306
Naši dopisi.
Iz Gorice 17. sept. (Izv. dopis.) V Tolminu so bili dalj časa brez pravega sodnika, in so posle zadnjega opravljali sodnijski pristavi; zdaj pa pride v ta trg, ki je preobložen z velikimi sodnijskimi opravili, g. France Kodrič kot pravi c. kr. okr. sodnik, ki je bil doslej kot tak v Cerknem. Kolikor mi vemo, je ta uradniii slovenskega jezika zmožen, in je po vsem dosedanjem njegovem obnašanji soditi, da bo enakopravnost v ura-dovanji spoštoval tudi za Slovence, če ne bodo slovenske stranke same proti sebi ravnale, in če torej poslednje ne bodo same sebe bile po glavi z nemškimi vlogami. Pa v Tolminu dajejo leto za letom neki odvetniki slovenskemu občinstvu slab izgled, in to so taki, od katerih narod pač drugačno obnašanje pričakuje. Kolikor sem jaz slišal, se narod na kmetih zelo huduje, da tudi v Gorici odvetniki slovenskega rodu služijo strankam samo ali skoro izključljivo v tujščini. — Gosp. Anton Hribar, vodja c. kr. deške vadnice v Gorici, je dobil zlati križ za zasluge. Ta gospod je, kakor v obče trdijo, jako delaven šolnik, prejšnja leta 80 je trudil, da bi povzdignil narodno petje na Goriškem; zadnji čas pa se je popolnem umaknil z narodnega pozorišča. Upajmo, da nekaj svojih moči narodu še nadalje posveti; saj je g. odlikovancu^ znano , kako narod blaženja s petjem potrebuje. — Častni kanonik preč. gosp. Št. Kafol, dolgoletni nadškofijski kancelar, postal je pravi kanonik naše prvostolne cerkve; kot kancelar pa pride na njegovo mesto č. g. Matija Kra-vanja. — Cesarjeva zahvala,  razglašena  po ministru
TaafFeju, se je brala po goriških mestnih, in . kakor ^^Ed." poroča, tudi po zidovih tržaškega mesta samo V nemškem in italijanskem jeziku! Slovence so toraj popolnem prezrli od strani tržaške vlade. Včeraj sem jaz v Korminu, ki se imenuje z večo pravica laško (furlansko) mesto, isto zahvalo videl vendar tudi v slovenskem jeziku, in je po tem in tudi po obliki papirja sklepati, kakor da bi bili za Gorico in morda tudi za Trst slovensko prestavo samo odrezali! Vlada doslej ob takih prilikah vendar ni žalila slovenske narodnosti, kakor se je to zdaj zgodilo. Skoro bi človek prašal, ali bi ne bilo pristojno, da bi naši deželni poslanci, ki so zdaj še zbrani, vlado zarad tega prestopka interpelovali. Ako bomo molčali, potem bo lahonstvo še predrzniše, ki uže godbo c. k. polka terorizuje, in se je na žalost slovanski polk naposled udal in na pr. za Ischio koncert naznanil na plakatih samo v nemškem in italijanskem jeziku, prej ko ne v strahu, da mu laški pobalini plakate pomažejo , kakor se je bilo to zgodilo prešlo spomlad!                      (Konec prih.)
