lici 68. Številka. V Ljubljani, v soboti, 23. marca 1912. XLV. leto. *T*. cc in I K K m portal m DR t ****** iring Hi i prit >U tn >aroi -resno zasadili prvo lopato za želez-ijčno progo »Novo mesto-Metlika-deželna meja*:. S tem slovesnim činom se je torej vendarle izpolnila želja naših vrlih Belokranjcev. ki so bili dozdai takorekoč ločeni od osta-i sveta. Belokranjska železnica se je torej začela graditi. Vlada je spoznala velikanski pomen, ki ga ima ta železnica za razvoj narodnega gospodarstva nase ožje domovine — Kranjske, pa tudi za razvoj južnih dežela sploh. Odločevali pa niso samo narodno-gospodarski momenti in interesi, odločevali so tudi, in morda v prvi vrsti strategični o/iri. In danes bodo zbrani na slavnem prostoru tudi voditelji klerikalne politike, ki so leta in leta intrigirali proti tej železnici ter jo skuhali izpeljati čez hribe, kar bi bilo dovaio Belo Kraiino v največji meri. Na zunaj se bodo kazali kot zmagovalci, ki so z dolgoletnim trudom priborili naši zapuščeni Beii Krajini to zvezo z ostalim modernim svetom, v srcu bodo pa imeli srd, ker bo ta železnica prinašala v *ašo zapuščeno Belo Krajino novih i, idej napredka fn svobode. Hvaležni moramo biti vladi, da se te navzlic klerikalnim intrigam ^iočtta zgraditi to velevažno želez- o progo. S tem je ustvarila naši Beli Krajini, naši Dolenjski — novo čnost, bodočnost gospodarskega napredka. Žalostna, zapuščena je a. ki jo je dozdai obdeloval Be-lokranjec. Čeprav ima belokranjska a i ina vse pogoje, da se uspešno ie. vendar nima dozdaj sredstev, da bi sadove svojega poljedelskega in obrtniškega dela izvažala večja tržišča. Beli Krajini so ^redvsem nedostajala prometna "Ktva. Ni bilo cest ne železnic. In tako so morali ostati sadovi, ki jih je a belokranjska gruda, neproda-! ... In vrli. delavni Belokranjec ni imel niti naiprimitivnejših sredstev, da hi preživljal sebe in svojo družino. In ostala mu je edino ona rešitev, no uoanje, ki je imajo vsi Slovenci, ki ne najdejo kruha doma, pot — v novi svet, v Ameriko. In tako je ostala naša Bela krajina še bolj zapuščena . . . Toda f Belokranjci so se čez leta zopet vračali na svojo rodno grudo ter prinašali v Belo Krajino idej, ki so si jih pridobili v svobodnih državah ameriških . . . Toda nova železnica, ki so jo začeli danes oficijalno graditi, bo korenito odpomogla vsem tem nedostatkom. Zvezala bo Belo Krajino z ostalim svetom, obenem bo pa ustvarila naši državi tudi začetek nove poti, ki jo bo vezala z južnimi deželami, z Balkanom. Vsled tega pa ta železniška proga ni samo odločilnega pomena za našo Belo Krajino, temveč je velikanskega gospodarskega pomena za našo državno polovico spioh. S to železnico bomo — če bodo tudi Ogri storili svojo dolžnost — stopili takorekoč v neposredni stik z balkanskimi državami, kjer edino ima naša trgovinska poiitika še bodočnost. Vsa slovenska napredna javnost z veseljem pozdravlja današnji slavnostni čin, ki naj bo začetek, da se realizira ona ideja, ki so jo napredni zastopniki že pred desetletji sprožili v deželnem zboru kranjskem. Smelo smemo pa tudi trditi, da je današnji slavnostni dan obenem začetek boljše bodočnosti na polju napredne misli. V Beli Krajini vzhaja novo solnce krepke, žilave napredne misli. Zadnje dežehiozbor-ske volitve v Beli Krajini so pokazale, da bo ravno Bela Krajina p»va> zmagoslavno vzdignila prapor napredka in svobode. In prepričani smo, da prva lokomotiva, ki bo prisopihala v Belo Krajino, ne bo pripeljala samo boljše gospodarske bodočnosti -— temveč tudi novo bodočnost napredni misli na Kranjskem. In v tem zmislu pozdravljamo in se veselimo današnje slavnosti v Novem mestu, ko se bo storil prvi korak za zgradbo belokranjske železnice. Državni zbor. Brambne predloge v odsekih. — Jugoslovanska slabotnost. — Verifikacije mandatov. — Imunitetne zadeve. — Parlamentarni duelatti. — Naglo deio, — Sejno poročilo. Dunaj, 22. mr -ca. Vojaške predloge so dares izročili odsekom, brambni zakon za skupno armado in deželno hrambo brambnemu in predlogo o reformi vojaškega kazenskega procesa iu-stičnemu odseku. Tam bodo pričela sedaj meritorna razpravljanja, žal da le navidezno meritorna. Kajti v ogrskem parlamentu se nahajajo predloge že v drugem branju in avstrijska zbornica je takorekoč vezana na to, kar sklene ogrska. Prt zakonih, ki se naj v smislu in po predpisih nagodbe glasijo tako na Ogrskem kakor v Avstriji enako, se je brez težkih kriz sploh težavno oddaljiti od teksta, ki ga predložijo vlade. V teh slučajih gre vedno za vprašanje ali stvar sprejeti tako, kakor je bila predlagana ali pa jo v celoti sprejeti, če navzlic temu potem ogrski in avstrijski zakon diferirata, je to vedno krivda vlade, historična krivda voditeljev avstrijske notranje politike, iz katere izvirajo baš najtežavnejši in najusodnejši spori med obema državnopravnima .polovicama-. Je stara resnica, da zakoni, ki bi se naj glasiti na Ogrskem in v Avstriji enako, nikakor niso identični, predvsem je nagodba polna bistvenih diferenc, ki segajo na same temelje avstro-ogrske skupnosti. V zadnjih dneh se je marsikdo nad tem dejstvom zopet in zopet ^zgražal«, toda le poslanec Biankini je ime! pogum naravnost zahtevati, da se identičnost brambnih zakonov natančno preišče, ter je trdil da avstrijska vlada zopet zamolčuje parlamentu, da ogrski brambni zakoni niso popolnoma enaki avstrijskim. Biankinijev poziv ni našel odziva, naši klerikalci so se sicer v a Slovencu < zgražali nad »brezvestnostjo- nagodbenih ministrov iz L 1867. — sedaj, ko je šlo v parlamentu za to, preprečiti podobno eventualnost, so z drugimi patrijotičnimi« strankami vred molčali in mesto da bi varovali pravice avstrijskega parlamenta, svarijo rajši pred ^parlamentarnim absolutizmom«-- Posl. Choc, katerega kritika današnjega avstrijskega brambnega sistema je šla pač nekoliko predaleč — kdo bi mogel smatrati zahtevo po -podeželenju • armade za resno? — je izgovoril tudi par krepkih besed na adreso Jugoslovanov. Očital jim je, da so slabotni in da niso umeli porabiti prilike, da utrdijo svoje državnopravne pozicije. Dalmatinska narodna sedmorica je v danih razmerah storila, kar je mogla. S protestom proti državnopravnim ata- kam brambnih predlogov na hrvaško državno pravo in proti krivičnim bremenom, kijih bo nalagal novi vojaški zakon Jugoslovanom, so odklonili predloge. Velika stranka, ki izrecno sprejema jugoslovanski državnopravni princip — klerikalni hrvaško-slovenski klub pa je po svojem dr. Sesardiću ravnal po starem: Gott helfe mir. hier stehe —*-und kann auch anders. Ne sprejema le brambne predloge brez dejanskih pomislekov, temveč že danes gori tudi za provizorij. Nad vse značilno pa ie, da so naši klerikalci baš ta najpomembnejši del svoje po posl. Pogačniku podane oficijalne izjave v lastnem glasilu — zatajili! Posl. Choc je bil nekdaj velik prijatelj naših klerikalcev, kakor je dr. Krek dolgo iarbal in še farba parlament, da je moderen, takorekoč svobodomiseln duhovnik, skoraj nekak tajni liberalec ali pa socijalni demokrat, doma pa kliče klerikalne kmete na poboj naprednega meščanstva ter zlorablja svoj duhovniški poklic napram nerazsodnemu ljudstvu, oznanjajoč mu novo krščansko dolžnost vesti: »ali sem danes primerno zaničeval liberalce?« — tako so tudi naši »odlični klerikalni veljaki v parlamentu dolgo farbali slovanske stranke s svojim rodoljubjem in na-rodnjaštvom. Posl. Choc je eden izmed onih optimistov, katerim se post tot diserimina končno vendarle tudi enkrat odpirajo oči . . . Po najnovejših vesteh iz Budimpešte bo cesar v nedeljo poveril grofa Khuena z nalogo, da obnovi pogajanja z obstrukcijo ter omogoči uspešno rešitev brambnih predlog. Trdi se. da položaj ni neugoden in zopet se računa z možnostjo, da bo brambni definitivum vendar le še letos, ozir. še pred septembrom per-fekten. Kot drugo točko dnevnega reda je odobrila zbornica danes celo vrsto protestiranih mandatov in sicer skoraj brez debate. Le k poročilu o volit vi poljskega poslanca dr. Kolischena so se oglasili Rusini ter navedli nekaj odličnih vzgledov, kako se delajo volitve v oni deželi, kjer je vsa državna oblast v rokah Poljakov. »Pri Biali preneha država«, je klical posl. Petrvcki . . . Vseh devet mandatov, o katerih je poročal legit. odsek je bilo odobrenih. Pomen tega dejstva pa je ta, da se je parlament tokrat zopet po dolgih 18 letih spomnil svoje zakonite dolžnosti in pravice preiskavati pravilnost protestiranih volitev. Dosedai so ta poročila ostajala vedno nerešena v odsekih, in glas marsikaterega ogoljufanega volilca je ostajal glas vpijočega v puščavi. Zanimiva so bila poročila imunitetnega odseka. Nas interesira, daje bil posl. Malik zopet izročen sodiščem, ker je na nekem shodu dolžil mariborskega nemško-nacijonalnega junaka Lavala, da ima kakor Lin-hard maslo na glavi in umazane roke. Afera se je prigodila v političnem boju — zbornica pri podobnih slučajih ni biia vedno tako rigorozna v razlikovanju * osebnih« in apolitičnih" zadev. Takoj pri poročilu o izročitvi posl. barona Rolsberga, eksc. Prašeka, Staneka, Udržala, dr. Rollerja, Ira in Malfka radi zločina dvoboja se je odsek postavil na manj strogo stališče. Akoravno je težko uvideti, da bi bil duel politi-cum, je odsek vendar priporočal, naj se omenjeni poslanci ne izroče. Toda v splošen halo ie bil ta predlog, proti kateremu so glasovali soc. demokrati pa tudi mnogi napredni meščanski poslanci sprejet. Odklonitev predloga imunitetnega odseka še ne pomenja, da bodo »duelanti*; sedaj tudi res kaznovani. Zakon izrecno predpisuje, da se sme poslanca kazensko preganjati le s privoljenjem (mit Zustimmung) zbornice. Odklonitev odsekovega predloga pa še ni pozitivni sklep za izročitev. V debati bi se bil moral marveč tak predlog staviti in potem sprejeti — tako pa se bo imunitetni odsek s celo zadevo le še enkrat bavil. Staviti pa ie sto proti eni, da bo prihodnjič tudi predlog, naj se duelanti izročijo sodišču — odklonjen. Psihologija parlamenta je zagonetna. V kratkih minutah je zbornica rešila danes še dve mali vladni predlogi v 2. in 3. branju: o olajšavah pri odmerjanju hišnega davka v Krako-vu in pa o stavbnem pravu. Razprava o Korner je vem nujnem predlogu se zaključi v torek t govorom generalnega govornika posl. Verstovška. Z ozirom na potek češko-nemških spravnih pogajanj mi je danes odlični češki poslanec na vprašanje bo li Kornerjev predlog v torek definitivno rešen, odgovoril: >Odgla$ovan še ni ... : LISTEK. svetl Bdlomefc Trdinovega rokopisa. (Priobčil J. G.) Slučajno mi je prišel v roke strani obsegajoč, s svinčnikom Pisan in na več mestih od pisatelja samega korigiran rokopis, ki je naj-brže del širše narodoslovne razprave o Dolenjcih. Vsebina sama. zlasti Pa način pripovedovanja, namreč mirni, čisti slog brez vsakega Hlastanja in umetničenja, ki naprav-Ua naše stare pisatelje še sedaj tako Priljubljene, kakor tudi majhna, nenavadno stisnena pisava, da vrstica kar naravnost ena v drugo sili, priča neoporečno in nepobitno, da rokopisa ni oče nihče drugi, ko Janez Trdina. Ker ta razprava o Dolenjcih ni bila natisnjena niti v »Ljubljanskem Zvonu<% niti v Trdinovih zbra-nih spisih, kjer bi delala jako umesten uvod k ^Bajkam in povestim o Gorjancih* in ker tudi drugje nikjer se ni zagledala — vsaj kolikor je meni znano — belega dne, priobču-iem ta mogoče edino še ohranjeni r>(domek rokopisa v zavesti, da bo marsikoga zanimal. Priobčujem ga vsebinsko, pa tudi jezikovno popolnoma neizpremenjenega. Glasi se tako-le: 5. Ljudii, ki bi se imenovali sami Dolenjce, ni menda nikjer. Na gornji Krki, n. pr. v Žužemberku govore: Dolenjci se začenjajo v soteski župi, zadnja nedolenjska vas so Kotje, prva Drenje. Soteščani trdijo, da je Dolenjsko tamo pri Novem mestu. Novomeščani pa jim ugovarjajo, da ni res, pravi Dolenjci žive še le v šmarješki in škocijanski fari i. t. d. Ob srednji Krki se čuje celo: Ta pa ta se je omožila na Gorenjsko, tja v Trebnje! Še trji Gorenjci so po takem se ve da Višnjani, Litijci, Ljubljančani in Vrhničani. Ta zmešnjava pa nas se ve da ne sme napotiti, da bi dolenjsko ime zavrgli, ali po drugi strani pa tudi noben pameten na-rodoslovec ne bo posnemal Nemcev, ki so nam v svojih bukvah Kranjsko deželo razdelili med Gorenjce, Dolenjce in Notranjce. Vzlasti ime: Notranjsko in Notranjci, je prazna in abotna izmislica, ki bi se je moral vsak izobražen Slovenski pisatelj ogibati. Med Gorjanci. Savo. Kočevjem, Suho Krajino in črto, ki gre nad Višnjo goro proti Litiji, prebiva pleme, katero vežejo skoraj jednake zemljepisne, zgodovinske, društvene, nravne in jezikoslovne razmere, ki živi do malega po istih šegah, navadah in razvadah in samo to pleme smemo po pravici zvati dolenjsko. Dolenjcev je torej mnogo menj nego nam jih naštevajo. Po njegovi zemlji teko od izvira do ustja Krka, Temenica in Mirna. Skoraj ves okraj (izimši mal opleček od Šentvida do Višnjegore) je vinoroden in za delo mu rabi izmed domače živine z večine vol.----Pravih mest, to je središč obrtništva in velike trgovine, se v njem ne nahaja nič, tudi Novo mesto ni druzega nego uradniška in cerkvena kolonija. Gosto posejani gradovi, gradiči in gradički spri-čujejo strašni, v nebo vpijoči jarem, ki je pritiskal, žulil in davil veliko stotin let ta lepi del slovenske domovine. Med njimi se razprostirajo male kmetije, ki nosijo baš toliko dohodkov, da se ob njih ne da lahko ne prebiti ne umreti. Raztresene, neznatne vasi, nizke in tesne kočice, borno pohištvo dokazujejo silno, ali pamtimo dobro, nezakrivljeno revščino, v kateri naši Dolenjci tiče in — ne obupujejo. Razven prostranega krščega polja napolnjujejo dolenjski svet zelene gore, prijazni holmi in prijazni bregovi, okoli katerih se ovijajo in križajo tod grdi, blatni jarki in odrte tokave. tamo ljubki doli, pisane loke in z vsakovrstnim žitom, sočivjem in presnino * obsejana polja. V zavetji skriva se marsikateri košat vrt in po sklonih spenja se žlahtna trta mestoma tja gori do vrhov, kjer jo poparita večkrat zimski in spomladanski mraz. Središče dolenjskega gorja je Šentruprt s svojo * Presnino imenujejo na Dolenjskem, najbrže tudi drugje po Slovenskem repo, korenje, peso in slično. krasno okolico, z Veselo in Žalostno goro. Ko sva stala z ranjkim grofom Barbotom v njegovem vinogradu na visokem Debencu, ležala je pod nama dolenjska krajina z vso svojo milino in različnostjo, po vseh kopicah lesketale so se bele cerkvice, (naštela sva jih 67), med njimi pa v gostem trsju vinski hrami in gorske vasice. Vzdigovali so se vsakod griči pri gričih in griči nad griči, višina jim je rasla od vseh strani, kolikor bolj so se približevali Debencu. Grof se zasmeje in veli: Zdaj pa mi povejte, če ni Dolenjsko kakor velikanska skleda debelo natresenih slovenskih žgancev, katerim sva se midva pri-kobacala na vrhunec. Jaz ga vprašam: Kje pa so ocvirki? Barbo namigne pomenljivo z očmi in obrazom in odgovori na pol otožno na pol zabavi ji vo: Pozobal jih je Dunaj. Zdaj pa poglejmo, kaka imena ie dal Dolenjec svojim sosedom. Suha Krajina pravi vasem, ki spadajo pod hiniski, stružki in ambruški zvon. Nekateri prištevajo zraven celo Žužemberk, kar se ne more potrditi. Ribničani niso le prebivalci ribniškega trga, nego vsi prebivalci ribniške doline, torej 3 župe: ribniška, sodražiška in Dolenja vas, kar je gotovo pametno, ker govore vse tri isto narečje. Kočevarjev nimajo za Nemce, nego za poseben narod, čigar jezik niti vrag ne razume. Deželi pravijo ne le Kočevsko, ampak tudi Kočevje, kar je znamenito, ker dokazuje, da je dobila ime gotovo od koč (— hiš brez svoje zemlje). Ljudje bi se morali zvati po naše prav za prav Kočarji, ali se je prijela sploh tujka: Kočevarji. Mestu pa ne poreče noben Dolenjec: Kočevje, nego samo: Kočevsko mesto. Dobro bi bilo, da bi sprejele te dolenjske nazove tudi naše bukve, novine in zemljevidi, Kočevje pa naj bi ostalo za deželico. »Bajtarji- djali so ljudje prejšnja leta vsem delavcem, ki so hodili v hrvaške gozde drvarit. »Dajte sta dve majhni, jako borni župi m* Hrvatskem, blizo Čebra in Prezida. Ti Bajtarji so začeli najprvi iskati si dela v hrvatskih gozdih. Njihovo ime je prešlo pozneje tudi na naše drvarje. Zdaj je zamrlo, i>bajtarje« izpodrinili so »hrovatarji«. Dokler je bil dober zaslužek, je šlo vse polno Dolenjcev v Hrovatarje, zadnja leta je to popotovanje močno ponehalo. Belekranjce imenuje Dolenjec radi narodne, hrvatski jednake nošnje Hrvate. Ob gornji Krki se sliši, da so Belikranjci Semičani. ali drugi prebivalci črnomeljskega okraja pa se zovo tudi tu Hrovatje. Domačini se čudijo in smejajo tej dolenjski zameni: Kaki Hrvatje smo mi, kaj ne slišite, da govorimo skoraj tako kakor vi in ali ne veste, da spadamo pod Ljubljano, ne pa pod Zagreb. Najvažnejši kraji: vas Semič, kjer stoluje dekan, in mesti Metlika in Črnomelj so zdaj čisto slovenski. Za Kolpo pa živi dosti pravih štokav* V naslednjem sejno poročilo: Zbornica je najprej končala prvo branje brambne predloge. Govorila sta samo generalna govornika Choc in Kraft. Posl. C h o c je protestiral proti navadi, da se nenemški govori ne protokolirajo in grajal, da se iz naslova vojaškega kazenskega postopnika niti ne spozna, za katere dežele je ta postava veljavna. Zlasti se ne ve, če velja za Bosno in Hercegovino. Sploh je državnopravno razmerje med anektiranima deželama in monarhijo čisto nejasno. Državnopravno razmerje med Tripoli-som in Italijo