Izvoljen j« Ml a-dočeh Kurs.
Italijansko vieutilličo v Trstu In koalicija. Povodom rasprave v deželnem zboru triaikem o resoluciji v prilog oanutja Hali« janukega vseučiliSča v Tratu naglafttil je .konservativec' in odličnjak mej .smernimi Italijani*, Rafael L u z s a 11 o, daj« sedaj, ko jo nastupilo novo miniaterstvo, veliko ve6 nade do uresničenja t« željo primorskih Italijanov. Z osirom na okolnost, da so dalmatinski Italijani odpoiiljtili na Dunaj telegram za telegramom, da izrazijo svoje veselje na imenovanju g. Plenorja finančnim ministrom, je ta izjava trŽaftkega konservativca gotovo velezanimiva in značilna. Gospode Italijan« obveja očitno spomladanski vzduh ; kakor se v spomladi vzbuja in oživlja narava, Uko a« nadejajo tudi oni, da jim na njivici koalicije vaklijo mladika — italijansko vaeučililče. Ta sodba Italijanov o sedanjem zistemu je ta nas Slovence najbolji© merilo, ona nam je zanesljiv kažipot. Kaj porečejo k temu posl. Klun in tovarili P Kar jim drago. A v ime tržaftkih Slovencev jim povemo tu na vsa usta, da odslej ne damo ni počenega groia za vse njih .lope* govore v poslanski zbornici, naperjeno proti iredenti. Čudne časo smo doživeli res: v Ljubljani proslavlja koalicijo g. poil. Klun, v Trstu pa jo proslavljajo — Italijani. V lopo družbo je zaftvl g. poslanec. Ali njemu se ne čudimo toliko, čudimo se pa tistim slepcem, kateri Ao proslav« ljajo — vidi občni zbor konservativnega druitva v Ljubljani — gosp. poslanca Kluna tuiorao* delovanja. Slepci so to in ignoranti, ki nimajo nikakegn smisla za tuini položaj obmejnih sorojakov. Tužna nam majka!
Razprava proti .Omladini*. Za dr. Ha-
dinom so izpraftevsli ftc 12 drugih satožoucav. Vsi sicer tajijo, toda večkrat ai oporekajo. Brivec Kalupeoki jo povedal, da j« bil pri nakem tajnem zborovanju, ki ao je vrftilo v temi, v katerem j« nekdo predlagal, da naj so vržo kip sv. Ivana Nepomuka, ki stoji na mostu preko Veltave, v roko. Ubogi sv. Ivan! Hi dovolj, da so ga nekdaj vrgli živega v vodo, radi bi utopili le njegov kip! lzsal|ovan|a Iz Galicija na Rusko. Vso
kaže, da so v tem letu zopet prične iz* seljevaiije iz Galicije na Rusko. V vztočui Galiciji je zavladala silna boda; oblasti same so konatatovale, da lakota trka na vrat«
Novodobna vojska.
Evropske države se vedno bolj oborožujejo, dan za dnem se pripravljajo na usodepolno vojsko, vedno večja so bremena, katera morajo nositi državljani radi vojaščine. A Čudno, do današnjega dne niso še Bpopadli na bojišču z no* vimi puškami.
Kakor znano, bila je napetost med Rusijo in Nemčijo zelo velika. V strahu smo pričakovali dan za dnem vojske. A do vojske z orožjem ni prišlo, pač pa je naznanila Nemčija boj ruskemu rublju. „Denar je svetu gospodar", pravijo pametni možje. Dosdeva se, da se je tega načela držala tudi Nemčija, ko je napo* vedala vojsko na ruski denar. A Nemčiji se ni posrečilo uničiti denarnega stanja Rusije, posrečilo se jej ni, ker Rusija je bogata, ker ima mnogo dragocenih rudnikov, ker cvete poljedelstvo po rodovitih ravninah „matuške Rusije", ker se lepo razcvitajo obrt, trgovina in drugo. Ponesrečila se je Nemčiji popolnoma ta vojska na ruski denar.