Prem 8. sept. (Dalje.) Človek si večino svoje hrane kuha, peče, praži in tudi drugače pripravlja, da mu je užitna, tečnejša, bolj redilna in ložeje prebavljiva. Koliko jedil bilo bi v surovem in nepripravljenem stanu razvajenemu človeškemu želodcu ne le neprebavljivih, nego tudi celo pogubo- in smrtonosnih! Ravno taka tudi sicer sama na sebi trda in pusta krma, ako se nekoliko priredi in pripravi, domači živini prav dobro tekne. Vsak živinorejec dobro ve in je iz lastne skušnje sam prepričan, da živina samo suho, trdo in dolgobilj-nato slamo zelo nerada je, se ob, njej nič ne zredi in tudi nobenega dobička ne daje. Ce pa slamo ali pusto seno nekoliko z deteljo pomešamo, jo dobro v rezanico razrežemo, v zadosta velikem čebru nekoliko poparimo in stati pustimo, da se nekoliko skisa, in če potem taka rezanico še malo s slano vodo poškropimo in nekoliko z otrobi potresemo , je to za živino potem prav dobra in tečna hrana, katero z vso slastjo rada uživa in se po nji, ako se jej o pravem času in zadostno ž nja klade, tudi prav dobro redi. Tako pripravljena slama ali druga pusta krma je uže sama na sebi za celo dobro tretjino bolj redilna , nego bila bi v suhem stanu polagana, ter je tudi nič pod zlo ne pride. Uže na ta priprosti način se s prav malim trudom pri krmi veliko prihraniti more, kar naj bi se sploh ne le tukaj, nega po celem postojnskem okraji v svojo lastno korist in boljši napredek domače živinoreje poprijelo in vpeljalo. Res, da so na Pivki sploh, sosebno pa še v tej okolici za obilo pridelovanje živinske krme zelo neugodne okoliščine; a tudi v tej zadevi da se z ne prevelikim trudom še precej veliko koristnega in naprednega doseči in dognati. V to svrho priporoča se pred vsem prav toplo živinorejcem na Pivki, da prično na svoje njive tudi deteljo lucerno bolj sejati, katera zelo hitro raste^ se na enoistem prostoru med letom more večkrat kositi in daje obilno dobre in tečne sveže krme. Daje pa poleg tega, ako se ni pustila predolgo rasti in steblije njeno oleseneti, tudi dobro in tečno suho živinsko krmo* Ta detelja vzdrži se za krepko rast in obilni pridelek na enoistem prostoru tudi dosta dalj časa (več let), nego vsaka druga detelja. Ima pa ta detelja tudi še drugo dobro lastnost, in to je, da živine, ako se jej v svežem stanu polaga, ali pa, če se ž njo popase, ne napenja , kot je to pri drugih deteljah, osobito pa še pri rudeči štajarski detelji, vsled katere je uže marsi-kako živinče v nevarnost prišlo pred poginom. — Še enkrat se poudarja, da lucerna na malem prostoru obilo dobre, tečne in redilne živinske krme daje. Vse uže sedaj doma pridelovano seno naj bi se v prihodnje tudi in edino le doma vporabljevalo,  ne pa v lastno škoda
In osođepolno pogubo za slepe cene v Trst in Reko iz-           županu vipavskemu Karo 1 u Dolencu, županu v
važevalo!    S tem  naj  bi se  doma  redilo  nekoliko več    Gočah Štef. Habetu,  županu radoljškemu Francu
živine,   a pred  vsem  naj bi se pa  živine nikoli in ni-    Hudoverniku, spovedniku uršulinskega samostana v
kdar stradati ne pustilo;   sestradana in glad trpeča ži-    Škofji Loki   Matiji Jerihi,    okrajnemu   zdravniku   v
vina ne le nikakoršnega dobička ne donaša, nego pod-    Črnomlji Antonu Paulinu,   gospej   dr. Schifferja  v
vržena je tudi  raznoterim  boleznim,  kakoršne živino-    Ljubljani Celestini Schiffer, učitelju na vadnici v
rejcu morejo ves hlev sprazniti.                                          Ljubljani Janezu Tomšiču,  nadučitelju in županu v