je bolj jasno, kakor med Bosno in Avstro-Ogrsko. Hrvatje niso znali porabiti različnih prilik, da utrde svoje državnopravno stališče in niso ničesar storili, da bi se skrajšala službena doba pri vojni mornarici. Tudi Poljakom je očitati, da je načelnik poljskega kluba kot župan v Krakovn ukazal magistratu, da mora vojaškim oblastim nemški dopisovati. To se je zgodilo v času, ko se morajo vsi Slovani boriti za svoje narodne pravice. Madžarom je privoščiti, da uveljavljajo svoj jezik v vojni upravi, a to se ne sme zgoditi na škodo Slovanov. Ker cesar ni odgovoren, naj vodijo armado ministri ali poseben kolegij odgovornih oseb, sploh naj se vsa vojna uprava organizira po deželah. Ko je še govoril posl. Kratt je bila brambna predloga odkazana odseku. Na vrsto so prišla poročila imunitetnega odseka. Nekaj mandatov je bilo verificiranih in sklenjeno dovoliti nekaj sodnih preganjanj zaradi žaljenja časti. Pri predlogu, naj se odreče dovoljenje sodnega preganjanja proti sedmim poslancem zaradi dvoboja, se je zgodila zmešnjava in je bil ta predlog odklonjen. To je dalo koncem seje povod za daljšo debato v kateri je predsednik pojasnil, da sodišče ne more postopati proti rečenim poslancem. Prihodnja seja bo v torek. Đežeinemu odlioru ine Hraoisii mm- Najvišja avtonomna oblast, kjer imamo Slovenci res edini odločilno besedo, je kranjski deželni odbor. Ta korporacija bi lahko predstavljala nekako državo v državi, nekako slovensko republiko, kar se tiče slovenskega značaja dežele. Velik je njegov vpliv, velike pa so tudi njegove dolžnosti in odgovornosti. Ne samo Kranjci, ternuč Slovenci vseh dežel gledajo na njegovo nastopanje. Posebno kritično oko imajo ravno Slovenci drugih dežel, kjer so v manjšini, kjer jim je dan na dan prenašati železno pest ondotnih deželnih odborov. Štajerski in koroški deželni odbor dajeta Slovencem pri vsaki priliki čutiti, da predstavljata avtonomno korporacijo nemške moči. Oba imata pred očmi varstvo nemškega značaja cele dežele, oba protežirala nemštvo, a za slovenske sodeželane imata le Šikane. Ako hočejo Slovenci v teh deželah doseči kako jezikovno pravico, morajo si jo iskati šele pri najvišjih oblastih na Dunaju. Kranjskemu deželnemu odboru nikakor ne mislimo priporočati, naj se ravna po reku: zob za zob. Nasilstvo in krivica sta grdi lastnosti, naj prehajate od koderkoli in naj se izvršujete nad komurkoli. Najmanj pa je znak viteštva, ako priza- deva nasilstvo in krivico močnejši slabotnemu. Naj se le potomci nemškega viteškega rodu proslavljajo z enakimi čini. Slovenci smo bolJSi »divjakiki vidimo Človeško bitje s pravico do življenja in razvoja tudi pri drugorodnih sodeželanih. Nikakor pa ne more nas deželni odbor opravičevati napram samemu sebi, napram celi slovenski javnosti in napram našim potomcem, da zanemarja svoje narodne dolžnosti, da ima več srca za tujo, kakor za lastno narodnost. Upamo, da sede v našem deželnem odboru tudi možje, ki jim narodnost ni prazna fraza, možje, ki ljubijo našo slovensko domovino ter ji žele najlepšo bodočnost. Na naslov teh bodi povedano sledeče: Naša narodnost na Kočevskem, posebno v kočevskih obmejnih krajih hudo trpi in nazaduje. To velja posebno glede na slovensko Šolstvo. rJočim se nemštvo in renegatstvo bujno razvija, skoraj bi rekli, da v senci milosti slovenskega deželnega odbora. Nemški »Schulverein« zida palače in lovi v nje z nehonetnimi sredstvi slovensko deco. »Schulve-refn« lahko izda našemu deželnemu odboru najboljše spričevalo. Tako jovijalnih in dobrodušnih gospodov ne dobi v nobeni drugi krorovini, kjer vsaj soodločujejo nenemške narodnosti. # Palače nemškega Schulverei- na* so zrasle takorekoč čez noč v Lazah, Brčicah, Rodinah itd. Dežel-■i odbor ni pri tej priliki preiskaval, ali so te šole potrebne, ali ne bodo v kvar slovenski narodnosti in ali jr tam tudi kaj poskrbljeno za — slovensko šolstvo. Da se noten tudi slovenske občine ne zave Jajo svojih pravic, je pač umevno. Kako pa nastopajo v sličnih slučajih nemčurske občine z deželnimi odbori vred na Koroškem in Štajerskem, dokazujejo dejstva, da se ^Družba sv. Cirila in Metoda- že skoraj dve leti zaman bori za dovoljenje, da bi gradila nujno potrebni slovenski šoli v Vodič)! vasi pri Beljaku in v Studencih pri Mariboru. Toda ostanimo pri Kočevju ter si oglejmo imenovane tri točke. V Lazah je le par kočevarskih bajt, iz katerih pri največji rodovitnosti ni pričakovati otrok za en razred. »Schnlverem« pa je zgradil šolo za dva razreda ter mislil pri tem celo na tretji razred. Računal je pač na zanikrnost, s kakršno se ustanavljajo šole za Slovence. Sosednja Vršna Sela so jedva četrt ure oddaljena. Tam se prebivalci branijo pošiljati otroke v mnogo oddaljenejšo Šolo v Sušico. Po dolgih mukah so si priborili pravico do lastne šole, toda že dve leti imajo v rokah !e — pisano pravico, za Šolo pa se niti temelj še ni določil. In vse to zaradi neodločnosti deželnega odbora. Kaj se lahko zgodi? Prebivalci Vršnih Sel se znajo naveličati čakanja ter bodo začeli pošiljati svoje otroke v bližnjo ponemčevalnico v Laze, posebno, ker jih od tam vabijo z obljubami in darili. »Schulvereinu< je mnogo na tem. da pridobi iz bližine dovolj otrok, ker sedaj jih mora z boea-timi darili dobivati iz črroošniške župnije, a to otroke, ki imajo Miže v domačo šolo v Crmošmce. Ako bi Ciril - Metodova družba ne bila pravočasno z veiikimi žrtvami zvj^ć'1^. šole v Rožnem dolu, biii bi dares vsi ondotni slovenski otroci v por mče-valniei v Lazah. V Brčicah je tudi le par kočevarskih bajt ter ni nemških otrok niti 10. Ker pa je kraj s sosednim skih Hrvatov, ki razumejo Pozor • laglje nego Slovenski Narod. Nahaja se več sledov, po katerih se sme povzeti, da je bilo nekdaj v Beli Krajini mnogo več štokavcev nego zdaj in da so bili Vlahi, to je staroverci. Jako znamenito je na primer, da pravijo drugi Belikranjci Semiča-nom Šokci, to je katoličani, kar kaže, da so morali biti oni prejšnje čase druge vere. Mnogo Belihkranjcev hodi na Nemško krošnjarit, ljudje so jim dali od tod pridevek Nernškarji, ki res da ni pravilno narejeno, ali je narodno. Za Nemce in Nemško deželo iznašli so ti Nemškarji novo ime: Kvake in Kvakarsko, ki ni nikakor zabavljica, kakor nekateri sodijo. Povprašal sem jih, kaj jih je na to napotilo, pa nisem mogel zvedeti. Med Savo in Kočevjem dvigujejo se Gorjanci. Staro, zdaj skoraj pozabljeno ime je bilo Kukova gora in Gorjance so zvali takrat Dolenjci ljudi, ki so prebivali na Kukovi gori. Zdaj rabijo zanje druga imena. Katoliške Žumberčane zovo Hrvate, staroverske pa Lahe (Vlahe), za razloček morali so torej Talijani ostati Talijani. Dolenjci ob Krki ne priznajo tedaj laškega kraljestva, nego talijansko. Gorski okraj na kranjski strani Gorjancev imenuje se sploh • »Pozor« je bilo ime listu, na čigar mesto je stopil pozneje >Ob-zor«. Trdina je spisal to črtico najbrž v tistem času, ko je izhajal »Pozorc. Podgorje, ki pa ne obsega, kakor bi se lahko mislilo, vso krajino med goro in Krko, nego samo podgrajsko. stopiško in brusniško župo in oreho-visko podružnico šentiarnejske fare. 2e Vrhpoljci nečejo biti več Podgorci, dasi žive na sklonu Gorjancev. Šmiheljčani se na to ime baš ne teze, ali najljubše jim je vendar le, da ostanejo samo — Smihelčani. Marsikdaj so se že smijali svojemu žup-lianu Langerju, da se je krstil sam za Podgorca (von Podgoro). Niže doli za Krko žive na prostranem Krškem polju Poljanci, kakor vele *udi Semičani Belimkranjcem za Kolpo Poljci. Na levem bregu Krke nahaja se mokro Zakrakovie, ki slovi s svinjerejo. Ta kraj in obližje ima podobo hrvatskih ravnin. Za-krakovci žive v 4 ali 5 vaseh (v Hrvaškem Brodu, Čučji mlaki. Dobravi, Mršeči vasi). Od Krškega do Škocijana gre saj za moje oči jako prijazno hribovje, polno vinstva in sadja. Prebivalci mu se zovo Hrib-ci. Hribski župi sta krasno stoječa Raka in radi konjskih sejmov glasovita Bučka. Sploh so Dolenjcu vsi Hribci, kakor Gorenjcu Hribovci. Naposled mi je omeniti tudi to, da Dolenjci svojega narodnega imena ne poznajo. Slovenci so prostim ljudem vsi Slavjani. Dostikrat sem čul: Škoda, da je slovenskih šprah toliko, kako močni bi bili mi, da govorimo vsi samo jedno. Slovence zo-vejo pa tudi nas privržence narod-i ne stranke, kakor da smo nekaka Kotom (Kumpmatel) zelo oddaljen od župne šole v Semiču, računal je zopet »Schulverein* na počasnost deželnega odbora ter ustanovil čisto na tihem šolo v brčicah. Malo zavedni in slabo poučeni prebivalci s« se brž oprijeli prilike, posebno, ker jim »Schulverein« preskrbuje otroke z učili, obleko in deloma celo s hrano. Naval je bil čimdalje večji in »Schulverein« je zgradil dvoraznico, ki šteje že do fjO otrok, a med tem ni niti 10 nemških. Deželni odbor in se-miška občina pa se menda za kratek čas dogovarjata, ali bi se naj v Semiču razširila šola, ali se ustanovila enorazrednica v Kotu. Tretja točka so Rodine pri Črnomlju. Razun par kočevarskih bajtarjev visoko nad vinogradi proti Planini so prebivalci sami Slovenci. »Schutverein* ima tam v bližini, namreč na Mavrlu že skoraj 30 let nemško šolo, dočim so slovenski otroci Še vedno morali hoditi nad uro daleč v Črnomelj. »Schulverein« je videl nezadovoljnost slovenskih staršev ter jim napravil v neki podrtiji v Rodinah samih šolo. S tem je prišla nevarnost, da se ponemčijo cele vinorodne Rodine. Ciril - Metodova družba je brž najela in za silo adaptirala neko viničarijo za šolo. Kupila je tudi prav primerno stavbi-šče, da ga izroči brezplačno občini Talčji vrh za zgradbo šolo. Tudi k stavbnim stroškom bi bila gotovo prispevala veliki del. Toda od raznih spletkarjev nahujskani občinarji so začeli zahtevati, naj se jim šola zgradi spodaj v ravnini, a vsi višje ležeči prebivalci bi seveda rajši pošiljali otroke v bližnjo šulferajnsko šolo. Take trme seveda Ciril - Metodova družba ni mogla podpirati, prodala je stavbišče ter odrekla za slučaj, da se ne gradi šola zgoraj, kjer bi res pomenila jez proti ponemče-valnemu »Schulvereinu-% vsako podporo. To nezdržljivo stanje traja že nad 3 leta. Občina Talčji vrh je brez prave šole. ker šola, ki se zdržuje v zasilnih prostorih, ki jih ima najete C. M. družba, ne zasluži tega imena. Šolska soba je v — kleti. Deželni odbor pusti občinarjem Talčjega vrha kuhati trmo in nagajivost. Vse to ie bilo znano >Schulvereinu^ ter je zgradil pravo palačo za svojo šolo. Nič čuda, da imajo narodno neutrjeni Slovenci več zaupanja v tako lepo šolo, kakor do temne zidanice, kjer jc slovenska šoia ter pošiljajo rajši svoje otroke v nemško šolo, kjer dobe brezplačno kar potrebujejo za dušo in telo. Ako želi deželni odbor, mu lahko navedemo imenoma nad 10 slovenskih otrok, ki že sedaj obiskujejo ponerrčevalnico. Deželni odbor pa bo prisilil trmasto občino, da si zgradi šolo. najbrž šele potem, ko bo ^Schulverein«? vlovd zadnjega slovenskega otroka. Menda se gospodje pri deželnem odboru vendar ne bodo izgovarjali, da jim vse te razmere niso znane. Bila bi prehuda obsodba samega sebe. Nekateri teh gospodov so baš zadnje čase pogosto obiskovali te nesrečne, pozabljene kraje, oziroma so jih lahko vsaj od daleč gledali. Gg. dr. Lampe in Jarc bi se bila vsaj iz dežel, avtomobila lahko ogledala šulferajnski palači na Mavrlu ir, v Rodinah; slovenske šole seveda ni mogoče videti, ker je podobna solidnemu komiku. Tudi skozi Ko*, Laze in Vršna Sela bi se bila lahko popeljala ter si ogledala naštete ponemčevalnice za pozabljene, slovenske otroke. Zaradi teh ovinkov bi bil g. Dermastija vseeno izvoljen za deželnega poslanca. Deželni odbor naj pomisli, da so zanemarjeni naši rojaki v ondotnih obmejnih krajih večinoma volilci S. L. S., ako se že tako boji skrbeti za rojaka nasprotnega političnega mišljenja. So časi in prilike, ko deželni odbor ni taka »tapca<-, temuč zna prav odločno in radikalno nastopiti n. pr. proti ljubljanski mestni občini, pri podiranju Kobalove kleti itd. In Se nekaj bi moralo biti znano deželnemu odboru in deželnemu šolskemu svetu. Pri gradnji šolskih palač v Lazah, Brčicah in Rodinah je mislil »Schulverein« v prvi vrsti na slovenske otroke. Ko se je nekaj govorilo o tem v deželnem šolskem svetu, je nemški nadzornik, zaupnik rSchulvereina« in »Volksrata^ gosp. B e 1 a r slovesno izjavil, da v šulfe-rajnske šole ne bodo sprejema!! slovenskih otrok. Ali se je kdaj kateri slovenski član deželnega šolskega sveta in deželnega odbora prepričal, ako g. Belar tudi izpolnuje dano obljubo? Ali je tema dvema korporacijama znano, da polnijo šulferajnsko šolo v Brčicah do */& slovenski otroci semiške župnije? Izkaz lahko dobe pri šolskem vodstvu v Semiču. Taka brezbrižnost merodajnih korporacij je že skoraj podobna narodnemu izdajstvu. V političnih gorilah zaslepljene mase tega danes morda še ne vidijo, toda prihodnja zgodovina slovenskega naroda bo morala našo malomarnost kruto obsoditi. Opisano zlo pa bo imelo še druge posledice. Nemški *Volksrat* in > Schulverein*' sta dalekovidna poli-tićarja. Zakaj sta se z mrzlično naglico vrgla ravno na samotne pokrajine Laze, Brčiće in Rodine? Vedela sta po svojih kranjskih zaupnikih, ki jih je dobiti na vseh važnejših mestih, da bo mimo teh krajev stekla nova železnica. Prišlo bo delavstvo z rodbinami od vseh vetrov sveta, a otroci bodo obiskovali ponemčevalnice, ker drugih šol ni. Že obstoječe nemško Šolstvo bo pomagalo -Volksratu* pri njegovem rovanju, da se nastavijo pri novi železnici nemški ali vsaj nemško misleči uslužbenci. Pa tudi slovenski uslužbenci bodo primorani pošiljati svoje otroke v ponemčevalnice, ki bodo povsod takorekoč pri roki, slovenske šole pa so ali zelo oddaljene ali pa v nedostatnih prostorih. Po novi železnici bo prihajal slovanski jug spoznavat našo slovensko domovino, a takoj po vstopu v deželo se mu bodo kazale palače z bleščečimi napisi ^Deutsche Schu-le«. Koga zadene sramota? Ako imajo torej možje v našem deželnem odboru le iskrico domovinske ljubezni, naj nemudoma popravijo, kar že ni zamujenega. Ponovim: Na Vršnih Selah naj se požuri z zgradbo šole ter se stre brezobzir- j no vsako kljubovalno nasprotova- ' nje. Za Kot naj se prisili lastni šolski I okoliš ter se čimpreje zgradi vsaj j enorazrednica. Občinski zastop Taičjega vrha naj se prisili, da gradi šolo v Rodinah, kjer bo imela praktični in obrambni značaj. ^Schulve-reinu«; naj se prepove sprejemati slovenske otroke, slovenskim staršem pa se ukaže potom občin in k rajnih šoiskih svetov, da pošiljajo otroke le v pristojno slovensko šolo. Tudi za Slovence nai velja Le\ Pe-rek. Kako bi se lahko priborila Slovencem v mestu Kočevju slovenska manjšinjska šola. kjer je slovenskih otrok skoraj za 3 razrede, tega menda deželnemu odboru ni treba razlagati. •dl Končno še nekaj, kar bi bil siee pri strankarsko zaslepljenih deželn odbornikih bob v steno. Edino »Drujste žba sv. Cirila in Metoda« ima skrb srce za pozabljene obmejne Sloven ce na Kočevskem. Z zgradnjami šol v čepljah, Rodinah in Rožnem dob je odvzela veliko breme občinam ir, tudi deželnemu odboru. »Schulvt. i ein« na Štajerskem in Koroškem nt zmanjšuje nikjer takih bremen oba nam in deželi, ker stavi le konkurene. ne raznarodovalne šole. Vendar g& jita oba deželna odbora za to po. nemčevalno društvo najvišje simpa. tije v dejanjih in denarnih prispev. kih. Koliko srca in podpore pa inij deželni odbor vojvodine Kranjske z& .Družbo sv. Cirila in Metoda«? Videant consules pri dež. odbo, ru, ne ... A. B. Ped novo občinsko vlado. Iz Škofje Loke Tiho in mirno so se končale vo. litve v zastop naše mestne občine. Da, niti najmanjšega odpora ni bilo od napredne strani in tako so torci prav lahko bih izvoljeni v to našo velevažno korporacijo sami pristni klerikalci, same svetle in jasne glave! Nekaj mesecev pred temi volit« vami je pač bilo malo šuma, tudi v javnosti se je nekaj razpravljalo, kar pa seveda ni vredno, da bi sc zdaj na tisto Še kaj ozirali. Voiitve so končane in v obč. odboru sede zadovoljno sami izbrani izvoljeno naših klerikalcev. In ti sedaj drže občinke vajeti v svojih rokah. Kako bodo ti izpolnili svoje prevzete dolžnosti, o tem bomo že ie govorili in sodili. Za danes naj om. nimo le-to, da je bilo in je še moz, k so taktiko naprednjakov pri teh vo. litvah hvalili, pa tudi takih, ki so grajali. Hvalilci menijo, da ie boljše, ker se volitve nismo hoteli ud< žiti, češ, klerikalci so se vedno na-hali, kake dobrote bodo oni storili za naše mesto, če pridejo na krmilo in torej kot praktični možje jim n: treba delati ovir. Nasprotno pa gra-jalci ne zaupalo klerikalcem absolutno nič in so radi tega mnenja, da bi bila napredna opozicija v obč. od boru ne le umestna, temveč tud vobče koristna! Tega mnenja so tu di nekateri zmernejši klerikalci. Računajmo torej z obstoječim razmerami in po teh se moramo vsaj začasno postaviti na edino pravo stališče hladnih opazovalcev. Oni znani kleoeravi bahači, ki so tako silili v občinski odbor in ki menijo da razumejo »vse«, naj nam torej Bodal pokažejo, kaj >vse^ zmorejo, >a se je tako lepo izpolnila njihova goreča želja. V teku dolgih treh let bodo od naše strani nemoteno gospodarili na rotovžu in se torej ne bodo mogli sklicevati na nasprotovanje nas naprednjakov. ko so tako lepe sami med seboj. Seveda bi se nekateri pametnejši klerikalni odbornik ne branili imeti poleg sebe tudi kaj izkušenih naprednih mož. da bi lim vsaj včasih kaj pametnega svetovali, kajti prišli so pač že do spoznanja, da sedanji naši klerikalni obč. odborniki nimajo posebne sreče v upravi naše občine. Saj med samim klerikalnimi volilci se je vzbudila opravičeno nezaupanje do novega občinskega odbora in posledice tega nezaupanja opažamo že med samimi klerikalnimi obč. odborniki, ker med vsemi njimi ne vlada potrebna harmonija in sloga! Tudi z reformami so že prieei V mestni ubožnici imajo skoro goto- bic *> ti Ua io i* tU Ko ne «r< Ui >o ub sr< ed ba f>r Tiil S ki aii te ra se bi Ti io nt m kz v* to r>\ st P< ur in ti šf ki di 01 XT d; tri št v: n; b; n; n u v i i posebna kasta. Večkrat sem Čul: Mi kmetje govorimo kranjsko, gospodje pa pridigajo po slovensko, tudi bukve so slovenske, slovenščina zateže bolj na hrovaško. Kranjske pesmi imenujejo narodne, slovenske pa umetne: sploh so jim one boli priljubljene, te jim se zde pretežke in nekako tuje. Vedne volitve sozna-nile so Dolenjce tudi z nemškutarji. Pravijo jim meškutarji, ker imajo glavno gnezdo po mestih in se vedo bolj po meško, če žive tudi na deželi. Ta sprememba nazova se mi zdi pomenljiva in vesela, ker dokazuje, da prosti Dolenjec ne Šteje samega sebe med meškutarje. Na Dolenjskem se vlači tudi j mnogo ciganov, ki so se priselili iz Hrvatskega. Na doljni Krki vdoma-čiii so se najbolj Jurkoviči, na srednji pa Brajdiči. Večkrat pa se priklatijo tudi štajerski in ogrsko-hrvatski cigani, jedenkrat videli smo celo — Tako končuje rokopis koncem četrte strani. Ako se nadaljevanje tega rokopisa sploh še kje nahaja, bi ga bilo v prvi vrsti treba iskati med listi onih knjig, ki jih je dobila po Trdinovi smrti novomeške gimnazije profesorska, oziroma dijaška knjižnica. Vsekakor bi bilo dobro, da se enkrat preišče te knjige; če ne drugega, bi se dobilo v njih prav gotovo mnogo zanimive korespondence, vredne objave. Rienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer« Četrti deL. (Dalje) »Vesel sem tega,« je rekel kovač. »Naši prijatelji so postali zadnji čas lukp.j sitni in pravijo —« »Kaj pravijo*« »Da jo res, da sto razbojnike pregnali, da držite barone na uzdi in polteno delite pravico!