Ko so bile nemške velike vojaške vaje lani ob francozki meji, vedel ni laški kralj nič boljšega ukreniti, nego, da je poslal svojega sina — prestolonaslednika kot gosta k nemškemu 'cesarju. Kaj dobro se je godilo laškemu kraljeviču pri nemSkih vajah na strani nemškega cesarja v Elzaciji in Loreni, v onih deželah, katere so izgubili Francozi v zadnji francosko-neraški vojski in po katerih šo sedaj koprne, katere hočejo prej ali slej zopet imeti. Francoze je zelo bodlo v oči, ko so videli laškega kraljeviča pri teh vajah. Jlokli so, da s tem jih hoče Italija izzivati, očitali so jej nehvaležnost in opozarjali so jo na slabe posledice, katere bo zualo tako izzivanje imeti. A Lahi so se smejali, ker laškemu kraljeviču so je pri nemškem cesarju jako dobro godilo.
In kaj so storili Francozi? Napovedali niso Italiji vojske na orožje, pač pa so začeli bojevati se proti laškemu denarju. Posledica temu boju pokazala se jo hitro. Jeden izmed najmočnejših denarnih zavodov, „Credito Mobiliare", prenehal je; miuoli teden prenehal je zopet že drug denarni zavod — „Banca Generale",
Vse nam le prejasno kaže, da se
PODLISTEK.
--(3)
„Prima donna."
Dogodbica iz nafta vsaiea. — Spisal Dabravso (Dalje.)
BJes pojdem služit v Slemena, de ročno Slanov Joiek, ki je tnal najbolje pokati i bičem, in se zavrti oa jedni nogi.
,Jei tudi, jai tudi, jat tudi I* hiti ze njim cela truma nadepolne vaike mladine, doigrevie avinjko.
„V Slemenih sta oelo dva učitelja*, oglasi se Šumove Lenke, ki je lani nekaj mescoev služile tam in se v tem času naučila brati.
Te besede so pastirsko družbo do cela poparile. Drugega nam ni kazalo, kakor lepo pohlevno ostati doma ter v upu in strahu čakati novega učitelja, nove žole in — žibe. Res, huda nam je prela!
Kmalu potem poči glas, da prido v nafto vasico službovat učitelj Žotko. Drugod navadno ni to takina posebnost — učitelji ae menjavajo pogostoma — ali pri nas je imel biti Žotko prvi učitelj, odkar nese nafta, naiih očetov in naiih pradedov pamet.
zbirajo nad Italijo črni oblaki. Brzojavne žice nam donašajo dan za dnom vesti o velikih nemirih, o ustajali za ustnjami, do katerih nemirov in u-ttaj je prisiljeno lačno ljudstvo. Francozka je lehko ponosna na zmago, kojo je dosegla brez prelivanja krvi. In ako ne odneha Fran-cozka od te vojne, uničeno bode denarno stanje Italije popolnoma. Trozveza naklada Italiji vedno večja bremena in po-slednju jih naklada svojim podložnikom, A podložniki jih ne morejo več prenašati. Angležki listi jej svetujejo, naj zmanjša vojsko. Jej pa to dozvoli trozveza, zveza miru ? In ako ne odneha Francozka od to vojne na laški denar ? Res, spretna je Francija, ki je dosegla tako zmago v vojni na laški denar, v novodobni vojski. Laški kraljovič pa naj tudi v prihodnje dohaja k nemškim vojaškim vajam v Elzacijo in Loreno, Francozi jim ne ostanejo dolžni primernega odgovor«.
Nemčija je uvidela šo o pravom času, da jej novodobna vojska — vojska na gospodarskem polju — proti Husiji ne donese lovorik, in je kar hitro odvila po njej do skrajnosti napete strune. Pogajanja se menda zopet vrše in skoro gotovo pride vsaj do začasnega spora-zumljenja, a brez dvojbe na račun Nemčije. —
Nemčija je utnela vsaj na videz po-tajiti svoj srd do Rusije in se je jela pogajati, ko je videla, da ne more zmagati. Drugače Italija: vroča južna kri Italijanov ne ume hladno in trezno računati. Dasi je bilo jasno od prvega začetka, da v gospodarski vojski mej Italijo in Francosko mora podleči prva in ni dvomil živ krst, ki pozna gospodarske sile omenjenih dveh narodov, da postanejo posledice tej vojski usodopolne za Italijo: vender pa državniki te poslednjo države še danes tirajo svojo trmoglavo in z ozirom na svoj kritični položaj za pametnega človeka naravnost neumevno taktiko žaljenja in izzivanje Francije.