Ni pa še dosta za koristno živinorejo samo to,  da    Cerkljah Andreju Vavkenu, — vsem zlati križ za
se pridela obilno dobre,   tečne in redilne   krme,   nego    zasluge;
mora se poleg te tudi na to gledati,   da se kraju pri-           nadučitelju v Šmarji Janezu Borštniku,  županu
merno in dobro živinsko pleme vpelje. Slabo pleme daje    na Jezici Ignaciju Cundru, županu v Dolah Pavlu
le slabo narast in malo dobička, in živinorejcu se njegov    Grudnu,   županu   v  Domžalah    Mateju   Janežicu,
obilni trud pri tem  malo  obrestuje.    Na plemenenji je    lekarniškemu   provizorju   v   Ljubljani   GasparjuKo-
vse ležeče; slab bik in morda prav lepa kravica dajeta    zini, učitelju v Železnikih Jožefu Levičniku, županu
le slaba in malovredna teleta, nasprotno pa tudi nepo-    v Ilirski Bistrici Aleksandru Licanu, županu v Črnem
menljiva kravica  oplemenjena  z dobrim in žlahnim bi-    vrhu Janezu Peternelu, županu v Spodnjem Zemona
kom  daje  lepa in čvrsta teleta.    S takim  umnim ple-    Jožefu  Potepanu,  preparatorju   deželnega  muzeja v
menenjem more se v petih rodovih prav lepo,  popolno    Ljubljani Ferdinandu Schulzu,  županu  y Marija-
novo in dobro živinsko  pleme prirediti,   V resnici ža-    polji Luki Strahu,  žup. v Gorjah Juriju  Žumru,*)
lostno je to,  da domači živinorejci  preskrbitev pleme-    —vsem sreberni križ s krono za zasluge;
nitih bikov v svojo lastno škodo in pogubo tako lahko-           upokojenemu  davkarskemu slugi   v Litiji Janezu
mišljeno  tja  v en  dan — opuščajo.   Za Pivko se kot    Badjuri,  nadpazniku dež.  posilne  delavnice v Ljub-
najboljše in najpriležnejše priporoča sivo štajarsko pleme,    Ijani  Jožefu  Dobnikerju,   črkostavcu  v  Ljubljani
katero naj bi se,  ker to  ob enem na vrat na nos mo-    Janezu Lindtnerju,   slugi deželnih uradov v Ljub-
goče ni, pa vsaj polagoma v teh krajih vpeljalo.   Obila    Ijani Jožefu Schelku,  mestnemu stražniku v Ljub-
korist temu bila bi neizogibna.                 (Dalje prih.)        Ijani Mihaelu Schuberju,  upokojenemu  uradnemu
Iz Ljubljane.   (Odlikovanja,)   Presvitli cesar   so   z    slugi   v Novomestu  Janezu Sobetzu  in   županu   v
najvišim sklepom od dne 9. septembra t. 1. s   prizane-    Žigajni Vasi Petru Wachmannu, — vsem srebrn
ženjem dotičnih  taks  med  drugimi milostljivo podelili:    križ za zasluge.
knezoškofu ljubljanskemu  dr. Janezu Zlat. Po-           — Deželnega predsednika  barona Winklerja in
gačarju veliki križ Franc Jožefovega reda;    pa kanonika  stolne  cerkve Andreja Zamejca imeno-
deželnemu   glavarju  kranjskemu   grofu  Gustavu    vala je  občina Horjulska  za svoja častna občana.
Thurnu red železne krone druge vrste;                      Slava!
predsedniku kranjske hranilnice Aleks. Dreo-u,           — (D^^^^m 0&or A;mn/sH) pričel je zborovanje svoje
županu  ljubljanskemu  Petru  Grasselliju,  konohiku    zopet pretekli  ponedeljek dne  17.  t. m. ob   10. uri   v
dr. Janezu   Gogali,   vpokojenemu  svetovalcu deželne    redutni dvorani.  Nazoči so bili vsi poslanci razun kne-
vlade Antonu Laschanu, posestniku dr. Josipu Po-    zoškofa,  župana Pet. Grasselli-a in kočevskega župana
klukarju ingrajščaku dr. Jo s. vit. Savinscheggu—    Brauneta. — Baron Tauiferer,  kateri se dosedanjih sej
vsem red železne krone tretje vrste;                            zbora ni vdeležil,  storil je obljubo začetkom te seje;
vodji trgovske šole Ferdinandu Mahru  in taj-    videti je, da se mu je zdravje nekoliko zboljšalo.