« »Ali ni teh Čudežev za kratki ča^ dveh ali treh mesecev dovolj!« »Za plemiča, pravijo, bi bilo to več kot preveč, a vi, ki ste izšli iz ljudstva, pravijo, da bi lahko kaj šo več storili. 2e tri tedne nimajo o čem govoriti; da so danes obesili Orsinija, jih bo zopet podkurilo.« »Dobro! Kmalu bodo imeli dovolj govoriti. Kaj ne, zdaj me že več tako ne ljubijo kakor pred tremi tedni!« »Teara ne morem reči, ampak Rimljani so pač nepotrpožljivi ljudje.« »Ah, tako!* »V8©kako se vas bodo krepko držali, samo novega davka jim ne smete naložiti.« »Ha! Kdor hoče svoboden biti, se mora vojskovati. Za vojskovanje je treba plačati. Ali naj ljudstvo za svojo svobodo, za pravične postave in varno življenje nič n« prispevat« »Ne vem,« je rekel kovač in popraskal za ušesi. »To pa vem. da se reveži ne dajo radi visoko obda čiti. Vas ljubijo, ker pravijo, da > zdaj bolje, kakor je bilo za ča^a baronov. A revni ljudje morajo slušati glas svojega želodca. Samo eden med desetimi ima pri sodišču opravke, samo enega med dvajsetimi so voj-sraki baronov umorili — jedo in pi jejo pa vsi in Čutijo davke.« »A vaše mnenje to ni, Ceccot« jf vprašal Rienzi. »Ne tribun! .laz sem pošten možl Toda moja rodbina je velika.« »Dovolj, dovolj!« je hitro rekel tribun in potem kakor bi sam seboj govoril, a na glas dostavil: »Sodim, da smo bili preveč zapravljivi; ta sijaj in te slavnosti morajo nehati.* »Kaj tribun?« je zaklical CeciMx »AH hočete revežem še praznike vzeti? Trdo morajo delati in njifr edino veselje je, da vidijo vaše lep« slavnosti in procesije. VraČuje se domov, govore: Glejte, naš mož prekaša vse barone; kako se zna postaviti!- »Ah! Torej ne grajajo mojega g i jaja I« »Ne, ne grajajo ga! Brez sijaji* bi se vas sramovali in prezirali državo.« »Brez ovinkov govorite, Cecoo, a morda pametno. Svetniki naj bodo vami. Ne pozabite, kar sem vam povedal !« , »Ne bom, ne bom! Sramoto bi sicer e!nih Dru rb in ven. i šol dolu m in llve n ne 3bčU enč- Po Tipa-pev- im^ e za p dbo* B. do. e. vođine. bilo :orej našo istni gia-olit-di v ialo, ►i se iitve sede enci drže pre-c še »me-ki vo- 0 jo Uše, iele- ba-orili nilo ii ni ?ra- 3SO- . da od-tudi tujimi ^saj avo Oni ako _ lijo^r saj go-bo-;po-odo inje epo ka-niki kaj lim va-nja. od-v limi dilo ega eg2 1 nit tied lar- m srev&Č abož^cev in teh bi se radi idkrižali ali vsaj zmanjšali njihovo jtevilo. Celo z izklučitvijo iz ubož-lice žugajo onim ubožcem, ki se ne bodo brezpogojno pokoravali njiho-ti komandi. Vse to dokazuje dovolj, tako usmiljeno srce* imajo klerikaici Jo ubožcev. Le-ti so dobili ukaz, da lihče ne sme kakemu naprednjaka, -lasti Čitalnici in Sokolu izvršiti ka-ito delo, ker sicer pade v klerikalno nemilost in je ob zavetje v najnc-o-bi Kandidatje za 1. volilni razred so: Odborniki: G. Sicherl Ivan, Cevca 35; gosp. Smole Josip, Dol. Logatec 45; £osp. Verbič Jakob, Dol. Logatec 10; g. de Gieria Anton, Dol. Logatec 87; g. Knreučan Franc, Dol« Logatec 46; g. Hodnik Franc, Dol. Logatec 41. \" a m e s t n i k i: G. Toiiazzi Josip, Cevca 39; g. Drabek Vaclav, Cevca 38: g. Gor-ianc Matevž, Dol. Logatec 13. Kandidatje za II. volilni razred so: Cfd b o r n i k i: Gosp. Mihevc Anton (Lovree), Martinjhrib 3: g. Baje Martln._ Dol. Inec 14: g. Lenašič Luka, Cevca ^. Žitko Jakob, Dol. Logatec 64; t Masie Franc, Brod 9: g. Tršar Janez, Blekova vas 14. Ubogo Hrvaško. V Zagrebu, 22. marca. Hrvaška hodi že desetletja trnje vo pot na Kalvarijo, a zdi se, da še ne bo v doglednem času konca njenega trpljenja. Gospodje, ki delajo državno politiko na Hrvaškem, pač mislijo, da je kraljevina Hrvaška dežela, s katero se da poljubno eksperimentirati. Toda kdo je porok, da ne bodo ob koncu koncev vendarle počile prenapete strune in da ne bo speča narodna energija končno vendarle buknila z elementarno silo na dan ter razdrobila okove, v katere skušajo okleniti Madžari in njihovi eksponenti mukotrpni hrvaški narod. Kdor pazno motri razvoj dogodkov na Hrvaškem, pač mora opažati znamenja, da sc pripravljajo radikalne spremembe v sodobni hrvaški politiki. Pohtični sporazum, sklenjen med hrvaško-srbsko koalicijo in stranko prava, je poKtičen dogodek prve vrste, ki pomenja veleva-žen preokret v taktiki hrvaških političnih strank. Naj sc o tem sporazumu sodi kakorkoli, eno je gotovo, da so s tem sporazumom izginile iz hrvaškega političnega življenja stranke, ki bi stale na temelju hrvaško-madžar-ske nagodbe. Strank z nagodbenim programom na Hrvaškem ni več! Vse stranke, ki pridejo v političnem življenju hrvaškem v poštev, so danes za prelom z Ogrsko. Prišel je torej čas radikalne politike na Hrvaškem, zakaj stranke, ki so enkrat rekle A, bodo morale reči tudi B. In čegava ie zasluga, da se je hrvaška politika tako radikalizirala? Izključno madžarskih eksponentov na stolici hrvaški h banov in njihovih vsakokratnih trahantov! Nasilstva, zakonolomstvo, terorizem, vse to je sililo narod k odporu. Ali se ie potern čuditi, ako ta narod sega sedaj po najskrajnejših sredstvih v svrho samoobrambe? A ^oni gori % ki delajo državno politiko, so še vedno gluhi in slepi. Mesto da bi inavgurirali trezno in pametno politiko, drve navzdol po strmem kolovozu, ki jih mora dovesti v pogubo. Po zakonu je zadnji rok. da se razpišejo nove saborske volitve, dan 3. aprila. Nesporno ie. da bi se javno mnenje dokaj pomirilo, ako bi se v zakonitem roku razpisale volitve. A kaj razglašajo iz Pešte? Da bodo saborske volitve odgođene na poznejši čas in da b<> imenovan za kraljevskega komisarja na Hrvaškem prosinli baron Pave! Rauch! Merodajni krogi hočejo torej napete strune še boli napenjati! Križevega pota na Golgato, po katerem stopa že desetletja hrvaški narod, še potemtakem ne bo konec. Bojimo se, da bo naroda končno minilo potrpljenje in da si bo jel res pomagati z lastno pestjo. Navdaja nas bojazen, da bo na Hrvaškem ob koncu koncev mesto preloma nastal — pravcati prevrat, ako se poklicani krogi ne bodo pravočasno iztreenih! Ozračje na Hrvaškem je prena-sičeno elektrike in gorje, ako bodo enkrat jele iz tega ozračja švigati strele!__ ------- % Razmerje med Rusijo in Turčijo. Carigrad, 23. marca. Očividno je turško časopisje zadovoljno z izjavo Rusije glede svojih mobilizacij. >Jeni Gazeta - piše: Tudi če bi zatrdila ne bila tako določna, bi ne bilo vzroka, ki bi ogrožal dobro sosedstvo med Turčijo in Rusijo. Zbiranje ruskih Čet je kvečjemu demonstracija proti navzočnosti turškega vojaštva v Urtniji. Če je to res edini vzrok, so storjeni že vsi koraki, da ne bo imel nikakršnih posledic. List ne verjame, da bi hotela Rusija pomagati Italiji ter naglasa posebno sir Edvard Greveve besede, da mu ni nič znano o kaki rusko-italijanski pogodbi. List spominja na pogodbe v Parizu in Berolirru, ki jamčijo Turčiji integriteto, ter zlasti na cipersko pogodbo, v kateri je prevzela Anglija specijalno jamstvo za azijsko Turčijo. Hudorsko panje. 4 v siriia. P r a g a , 22. marca. Stavkarsko gibanje v čeških nremogokopih je od včeraj zopet močno naraslo. Najbolj se ie stavka razširila v rnostskeni, ducheovskem in bilinskem okolišu, kjer so morali ustaviti v 25 premogokopih delo. Stavkajoči so dejansko napadli nekaj delavoljnih. Ponekod je moralo posredovati orožništvo. Ker kažejo velika podjetja napram delavskim zahtevam vsaj nekaj naklonjenosti, je pričakovati, da bo stavka kmalu končana. V Kladnu delajo delavci normaino. Anglija. London. 22. marca. Časnikar Guv Boumann ie bil obsojen na 9 in tiskarniška podjetnika brata Buck vsak na 6 mesecev ječe, ker so objavili v časopisu vSvndikalist« odprto pismo na angleško vojaštvo, v katerem jih poživljajo, da naj ne streljajo na delavce, tudi Če bi jim bilo to zapovedano. Delavci v Severnem Walesu so zadovoljni z včerajšnirni pogajanji v parlamentu in se pripravljajo, da začno v ponedeljek zopet z delom. italijanska - turška volno. Carigrad, 22. marca. Kakor vse kaže, je zelo dvomljivo, kdaj bodo prišle velesile s svojimi predlogi giede italijanskih predlogov pred porto. Turški poslaniki bila, ee bi se dali vsiliti kakega ce-Tako je. Dober veder, tribun!omen a, * rnoji načrti ponesrečijo. Povzpel * m se do tak<- višave, da hi se marši-kakemu rojenemu knezu v možganih * • -šalo. A z menoj pade vse, Rim, *J;>Jija. pravica- in civili^aeiju - vse in padlo v br«wi<> maogo stoletij >r»oko."hi, v kateri so mramornaii kipi ve-; i j mož iz starih časov gledali nanj. Odprl je okno, da bi vdihaval zrak umirajočega večera. Na trgii prod fcapitolom ni bilo f-r/^n vojaške stražo nobenega So- * la, pač pa je še temno in strasno vi^olo na visokih vešalih truplo plemenitega razbojnika, poleg" katerega k !o.žal velikanski bronasti kip egip-"^vskega leva. ?>Strasna podoba,^ si je mislil Rienzi. »Koliko zdaj pozabljenih slo-t> sneeti si ti videl ob Xilu, preden «3 te rimske roke semkaj prenesb«, ti itara priča rimskih zločinov. Kadar te pogledains se mi zdi, da imaš ču-dfžan vpliv na mojo nsodo. Poleg tebe sem stal, ko sem bil proglašen za republikanskega vladarja Rima: po- leer tebe stoji moja palača, stoji moj tribunal, mesto mojih obsodb, mojih tri um fo v, mojega sijaja. Z moje kraljevske po&telje padajo moji pogledi ućite, in ee bom kot vladar v miru umrl, boš ti zadnja stvar, ki jo bodo spoznale moje oči. Ce pa postanem sam žrtev ... * Ustrašil se je svoje lastim misli, >>e. nmaknil v sobo in odgrnil mizo, na kateri je poleg razpete ležala človeška lobanjn in nekaj človeških kosti — znamenja ničnosti vse človeško obl isti in negotovosti življenjm Pred *ienii opominjevalci je pokleknil ponosni, po najvišjih ciljih koprneči mož, in ko je vstal, bil njegov ko-rnJš lahek in izraz nje/srovega obličja prijaznejši, kakoi* ves ta dan. ni. Junak brez krinke. V pijanosti, pravi pregovor, izda človek svoj pravi znaSaj. Sreča pro-vzroča ravno tako pošteno, resnico razorlevajočo pijanost, kakor vino, oblast pa razkriva slabosti in kreposti človoica. Iz navadnega papoŠksga uradni ka, je Rienzi na čudovit način postal vladar Rima in zgodili bi so bili še večji čudeži, da ni Rienzija njegovo povzdiguenje zaslepilo in premotilo. Če gredo v urejenih državah ljudje korak za korakom kvišku, se svoje rastoče sreče navadijo. A prehod od nizkega meščana do mogočnega vladarja, od žrtve zatiranja do oskrb* nika pravice, je bil tako nagel, da ga tudi uajtreznejši človek ne more po- poln oma srečno v>restati. Lastnosti, vsled katerih jti prišel Rienzi kvišku, >> pospešile njegov padec in zmaga pri Murengu njegove sreče ga je zapeljala v propast pri njegovi Moskvi. A" časih svoje, mogočnosti si Bienzi ri pridobil novih lasfnosti, nego Ie svoje že razvite lastnosti postavil ali v svetlejšo luč ali v mračne jšo senco. Na eni strani jo bil pravičen, odločen, prijatelj zatiranih in strah /atiraT cev. Njegov čudoviti razum je osvetlil vsej cesar se je dotaknil. Z odpravo zlorab, vi-stnira nadzorovanjem in modrim redom je pot rojil mestne dohodke, ne da bi bil uvedel le najmanši novi davek. Zvest svojemu idealu o svobodi pra ljudska #elja ni zapeljala, da bi bil sprejel despotično oblast, nego je obnovil parlameuterični mestni zastop in mu dal novo oblast. Njegova moč je bila obsežna, a njeno izvrševanje je vedno ?>odreja! odločbam ljudstva. Stal je na stališču, da vlada v imenu ljudstva in ni storil nič važnega prodno ni ljudstvu razložil svojih nagibov. Zvest svoji želji, zagotoviti Rimu ne le svol>odo, nego tudi blagostanje, je porabil prvo sijajno razdobje svojega vladanja, da je predlagal ustanovitev zveze italijanskih držav, vsled katere bi bil Rim postal poglavar vseh evropskih narodov. Za časa njegove vlade je bila obrt nos t varna, znanosti so cvetele in umetnost se je začela razvijati. (Dalje prihodnji«.) pri vseh velesilah poročajo soglasno, da velesile ne bodo zapustile tal nevtralitete. V Rdečem morju. Neka italijanska topničarka je bombardirala arabsko obal nekaj milj od otoka Perima v Bab el Man-debu. Štajersko. Še nekatere opazke k glavnemu zboru s pod a jesta je rske klerikalne stranke. Poudarjali smo že včeraj čndno okolščino, da ni bilo na glavnem zboru klerikalne stranke v Celju deželnega odbornika Rohiča. Govorilo se je v glavnem vendarle samo o obstrukeiji v Štajerskem deželnem zboru — zato bi ne smelo manjkati strankinega zaupnika v največji deželni samoupravni oblasti, deželnega odbornika Robiča. A prišel ni — in gotovo je s tem javno pokazal, da so s Koroščevo deželnozborsko politiko ne strinja. Kajti to, kar je govoril Roška r, so bile Korošce ve misli. Da je Robič namenoma izostal, kaže tudi to, da ni dosel drugi opozicijpnalec proti dr. Korošcu, deželni poslanec Meško. Povedali smo že večkrat, da mariborsko vodstvo Meska namenoma in oČividso odriva iz javnosti. Na njegovo mesto bi naj stopil glasoviti ptujski Brenčič. Klerikalni listi in govorniki (n. pr. župnik Vogrin) so to naše domnevanje naravnost potrdili. Sedaj čujemo, da je rekel Meško sam: »Korošec me ne more, ker sem čok rat odločno povedal, da njegova politika ni slovenska«. In ni ga bilo z Robičem vred v Celje. To je slabo znamenje za Korošca., ki je postal taki- ošaben, brezobzien in prepoten-U'u, da to preseda ze kmečkim poslancem duhovniške stranko. — »Straža« pravi, da se je zbral na Jožo to vo pri Belem volu >>cvet našega naroda«. List menda misli na duhovnike, kar je z njegovega stališča naravno; tistih običajnih Jože lovih romarjev in romaric, katerih so bile vse nemške kreme polne in ki so popoldne pijani poležavali ob cestah, pa hvala Bogu mi treba smatrati za »c%'et naroda«. In ti so v svoji priprostosti in politični zaostalosti delali štatažo duhovnikom. — Krekove prostačke psovke smo že omenili; 5>Straža« še imenik izpopoljnjuje s tem,da je imenoval dr. Krek naprednjake tudi vlaeuge ... Obžalujemo, Šornov ni med nami. Kako nizko je padlo glasilo katoliške duiiovščine na Spod. Štajerskem, »Straža«, kaže to, da imenuje dr. Krekov govor »diven«. Klerikalci in imenovanje Nemca dr. Pupacherja. za okrajnega sodnika v Ormožu. Iz Ormoža nam pišejo: Naprosili smo takoj, ko smo zaslutili nemške makinacije glede imenovanja nemškega okrajnega sodnika v Ormožu, dr. Korošca, naj posreduje v imenu spodnjesrajerskih slovenskih državnih poslancev. A mož je odgovoril, da te**a ne stori. To pribijemo v oznaeenje žalostnih naših političnih razmer. Celo priprosti kmetje, klerikalni župani našega okraja, uvide-vajo krivico, ki se nam godi, politični vodja spodnjestajerskih Slovencev v parlamentu pa odklanja vsako posredovanje. Castitarno Savinski dolini, ki je slovela nekdaj kot narodna, BS takem »slovenskem« poslancu! Ie Celja. Neverjetno, šo celjske duhovnike je sram dr. Krekovega zmerjanja »Pri beliem volu«. Da bi oslabili v javnosti vtisk teh psovk, skušajo sedaj po »Slovenskem Go-podarju« prepričati ljudi, da so psovali luđi uaprednjaki došle kmete. Tako je bojda vsklBmil po »Skrrsjh skeru Gospodarju« nek »liberalui spi-ceJj«, kazoč na klerikalne kmete: ^Bedaki, kako derejo za poslanci!« Človek bi sicer kmalu dejal, da ta namišljeni s spi cel j« ni zinil ba£ pre-neumne: ali namen cele »godbo je preočivideu, zato ne bo dal nikdo nič nm njo. Za klerikalnega dopisnika pa velja rek: Spoznanje samega sebe je prvi korak do poboljšanja. Iz Celja. Splošno slovensko obrtno društvo je skleuilo na svojem občnem zboru sklicati na binkostni ponedeljek dne 27. maja v Celje velik shod slovenskih obrtnikov is Spod, Štajerske. Za dnevni red so določeni naslednji referati: 1. Organizacija obrtnikov. t?. Škodljivci obrti. Posredovanje vajencev in pomočnikov. 