Slepi so in v svoji slepoti drve v pogubo. Za Italijo velja gotovo izrek: kogar hočejo bogovi pogubiti, udarijo gn s f lepoto.
Zastonj ves njihov trud. Danes mora vsa Evropa računati z dejstvom, da je Francija premagala Italijo — v gospodarski vojski. Niso pokale puške, niso gromeli topovi, ni se razlegal bojni klic :
Nova ftola, nov učitelj! To v nafti vasici ni karaibodi.
Vaike žemee, Bog jim povrni skrb in trud, uganile ao kmalu ie nekaj drugega, ne da bi jih bil kdo vptaftal za to. Jele ao namreč po strani pogledovati naftega presaslužnega organista Blužona. Možiček res ni zna!, da bi dejal, Čudežev delati, ker sploh dvomim, da bi bilo ie kod drugod in no samo na naftib orglah mogočo, toda orglar je, odkar pomnijo ljudje, odkar pomni BlaŽon sam. Žgauova Marija se je naučila vae ono pri njem, kar se ni sama,
Igrul je tako kakor je nanesla priložnost, njegova dobre volja in pa njegovo znanje : žalostno, veselo, milo in dolgočasno. Časih se uam je kar arce smejalo, ko je začel natiskati na debele piftiali: bum-bo, bum-ba ! Vedeli smo, da za tem pride poskočna polka, kakorftne je Blažon navadno izdeloval ob nedeljah popoludue v Gojačevi gostilni na harmoniko. Brzonogi in lahkopeti mladini ao tedaj kar pete odskakovale s tal. Ali to vesolje nam je privoftčil Blažon sstno itirikret v lotu : o Božiču, o Veliki noči, o sv. Telesu in pa — no, kaj bi bil kmalu zabil P — za naie opasilo: o presv. Trojici. Kdor ni bil ie tedaj pri nas, ne more ni misliti, kaj je
naie opasilo. Štruklji, potvice, meso, velike žlica, to vse je tudi drugod; streljanje, slovesno zvonenje, lepo petje, živahno orglenje — čast, nevenljiva čast naiemu Blažonu — slovesni obrazi, kjer bereš vsakomu z nosa: danes, danes je nai dan, naie opasilo, ali vse to je tudi drugod ; popoludne občno veselje po gostilnah in costah, ples, kasneje tudi kaka mala praska mod domačimi in tujimi mladeniči, to vse le vrii i drugod, ali nekaj drugega jo, kar nimajo drugod, namreč: mi znamo pokazati, da je presv. Trojica več kot vsi svetniki. Mi znamo bolje od drugih: nikogar tedaj ne vabimo v gosti; kdor pride sam, aprejet je kar najprijaznije. Mi nočemo svoje umetnosti nikomur vsiljevati, da si jo umemo stokrat bolje kot drugod in s tem pokažemo, da — mi smo mi.
Toda ondaj, kakor sem omenil že prej, jel so jo tudi v nas preobračati ljubi stari rod. Prve so so ga lotile ionsko. Govorile bo, da bode znal gospod Žetko, ki prido k nam neki nuravnovt iz Ljubljano, stokrat bolje orglati kot stari Blažon, ki skoro ni več za drugo kot za meh v pilotnem Čusu. Gospod Žetko zna nekds tako milo, pohlevno in lepo kakor — stara Potepka, ki je sliiala orgle pri sv. Nikolaju v Ljubljani in pri oo. Jozu-
vitib v Trstu, trdila je, da bodo njemu naie ergle tako pelo — kakor da bi sami angelci piakali.
S kratka: očitna namere vsem tem govoricam jo bila: Blažon pojdi takoj strani in gospod Žetko bodi nai organist!
Vaa ženaka srca in uiosa so prev nestrpno čakale, da se oglase orgle izpod umetnih prstov g. Žetka. Samo Marija, nafte .prima donne* je slutila, da bode odslej marsikaj drugače, osobito jo je skrbelo, da bode njeno pevsko znsnje vedno in povsod pro-majhno,
Kakor bi bila rada spoznala goapode Žetka, vandar se ga je tudi bala.