niku trgovinske zbornice v Ljubljani Janezu Murniku           Potem omenja deželni glavar veselih dogodeb zad-
naslov cesarskega svetovalca;                                  njega časa, navzočosti presvitlega cesarja v naši deželi
trgovcu v Ljubljani Leopoldu Biirgerju, graj-    m lepih dni 6001etnice, katere je slavila vsa dežela „z ščaku Otonu Deteli, načelniku železniške postaje    združenimi močmi", in dostavlja željo, da bi tudi v ljubljanske Gustavu H a bitu, dekanu v Postojni Ja-    vsem drugem javnem življenji obe stranki enako složno nezu Hofstetterju, uradnemu vodji ljubljanske hra-    sodelovali. Spominja se dalje vesele dogodbe v cesarski nilnice Rihardu Janeschitzu, zdravniku v Ljub-    rodbini, rojstva nadvojvodice Elizabete, ter sklepa z Ijani dr. Frideriiiu Keesbacherju, dekanu v Be-     „živio-klici'' na presvitlega cesarja in vso cesarsko rod-gunjah Silvestru Kešsetu, dekanu v Trebnem Janezu    bino; zbornica pa je trikrat ponovila živio-klice. Kovačiču, mestnemu fiziku dr. Viljemu Kovaču,           Potem oddala so se razdeljena poročila dotičnemu grajščaku dr. Josipu Koslerju, predsedniku trgovin-    odseku, konečno potrdile so se volitve kmetijskih okraske zbornice v Ljubljani Jožefu Kušarju, grajščaku    jev in mest, razun črnomaljskega okraja in pa mestnega v Vipavi grofu Karolu Lantliieriju, vodji kranjske    okraja Tržič-Kamnik-Radoljica, o katerih še niso bila obrtne  družbe  Karolu   Lukmannu,   magistratnemu    predložena poročila.
svetovalcu   v Ljubljani Ljudevitu Peroni ,   županu           Volitve velikega posestva izročile so se po nasvetu
krškemu Viljemu Pfeiferju, grajščaku na Gracarjevem    dr. Papeža posebnemu odseku peterih udov,   v katc-
Turnu Karolu RudežU; županu kamnjškemu dr. M.    rega so bili potem,  ko   se je po nasvetu dr. Poklu-
Samecu, županu  kranjskemu Karolu Savniku,   de-    kar j a seja   pretrgala  za nekoliko časa,   izvoljeni po-
kanu na Vrhniki Martinu Slibarju, županu preddvor-    slanci  baron   Apfaltrern,   Kersnik,   dr.  Papež,
skemu Edvardu Urbantschitschu, — vsem  vi-    Svetec in dr. Z ar ni k.
težki križ Franc Jožefovega reda;                               V tej   seji   oglasil je   dr. Zarnik nasvet,   da se
županu  kočevskemu Jožefu Braune-u,   načel-    spremeni statut mesta ljubljanskega,  in bo utemeljil ta
niku požarne straže  Francu  D o b e r 1 e t u.   predsed-    predlog v eni prihodnjih sej.
niku  obrtnega  drusTva v LjubljalTl  Antonu Kleinu,             Tekoči teden zborujejo nepretrgoma odseki,  pri-
županu  gorenje-logaškemu  Matiji  Milavcu , županu    hodnja seja pa bo prej ko ne prihodnji ponedeljek,
spodnje - logaškemu   Adolfu   Mu]ley-u,  vodji mestne            _ (Pespolka ljubljanskega baron Kuhn oddelek)  je
ljudske šole ljubljanske Andreju Praprotniku,  to-    zdaj v Varaždinu; iz došlega nam pisma čujemo, da je
varničarju v Ljubljani Gustavu Tonniesu, meščanu    ---------------------
novomeškemu Antonu Vertačicu, —vsem zlati križ            *) Mislimo, daje župan v Gorjah Jaka Žumer.
s krono za zasluge;                                                                                                                                      Vred,
307
308
tam vse mirno in povsod, kamor so prišli na Hrvaškem naši vojaki, zato se nadjajo, da se uže koncem meseca septembra zopet vrnejo v Ljubljano.
—  (Dr. Josip Marinko)^ zdaj duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, imenoval je naučni minister za učenika veroznanstva na državni gimnaziji novomeški.
—  {Zalivala.) Vsled odlikovanja podeljenega mi po preveliki milosti presvitlega cesarja od blizo in daleč došlih mi predragih in sočutnih čestitek mi dozdaj ni bilo še mogoče rešiti s posebnimi zahvalami, zato se za zdaj  po tej poti presrčuo zahvalujem za nje.
V Ljubljani dne 19. sept. 1883. — Dr. Poklukar.