4. Ustanovitev mojstrske bolniške blagajne. 5. Obrtni shod v Celovcu leta 1911. 6. Obrtništvo in karteli. 7. Trgovskc-obrtna zbornica za Spodnje Štajersko. To bo prvi shod slovenskih obrtnikov iz eele naše dežele in opozarjamo prizadete, da se že sedaj marljivo pripravljajo na udeležbo. Iz Gaberja pri Celju. V nedeljo dne 24. marca se vrši v Sokolskem domu ob 3. popoldne ustanovni občni zbor slovenske požarne hrambe za celjsko okolico. Domačini in tovariši hramhovci iz bližnje okoliee so vljudno vabljeni. Is Brežic. Neka premožna slovenska družba kupuje velik stavbni kompleks tik nemške občinske hiše, se ponesla da tamkaj sezida veliko poslopje V trgovske svrhe. V narodnostnem ozi-ru bodo to novo podjetje za breške Slovence velikega pomena. Sram jih je »profesorja«! ^Slovenski Gospodar« piše na uvodnem mestu o deželnozborskih volitvah ▼ Belo Krajini. Zanirdivo je, da svojim bralcem nič ne pove, kdo sta po svojem poklicu Dermastija in Mazelle. Ta list, ki vedno poudarja svoje kmetstvo, si namreč ne upa povedati, da je zmagal »profesor »Dermastija« napram belokranjskemu kmetu Ma-aelletu. Vočigled toliki poštenosti klerikalnega tiska se ni čuditi, čemu se duhovščina toliko boji med ljudstvom naprednih listov. Ali jo bodo vendar mogle take praktike, ki se jih poslužujejo v navadnem življenju samo konjski tatovi, vzdržati politič-ao na površju* Šoštanj. Sokol v Šoštanj n vabi tem potom vse prijatelje sokolske misli na svoj V. redni občni »bor, ki se vrsi z običajnim sporedom na praznik, 25. t. m. ob pol 3. popoldne v hotelu »Avstrija« v Šoštanju. Prijatelji, pokažite s svojim prihodom na ta občni zbor umevanje iskrenih narodnih teženj našega mladega društva. — Na zdar! Drnžmirje pri Šoštanju. Požarni hrambi v Drnžmirju naklonil je cesar velikodušni dar 200 K. Medtem, ko bilježimo to veselo vest, prosimo obenem kav najiskrenejše prijatelje našega društva, katero tako vrlo in nspešuo deluje in si hoče nabaviti šo potrebno gasilno orodje, da nam bla-ohotno priskočijo na pomoč!Za vsak tako skromen znesek ho blagim podpornikom iz srca hvaležna: žarna hramba v Družmirja, Šoštanj. — Na pomoč! Iz Moškanjc pri Ptuju. Veliko stopinjo nemške izobrazbe kaže poštna uradnica pri nas, ki nadomestuje gospo poštarico. Ko je minuli teden prišla neka ženska po opravku na pošto in ni mogla vrat dobro zapreti, nabrali jo vljudna gospodična s r.verflnehte Baben«. Kaj ne, za davkoplačevalca v uradu jako prijeten ogovor. Denar, ki bi ga morala ženski dati nazaj, je pa vrgla, da ga je morala ženska poiskati, ako ga je hotela imeti. Zato vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo, ako se po njegovem navodilu ravna tako s strankami? Obenem tudi zahtevamo, da se dotično uradnico ponči, da se taki slučaji več ne zgode. Sliši se tudi, da se na tej pošti težko dobe slovenska potrdila za denarne in blagovne pošiljat-ve. Pa drugič kaj več o tem! Regulacija Drave, Iz ormoškega okraja pišejo »Slogi«: »Regulacija Drave je bila po prizadevanju naših prejšnjih deželnozhorskih poslancev sklenjena stvar in tudi država je obljubila nenavadno velik znesek kot prispevek, a vendar ee uravnava. Drave ne vrši, ker deželni zbor ne de-I nje. Še c-elo stavbno vodstvo za regulacijo Drave v Ptuju bo v najkrajšem času razpuščeno. (Se je. že zgodilo. Op. ur.) Pred dvema letoma je preprečil nameravano razpustitev dr. PIoj, na koga se naj zdaj obrnemo za pomoč?« Na — Brenčiča, dragi prijatelj ... Pa še to bi bilo prepozno, namesrmja je že stavbno vodstvo dravske regulacije v Ptuju razpustila, ne da bi Brenčič za to kaj vedel. Saj »Slov. Gospodar< še o stvari, kolikor se spominjamo, ni ničesar pisal. Protest nenemske^a dijaštva v Gradeu. 22. t. m. je izročila deputacija noneroškega dijaštva na graski univerzi, sestojeea ie treh članov (onega Italijana^ Hrvata in Slovenca), rektorju graškegs vseučilišča sledečo resolucijo: Zastopniki neuem-8kih narodnosti na graškeni vseučilišču, zbrani 0, dne marca 1912 rta protestnem shodu po 2. konstati-rajo, da se s tem, da je predavanje lektorja Ferdinanda Steila »Deutsche Vortragsknnst- dostopno samo »fiir Horer deutscher Nationalitat:modrost« dr. Zajca. In ta mož si upa prevzeti posle vodstva deželno bolnice, ko nima pojma o bolnici in o poslovanju v nji. Za dve kroni na dan hodi podpisovat nekaj aktov in od vzame mesto, ki je sistemizirano, drugemu zdravniku. Stanovska organizacija zdravnikov — kje si? Kje si c. kr. deželna vlada, da dopuščaš take škandalozne razmere, ko moraš vendar znati, da imenuje deželni odbor odgovornega ravnatelja bolnice iz srede primarijev in da ga potrdi sam cesar? Ali je treba tako bagatelizirati ves zdravniški stan, da se prepusti deželnemu odborniku opravljati (!?) za dve kroni na dan posle vodstva deželnih dobrodelnih zavodov? Popolnoma umestna bi bila interpelacija v državnem zboru, če so ministrstvu te škandalozne razmere v deželni bolnici znane in kaj hoče ukreniti, da se te škandalozno razmere odpravijo, in.uredi vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov tako, kakor predpisuje zakon* Saj ima vendar c. kr. deželna vlada vrhovno zdravstveno nadzorstvo nad bolnicami. Naj vsaj svet zve te škandalozne razmere, naj zve, kako upošteva deželni odbor in pa naša e. kr. dežnla vlada zdravniški stan in kake deželne odbornike ima Kranjska! Žalostno bi bilo, če bi se med sedmimi primari j i ne našel niti eden, ki bi bil sposoben za to mesto. Osebnemu prijatelju se ustanavlja popolnoma pu nepotrebnom primarijat. Ali ni to korito? Ali ne zapravlja dr. Zajec s takim postopanjem deželni denar? Ali ni v klerikalni stranki res nobenega moža, ki bi se uprl in zahteval odstranitev takih ljudi? -f- Is deželne bolnišnice. Kakor vse kaže, se izvaja politični bojkot tudi v deželni bolnišnici, ker nam dohajajo neprestano pritožbe, da se postopa skrajno sirovo in brezobzirno z bolniki, ki so na snmn, da so naprednega mišljenja. Kdor izmed bolnikov čita na primer »Slovenski Narod« ali kak drugi napredni list, ta mora biti že v naprej pripravljen na najrazličnejše šikane, zlasti s strani sester usmiljenk. Takšnemu revežu dajejo slabo hrano, mesto toplih jedil mu donašajo mrzla, zanemarjajo ga pri postrežbi, sploh store vse, da mu zagrene bivanje v bolnici. Cesto pa se zgodi, da vržejo takšnega bolnika neusmiljeno na cesto. Tako se je zgodilo te dni z nekim mladeničem, ki je doma iz Bele Krajine. Siromaka, vsega bolnega so vrgli na cesto pač samo zategadelj, ker se je neki sestri zdel premalo pobožen in ker je menda bral tudi napredne liste. Revež je jedva prilezel do nas, da potoži svoje gorje in da si izprosi toliko podpore, da bo imel čez noč kam položiti glavo. Siromak je pred nami omedleval od bolezni in slabosti, človekoljubi v deželni l>olni^nici pa so ga vrgli na testo. To je takšen barbarizem, ki mora vzbujati upravičen gnev vsakega poštenega človeka. Znašajte svojo politično strast nad zdravimi ljudmi, prizanašajte pa vsaj bolnikom! -f- Velikonočne šolske izpovedi so se vršile v Ljubljani za deklice pretekli teden. Nove pritožbe prihajajo od več strani, kako brezobzirno postopajo spovedniki z nežno žensko mladino od 14. do 17. leta. Malo je onih izjem, ki bi razumeli, da z različnimi vprašanji iz znane rdeče brošure svetosti zakramenta škodujejo, gojenko pa naravnost moralno pokvarijo. Brezplodna je za teh nesrečnih razmer in vplivov še tako skrbna vzgoja pri starših in v šoli. Razumni starši bodo primorani svojim ne-odraslim hčeram prepovedati obisk spovedi. Naloga šolske uprave, vodstev in katehetov hi bila, povedati cerkvi, da ne kvari mladine. V Ljubljani imajo katehetje svoje društvo, toda tu se raje premišljuje, kako učence in gojenke speljati na politične poti, kako v njih vzbuditi verski fanatizem in politično posurovelost, kakor nam kažejo vsak dan na šolah naši katehetje. Vemo že naprej, da je vsaka beseda zastonj. Na Kranjskem se klanjajo politični moči sedanje vladajoče stranke vsi, ki jih je nesrečna usoda posadila na vodilna mesta; tej moči se mora prilagoditi vsak paragraf tudi kulturnih institucij. Katehetje so danes na zavodih eksponentje vlade in klerikalne politične moči. Pritiska in mori se lahko na vse strani in z vsemi sredstvi — kjer se končajo meje dokazljivosti, tam je začetek nekontrolirane laži in zahrbtnosti, ali informacije morajo priti na pravo mesto, da se paragraf pri tolmačenju nasilno še bolj zakrivi — nikdar pa se ne sme zameriti katehetu. Katehetske vodstvene in nadzorovalne oblasti vežo vedno in dosledno jeklene verige načel absolutne vladne in cerkvene avtoritete. Če se v javnosti zasveti skromen žarek, ki odkriva pregreho enega izmed zaveznikov, takoj se dvignejo vse tri zmajeve gla\-e v obliki na paragrafe postavljenega popravka s solzečim uvodom, da naj napredno časopisje za vsako ceno brani nepoštenosti zakrivljenih, direktno ali indirektno od takozvanih laži —- naprednjakov. -f- Napredne župane pričel je deželni odbor preganjati z gorostasnim! denarnimi globami. Tako je dvema županoma, ki nista s potrebno vnemo razglasila nekih kmetskih tečajev, naložil gorostasno denarno kazen po 200 kron!! — Je še veliko vprašanje, je-li so župani obvezani služiti deželnemu odboru za take neobčinske zadeve kot postavne sluge, na vsak način pa tiči v visokosti omenjenih glob 99% politične maščevalnosti in ško-daželjnosti. Zaradi tega poživljamo prizadete župane, da se ne vdajo kar meni nič, tebi nič, temveč naj se obrnejo zaupno na Kmetsko pisarno narod no-napredne stranke, ki jim bo rade vol je in brezplačno preskrbela potrebne pritožbe. + Po županski volitvi na Jesenicah. Piše se nam z Jesenic na Gorenjskem: Več let je gospodaril na Jesenicah gerent Cebulj kot zaupnik c. kr. deželne vlade in deželnega odbora. Dne 17. t. m. so klerikalci tega Cebulja izvolili za župana, da jih bo lahko še dalje s pasjim bičem po ušesih tolkel. Zgodilo se je, kar je bilo že naprej pričakovati. Od 31 glasov Jih je dobil čebulj 23, zmerni klerikalec Valentin Čeme pa 8. Zmagala je stranka jeseniškega župnika Skubi-ca, a nastala je opozicija v lastni stranki. Takoj, ko Je bilo znano, da J'e Čebulj izvoljen za župana Je klerikalna opozicija prisegla, da hoče prej ko mogoče Čebulja z županske« ga stola prestaviti k c. kr. okrajni sodni)! v Kranjski gori, baje da ob. činski denar ni popolnoma v redu. Tako je klerikalna opozicija še na večer javno govorila po gostilnah. Ako opozicija svoje obljube ne izpoi. ni, bomo prihodnjič navedli imena ti-stih, ki so izrekli obdolžitve, da |e Čebulj jemal občinski denar, da se bo popolnoma jasno dognalo, kaj je na teh obdolžitvah. Za danes naj bo le pribito, kako srečno roko imata c. kr. vlada in dež. odbor pri izbira, nju gerentov. Na Jesenicah Čebul:, v Mostah pri Ljubljani Oražem... + Izpod Nanosa. V četrtek, dn«: 21. marca se je vršila volitev župana in občinskih svetovalcev. Naprer]. njaki so zmagali na celi črti. Za žu-pana je izvoljen gosp. Filip Kav, č i č z Razdrtega, svetovalci pa so: I. Kiauta iz Landola, Štefan Stege] iz Hrenovice, Anton Trkat iz Raku leka, Leonard Del Linz z Razdrtega. Ivan Šantelj iz Goric, Fran Cebokli iz Šmihela, Karel Prerani iz Vel. Ubelskega in Ivan Premrl iz Strani-. Pri volitvi je bilo veliko nesporazum-njenj, akoravno smo imeli večino od-bornikov, a iz črnega dima je le prišlo na dan. da bodo odločevali sai neomahljivi možje. Čestitamo! -j- Kako dober prijatelj je Lon-čarič Beiokranjcem. Lončarič je mnogo agitiral pred volitvami in se delal Beiokranjcem prijatelja. No kak prijatelj je belokranjskih obrtnikov, se vidi iz tega, da je takoj knpfl v Črnomlju Kožarjevo hišo z mesarijo in gostilno za 57.000 K. Belo-kranjski gostilničar in mesar sta velika siromaka. Vina se stoči malo, saj ga ima večinoma vsak doma. Meso pa tudi ne gre, ker ni ljudi, ki bi imeli denar za meso. Se bog, da j za kruh in sol. Na teden pobije po eno mršavo bušo, to je vse. Zdaj pride z zgradbo železnice denar v deželo, zdaj pridejo delavci, ki bi daii malokaj zaslužiti, zdaj pa ves ta zaslužek odje Lončarič domačim obrtnikom. Jasno je namreč, da bodo morali vsi Lončaričevi delavci jemati meso in vino le pri Lončariču in nikjer drugje. + Pozor gostilničarji! Podjetnik Lončarič in Puntigam - Petri nameravata v krajih, kjer sc bo gr;i dila belokranjska železnica, naprav ti barake, v katerih bi opravljala g stilničarsko obrt. »Zveza kranjskih gostilničarskih zadrug je v §vo včerajšnji seji sklenila oster pro! £4 pri vladi proti nameravanemu aten tatu na gostiln i carske interese s stra ni nepoklicancev in nenpravičence* ijončariča in PetriČa. Gostilničarji poskrbite si pravočasno dovoi.>nja za obrtovanje v krajih, kjer se 1*» gradila železnica. -f- Dragoceno priznanje, venec- ne piše nikoli resnice, razen če ga strah ali strast tako prevzameta, da mu nekotc uide resnica. Ti se mu je primerilo tudi v 6J. številki z dne 15. marca t. 1. v uvodniku drugem stolpiču zgoraj. Preje je poročal namreč vedno v krasno uspelih shodih v Beli Krajini. Na citiranem mestu pa pravi doslovno: spodom liberalcem bodi enkrat 7d vselej čisto jasno, da so naše shode zadnjič razbili.« 4- Premeščen ie iz Novega mesta v Logatec. Davčni oficijal Valentin Kompare je premeščen v Logatec in je odšel dne 15. marca. Ni bilo oficijalne valete, na tihem je odšel, kakor je delal na tihem, pa neumorno. Bil je več let blagajnik čitalnice in kot tak nje duša. Noč m dan je delal, posebno ob času prezidave čitalnice. Pozno v noči si še videl brleti v njegovem stanovanj i luč: delal je naroden delavec v pravem pomenu besede. On in njegova blaga gospa sta sodelovala v obilni meri pri vseh narodnih prireditvah, sicer se pa nista rinila v ospredje, in zdaj sta šla. Kdor ju je poznal, ju je imel rad in more le častitati Logat-čanom na pridobitvi tega moža, ki je neumoren delavec tak. kakršnega si moremo komaj v mislih predstavljati. Obema pa želimo v novem kraju obilo sreče. -f- Promocija. V četrtek, dne 21. marca je promoviral gosp. Suhadol nik Fr., pravni kraktikant pri okr. sodišču v Kranju, na c. kr. češki univerzi v Pragi za doktorja prava. Čestitamo! -r* Iz politične službe. Koncipist pri politični upravi dr. Rudoli Strictiusje prideljen v službovanje poljedelskemu ministrstvu. Strie-tius zna sicer jako slabo slovenski, a v ministrstvo je prišel — kot Slove« nec!! -f- Iz poštne službe. Imenovani so za nadpoštarje Orest Fratnik za Poreč in Josip Loik za Matulje; za poštarice poštne ekspedientke Cecilija Eisselt za Št. Vid pri Zatični in Ana Jamšek za Zatično; za poštne oficijantinje aspirantke Marija Grego za Trst 1., Elda Lonzar za Brioni, Slavica Sancin za Skedenj in Karoli-na Cvetko za Lovrano. Marija Črni-goj v Podgorju pride kot ekspedijen-tinja v Mompademo, poštna oficijan-tinja Ludmila Truger pride kot eks- m pedijentinja v Staro cerkev pri Kočevju, Alojzij Grzetič kot ekspedi-ient v Podgorje, Mihael Jazbec v Stili or ju kot ekspedijent v Voljče, aspi-rantka Ivana Brišar pride kot ekspe-dijentika v Grahovo in Ana Ljubeč v Suhor. — Premeščcnja: Oficijantinja Viktorija Pntigua z Brionija v Pulj, Pavla Mlakar iz Skednja v Trst L, Gabrijela Rajgelj v Trst L in Ivaua Kozorog iz Lovrane v Labin j. — Razpisane so službe ekspedijcntov v Šmarju (III./3), služabniški pavšal ;<99 K, v Dvom (III./3), služabniški pavšal 266 K. Rok za prošnje 3 tedne. + Iz Ijudskošolske službe. Za »uplentko na ljudski šoli v Ihanu je imenovana na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega naduči-relja Frana Jordana bivša provizo-rična učiteljica v Šmartnu Terezina Črnalogar. — Naš listek. V torek začnemo priobčevati Maupassantov roman »Lepi striček« (Bel-Ami) v prevodu Otona Župančiča. — Iz seje magistratnega gremija- Prošnja Tereze Duru, najemnice gostilne na Sv. Petra nasipu, da se ji voli postaviti pred hišo nekaj miz stolov za goste, se iz javnih ozirov kloni. Za snaženje in posipanje st, ulic in trgov se je izplačalo za čas od 2. do 9. marca 3763 K 27 v., i čas od 10. do 16. marca pa 369:2 K vin. Delo za uravnavo Gruberjeve i ]dne do mraka. Vstopnina za osebo K. dijaki, učenci, vojaki, delavci in •flroi-i 40 vin. Priporočamo občinstvu to, gotovo zanimivo razstavo. — Družinsko slavje. hOletnieo aja danes gosp. Fran Bnčar, vpo- < jeni prožni mojster južne železni-e v krogu svoje družine, odnosno žitelji gosp. Mlakarja v Jenkovi ulici. Lep dogodek je to, če se pomi-da je gosp. Bučar na ik>1u svojega \ ljenja moral prekoračiti mnogo trnjevih pot. V 27. letu je stal kot hraber avstrijski vojak leta 1859. v ki pri Solferinu na Laškem. Koli-ko so takrat pretrpeli vojaki, se lah-razsodi, če se pomisli, da so mo-i skoraj zvečine vsa pota narediti peš radi pomanjkanja železniških z. Pridnost in energija g. Bučarja je bila tako velika, da si je po- * g svoje male plače vzdržal in vzgojil 8 otrok, od katerih jih živi še pet, ki so vsi vzgojeni v pravem narod- m duhu, kakor je bil vedno sam st sin svojega naroda. Vedno zvest tradicijam svojih staršev, ohranil je Bučar res pravo versko prepriča-. dokaz temu, da zahaja rad v cer- v, a zoprno mu je bilo vsikdar grdo hujskanje, ki je prišlo v zadnjih letih v navado po cerkvah. Posebno znan in v dobrem spominu je g. Bučar v postojnskem okraju, kjer je služboval nad 30 let. Sicer se pa ta >tarČek mora vsakomur priljubiti, kdor ga pozna; odkritost in poštenost je njegovo geslo. In takemu možu moramo pač vsi, njega znanci, prija-tr*l j i, — sovražnikov ne more imeti, /.eleti ob tej priliki, da bi ga bog ohranil v življenju in zdravju do skrajnih mej človeškega življenja. Srečno in veselo naj obhaja današnji danvv krogu svoje ljubljene družine. — Obisk deželnega muzeja Rn- dolflnum je bil v preteklem letu 1911 naslednji: rednih obiskovalcev 13.763 (1. 