Ta in ta dan pride I Tako so se glasili zanesljivi jeziki v naii vasici. Ženske, ki imsjo o takih priložnostih največ golka, od* povedalo so kar samo ob sebi Blažonu tiste pol četrtinko fižola, ki jo je dobival za plačilo svoje umetnosti na naftom koru.
Gospod Žetko in Žgnnova Marija! To bodo petja v nafti cerkvi. V duhu so radovednih bubnio oči £ o zrl«* v mala nebosa, ki so ao imelo o tej priložnosti skloniti do revne nai« vasi.
(Daljo pri't.)
prebivalstvu, A z« vso to beđo ae niti ne snenijo poljska gospoda. In de potem pride ljudstvo na misel izseljevanja, buj, pa škodijo po konci ljubi Poljaki, grozeč se ruskim agentom in ruakemu rublju! V resnici pa izjavljajo ruski listi, da Iiuaiji nc treba izseljencev in da jih oblasti zavrnejo koj na meji. Slednji čas bi bil, da bi merodavni krogi nekoliko potikali po prstih ponosno poljsko gospodo — to so dolini bednemu n&rodu maloruskerau in interesu driave.
Hej narodno zdravniško zborovanje. „Polit. Corresp.* javlja, da je cesar imenoval grofa Kfifsteina polnomoČnim delegatom za mejnarodno zdravniško konferencijo v Parizu.
Razprava proti Avakumovteevemu mi nilterstvu nadaljevala se jo v Belemgradu dne 23. t. m. Sodniki bili so vsi narzoČni, iivicm&i Svatomira Nikolajevima. Izmed zato* ženih bivSih ministrov nista priSIu k razpravi Avakum.vić in Ribarac. Se ve da ni mogoče sestavljati novo ministerstvo in sedeti zajedno na obtožni klopi! Sodniki so bili nekoliko razburjeni, ker se baje, da utegne v kratkem kraljevska naredba zaduiiti razpravo,
Srbija. Avakumovićev poskus, da sestavi ministerstvo, je ponesrečil in sicer valed tega, ker so posamični knndidatj« za rasne stroko niso mogli sporazumeti, kakor tudi vsled kritičnega poloiajn, v katerem jo Ava-kumovič sam vsled obtožbe, ki visi nad njim. Kralj je zatorej poveril sestavo novega mi-nisterstva Simiču, dosedanjemu srbskemu pooblaščenemu miniHtiu mi Duaaju, kateri bodo menda siefnejsi. — Grof K a 1 n o k y je sprejel dne 23. t. m. na Dunaju srbskega opravnikn na Dunaju B a r 1 o v c a. Pogo. varjnl se je žnjim dolgo časa o položaju t Srbiji.
Italija. OdloJenje zasedanja ita). senata in poslanske zbornice, o katerem smo sporočili v večernem izdanju z dne 13. t. m. na« iega lista mod „politiikini vestmi", napravil« je na vse slojeve ital. prebivalstva jako slab utis. Rea jo, da Sonnino ie ni mogel sestaviti finančnega programa, brez katerega ministerstvo ne mara pred državni zbor. Utegno nastati kriza 8o pred pričetkom zborovanja. Drugi vzrok preloženju je baje ta, ker se pred 90. februvarjem nikakor ne more pro-klioati obsedno stanje v upornih pokrajinah. — To obsedno stanje usmerja preklicati vlada ie-le, ko bode prebivalstvo popolnoma ras* oroženo; kljubu temu pa ostanejo po teh krajih močne vojaike posadke. Starih vojakov tudi ne odpustijo domov, dokler ne bodo le« toinji novaki popolnoma izurjeni t orožju, kar utegne trajfti ie kakih 6 mesecev.
Nemiki cesar In knez Blimarck. Iz Be-rolina poročajo, da je odposlal cesar Viljelm dne 22. t. m. svojega pobočnika grofu Moltke-a nečaka slovečega vojvode Moltke-a, h knezu Binmarku v Friodrichsruhe, da čeatita Bis-marku v cesarjevem imenu na ozdravljenju in da ga povabi, da prido obiskat cesarja v v Berolin. Bismark da je bil presenečen, kajti ta poziv je jasen dokaz, da je z nova v cesarski milosti in da so hoče cesar pomiriti žnjiiu. Obljubil jo zatorej, da obišče cesarja na njega rojstveni dan, t. j. 27. t, m. Bismnrkovi prijatelji in občudovalci, katerih se vo da ni uialo, namurjajo prirediti staremu državniku slavnosten sprejem. Me-todajni krogi pa trdijo, da to pomirjenje ne bode uplivalo niti najmanje na politiko.
V nemikem državnem zboru jo izrekel o razpravi državnega proračuna finančni minister Miquoi svojo zadovoljnost, da odo-brujejo finančne preosnove vse tri glavne stranke, namreč konservativci, nacijonalni liberalci in liberalni konservativci,
Različne vesti.
Trgovinski miniatar grof Wurmbrad je
odpotoval v torek dno 23. t. m. z dunajskim brzovlakom ob 7 uri 50 min. zjutraj. Žnjim sta odpotovala tudi sokcijBka načelnika baron Woigelsperg in dr. Kiirber. Minisler jo odklonil vsakorŠno slovesno poslovljcnje.
Osobne vesti. Kontrolor glavno blugnj-li'ce g. Iv. V i d o z, potom pofitna kontrolorja L. W a g n o r in Abb. T o u s c li 1 so imo-novani viijimi poštnimi kontrolorji pri poit-nem ravnateljstvu v Trstu.
„Edinost" bo prodaja tudi v tabakarni g. K. Coljtt v ulici Aroata.
Pojasnilo. Dohajajo nam vprašanja a
raznih strani, zakaj smo v »jutranjem izdanja od torka zopet ponatisnili začetek povesti • Prima d u n n a*. Opozarjamo dotičnike, da je bilo »jutranje izdanje od aobote i a -p 1 e n j e n o.
Maskarada telovadne«« društva ,Tr-iaikl Sokol* vre la se bode letos na postno nedeljo dne 4. februvarja v redutni dvorani gledališča Politeama Rossetti. Odbor si prizadeva vsestranski, da letoinjo msskerado iavrii povsem sijajno, in v te namen delajo se ie velike priprave.
Razpisana služba. Pri zavarovalnem zavodu proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo je razpisan ) mo*to znčainega uradnika z letno nagrado 900 gld. Stalno name&lun bode uradnik po jednem letu poskuine službe, potem dobi tudi 180 gld. stanarine. Proinje je dopoalati ravnateljstvu tega zavoda (Via del Mercato vecchio hit. 3) Jo 20. februvarja t. 1. — No, kako pa je s spoznanjem jezikov ? Prosimo pojasnila t
Veselico S plesom priredi posebni ve-seiični odsek v prostorih krčme „Rijanskega posojilnega in konsuntnega društva" v soboto dne 3. februvarja t. I. Vspored: 1. I. Koc jančič: „Venec narodnih pesni", zbor. 2. A. Medved: „Kranjska dežela", samospev baritona s spremljovanjem glasovira. 3.1. Kocjan-či6: „Oblačku," molki tbor z dvospevom tenorja in baritona. 4. R. Silvester: »Crnogorka," deklamuje g.dična Olga Mikelič. 5. A. Medved : „Slovo," zbor s aemospevom tenorja in s spremIjevanjetn glasovira. 6. Dr. J. Voinjak : .Svoji k svojim", prizor iz kmetskoga življenja. 7. Odmor in potem ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Oisti dobiček ee uporabi v nakup glasovirja in v dobrodelne namene, radi česar se radodarnosti no stavijo meje.
Druitvo .Edinost" V Ajdovščini priredi dne 27. januvarja t. 1. v svojih prostorih druitveni veliki ples. Sviral bodo slavnoznani orkester „Pensu" broječ 12. mož. Vstopnina 1 gld. 50 kr. — Začetek ob 8. uri zvečer.
Odbor.