1910 14.210), obiskovalcev z družbah 4078 (1. 1910 3768), obiskovalcev z vstopnico 436 (1. 1910 444); skupno je znašal celoleten obisk 18.277 (1. 1910 18.422). Primanjkljaj 145 obiskovalcev v preteklem letu pripade zimskim mesecem, to je časovni dobi, ko vlada v muzejskih razstavnih dvoranah neznosen mraz. Največji je bil obisk meseca majnika (2547 obiskovalcev), najmanjši meseca februarja (694 obiskovalcev). Splošno pa moramo reči, da se je obisk deželnih muzejskih zbirk v zadnjih letih močno dvignil; vedno pa je neugodno vplivala v zimski dobi ostra mrzlica, ki je bila razširjena po vseh muzejskih prostorih. Z letošnjim letom pa bo tudi ta nedo-statek izginil. Po neutrudljivem in tudi uspešnem prizadevanju muzejskega ravnateljstva je sklenil kranjski deželni zbor, da se vpelje v deželnem muzeju še to leto centralna kurjava. Ta, za muzej prevažna pridobitev bo nedvomno silno dvignila znanstveno delovanje in pa tudi obisk deželnega muzeja. — Domača obrt, industrija in trgovina ima v narodnem življenju velik pomen, katerega bi se morali prav posebno zavedati ravno mi Slovenci. Zahteva, da moramo podpirati domačo obrt, trgovino in industrijo, ni prazna, brezpomembna fraza, temveč ima svoje globoko utemeljitev. Tu gre namreč za množitev domačega kapitala, ki je podlaga narodnega blagostanja. Brez dobre in trdne gospodarske podlage ni mogoč na nobenem polju resničen napredek, posebno ne na kutturnem. To so spoznali že vsi narodi, in tudi med Slovenci se širi smisel za to. Vendar še premalo. Slovenci imamo že mnogo domače obrti, razvija se trgovina, posebno pa industrija. Med najbolj cvetoča domača industrijalna podjetja smemo brez dvoma šteti Kolinsko tovarno za kavne primesi v Ljubljani. To podjetje je sieer še mlado, ali v kratkem času svojega obstoja si je znalo pridobiti velik ugled na vseh straneh, kajti vseskozi solidno je in posebno njen izdelek, Kolinska kavna primes, si je pridobila zaradi svoje nedosežne kakovosti posebno pri slovenskih gospodinjah odkritih prijateljic. Razveseljivo je, da krog prijateljic Kolinske kavne primesi, tega izbornega in edinega res domačega kavnega pridatka, čimdalje bolj narašča, tako, da se bo v kratkem moglo reči, da vse slovenske gospodinje kupujejo samo Kolinsko kavno primes. Iz Most nam pišejo: »Zarja« se je v dopisu iz Most dne 18. t. m. obregnila ob predsednika moščanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda Josipa Zupana. Da ne bo zmote, povemo »Zarji •, da je načelnik podružnice g. Fran Suppan in ne Josip Zupan, kakor Zarjin- dopisnik piše. Dopisnik šteje g. Suppanu za greh, da se zavzema za kompromis med naprednjaki in socijalisti za bodoče občinske volitve v Mostah. Kakšen svobodomislec je to, ki hoče celo zabraniti, da bi svoboden človek smel svobodno izražati svoje mišljenje? Sicer pa, ali more eden posamnik sklepati kompromise za cele stranke. G. Suppanu očita dopisnik, da je uskočil iz socijalnode-mokratskega tabora. Počasi, dopisnik, Suppan je morda boljši socijalist kakor on, čeprav mu očitajo uskoštvo zato, ker smatra za združljivo s socijalnim! idejami, ako se človek bori za pošteno narodno stvar in ako ljubi tudi svoj rodni materni jezik. Kar pa se tiče protekcije, prepušča g. Suppan protekcijo prav rad g. dopisniku, morda si bo le-ta ž njo pridobil zaklade, do katerih se Suppan ni mogel dokopati. Avtomobilna zveza Idrita - Logatec in Logatec - Idrija. Odhod iz Idrije v Logatec in iz Logatca v Idrijo je trikrat na dan. Cene so zmerne. Račun idrijskega okrajnega cestnega odbora za leto 1911 izkazuje dohodkov 74.543 K 46 v, med temi je vštet presežek prejšnjega leta v znesku 35.676 K 32 v, troški znašajo 52.621 K 91 v, je potemtakem prebitka 21.921 K 55 v. Med troški znašajo mezde cestarjem 3400 K, dobava gramoza 6032 K, škarpe 16.560 K, mostovi 3287 K, dobava cestnega orodja 469 K, potni troški 711 K, pisarniške potrebščine 496 K, prejšnjemu načelniku povrnjeni znesek 16.818 K itd. Kakor znano imajo idrijski cestni odbor v rokah klerikalci in tukaj bi lahko pokazali, kako naj se gospodari, ko imajo radi prekoračenja občinskega proračuna vedno toliko vpitja in nepotrebnega kritiziranja. Toda klerikalci iz previdnosti ne priobčijo v račun tudi proračuna, da bi se moglo primerjati, kar bi bilo jako zanimivo. Iz tega bi šele spoznali, kaki gospodarji so klerikalci in da sami napravljajo napake, ki jih tako radi očitajo drugim, v vse drugače hujši meri. Pa, klerikalcem je itak vse dovoljeno. Letos se bo baje gradila cesta skozi Kanomljo, občin- ske ceste Idrija - Rovte pa nikakor nočejo prevzeti med okrajne, dasi za to že toliko let moledujejo prizadete občine Idrija, Dole in Rovte. Prihodnjič naj torej klerikalni gospodarji pri idrijskem cestnem odboru priobčijo pri računu tudi proračun za dotično upravno leto. Svarilo delavcem. V novomeški okolici je malodane tisoč delavcev, ki so prišli brez vsakih sredstev iskat dela k zgradbi belokranjske železnice, ker se je poročalo, da prič-no z zgradbo z 16. marcem t. 1. Zdaj postavajo lačni, brez dela in brez strehe. Pa tudi po 23. marcu se še ne bo pričelo z delom, ker morajo kopirati podjetniki načrte in dobiti orodja in druge priprave. Z delom se vobče ne bo pričelo pred velikonočnimi prazniki, po čemer naj bi se ravnali dela iščoči delavci. Naprej niso mogli. Fantje iz Rodin in iz Crešnjevca pri Trebnjem se kar ne morejo, pa menda sami ne vedo, zakaj se sovražijo. Gre to sovraštvo od roda do roda. Dne 16. februarja so se srečali na cesti Anton Longar iz Rodin, s katerim je šel Franc Pakiž iz Zgornje Dobrave na eni strani in Martin Eršte in Anton Rogelj iz Crešnjevca, ter Jože Vidmar in Meglenika na drugi strani. Ko so prišli skupaj, kar niso mogli naprej, ampak so se brez obotavljanja zgrabili in pozdravili z nožem. Potrdilo boja je dobil sicer vsak. toda najbolj jo je skupil Longar, ki je bil vrezan po desnem očesu in ima tudi nad levim očesom precejšnjo vreznino. Da se jim bodo rane lažje zacelile, pridejo v celice. Novo zanimivo smer je dobil poboj ciganov v Brusnicah. Orožniki so bojda dognali, da so tepli Rei-cherta tudi domači fantje s koli m z drugimi stvarmi po glavi. Ni se pa moglo dognati, kateri fantje in odkod so bili pri poboju. Nedavno pa sta se storilca, kakor se pripoveduje med cigani, sama izdala. Nek Janez Strniša menda iz Brusnic je prišel k ranjeni ciganki Bernardki Jul in ji rekel, da bo videla hudiča, če bo povedala, da sta bila pri pretepu tudi udeležena on in nek France Brulec iz Brusnic. Ciganka se je zbala grožnje in šla k orožnikom po pomoč, ki so prišli na ta lep način pravim krivcem na sled, če je namreč ciganki le kaj verjeti. Strniša Janeza so orožniki zaprli v soboto 9. marca. Nevaren sunek za nič. V petek je bilo 8. februarja t. 1., ko je gnala posestnica Franca Zorko živino na vodo. Pa tudi sosedova dekla Neži-ka Prešern je gnala napajat domače govedo. Kakor se sosedi ne morejo povsod dobro razumeti, tako si tudi sosedove črede niso vselej prijateljske. Ena junica, ki jo je gonila Neža Prešern, je hotela pobosti Zorkovo kravo. Franca Zorko jo je zapodila z besedami: »Ali mi ne greš, mala!« To pa je Nežo Prešern. ki je zelo majhne postave, tako vjezilo, da je podrla Franco Zorko na tla rekoč: »Ali imaš zdaj dosti od male?« Zorko je padla tako nesrečno, da je par dni pozneje spoviia. Iz Dragatuša nam poročajo kaj lepe stvari o počenianju tamkajšnjih klerikalcev. Na dan deželnozborske volitve je neki Peter Kump, ki je baje določen za bodočega župana, ob 1. ponoči na cesti napadel naprednjaka Jožefa Slobodnika. Kumpov tast je šel na Slobodnika s planko v roki ter kričal: »Bomo liberalcu posvetili s planko po glavi.« Slobodnik se jc mogel rešiti samo z begom. Stvar je prijavljena orožnikom. — Na praznik sv. Jožeta so zvečer peli fantje na vasi. Ker so se slišali tudi klici: • Živio Mazelle«, je pridrl mež-nar z nabito puško ter ustrelil med fante, ki mu niso storili nič zalega. K sreči ni nikogar zadel. Fantje so se mirno oddaljili in prijavili dogodek oblasti. Brez dvoma bo afera končala pred sodiščem. Iz Št Vida pri Vipavi: V noči od 20. na 21. t. m. je umrl vrl narodnjak Anton Božič, krojač in mnogoletni blagajnik bralnega društva »Sloga« v St. Vidu. Radi kremenitega značaja in veselega družabnega občevanja pridobil si je povsod zaupanje in ugled. Ravno to, da je bil kakor skala trdnega narodno - naprednega mišljenja, pa ni ugajalo našim nasprotnikom. Ker imamo ravno te dni nekako skupno spoved za vel. noč je naš g. župnik povabil tudi nekega kapucina iz bližnjega Sv. Križa. Temu je bralno društvo »Sloga« pravi trn v peti. Drustvenike je nazival v svoji neslani pridigi »Slogaše«. A ko je pokojnik umrl, je v svoji pridigi v četrtek zjutraj obiral pokojnika, da je bil na daleč okoli znan kot velik brezverec in ravno radi tega imel tako zelo težko smrt. Tu se vidi kapucinsko zagrizenost do nasprotnika, ker še po smrti mu ni privoščil miru. Naj bo pa le kapucinče prepričano, da bo bralno društvo »Sloga« še ostalo, ko mu brada tudi do kolen priraste. Med nami pa ostane blagi pokojnik nepozabljiv. Naše iskreno sožalje tudi njegovi narodno - napredni obitelji. Iz Zagorja ob Savi: Na dan sv. Jožeta so se zgodile pri nas tri ne- sreče. Prva v rovu »Kisovec«. Tam je žična vrv, ki vleče hunte iz tretjega obzorja navila na koluto kurjača Antona Marna in je bil v pravem pomenu besede zmečkan. Druga nesreča se je zgodila na južni železnici. Tam je povozilo nekega delavca s Hrvaškega in mu zdrobilo čeljusti in zobe. Trpi strahovito. Tretja nesreča pa se je zgodila pred rudniško restavracijo. Tu je udaril nemšku-tarski Cobalovc topilniški mojster Rancingar, ki je znan razgrajač (posebno je razgrajal proti Sokolu pri nekih obč. volitvah), brez vsakega najmanjšega povoda premogarja Kokola z železnim pihalnikom, katerega je nalašč zato prinesel iz steklarne, s tako močjo po glavi, da se mu je udrla lobanja. Ker se od tega časa nič ne zaveda, ni upanja, da bi okreval. Rancingar je bil radi razgrajanja že dvakrat sodnijsko kaznovan. Tu se je zopet pokazala vzgoja Čobala. Čudno se nam zdi, da Rancingarja vodstvo steklarne ne odpusti iz službe. Ako bi bil to zakrivil Slovenec, bi bil pri priči aretiran in od službe izpuščen. Fnaka pravica za vse! Grafična razstava v Zagrebu. Znani hrvatski slikar Tomislav Krizman je imel srečno idejo prirediti v Zagrebu razstavo bakropisov (radi-rung). Razstave se je udeležilo lepo število hrvatskih in tujih umetnikov med temi prvi zastopniki avstrijskih bakropiscev, kakor Schmutzer in Michalek in Ceh Simon. Ali ne bi mogli stopiti slov. umetniki (Jakopič) v dogovor s Krizmanom, da bi se ta razstava, ki bi utegnila tudi med Slovenci vzbuditi vendar že enkrat potrebno zanimanje za grafiko, priredila tudi v Ljubljani? S. Eiektroradio^raf »Ideal«. Spored za soboto 23., nedeljo 24. in ponedeljek 25. marca 1912: 1, Pogled v zavod za nagačenje živali. (Naraven posnetek.) 2. Bitka. (Velikanska amerikanska vojna slika. Učinkovitost.) 3. Moric zamorec. (Velekomič-no. Igra Prince.) 4. Vampirka plesalka. (Artistska drama. — Senzacijski film Nordiskfilm Co. — Samo zvečer.) 5. Fric gre v Tripolis. (Komična učinkovitost. Najboljša, dosedaj znanih Fricovih slik.) — Spored za torek dne 26., sredo 27. in četrtek 28. marca 1912: 1. Indokina. (Naraven posnetek. Samo popoldne.) 2. Začarana hiša. (Trikfilm. — Samo popoldne.) 3. Otok Marken. (Kolorirana potovalna slika.) 4. Kdor ne pride o pravem času. (Komično.) 5. Prijeten vlomilec. (Velekomično.) 6. Brazili-janske živali. (Naraven posnetek.) 7. Grobnica živega. (Učinkovita drama. — Samo zvečer.) 8. Zigotto in premeteni Janko. (Velekomično.) — V petek, dne 29. marca 1912: Specialni večer z izbranim sporedom; posebno se mora omeniti: »Močnejši od smrti«. (Drama v barvah.) Vsak petek specialni večer z izbranim sporedom. — V soboto, dne 30. marca do 1. aprila 1912: pri vseh predstavah: *>Smrtna ladja«. (Senzacionalna drama v dveh dejanjih, prinaša momente, ki jih še nobena tvornica ni bila v stanu prinašati; med drugim zleti s pomočjo dinamita velikanski svetilnik v zrak; ladja se potopi na visokem morju; plesi na krovu; pogreb na krovu.) Velikomestno. V ponedeljek ponoči se je javil na polieiji kot brez sredstev 201etni dninar Rudolf Schul-tes z Dunaja. Ko je pri zaslišanju priznal, da je svoji sestri, knjigovod-kinji, ukradel več dragocenosti, jih zastavil za 160 K, potem pa z dvema dekletoma odšel v Ljubljano, so ga djali v zapor. Ker je izpovedal, da se je z dekletoma hotel odpeljati dalje v Trst, so na kolodvoru tudi ti prijeli in ker so priznale, da so o tatvini vedele, so tudi ti utaknili v zapor. Na brzojavno obvestilo se je dognalo, da so bile dragocenosti vredne 1000 K, vsled česar so vse tri oddali deželnemu sodišču, odkoder jih odpošljejo na Dunaj. Navihan cigan. Pred kratkim se je zadržavala okoli Bresta tolpa ciganov, med katerimi je bil tudi Mihael Levakovič iz Postojne. Le-ta je nekega kmetica znal tako pregovoriti, da mu je prodal škornje za 20 K, na katere mu je dal pa samo 4 K. za drugo je pa obljubil, da mu pošlje po pošti. Ko je cigan odšel, je obul škornje, na denar pa ni več mislil. Ko je prišel kmetic na zadnji ljubljanski semenj, je naletel na Levakoviča v njegovih škornjih, kar je takoj prijavil policiji, ki je zvitega cigana aretirala in izročila sodišču, kmetic pa jo dobil svoje obuvalo nazaj. Slika ga je izdala. Se meseca novembra je neki 231etni fant iz Štajerskega nekemu beraču, ki je spal v hlevu na Tržaški cesti, ukradel ponoči denarnico s 7 K. Drugi dan je malopridnež svojo malo sliko dal tamošnjemu hlapcu, eno pa hišni natakarici. Policiji je prišla ena teh slik v roko, vsled česar je storila vse potrebno v 8vrho izsleditve tatu, kateri je zopet včeraj prišel v dotični hlev, bil pa na podlagi njegove sličice spoznan in aretiran. Oddali so ga okrajnemu sodišču. Kruh kradel. Včeraj popoldne jo bil aretiran 181etni delavec Ivan SpoljariČ s Hrvaškega, ker je v baraki pri Gmbarjevem prekopu pokradel več kruha ter ga deloma pojedel, deloma ga pa razdal tovarišem-Oddali so ga sodišču. Tatvini. Pred 14. dnevi je dosedaj še neznan tat pri nekem grobu na evangeljskem pokopališču potrgal železno ograjo in to potem bržkone kje izpečal za staro železo. — Pred enim tednom je bila nekemn gostilničarju v Florijanski ulici ukradena fina, bela križasta konjska odeja, vredna 20—25 K. Pozor pred nakupom. S ceste. Včeraj je po Kolodvorski ulici neki hlapec tako neprevidno vozil, da je zadel v kandelaber ter se je vsled močnega sunka razbila plinovka. Mestna občina ima pri tem 10 K 60 v škode. Delavsko gibanje. Včeraj se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 200 Makedoncev, 150 Bolgarov, 14 Hrvatov in 12 Slovencev. Iz Amerike je p rišlo 20, iz Monakovega pa 15 Hrvatov; 35 tesačev je šlo v Romunijo. 200 Lahov se je odpeljalo v Budimpešto, 150 na Dunaj, 120 y. Gradec, 150 pa v Zagreb. Izgubil je hlapec Ignacij Hočevar bankovec za 10 K. — Neki gospod je izgubil koščen lorgnion s srebrno verižico. Hotel in restavracijo »Lloyd V Ljubljani na Sv. Petra cesta 9, prevzel je ljubljančanom dobro znani in izborni restavrater g. T a v -z e s od g. Počivalnika za 170.000 K in opozarjamo cenjeno občinstvo na današnji oglas. Narodna obramba. Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi lepe, nove pomladanske razglednice. Vabimo Ciril-Metodove podružnice in slovenske trgovce, da razpečavajo predvsem te razglednice, in le-te naj se uporabljajo za razpošiljanje pomladanskih in velikonočnih pozdravov in drugih voščil. Naročajo se v pisarni družbe sv. Ci rila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom. — Gdčna. Antonija Potočnik, služkinja pri Sv. Roku ob Sotli, je poslala Ciril-Metodovi družbi 1500 rabljenih poštnih zmank, 3 kepe štanjo-la, nekaj starega denarja, 1 krono, katero je dobila, »ko so prodali junč-ka«, njena prijateljica Ana Turšek j*' priložila 1 K. Hvala iskrena tej ča stiti rodoljubni služkinji! Iz Most. V ponedeljek, dne 25. t. m. ob polu 4. se vrši občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Jakoba Novaka po domače pri Trčku v Mostah. Prosi se člane za polnoštevilno udeležbo. — Darovali so podružnici: G. Kune. slikar v Mostah SO vin. pri marjašni igri. Nabrali so omizje domačinov pri gospodu Fr. Cernetu v Mostah 2 kroni v slavo zmage Oražem-Cernc. Hvala vsakemu, kateri se spominja takih darov! Neimenovana 5 K. »Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 31. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni pri Sokliču, Pred konjušnico. Akad. fer. društvo »Sava« ima v nedeljo, 24. t. m. ob 2. popoldne v Čitalničnih prostorih Narodnega doma svoj društveni sestanek. Na dnevnem redu je pogovor o zadevah »Organizacije svobodomiselnega nar. napr. dijaštva- in o drugih društvenih vprašanjih. Dalje bo posvet o društveni prireditvi 13. aprila za »Domovino«. K sestanku so povabljeni člani bratskih društev in gospodje od veseličnega odseka za prireditev 13. aprila. Za »Domovino«. Gospodične plesalke za baletni ples pri prireditvi 13. aprila ter dame od veseličnega komitega imajo v nedeljo, 24. t. m. točno ob 11. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj prvi sestanek in pogovor o skušnjah za baletni ples. Prosimo polnoštevitnega obiska, da se priprave vsled kratkega časa ne zavlečejo. Redni občni zbor pomočniškega zbora g« isti In i carske zadruge v Ljubljani se bo vršil v torek, dne 26. marca 1912 ob 3. popoldne v salonu gostilne pri Leonu, Florjanska ulica št. 6, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Letno poročilo o delovanju v pretečenem letn. 4. Volitev: a) 4 članov v pomočniški zbor, b) 1 člana in 1 namestnika v odbor pomočniške bolniške blagajne, c) dveh članov in 2 namestnikov v nadzorovalni odbor, d) 6 članov v razsodišče, c) 3 odposlancev v zadružni občni zbor. 5. Predlog v zadevi delavskega reda in nadomestnega počitka. 6. Predlog glede redovnih glob, ki jih gospodarji nalagajo pomočnikom. 7. Posvetovanje, kako dobiti sredstva v podporo brezposelnim tovarišem. 8. Raznoterosti. mmm / Pevsko društvo Čitalnica* v Šiški priredi v nedeljo, dne 24. sušca 1912 v salonu gostilne pri »Kanker-fti« (A. Tonih) pevski večer z bogatini sporedom. Začetek ob polu 8. i»večer. — Vstopnina 40 v za osebo. Opozarjamo ponovno na družinski večer, ki ga priredi »Obrtni naraščaj Sokola* na Viču v ponedeljek (pa praznik) v gostilni g. Jelačina (prej Traven) na Glincab. Spored je raznovrsten. Vstopnina le 30 vin., otroci 20 vin. Vstopnina je določena nabavo telovadnega orodja. Začetek točno ob polu 6. uri. Gasilno društvo v Begunjah priredi v nedeljo 24. t. ni. gledališko predstavo v Gasilnem domu. Uprizori se narodna igra s petjem ^Pomen-. Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrb za tržiški sodni okraj ima občni zbor v ponedeliek 25. L m. ob Vil L v IV. razredu deske ljudske Šole v Tržiču. Prraefo. Slovensko giedaiiščc. Netopir petkova repriza, je kakor premiera prav dobro uspel, in je bil buren aplavz odmev navdušenja. Zanos je seveda veljal v prvi vrsti g. Irmi Po-iakovi, njeni elegantni igri in lepemu petju. A tudi gdč. Thalerjeva jc podala svoje najboIiše.Orkestcr bi obakrat — pri premieri in reprizi — pridobil s tern, ako bi se zna! bolj prilagoditi zlasti g. Polako vi (Ciganska pesem), in vse delo opoji! z večjim ognjem in temperamentom« Bafet us siovenskem odru. Danes« v soboto iii jutri, v nedeljo '/večer bomo imeli na našem odru prvič nravc baletne plese. Palet je v istini najprvotnejša oblika drauiaiske^a Izražanja, kajti i:: plesa se je razvila vsa dramatska umetnost. Ritem, iiarmonske kretnje, plastična poza. mimika in gesta so sredstva ples.:, cegar vsebina je ista, kakor v drami. .Moderni ba^et je seveda rafinirana ^tenciranost plesnih prvin. Na gledališkem lepaku navedeni plesi so deloma odlomka iz Albiniievega velikega baleta ►Plitvička jezera (ples lastavice in potem dvojni ples, ražajoč čudotvornost vse pomlajujoče vode jezerske) ter valček F. Straussa. Plesalka liana V o i a C -k o v a je primabaHerina v Zagrebu in Drag. K r c I i j a s je prvi plesalec. Ker sta bila v sredo in v petek zadržana v Zagrebu z opero Lak-me«, plešeta danes in jutri v operetah »Netopi r • in Dijak p r o -S j a k«, ki se pojeta zadnjič v sezoni. Gospa friua Po*akova gostuje danes, v .soboto zvečer zadnjič v Netopirju« ter zapoje krasno »Ljubavno pjesmo« Srečka Albiniia kot tovo vložku. Prcdsiavu se vrši za lože par. Slovo g. Lj. sličica od našega gledališča bo jutri, v nedeljo zvečer, ki naj bi bil zanj obenem častni večer. Poje veliko vlogo Symona v * Dijaku prosjaku t. Zaradi ple^a (bajta) se vrši tudi ta predstava za lo-'■'C nepar. Go^n. lličič je bil vsa štiri leta marljiv in vesten ter ni odpovedal nobene predstave. Publika mu zato ne odreče priznanja. Repertoire slovenskega gledališča. Danes zvečer zadnjič »Netopir« .Caričjf*e amacoake« (za lože nepar): zvečer zadnjič -Dijak prosjak« (za lože nepar) z baletom. — V ponedeljek popoldne ob 3. burka s petjem in godbo »Lumpaci! Vagabunde (za lože par), zvečer 32tič >Rokovnjačio jih doslej spravili iz jame "26" živih in 81 mrtvih. * Ceastohovski menihi. Klerikalni -Czasv v Krakova poroča, da je Maooeh, ta dika katoliškega tneni-štva in vzor klerikalne kreposti, umaknil svoj priziv zoper obsodbo in de nastopil svojo kazen. Jubilejskc svetinje. Budimpe-bt&i 22. marca. Jubilejske svetinje so hoteli razdeliti tudi ogrskim državnim uradnikom. Ti pa so se protivili, sprejeti jubiiejs^ke medalje, ter so izjavili, da nimajo povoda, t-laviti jubilej avstrijskega cesarja, vslod cesar odklanjajo medalje. Sekeijski Šefi se :?edaj trudijo^ pregovoriti nepokorne uradnike. Obsojen mašiuk. Iz Londona. Porotno sodišče v Leed&u j«1 obsodilo katoliškega duhovnika Ferdinanda Daine, bližnjega sorodnika nrepode-nega portugalskega kralja Mannobt, ua desei let težke ječe, in .sicer zaradi takega hudodelstva, da bi bil mož zmožen za prosta v Censtohovu. ': Veliki požar t Drohobicu. Lvov, 22. marca. Velikanski požar, ki je izbruhnil v rafineriji, je lokaliziran in je ogenj v dveh rezervoarjih že pogašen, v tretjem pa pojema. Skoda ni tako velika, kakor so to prvotno mislili, ker se je posrečilo spra-viti veliko množino nerafiniranega olja v oddaljene rezervoarje. Zgore lo je za okroglo 500.000 K nerafiniranega olja in bencina. Izgnaa urednik, [nomost, 22. marca. Dan-ss- je bil iznan iz vseh avstrijskih dežel urednik nemškega, svobodomiselno • ■ • < severo! iroTskegTi lista, ki izhaja v Scb\vatzu. Maver, rodom Bavarec. Izgnan je bil na zahtevo bršeansko - socijalne stranke, ki jo je Maver pred kratkim na nekem volilnem shodu ostro napadal zaradi njene deodkritosrcnoftti. Uradni irg-oitski dekret pa navaja kot vzrok, da je Maver v svojib govorih sku hi si ga dal preje predstaviti, ter se ž njun izredno živahno raztrovarjal o razmerah na slovanske tu jua/u. — Madžare je preatolonaaiednik dokaj ignoriral. Nadvojvoda Leopold Sul-vator, ki je rl 1 ji? č^sa bival v Zagrebu, se je baje nasproti madžaromi pvindermann zelo nepovoljno izrazi] o sedaj vladajočem režimu ny HrvaŠkem. Italijanska takulleta v novi tari. Dunaj, 2.?. marca. V parlamentu Sc je danes govorilo, da je pripravila vlada nov kompromisni predlog gle-gc italijanske pravne fakultete. Po tem predlogu bi se italijanska fakulteta sploh ne ustanovila, marveč bi imeli italijanski pravniki pravico studirati ?)rvi dve leti na kaki av-trijski ali italijanski visoki šoli. Drugi dve leti pa bi smeli študirati prvotno v Trstu, kjer bi imeli italijanski profesorji bivše inomoške italijanske fakultete privatne iuristične kurze na trgovski šoli Revolteiia. Izpite bi morali polagati italijanski dijaki na vscučiHšču v Gradcu. Nemški cear na EhtstjU. Dunaj, i«-?, marca. Nemški cesar Viljem je dospel danes na Dunaj. Spremljali so ga njegov sm Avgust Viljem, njegova sneka Al. Viktoria m njegova ličer Viktorija Luiza. Na kolodvoru ga jc sprejel nadvojvoda Leopold Salvator v Schdnbrunu pa sa je pričakal cesar. Opoldne ie bil rodbinski dir.e. zvečer pa bo gala dine v Schdnbruira. Nemški cesar ie sprejel avstrijskega in ogrskega ministrskega predsednika, zunanjega, vojnega in skupnega finančnega ministra. Z Dunaja se odpelje nemški cesar v Benetke, kfer se sestane z italijanskim kraljem Viktorjem Em:i-rraelom in v torek dopoldne se bo mudil nemški cesar na Brionih, kjer ga bo ob njegovem prihodu demonstrativno pozdravila avstrijska vojna mornarica. Ogrska kriza. Dunaj, 23. marca. Grof Kbuen je dobil sporočilo, da ga sprejme cesar jutri ob 10. v avdijenci. V ogrskih političnih krogih se zatrjuje, da bo cesar Khuenu iznova poveril ministrsko predsedstvo in da je Kbuen že uašel način, kako se izvleče iz tež-koč. ki SO nastale vsled znane resolucije. Zatrjujejo, da S Khuenom ostane na krmilu tudi ves dosedanji kabinet. Saborske volitve aa Hrvaškem. Zagreb, 'Jo. marea. V političnih krogih zatrjujejo, da jo dobil ban pl. Čuvaj v Pešti nalog, da mora v zakonitem roku razpisati volitve in da se morajo te volitve vršiti popolnoma — svobodno. Ako se ta vesl uresniči, se bodo vršile saborske volitve tekom meseca aprila. Ovacije angleškemu publicistu. Zagreb, 23. marca. Scaton Watson (Scotus Viator) se je snoči udeležil predstave v narodnem gledališču. Čim ga jc občinstvo spoznalo, mu jc priredilo navdušene ovacije. Senzacijonalni proces na Reki. Reka, 23. marca. Včeraj je bil v procesu Pancera-Fesus zaslišan uradnik ,Adrijea Emerik Francovicb. izpovedal jc, da jc hotela nekoč njegova mati najeti stanovanje v Pancerjevi hiši. Ko sta se v tem Času srečala na ulici on in Pancera, ga je le-ta povabil k sebi v urad, češ da mu bo pokazal načrte svoje hiše. Ko pa sta prišla v urad, je Pancera potegnil iz žepa karte ter ga pozval, naj igra ž njim partijo bacearata. Francovich se je odzval in jela sta igrati. Sprva je Prancovich dobil par stotakov, končno pa je izgubil 2600 kron. V pokritje tega zneska je prepustil sodniku Pan-ceri svojo terjatev pri trgovcu Blau-a; to pa Panceti še ni bilo dovolj, zahteval je, da ran plača v gotovini. Ker se je Prancovich branil, mu je sodnik Pancera iztrgal denarnico iz rok ter vzel iz nje stotak. Ta dogodek jc Francovich takoj na to pripovedoval raznim svojim prijateljem, ki so, zaslišani pred sodiščem to tudi potrdili. Volilni sporazum med Srbi in Mladoturki. Skoplje, 23. marca. Srbska narodna organizacija je sklenila za volitve v parlament kompromis z Mladoturki. Mladoturki so zagotovili Srbom nekaj mandatov. Mladoturki in Srbi postavijo na vsi črti skupne kandidate in bodo nrotistransko za nje glasovali. Nevarno gibanje v Albaniji. Skcpije, 23. marca. Pri Marevcu je prišlo do krvavega boja med turškimi orožniki m neko arnavtsko četo. Četa je pobegnila. V vsi Albaniji se opaža nevarno gibanje med arnai^tkimi plemeni. Splošno se sodi, da se Ar-navti pripravljajo na velike dogodke. Komplie atentatorja Dalbe. Budimpešta, 23. marca. Od Sv. Ivana v Bački poročajo, da je tovariš atentatorja, ki je bil aretiran \, Ttaliji, znani anarhist Mihael Okola-vič iz Baeke. Nogometna tekma v Pragi. Praga, 23. marca. Danes je do-spelo sem odlično angrlesko nogometno moštvo, ki se bo merilo jutri s prvim e češki im moštvom »stavrjo« m Sla visokošolskim nogometnim klubom. Alpinska montanska družba, Ljubno, 23. marca. Ravnateljstvo alpinske montanske družbe pr> nuja delavcem zvišanje mezde za o/< iu brezplačno razsvetljavo. Delavci bodo sklepali na zborovanjih, ki s< vrše jutri iu v ]x»nedeljek, aH sprejmejo te ponudbe, aH začno stavkati. Stavka na Moravske«, Moravska Ostrava, marca. Snoči so stavkajoči delavei sporočili v konferenci z delodajalei. da je smatrali njib zahtev*' za minimalne. Zu-htevali so do danes odgovora« Podjetni ki so zavrnili njih zahtove k«*i nesprejemljive. Mearodajni krogi m trudijo, pogajanja zavleči in doaeei, da se trihanj^ odgodi do 10. aprila. Sestanek avstrijskega in italijanskega zunanjega ministra. Berolin, 23. marca. Avstrijski zli-nanji minister grot Berchtold pride v kratkem v Benetke, kjer se bodo vršila posvetovanja z italijanskim zunanjim ministrom St. Guilianom. Avstrijska vojna eskadra v Levanti. Milan, 23. marca. „Seccolo* poroča iz Pttlja, da je odplula od tam avstro-ogrska eskadra obstoječa iz dveh oklopnic in treh krizark proti Levatii in sicer v prvi vrsti proti Korintu. Dardanele. Carigrad, 23. marca. Promet par-nikov skozi Dardanele je popolnoma ustavljen, ker so se nekatere podmorske mine, katerih je dala turška vlada položi*" nad ICO odtrgale. Plovba v Dardanelah je skrajno nevarna, da -o dobili nekateri veliki parniki od svojih cH:žb še predno so dospeli do Darda-nel povelje, da naj se vrnejo. Boj v Tripolitaniji. Carigrad 23. marca. Vojno ministrstvo je dobilo poročilo, da so Turki in Arabci napadli v noči u a 12. marec utrdbo Fojat. Turška Četa je štela 2000 mož in jc pregnala Italijane iz utrdbe, pri čemur so izgubik Italijani 6 topov in mnogo vojaštva. Napadalci so sc nato umaknili ter napad ponovili v prihodnji noči, ter zopet zavzeli utrdbo ter Italijanom prizadejali velike izgube. Carigrad 23. marca. Vojno ministrstvo je naročilo na Francoskem S letalnih strojev za Tripolitanijo. Stavka na Angleškem. London, 23. marca. Sredi prihodnjega tedna se zopet začno pogajanja ined delavci in delodajalci in sicer že na podlagi novega mezdnega zakona. Splošno se sodi, da bodo" pogajanja do konca prihodnjega tedna končana in da se bodo ugodno rešila. Žensko gibanje na Kitajskem. London, 23. marca. Iz Nankinga poročajo, da so vdrle v dvorano kitajske narodne skupščine, ko je imela ta sejo, kitajske žene ter tam demonstrirale za uvedbo ženske volilne pravice. Prišlo je do spopadov s policijo, pri katerih so ženske redarje strahovito preteple. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je napravilo red. V zbornici je napravil ta nostop tak vtisk, da bo v kratkem zbornici predložen predlog za uvedbo ženske volilne pravice. Hmelj. Norimberg, 23. marea. ^0, kupčija bolj prijetna, za 10 višja, Ali IHIflitC llOl©ClllO? Od revmatizma, od protina, glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočini Fdlerieviffl Hnidom z znamko ^Ozailuid". To ni samo reklama. Tacat za poizkušajo* kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg stev. 233 na Hrvaškem Ljvtroljarii naznanja članom, da se vrši v soboto, dne 23. t. m. v restavracij* Nar. doma ob S. zvečer sestanek. Bratje blagovolite se sestanka zanesljivo udeležiti, ker je iako ižen .Inevni red. Načelstvo. Poslano.) ^Vandrovcu« po trebanjski in mokronoški dolini s tem naznanjam L vsem rešpektom, ki pristoja patentiranemu obrekovalcu, škodožel-nežu in lažnjivcu. da mu v bližnjem jasu izprašam njegovo kosmato vest. Storil bi bil to že preje rad, a sem žal prevečkrat poslovno zadr-2an. Uredništvu slavnega »Domoljuba« pa moje najsrčnejše čestitke na tako odličnem dopisniku, ki je tako »neoseben*: in vsikdar le načelen (?) nasprotnik. V Celovcu, dne 24. marca 1912. _ IVAN SMREKAR. • Za vsebino tega spisa jp uredništvo rdjcovorno !e toliko, kolikor doloma zakon. 3 zlati naukll Kdor s „rLOBIA!t-om" se krepča, a—raj dobar tak Ima! 11. Cd te'odes godrnla, pt{ NrLoaiAH-a(s pa *ebtl 111. VI otožen, nt bolan. Ta, ki vtiva 7—12 K na dan Kupujem vsak pridelek kakor 1038 •prejme tako] v stalno dela Ivan Zvesda, Jesealee, Ooron]ake. ▼ Balom so da ali proda mesarija z vso pripravo in hlevom v industrijskem kraju na Goreniskenv - - Več pove Ter. Vari v Krapi. 107» vajen vseh v to stroko »padajočih popravil, na i že soadajo v to ali ono obrt, želi s 15. juaiiem premenm siažsfi.10Bt Kdo, pove upra^ništvo »Slov. Naroda« Postavno varovano. ZiSfia cene v Sudimpeftti« Poslano.*) 1053 Ker se je zopet pojavila govorica, h je najina tovarna oljnatih bar/, lakov, limežev i. t. d. Zanklnova filijalka, sva primorana to lažnjivo obrekovanje in škeda-eiinost objaviti s tem, da bodeva proti vsakemu razSirjevalcu teh govoric brezobzirno sodnijsko postopala. Cenjeni naši odjemalci pa naj si bodo v svesti, da podpirajo vedno narodno podjetje. Priporočava sc nadaljni naklonjenosti Premrl In Jandar, tovarna oljnatih barv, lakov, firnežev itd., Dunajska ceste štev. 20. • Za vsebino tega spisa J^> orodnih* v o orno le tolike, kolikor do'cća ^alton Dne 23 marca mi Termin. PSenlca sa april 1912 . , sa Pš?nica za maj 1912 . . . aa Pšenica za oktobei 1912. za M -s a***ri» mi y..... R£ za oktober 1912 ... za Oves za april 1912 . . . za 50 kr? Ove* za okt'be? 1**!2 . . «a 50 kcj Koruza za maj 191? . . za ~G kg Koruza za julij i9I2 . . za 50 kg 50 kt M 31 50 kg 11-33 j 50 kg 10-61 i so k* 50 kg se sprejme 1085 za aeM notarijat na Kranjskem. Več pove upravmstvo »Slov Naroda«. Dobro ohranjen if54 o S S. W5*u riđ awj<*is j \ I II za pianmo. ■nap rr«ti? t!at so*7« mit Kje, pove upravtiištvo »Slov. Naroda« S eoazo g-» Vetrovi S -.«*., »etra s g S* v /TT/T! ,— — Nebo 23. 2. pop. 728-3 j 0-0 j si izah sk oblač. 9. zv. 727*1 7*1 J sL svzh \ dež 7. zj. 7286 &4 si. szah # Srednja včerajšnja temperatura norm. 48* Padavina v 24 urah 17 4 mm. Izdajatelji in odgovorni urednik: K s M o Pustošlenuek. Dani m Upravništvu naših listov so poslali : Za »Ciril - Metodovo družbo«: an Štemberger. trgovec. Gor. Braniča, pošta Št. Danijel na Krasu 10 kron in Vanda Lavrcnčič v Ljubljani, nabrala 10 K. Skupaj 20 K. Za »Narodni sklad«: Ivan Štero-_r, trgovec. Gor. Braniča, pošta St Danijel na Krasu IS K. Živeli nabiralci in darovalci! Umrli so v Li ubijani: L>ne 20. marca: Neža Srebot-~iak. delavka tobačne tovarne v po--oiu, 61 let, Gruberjeva cesta 1. ' Dne 12. marca: Alojzij Žužek, rtjenec, 7 let. Cesta v mestni log 23. - Karel Zupančič, rejenec, 5 mesecev, Streliška ulica 15. — Ivan Roz-iian, delavec. 64 let, Radeckega ce-sta 11. V deželni bolnici: Dne 20. marca: Tliigon Bohm, vovizijski potnik, 47 let. Dne 21. marca: Neznanec, ki je bil ranien najden v Jaršah. Zalivala. Za rnr.cgobroine doka*e srčnega sočutja ob nenadomestljivi izgubi naše iskreno ljubljene nepozabne soproge, drage in blage matere, st. matere in sestre, gospe lwane Žark izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahva jujemo vlč. domačemu gosp. župniku in za častno spremstvo k zadrtemu počitku kakor tudi obema vlč. gosp župnikoma iz Begunj. Zahvaljujemo se tudi vsem za mnoge obiske ob času njene bolezni, kakor tudi vsem onim, ki so pismeno izjavili svoje sočutje ob žalostnem udaren, ki ras je tako globoko zadel. Daije se zahvaljujemo vsem preblagorodnim gospem in gospodom od blizu in daleč, ki so s svojim spremstvom izkazali naši nepozabni materi zadnjo čast. Vsem ir vsakemu posebej Bog plačaj! LESCE, dne 22. marca !