Akad. druitva .Slovenija" na Dunaji vabi na sijajni koncert I plesen), katerega priredi v proslavo svoje petindvajsetlutnice a prijaznim sodelovanjom slavnega meianrga zbora slovanskega pevskoga druitva pod osebnim vodstvom prvega povovodje A. A. Buchte, ženskega in moškega tambursikega zbora slavnega aknd. druitva .Zvonimir" v sredo, dne 31. prosinca 1894. I. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Koncert so vrši v prostorih Ronachorjeve plesno dvorane (I. Schelling-gasae št. 4.) Pri plesu svira vojaška godba pel; olka Aleksander I. car ruski it. 2.
Zblaznel je nenadoma v narodnih slo-venskih krogih jako poznani g. Fran Ćokelj. Bil jo nekaj časa že nekoliko zmeden, a včeraj popoludne je zblaznel v kavarni „Te-desoo". Prijatelji so ga spravili pod katerokoli pretvezo na dom, in poklicali zdravnika. Odpravili so ga v bolniiko opazovalnico.
Policijsko. 64lotnega Frana T. s Prošeka, stanujoćega na Oreti, bo zaprli in izročili de?., sodišču auradi nekega nenrav»tvenega zlnJina. — Dne 23. t. m. proti večera jo vozil nek pijan voznik s dvema koujeiua naprežon Vui po ulici Miramar proti mestu. Vino ga je baje tako silno vleklo iz ravnovesja, da ju prevrnil voz in naravno tudi sebo V svujej pijanosti pa so ni brigal mnogo za voz ; skobacal se je iz blata in ustavil prevrnen voz njegovi usodi. — Radi potopuitvu so zaprli; 20letnega Ivana Brandstiittcrja iz Stala; 38-letnoga dninarja Martina Slaviča iz Krtin; 40letncga Ant. Sachsa iz Bagovin in 24let-nega brezposelnega Karla Zalerja iz Ljubljano. — Dno 23. t. m. popoludno okolu 4. ure je ukradel drzen tat ravnatelju tržaško družbo ,TraniW»y", g. Wignyju iz njegove pisarno v pričo uradnikov zimsko suknjo s svilnato podatavo, vredno 30 gld. in dežnik. V žepu suknje je bilo 2 gld. donarja. Dotični uzmovič mora biti res jako skrbna duia, kajti pri sedanjem deievntm vremenu je treba dežnika, misliti pa si more vsak, da zima ni še pri kraju, torej je treba tudi cimslto suknje. Ni bila pa slaba misul gos p. ravnatelja, da je pustil kur 2 gld. v žepu, da si more tat plačati svoj trud.
Sodnijsko. 38letncga mizarja Miklavža Furlauija, ki jo žo odsedel filetno ječo radi tatvino, zasačil je redar Fran Vanič dne 4. decembra m. 1. ravno v trenutku, ko je hotel
z nožem odpreti izložbeno okno trg .vine bratov Kastelcer v ulici S. Antonio nuov >. Furlani se je zoperatavljal redarju, ga žalil in mu žugal, še le ko so pritekli na pomoč neki drugi redar, jeden vojak in jeden finančni paznik, posrečilo se je aiofati tatu ia ga odvesti v zapor. Pri včerajšnji razpravi obeo-dilo je dež. sodišče Furlauija na 3 leta talke j"če. Mož bode in^el aedaj časa dovelj premišljevati o tem, da stvari po izložbenih oknih trgovin so namenjene le za oko in ne za pnte. — Radi neka tatvine v mestni plinarni dne 30. oktobra m. 1., obsojenih je bilo dne 23. t. m. pet pobalinov, starih od 16 do 18 let in eicer: Ivan Zanior is Trata na 8 mesecev, Ivan Bunc is Vipave na 15 mesecev, Josip Hrovatin ia Bistrice na 8 mesecev, Ivan Matoš iz Vipave na 1 V, leto in Peter Boltio iz Trsta na 6 meaocev težke ječe.
Detomor. Dne 23. t. m, popoludne so razparali truplo novorojenega mrtvega otroka, katero so bili našli, kakor smo bili sporočili med policijskimi vestmi, dne 21. t. m. na stari openski cesti. Paranje je dokasalo, da je bilo dete krepko in zdravo, ter da je je brezsrčna mati zadušila. O morilki doslej ni ie sledu, oblast pa jo marljivo išče.
Srečen zakon. 47letni črevljar Valentin Cergol, stanujoč v ulici deli* Olmu hit. 20. jo priiel včeraj popoludne k zdravnički postaji, da mu obvežejo razne praske in otekline na glavi, katere mu je prissdola njegova .nežna" zakonska polovica.
Dvoboj. Včeraj sta se bfla v Budimpešti podpredsednik posl. sbornioe Pertsel in poslanec grof. Szapury, Oba sta ranjena ; jeden na desnom, drugi na levem očesu. Svedoki so izjavili, da je to dovolj, torej da je oprana čast, na kar sta ai stisnila nasprotnika roko. Čudni nazori.
Statistika tržaika. Od 14. do 20. t. m. ee je rodilo v tržaiki občini 100 otrok in to 50 moških in 50 ženskih. 5 jih je bilo mrtvo rojenih. Umrlo je 138 oseb (60 možkih in 78 ženskih). Z obzirom na število prebivalstva pride 44.92 arličer na vsakih 1000 duš.
Ruske Železnice. Iz Peterburga javljajo, da je prometni miniattr naroČil v inozemstvu 260 šelesniikih strojev (lokomotiv) in več tisoč vozov, katerih Tečji del se zgradi v Avstriji.
Najnovejše vesti.
Dunaj 24. Govori »e, de se državni zbor snide 20. ali 22. februvarja.
Dunaj 24. Uradna ,Wiener Zeitung" objavlja sakon, tiioč ae poboljianja k o n g r u e rimsko-katoliikim in griko-katoli-ikim pomožnim svećenikom.
Bellgrad 24. Ostavko kabineta Gruiće-»ega je kralj vsprejel. Novo ministerstvo se jo sestavilo nastopno: Poslanik na Dunaju S i m i 6, predaedniitvo, začasno tudi finanoe in vnanje poslove; general Zdravkovič sgradbei državni svćtnik Nikolajovič, notranje; polkovnik Milovan Pavlovič vojsko; profesor na visoki ioli Lotanič trgovino in poljedelstvo; profesor na visoki ioli Andra Gyorgievič pravosodju in začasno tudi nauk.
Bellgrad 24. Novo ministarstvo se predstavi danes skupičini, katera poslednja se odgodi do 1. novembra Vlada noče raipustiti sodanje akupičine, ampak delovati in jo ko-ristonosno, da bode tem potom pomirljivo uplivala na javno menenje.
Pariz 24. Kraljica Natalija je odpotovala sinoć iz Pariza. Misli se, da ae poda ,inco-gnito" v Beligrad s orijentakim brzovlakom.
Pariz 94. Češki dijaki so povabili pariške dijake na ples, ki bode prihodnji petek v Pragi. Pariiki dijaki so radostno Tspre« jeli povabilo in pravnik Nachad je odpotoval v Prago kot predstavitelj pariikih dijakov.
Rim 24. Govorice o slabom zdruvju papeževem to pretirane. Dva dnij sum je nekoliko bolehen.
Wiesbaden 24. „Rheinischer Courior" javlja iz Berotiua, da priuc Henrik Pruski ▼ kratkem odpotuje v Friedrichsruhe obiskat Bismarke.
Ekaekutlvne dražbe.
C. kr. mostno deleg. okr. sodišče Gorioa. 30. jan. in 1. marca t. 1. posestvo Frana pok. Vul. in Antona pok. Antona Prinčič in Frana Brugant pok. Antona v ulo/ku §t. 177 zera-tjiSnioo za Vrhovljo in v uložku št. 196 zem-Ijisnico za Kozano, cenjeno na 415 gl. 78 kr.
Trgovinski bnojavl.
BuilmpsiU. PSeniea sa spomlad 7 38-7 3«, ia
jsssn 7 81 -7-65» Koruza stara —.------ neva
4.81--- sa maj ; m juni 4.89 —Oves ca
■pomlad tJ-75-6-7H.
Pienica nova od 77 kil. t. 7 3ft—7 40, od 78 kil. f. 7 45-7 50. od 79 kil. f. 7 *5-7 60. »d I« kil. f 7 60-7 70. od 81 kit. for. 7-70" -7-7i, Hi k HO - 4*80 ; oves novi 8-7-1-7-20.
Jermen S 85-9-25; proso 4 20-< 60.
Pienica so je precej ponujal*, kupčija pajako mlačna-težavna. Prodalo se j« lo r>000 mstr. stokov sopet nekoliko kr. cunsje. — po drugih vrstah lita malo povprainvanja. V rame jako lepo.
Vsv-Tork- Uok* 2.10. Ballapsita. Špirit, i• -:6-.'o, bolje.
Vratlslara špirit &0* p« 48-90 - 70* p« 29 4e.
Hsvr*. Kava Santos gssd averags 104'—. sa ■saj 101 2*.
Hamburg. Santos good avsrags ia jaaavar f. 83-—, Mars 83-75, maj II SS; trg stalsa.
Danajsk* boi
lae«.
janavaija
Driavni dolg t papirju ,
a „v srebra Avstrijska renta ▼ slatu s , v kronah Kreditne aksijs . . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni ......
100 mark......
100 Italj. lir.....
ripfi 98-1« 97-90 120-05 97-80 H5S-50 125.95 9-97V, 8117 49-45
danes
98--9780 120-10 eiu
214 75 125.80 995'/.
81-40 49-40
SVOJI K SVOJIM!
Gostilna „Stoka", sr'Tntt
poleg kavarne „Fabris", priporoča ss Blovsaeea v mostu in na deželi. Točijo se luborna viv} istotako je kuliinfa izvrstna. Prodaja tndl vino i.« dobelo, tako meščanom, kakor na dalelo. 01.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
„PpI dvanajstih marvah", priporoma sa slavnemu sluven*kemu občinstvu sa obilen obisk. — Točila se bodo samo do-maća tovrstna vlit«. 104 -98
Mlekarna Frana Griine Petra
na Notranjskem (Via Campauille v liiši Jakoba Brun nor i u št. i (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frilno opremio mleko po 14 kr. liter ne-doiredno is Št. Petra, svei* (friina) smetana.
Martin Kr2e,
Piacza S. Olovanni št 1 ima trgovino i mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
Naznaujam si. občinstvu, da sem odprl Via Ltliarstto vtochio ši, 18 pvodajalnloo aadj« In lalanjava. Prodajam tudi vino v steklan'onh, mlako, sna* tano i. t. d, Obetam dobro postrežbo, ker ima« veliko zalogo blagu 1. vrste. Priporočam s« si. občinstvu za obilen obisk. Z vslepoitovaajem
52—27	Matevž Fiirian.
jedilnih stvari po jako nizki eeni. Prodaja Joftaf Oavna Piazza della Cassnaa It 1 (Hhsd Via Blitga).	01.
,Commaz*ofto* in ,T«d*soo'
v ulici Caterma, glavni shajaliiči tržaikih Slovencev vdeh stanov. N* razpolago so Časopisi v ratnih slovanskih jesikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton &orll, 01	kavarnar.
B. Modic in Grebene, sVt.V.2
in Via Naava, Opozarjata zasebnika, krčmarje in č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in železnega blaga, podob ia kipov v okraženje grobnih spomenikov, 01.
iin posojilno n ioisiio mm
vpisana sudrugu s amojaniin poroitvom v Bojanu pri Trste priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(prodajfilnliro
(v ulici Belvedere it. 8) pristopno zadružnikom in nezadrainlkom, koji prvi so dolužni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesti«, i obžirnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se t tčijo izborna domača vina, taraai »ivo -ar stakUnloah itd. Točna poetrdlba s gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
V Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodnja goveje in telečje meio, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu ob*
činstvu in udom.
MT- Novi dlani -^t
se le vodno sprejemujo oh uradnih urah vsak četrtek od H—7 ure svečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104—5
Nok Slovenec, v najlepših letih, iskal jo svoju sreće v Braziliji, a nušel je ni. Vrača se iz duljno Amerike brez imetka in sata ne zna, kak6 lii se pniteno preživel. Govori po-len sloveničine tudi popolnoma nemiki, fran-ooHki in itnlijanski jezik. Pripraven je poleg pisurskegu, tudi za vsako drugo delo ; sprejme katero koli službo. Blagohotne ponudbe sprejema in pobližja pojasnila daje uredniitvo.
1-8
Lastnik politično društvo aEdiuustl, — Izdavatelj in odgovorni urednik: Muka Cotič. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.