*>12. ioe3 ialnioti ostali. To briga vsakega! Najboljše i« najfinejše 56*> »iliiatogussie spetialifete 3 vzorci K 1*—, 6 vzorcev K 180, 12 vzorcev K 3'40 — tudi v pismenih znamkah — poučna, iiustrovana z zdravniškimi nasveti opremljena brošura gratis in franko fzarrto 20 v.) H glealdai laamakinra I. Singer, Ci -aj L, Wie3ln£eratr. 8 F. I Stampilife vseh vrat za Brede, draMva« trgovao itd. Anton Cerne graver ta Uaaiovatslj k»*ff*nfeovih atansvllll UUw!.'i33, Sterl trn 20. Caolkl fraako. 235 Mno gos tr ai na fc a poraba. Gotovo ni do- "ačtga zdravila, katero se da tako mnogo- transko porabiti, nego „MoUo-vo francosko t^an|e in aolM, ki je takisto bolesti utešujoče, se namaže ž njim, kadar koga trga, kako o zoravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. steklenica K 2# .Po poštnem povzetji po-ilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, in kr. dvorni založnik^ Dunaj, Tuclii^uten 9« V zalogah po deželi je zahtevati izrecno ^0LL-ov prtpnrat, zaznamovan z varnostno namko in podpisom. 6 18 Rabim Globin! najboljše in najfinejše čistilo za čevlje od tvrdke Pritz Schulz jun. z o. z.. Ustje na L. & vsako usnje, za navadni čevelj, ivor za najfinejši čevelj iz usnja cheureau enako izboren, je Globin izdelek, po dobroti in blesku brez "rimere. Globin daje brez truda pre-^rasen* trajen blesk, ki se ohrani tuđi v mokroti, ne gre proč in ne uma-obleke. Globin ne obsega kislin 'n drugih škodljivih sestavin, ima za ohranitev usnja potrebne maščobe, ^nje se po njem ne lomi. Odlikovan fe bil na svetovni razstavi v St.Loui->u 1904 z Grand prix. Zahtevajte izrecno Globin firme Fritz Schulz jun. a z. Ponaredbe zavračajte. * Za dobrodejne dokaza srčnega sočutja ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata ■ petošolca kranjske gimnazije Izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so r.am v teh težkih dneh skrbi stali na strani s svojo dejansko pomočjo in s svojo tolažilno besedo, vsem dirovalcem vencev in Šopkov, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so s svojim spremstvom našemu ljubljencu izkazali zadnjo čast Zlasti se zahvaljujemo č gospodu župniku, gospodom profesorjem in dijakom kranjske gimnazije, ki so toli mnogobrojno počastili pokojnika na zadnji poti, požarni brambi v Železnikih in cenj. rodbini M. Prevčevi v Kranju, ki je x izredno skrbnostjo in Ijubeznji-vostjo olajšala pokojniku zadnje težke dneve njegovega mladega življenja. Vsem in vsakem« iskrena zahvala! V Železnikih, 20. marca 1912. Rodbina Domšar|o*a. Samo K 1-80 mu fsiigrJčnl aparat iicur. Elegantna in precizna izvršitev, pripravno turli za po tovaoje. 4x6 cm. veliko, kom p! z t premo, pofsknssio sliko in šolo, po uateri vsak začetnik takoj brez ka-ker* znanja lahko fotografira in *like izvrši. Po ocvzetiu &a samo K 1*80 pošt*-* £eop. Scharditcr, 2>anaj 203 XVI. L«rafcM!.M*n*0fliiel Mr. 5. Eleganten in stanoviten |e pristni J02 Palma jajca, sveže maslo iti Ponudbe na Ivan Subaiig Caserma 13Trst. Glasovir dobro ohranjen in novo pop^avlicn. n« 1054 » lane! za fina rpiiB prooa. Pojasnila: Poljanska cesta 13 1., LJubljana. v zelo prometnem kraja Liubljanef radi druž«nakih razmer pod zelo ugodnimi pojjoji. — Ponudb* e poslati do 1. aprila pod šifro ,9Šr»sča" na uprav »Slovenskega Naroda« 1086 Svarilo. Javim, da nisem pla&nik ara nobeno stvar, če jaz sam ne naročim. 1012 Fran Beber. Dobro ohranjen slanino so proda za 350 K. Radeckega cesta štev. 2, I. nadstr. iel£ prevrati slutbo izvežban mehanik, zmožen slovenščine, češčine in nemščine, ki je bil pri avto-mobilni tvrdki Laurin <& Klemeni in ima enoletno prakso na motorih tudi v Nemčiji. — Ponudbe pod „šofer" na upravništvo rSlov. Naroda". 1056 llelika alOOlll mmi- \i tircitoeiii najboljšega plemena, mm ctuio oddajo. Neprekosljivi za spremstvo, varstvo ali kot policijski psi 1074 Oskrbnik Poschktge?, Ksdii®l-s MS? Staforako. Dc#^i£o vpeljana se radi smrti imetnika z vsemi potrebščinami 58il mMm pogoji ceno proda. :: Vse podrobnosti s-? izvedo pri :: Sitnatia Treo de£!$ih v L}cl>l|am, Sv. Potra cesta šiov. 23 25. icso r Ljubljani, Krakovsko predmestje t vrtom za primerno ceno. Potrebna glavnica K 5000 —, drngo ostane vknjiženo z nizkimi obrestmi. Več se izve v pisarni dr. A. Svigelja, odvetnika ? Ljubljani. 1070 Platninc in za gostilničarje, pivovarne itd or pravna se pa*aw cgro odda* Natančn' p^ia-mla pod „PoŠtni prodal 12511 L?ub!cana9 poste ro-s^nte fflaraa pošla. 1084 abs. jurist z vsemi drž. izpiti, ki je ze bil v not pisarn1 dale časa vporabljea kot stenograf Vstop 15. ev že 1 maja. Prijazne ponudbe z navedbo plače na uprav. »Slovenskega Naroda« 1043 manufakturne stroke, na Štajerskem m Kranjskem prav dobro vpeljan, želi svojo sliis \ 1. je ioni. B'asovoljne po« udbe pod §jfro : yyA. P. 36ls na upravništvo »Slov. Naroda«*. Pozor! Pozor! Najljepša prilika za nakup lin Ujiiihu Ulj 8283 8 kupite naravnost pri izdelovalcu najceneje. Hovostl finlii flanel in barHealoT. Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste itn opreme ra hotele, zavode itd. Vzorci gratis in tranko. Tkalnica Sratje Rre^ar. BeHa 15. tm. Zem v obsegu 6000 ms ic po primerni ceni naprodaj. ZemljiSČe re nahaja tik ob križišču novozgrajenih okrajnih :est Stan trg - Rakek in St. Peter-Stari trg, ter je primerno kot stavbišče, zlasti za obrtnike in trgovce. — Pojasnila daje gospodarski odsek podobčine Gomje jezero, pošta Stari trg pri Ložu. Načelnik: 1047 in a koncesijami ie sedai. Več pove Peter M*»te!ift, koaces. pisarna v Ljubljani, Škofi ska ul. 10. 959 O k I i d Opozarjam &L občinstvo, da gosp. Anton Srebotnfak is LJubljane al moj pooblaščenec in se smo v mojem imenu sklepati nibafdb kupčij. 10& Matija Trkman, posestnik Id lesni trss/ec Podkrai nad l*m U lm Mi pri Inici se išče sposoben kantiner. Prednost imajo o£enienit katerih žena • zna dobro kuhati Ponudbe na : Mafija Skrbeč s r. i »Utej, /.Sg^eSj« f ilip JCaas S sinovi XXJiSZ Zaloga gradeč, Canihans. Oddelek za izdelovanje avtomobilov in voz. Blago za vozove Silna Strukt *f® VcltrU JTa]vec]a Izbra. Jtfaniester gumaste preproge Svilnati pliJi Usnjate cunj« Preproge Sedlarski c»ilh! Kokosove preproge Konjske in vozae plahte Jfajntžje tvoraii'e ceie. :: Vzorei. X SI X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. X 13 X o o o Ljubljana X IS X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. ED X Modni salon Stuchlj - JKasehke ŽIDOVSKA. TJIjIC-fi. naznanja io priporoča Častitim damam tu in na deželi ' svojo krasno izbiro ravnokar došlih im in pariških iir*a. posebno: fini kostumi, prašni plašči in krila izdeluje tudi po meri. nežne Halje, predpasnike, perilo, rnodene, športne čepite in klobučke. Potrebščine za otroke in novorojenčke « največji izbiri. Pošilja na izbiro tudi na deželo« Vinko jKJajDič XXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKX i mlin v i (Kranjsko). Največja proirvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 34 V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulfu, Reki, Zadru, Splfetu, Ercegnovem, Koloru Sv. Luciji ob Soči Beljaku,Celovcu' inomosin, Bolcanu in Tridentu' Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. X X X X X X X X X X X X X X X X 3C X Uhald pl. Motlj. v Himnam. Na priporočilo z. Medica naročil sem bil za poskusno 1 zavoj Vašega „Sladin ca aM. Ker pa je isti zmešan r nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesce staremu otroku tako ugatal, začela ga je moja žena redno z Vašim »Sladnim čaiem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se ca je tako privadil, da bi seda) brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po četrti poSiljatvi takoj še 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja*., katerega bodem vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec mij., lesni trgovec, Škofljica, 10. II. 1912. Varčne gospodinje! Dočim daste za vsa druga redilnu sredstva 1—3 K, velja „Sladin" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladu! ćaj" 1 zavojček z ■ 43 3 BA QC 7056 80 Dijaški vestnih. ; Zadaća omladine n narodnoj borbi.« Tako je naslov proirramatičnenm Hanku. ki je izšel v prvi številki prvega letnika lista »Val«, glasila hrvaško - srbske napredne omladine (H. S. N. O.). Ker vzdržuje «Organizaeija svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva« zveze s »Hrvaško - srbsko napredno omladino«, se hočemo natančneje baviti z izvajanji tega Hanka, ki je nastal pod utiskom javnih razmer na Hrvaškem, s posebnim ozirom na naziranja sedaj upoštevanih naprednih struj. Glavna vsebina članka pa je naslednja: »Ne samo naše javno življenje s svojimi pojavi je nejasno in protislovno, nego je tudi ideolog-ija njegova, v kolikor je ima, povsem površna. Prazna fraza, izrečena slučajno ali po potrebi momenta, postane najprej geslo, a za tem dofrma našega političnega verovanja. Vsaka stranka, vsaka generaeija prinese nekoliko takih fraz, o katerih se vodi ljuta strankarska borba,, ki absorbuje velik del narodne energrije in onemogoča vsako pozitivno delo. Pri tem nik-do ne misli, da bi vprašal, če bi ta \oliki člen strankarsko - rodoljubne vere mogel vzdržati objektivno in logično kritiko. Po mnogih brezuspešnih bojih pa pride nova stranka ali areneracija, ki odstavi slavljeno dogmo in postavlja novo.« »Tudi napredni preobrat je prinese! vrsto raznih novih in sodobnih idej, nekoliko takih lažnih, če tudi zapeljivih fraz. Izmed teh je tudi trditev, da hrvaški napredni pokret ni političen, nego samo kulturni preobrat. Ta trditev je pri starih na-prednjakih padla, ko so se organizirali v posebni politični stranki, a jo ostala ne samo v vrstah napredne omladine, ki ?e zbira okros: »Hrvatici DjaJja«, ampak celo pri naši hrvaško - srbski napredni omladini, . -p združuje okrog »Vala«. Mnogi naši pristaši zamenjavajo partizanstvo s pravo politiko Ln danes trde.da naš pokret ni političen. A to ni rešit i en, ker je pokret »Hrvaško-srpsko napredne omladine« baš zato, ker je Tiacijonalističen, kulturen in soeija-Fen, tudi političen.« Kaj je politika ? V teori ji nauk o državi, kot skupini raznih soeijal-nih grnp. v praksi pa stremljenje za i-nivnimi, g-ospodarskimi. kultur, in tiĆDimi reformami družbe in države. reformatorske tendencije morejo •iti konservativne, zmerne ali radine, morejo se kretati v tej ali v oni smeri, ali vedno ostanejo v sferi politike. Zato >mo radikalno - napreden, ali v resnici politični pokret, omeju-se za sedaj na teoretsko izobraževanje, v praktični politiki nam za sedaj ni mogoče sodelovati, ker nobena hrvaška ali srbska stranka po svojem programu in delovanju ne odgo-varja našim težnjam, a mi sami zaradi svojih let in položaja ne moremo dvoriti posebne politične grupe. Seveda sedanji svoj položaj ne 'ramo idealnim, nasprotno, ka-kor si mi mislimo vlogo omladine v npm življenju, ^e nam zdi nenaravnim in nepravim. Pri vseh naro-dih, pri katerih je narodnostno - dr-žavni proces zvrsen ali po normalnem pričet in politična grupacija rank provedena na osnovo sedanjih niozofskih. kulturnih in gospodarskih pogledov, kakor so formulirani v raznih socioloških koncepcijah države — povsod je omladina sestavni flrl poedinih strank. Da ne spominjamo na Francijo in Nemčijo ali Italijo, navajajmo kot primer Češko, v kateri nobena omladinska grupa ne ubstoja sama ob sebi, ampak repre-r nt nje »mlado generacijo« te ali one franke. Tako je v Nemčiji, Italiji in Češki, a ne tako pri nas. Ta svoj položaj (to je, da je omladina izven strank), sprejemamo kor nujno zlo, ki izvira iz naših izjemnih in neurejenih razmer. Vemo, da s tem gubimo možnost in priliko, da se na domačih tleh izobrazimo v politiki (da spoznamo tehnično politiko: agitacijo, volitve, organizacijo itd.), pa vendar moramo prezreti vse te ugodnosti, samo da nvamo svojo samostalnost v mišljenju in delu. Zato priporočamo poedinim svojim pristašem, ki imajo nagnenje za takozvano dnevno politiko, da se^ na tvojo roko, ali s pomočjo hrvaško->rbskih naprednih organizacij na tujih vseučiliščih izobražujejo v praktični smeri, opazujoč razvitek in delovanje velikih in demokratskih tu- I jih narodov, med katerimi žive. S tem pa nikakor ne mislimo, da I hi se odtujili našemu javnemu življenju, niti, da se izključimo iz narodne l>orbe. Nasprotno! Hočemo samo, da B svežo, neizčrpno energijo mladosti in navdušenja, oboroženi s teoretskim in praktičnim znanjem iz izkustvom zapada, povodemo novo bor- | bo za veliki smoter duševne svobode in narodnega vjedinjenja.« (Konec prih.) Dijaški štrajk na Hrvatskem je dosegel svoj višek in so v banovini prekinili fk>uk in zaprli šole do 10. aprila. Zanimive vesti o dijaških nastopih v Zagrebu in poročila iz Osje-ka priobčimo prihodnjič. Nečuveno nasilje proti graškim ne-nemškim visokošolcem! Nebrojne so krivice, ki se dogajajo dan na dan Slovanom, v prvi vrsti pa nam Slovencem v naši toli pravični Avstriji. Udarec za udarcem sledi, a mi držimo križem roke ter se tolažimo le z boljšo bodočnostjo. Nečuveno je nasilje, ki se je zgodilo v Gradcu in ki je naperjeno zlasti proti Slovencem. V seznamu predavanj za letni tečaj 1912. tukajšnje univerze je naznanjeno tudi predavanje - lektorja Steila o predmetu: »Deutsche Vortragskunst < s pripombo: »nur fiir Horer deutscher Nationalitat«. Ta opomba je naravnost neverjetno izzivanje dotičnega profesorja, sploh celega senata, ki odobruje take nepostavnosti in zabranjuje na ta način pristop k temu predavanju vsem nenemškim visokošolcem graškim. Žalostno in obenem značilno ie dejstvo, da niti tu na vseučilišču, tej največji kulturni instituciji, ne vživamo pravic, zajamčenih nam po temeljnili državnih in vseučiitških zakonih. Vlada naj se potrudi izpolniti nam kulturno željo našo, ustanovi nam naj slovensko vseučilišče, kler bodemo lahko percipirali vedo in znanje v svojem materinskem jeziku; z veseljem bodemo potem obrnili hrbet vsem nemškim univerzam. Omenjeno bodi še, da tvorimo nenemški visokošolci polovico slušateljstva na tukajšnjem vseučilišču, ki ie. oziroma bi moralo biti namenjeno pred vsem nam Slovencem, ker nam je najbližje. Tudi mi vzdržujemo to kulturno institucijo in imamo do iste enake pravice kot nemško - nacijonalni burši, kojim na ljubo se je zgodi! ta slučaj. Ne zahtevamo drugega nego enakopravnosti, ki nam je zajamčena po državnih osnovnih zakonih. Uvažuje te vzroke, sklicalo ie nenemško dijaštvo tukajšnjega vseučilišča protestno zborovanje po § 2., da zabrani s primernimi koraki to nepostavnost. Shod se je vršil mino-lo soboto v gostilni »zur VVeinhecke« in uspel v vsakem oziru prav dobro. V največjem številu je bilo zastopano slovansko, pred vsem pa slovensko dijaštvo. Zborovanje je otvoril sklicatelj prof. Jane, ki je pozdravil vse navzoče, se zahvalil za mnogoštevilno udeležbo in pojasnil smoter tega protestnega zborovanja. Na to je bil na predlog tov. Hrašovca prof. Jane izvoljen predsednikom zborovanja; tajnikoma pa pravnik Hod-žar (Slovenec) in pa med. Visintini (Italijan). Predsednik je podelil nato besedo referentu juristu Kolarju, ki je v kratkih potezah slikal krivično razmerje med dovolitvijo Steilovega predavanja in temeljnimi državnimi in vseučiliškimi zakoni. Po referatu se je razvila živahna debata, ki so se je udeležili zastopniki vseli ne-nemških narodnostij, poudarjajoč pred vsem potrebo solidarnega nastopa. H koncu je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija: »Na protestnem shodu, 0. sušca zbrani nenemški visokošolci: 1. Vidijo v graški univerzi znanstven inštitut, ki je namenjen pred vsem prebivalcem avstrijskega juga; 2. konštatirajo, da dovolitev Steilovih predavani krši a) temeljne zakone o allgemeine -Lehr- und Lernfreiheit? na avstrijskih univerzah; b) temeljne državne zakone: a) § 19.: enakopravnost vseh avstrijskih narodov, b) § 3.: svobodni dostop vseh sposobnih avstro-ogrskili državljanov k vsem javnim službam; 3. protestirajo proti nepostavni izključitvi nenemcev od Steilovih predavanj; 4. zahtevajo, da se pridržek: >Fur Horer deutscher Nationalitat«, takoj črta. Sklenjeno je bilo tudi še, da se deputacija nenemških dijakov napoti s sprejetimi resolucijami k rektorju. V slučaju, da rektorat negativno odgovori, nadaljujemo pot do višjih instanc, to je: do parlamenta in na-učnega ministrstva. —ć. Slovenski dijaki! Za mM njen rtnfe Pri prehranitvi In pri vzreji prezgodaj rojenih otrok je treba ravnati posebno skrbno. Tu se maščuje vsaka napaka fn vsako zamujen je. Ravno za take otroke je Scottova emulzija ri-bjega olja vzeta redno v gotovih J~ST2 količinah, pravi blagoslov Raz- ^m^mmim vitek takih prezgodaj rojenih Scottovega po-Otrok stopanja. SCOTTOVA EMULZIJA tako pospešuje, da se čez nekaj časa no ločijo popolnoma nič ne po cvetočem obličje ne po krepki rast telesa in kosti od drugih otrok. Scottova emulzija je čisto lahko prebavna in tako okusna, di jo dojenček vživa ia lahko prenaša brez odpora. Pri nakupa zahtevajte !srečno Scottovo enmlaijo Znamka »Scott« je, ki je vpeljana rs čez 15 let in jamči ca dobro kakovost in učinek Cena izvirni steklenici 2 K 50. Doti se v vsaki lekarni Vdrgnenja s Brazay delajo čudeže. Dobiva se povsod. Najbolje za zobe Vrnitev od vojakov. f>Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega sina, ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako jutro kašlja uro dolgo; meče iz sebe zolč in sline, ki se le težko ločijo. Po zajutrku ga zapusti kašelj. Poleg tega je zdrav ter ima dober tek. Njegovi starši niso nikoli, kaš'jali; v svoji družini nima nobenega, irf bi bil bolan v prsih. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravela po vašem katranu. Vas prosim, da bi mt poslali steklenico istega zdravila. Ana B&hme, Berlin, Sch6nhauser-Allee 14 1 a. Lekarnar dobivši to pismo dne 10. sept. 1907, je takoj odposlal zaželjeno stekleničico. Nakaj tednov pozneje, je pisala gospa Bohme v novic: „21. novembra 1896. Gospod Guyot, kakor je moj sin zavzel zdravilo, ki ste mu ga poslali, je nehal dajati od sebe sline in žolč, v S ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni. Bohme. , in ni kašljal skoro nič več. Moči je zopet dobil in ko je še nekaj časa rabil ono zdravilo, je bil popolnoma ozdravljen. Najsrčnejša hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hvaležna, ln bala sem se že za njegovo življenje in zdravje, ki mu je potrebno za njegov vsakdanji kruh. Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno priporočiti to zdravilo, vsem ki trpe na pljučih in na prsih. Ana Bohme". V izogib tej strahoviti bolezni ni moči dosti priporočati, da pazimo na kašelj ali katar aji pa celo vnetje sopil ter da to zlo uničuje-nio takoj spočetka, da se ne izcini iz tega hujša bolezen. Od sredstev proti obolelostim sopil spada med najstarejše in najpreizkušenejše katran m iz njega pridobljene snovi. Njih bakterije uničujoča zdravilni učinek pri kašlju, bronhialnem katarju, je že zdavnaj znan. Zatorej je bil to velik napredek, ko se je pred 30 leti posrečilo gdu. H. Guvotu, slavnemu lekarnarju v Parizu, Iznajti postopanje, kako se kotran v vodi topi. Po tem postopanju napravljena koncertri-rana kotranova raztoplina se dobiva po vseh lekarnah pod imenom „Gudron Guvot". Ena ali dve kavni žlički na kozarec vode ali na kaki drugi pijači, ki jo običajno pijemo pri jedi zadošča, da imamo takoj jako uspešen kotranov preparat. Te razredčene raztopline je treba redno in neprestano uživati pri vsaki jedi eden do tri kozarce. Zdravljenje stane torej nekako 10 vinarjev na dan. V odstranitev pomot naj se natančno pazi na znamko, Goudron - Guvotova nosi ime „Guyot«1 nasukano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. Goudron-Guyot ima v litru 100 g najizvrst nejšega norveškega smrekovega kotrana. Oni, ki se ne morejo privaditi katranovemu okusu, lahko nadomestijo istega z krogljicami | Guvot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana, in katere zavzemajo, 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu, in stanejo Jako malo. Barva pastil Guvot Je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom „ Guvot". Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš, in v vseh lekarnah. Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoii, Sušnik, U. pl. Trnkocz? in pri vseh priznanih kkarnih. A. KUNST LJuMji Židovska ulic« štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospodo ln otroke |o vodno no isboro. Vsakršaa naročila se izvršujejo toča« ia po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo ia zaznanojejo. — Pri znnanjih naročilih naj se blsgoToii vzorce poslati. 40 G. F. prvi in edini slovenski oglaševalec in trgovee glasovirjev Ljubljana, Poljanska c. 13.1. Glascvirje, planine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovit je imam vedno v zalogi. Vglaševanjs vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare elasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom uglasuje glasovirje izključno le fcontesiionirana MtaJ. FJnftl. i k svojim! Zastonj dobi vsak l ploš čo in 200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. :: ton j : dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč. Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej tudi na pr&v primerne mesečne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Giavni zastopnik največjih tvornic, kaker znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preprodslalei dobifo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Uodln zase seli pre meniti si niso. Razume popolnoma nadzorovanje ljudi pri parni žagi in je tudi že več let opravljal službo gozdnega manipulanta ter se popolnoma razume, kako se mora zagati les. — Dopisi pod „vodja sage" na uprav. ^ .Slovenskega Naroda*. 1018 Veliko stavbišče v Grijana na prodaj. Meri 98 arov 63 metrov, krasen pogled na morje, trdno zidane terase, oddaljeno 5 min. od postaje. Stavbišče in zemljišče seže do morja, majhna vila z 10 piesani in vsem pohištvom. Cena vse skupaj 100.000 kron. Kupec lahko napravi dobiček, ker stane zemljišče pri morju po 40 K kvadrat, seženj. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 984 Kdor hoče imeti patentirane najnovejše acetylenske aparate, naj si naroči direktno pri glavnem zastopniku v Celju, Zavodna 49. — Na Kranjskem še ni do danes nobeden klepar napravil acetvlenske aparate in jih tudi ne sme izdelovati. Vse druge stvari se dobijo pri zastopniku. Vsak naročnik acetvlenskih aparatov si \ lahko da postaviti jih od vsakega kovača ali ključavničarja. — Ceniki zastonj. □ □ Spomladanska in poletna sezija 1912. £s Kapsn 3*10 m dnlfj u (suknja, hlače, in telovnik) stane saras 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron I kupon 17 kron 1 kupon 20 kron Josip Stupica jermenar in sedlor v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočan svojo bogato zalogo ntjraiHčnejJib konjskih oprav ----krasno opremljene ■ kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-i: nčInOf že obrabljeno vozovo in e: ——— konjsko oprave. ——— mm ročnih del IONI J1EEI v LJubljani, Židovska ulio« Stav. S. Kupon sa imo salonsko suknjo 20 K, dalje blago ■a "ovr :,:lte turšatovski lodea, »svilnatr kftragarne «:d raipošilja po trorniSkih cenah za solidno in reelso dobro znana tvaraitku zaloga sukna Siegel-Imhof v Brnu. T tor i i gratis in Iranko. Sil Prednosti, ki >lai imajo privatni odjemalci, ako blago Laročajo naravnost pri firmi SlsffSl-lmhnt na krajo tvornice, ao velike. Stalno najoiiie cene. Velika Sziaira. Tudi najmanjša naročila ae bvrše a popolnoma sveiiaa blagom natančno po vtorcu. FRANC KOS Ljubljana, Sodna nlica št. 3, Spetijelna nehaoitna pietllna indosfrira in trgovina 8 površne io spodne jopice, DoMe. telovnike, nogavice, rokavice, posebne oble l;e zoper trganje pie-filfli materijal i. t. i nadrobno in debelo Šivalni stroji od 70 K naprej; pletilni stroj patent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno p od pletu jejo. 332 Podpirajte domačo industrijo. Predtiskarija J Tamburiranje Montiranje I Plisiranje :-::-: Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline vaSkrat provaročajo nesnosno boteeise. Za njih hitro pomirjanje in potolažeaje, ea oplshnjenje oteklin in obnovo premiisoati eleakov ter odstranjen}« občutka mr2olenja učinkuje presenetljivo X X tssssmosmt» lev Uvtoftsk* X X pri vtersa ju, masiranju t«r v obLladkiK. 1 lonček 1 K. Ako pošljete naprej K. 1*60 dobite 1 lonček \ *3 » > a » 5 lončkov l -I 1 » » » K9*—• » 10 » I M m Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c, in kr. dvomi dobavitelji, Stv. 203. PastU na tmć tzdeika m I tsdetovatca. I Itakoraob ▼ Liablfsni: lekarne Joa. Majr, dr. t. PloooU, te GttaUf. 64 8* 573^28 dela mckre kleti.vlažna stanovanja zajamčeno suha S^r- PROSPEKTI Z^STON Avstrceresitna dražba ^Dunajj^ Tcl.22288 j Najboljše kovinsko čistilo na svetu Proda se radi opustitve trgovine cliobra idoča 6 z več koncesijam:, krasnim modernim lokalom in lepim po- siopjcm, ležeča ob glavni testi na si*e«S3š<5u BieSlaB 1C51 Dopise sprejema F. Sekovanič, Bled. E 1888/11/26 1072 I. Dno 26. oziroma nadaljevanje 27. marea t. U vsakokrat ob 9. uri dopoldne dalje počensi pri hiši št 7 v Mostah dajale se bodo v najem zemljiške parcel jO Predovičevega posestva pod vi. štev. 20 kat občine Moste in parcel, št 409 njiva kat. občine Petra predmestje II Dsse 2S. marca 1912 ob 9 ori počenši pri hi*i »pri rudečem kri2u« v Rudniku se bodo v zakup dajale zemlfiške parcele Predovičevega po« sestva pod vi. št. 259 Jc o. Kar'ovsko predmestje in R-utova jelša. III Dne 29. marca 1912 ob 9. uri počensi v Črni vasi pa zemljiške parcele Pted »vičevega posestva pod vi. št. 648 k. o. Trnovsko predmestje, — vsakokrat pod pogoji, ki se bodo na licu mesta došlim dražiteljem naznanili za dobo enega leta. G. kr. Okrajno SOdiŠČe V Ljubljani, oddelek V. dne 22 marca 1912 Avgust Repic sodar t Ljubljani v Trnovem, izdeluje in popravlja vsakovrstne sode se na^alijih oenaa. Kupuje in prodaja stare vinske sode v Gorici, v sredini mesta z elegantno opravo, nizko najemnino za dlje časa, tos? jc pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. Za prevzet je male in dobro sortirane zaloge s knpčilsko opravo zadostuje 4—5000 K. Ugodnost za prevzetje tudi damam. j Interesenti naj se obrnejo pod šifro „Gorica" na upravništvo. LJubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke f cilindre, čepice itd. »« najnovejše faeone t-~t- p<9 najnižji ceni. {iBStrsva^i ceniki lastoaj ia »»»tnlae prosto. ■SBSSJSJSS PSSS SSJSJ ^©dtil salo »t ¥ Krmnu Slamniki za gospode, "'--vkit /a slamnike in klobuke mi Sezona od 1. maja So 30. septembra. Indikacij?« revmatične in razna vnetja členkov in mišičevja, protin, nevraligije, zlasti ishlas, ženske bolesti. 1076 Temperatura vede 59' C. Moćna radioaktivnost vode in čresla. Čresclne kopeli in kopUi z ogljikovo kislino, masaža in elektroterapija. Ugodno milo podnebje. Vodovod in električna razsvetljava. telezi&isiia nosta'a proge Karlovec-Caprag pošta, brzojav, javna lekarna. ■ Krasna Izprehafallšcs, koncerti, tombole, vojaška godba. ■■ Radi navala goltov je potrebno, julija in avgusta sobe naprej naročiti. Prospekte In potrebna navodila daje brezplačno: Ravnatelstvo kr. deželnega zdravilišča. LE domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Velika zaloga dekliških Krasna ž bira žalnih klobukov. Poštna naroČila se izvrše točno m pošiljajo s prvo pošto. Sprejema se popravila slamnikov ta klobukov* Cene nizke! '1ST Postrežba soHdna? .-. .*. Za mnogobrojen obisk se priporoča .*. ,\ ANTON ADAINIC KRA1 veiezaloga galanterijskega in modnega blaga, debelo! "33 1077 Q&3F ffa dr^no! IJ r Preblavske rudninske vode. Staroslavne satrenske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. slatina, Preblavska najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Preblavski livadni vrelec. ogljikove kisline veiebogat, naraven s a trdaski klale©, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 1087 Dobiva se v Ljubljani pri c A. Šarabonu, Mihaela Kastnerl«. Petra Lassniku, A. Stacnlti, T. Mencingerju, ter po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrečki razpošiljalnici --------- Preblan, Koroško, ggg-- VI Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4 siiplslffli lip! $3» LJubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, og'ejte si mojo bogato zalogo prav h *»a finejših švicarskih nr iz zlat* in srebra, nre za dame z diamanti ia br i lian ti. zapestnice, uhane, vrata* verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zshtsvaits cenik, peljem ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji lastni :: delavnici točno in selidno :: Teodor Kom (poprej aenrik Kora) Male! streli ia klepar. TieliaiK strelovodov, ter Instalater vodovodov [Kan. Mjiiik! cesta it. I. Ptiporoča se st občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skril tem z isteknrcrMi Mm fftaiifliatat fatscM z izbvčno in plosčnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinsks in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Km h kafeja? t*m Mltijai psait Po rs ve točno in ceno. Proračuni brezplačno ia peU. prosto. 1068 o končnoveljavnem izidu dopolnilnih volitev za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljanu V smisla § 12 volilnega reda za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani so rarglaši naslednji k'»nSnoveljavni izid dopolnilnih volitev, ki so se izvršile dne 13. in 15. f-brnwrj* lOl *. V ćrngi volilni kategoriji trgroviaskdga odseka je bilo 732 volilnih opravičencev Doalo je 644 glasovne; od teh je bilo za veljavne aporoanih 640. Izvoljeni so bili Viktor R»hrmann. trgovec v Ljnb'jani, Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani in Josip Perdan, trgo ec v Ljabljtni, vsak s 3*6 glasovi V »^Djbii.i so ostali: I*an Lavrič. trgovec v Cerbniei,. Rnjko Marenčić, trgovec v Kranja in Pavel Velkavrb, trgovec v Ljubljani, vsak z 253 glasovi. Ena glasovnica jo bila prazciH V tretji volilni kategoriji trgovina 6ga odseka je bilo 1643 volilnih upravičencev Došlo jo 1427 glasovnic; od teb je bilo za veljavne priznanih 1353. Izvoljeni so bili: Franc Zoreč, trgovec v Ljabljtni, Urban Horvat, trgovec v Novem mesta in Ivan Podlesnik ml, trgovec v Ljab j»ni, vsak s 695 gUsovL V manjšini so ostali: Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Ivan Kostevc, trgover v Ljubljani, Ivan Korenčan. trgo\\iC v Ljubljani, vsak s 656 glasovi. Dalje so dobili po en glas I\an Lavrič, trgovec v Cerknici. R jko Marenčić, trgovec v Kranju in Pavel Velkavrb. trgovec r Ljubljani Ena glasovniea je bila prazna. V pTVi molilni kategoriji ebrtiseeja odseka je bilo 147 volilnih upravičencev. Došlo je 126 glaso nic, ki s se vse priznale za veljavDe. lavoljen je bil Andrej Gassner, tovarnar v Tržiću s 47 glasovi. V »anjeini sta ostala Theodor Korn, kleparski mojster v Ljubljani iS 41 glasovi in Ivan Borač, tovarnar v Ljubljani z 35 glasovi. V dragi vol- ni kategoriji obrtnega odseka je bilo 1292 voliloev. Doš o je 1160 glasovnic; od t*h j« bilo za veljavne priznanih 11-15. Izvoljeni so bili Ivan Schrev, pak< vski mojster v Ljubljani s 703 gUvovi, FranL Ksav. Stare, sobni slikar v LjubLani s 702 glasovoma, Ivan Rakove, tovarnar v Kranju s 701 glasom in LavosJav Bučar, gostilničar v Kostanjevici a 699 glasovi V manjšini so ostali: Julij Weibl, mizar v Kamniku s 444 glasovi, Frane Past m!., tesarski mojster v L ubijani s 444 glasovi, Anton Ćebolj. krojač na Jesenicah s 442 pasovi in J.kob Dimnik, mesar v Slapah s 44 glasovi V tretji vobini k tegoriji obrisega odseka je bilo 6150 voliloev. D08I0 je 5342 glasovn c, od katerih je b-lo za veljavne priznanih 5317. Izvoljen je bil I van Ognn. zidarski mojster v Ljubljani s 9746 glasovi. V manjšini je osfcil Eng^'bert Franchetti, brivec v Ljub'jani z l'568 glasovi. En gla^ je dobil Ivan Pust, ključavničarski mojster v Ljubljani. Dve glasovnici sta bili prazni. V LJUBLJANI, dne 18 marca 1912. L kr. volilna Hia za trgovsko ia oftrtaiSko Mm v liotUaoi. Predsednik : C. kr. deželne vlade svetnik Kalavtof. 1» S^njacijonaina przdaia ja velikonočne prajrz/^e/ Obleke za gospode...... • • fid JE S-— naprej e , dedke........ 9 M 6— „ , . otroke........ , 9 2-— a Površniki ali ragUmi sa gospode • . • v ] 12'— a „ ah modre mornarske jopice za dećke „ 9 6'— 0 Klobuki ah čepice *a gospode *rt dečke a w 1'— m Dežni plahti sa gospode in dame ... D »10— 3 Kostumi in dolgi raqlani sa dame • . Đ „ 10— 9 Krila in bluze is bhtga :a dame . . • 0 9 3~— 9 •• ■ ■■■ Velika isbvru pariških in berolinskih modelov.-----1 „^ngieško skladišče ob tele" :: O. J^ernatovič;: Ljubljana, J^estm trg št 5. m^mmmmmmmmmmm——_immmmmm 18 Obrtna zadruga na Bledu. Dne 3. inarca t. k je imela obrtna zadruga za Bled in okolico ter Bohinj ob 3. popoldne v prostorih liotela »Triglavc na Bledu svoj redni občni zbor. Otvoril je zborovanje načelnik Leop. Lebar ter pozdravil vse navzoče obrtnike, katerih je bilo 68 iti pa navzočega gospoda zadružnega inštruktorja dr. Blodila. Prebral se je kot prva točka dnevnega reda zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se je brez ugovora odobrit. Nato poda načelnik Lebar sliko o delovanju obrtne zadruge ter omenja sledeče: Prošnja obrtne zadruge, da bi kr. postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu ustanovilo vsaj za poletje na postaji Bled c. kr. poštni urad, je bila odklonjena z noudarkom, da manjka denarnih sredstev. Z obžalovanjem je vzel občni zbor to v vednost z zaupanjem, da bodejo naravno potrebo zaprošenega urada, kateri je nujno norreben,vendarle morale poklicane oblasti ustanoviti. Članov ima zadruga v občini Bled 123, Gorje 76, Boh. Bistrica 72, Srednjavas 56 in Ribno 34, skupno 361. V letu 1911 je bil en redni občni zbor in 4 odbore-ve seje. Na novo je dobiio 11 članov obrt, opustilo jih je 15. Tečaj za knjigovodstvo tu korespondenco se je priredil s pomočjo vrtno - pospeševalnega urada v Ljubljani. Udeležencev je hiio 30 in -o vsi z zelo povoljnim uspehom slediti predavanjem g. prof. J. Gosaku kateri je tečaj vodil, fz hvaležnosti za njegov trud so mu poklonili udeleženci lepo spominsko podobo, kamero je izdelal podobar Fr. Roprct, kateri je tudi obiskoval tečaj. Obrt-*< -pospeševalnemu zavodu je obrtna zadruga za prireditev tega tečaja zelo hvaležna, še bolj pa učenci, kari so se res nekaj naučili in lahko •ečemo, da so vse trditve o nepoire-hi takih tečajev neutemeljene m v.\\ ravno tisti morda kritizirajo, ki jim ;a\in izobrazbenih tečajev manjka. Pri zaključku tečaja bili so navzoči zastopnik c. kr. okr. glavarstva v Radovljici, c kr. okr. glavar Žup-•»ek, predsednik obrt. pospeš. zavo-a g. 1- Kregar in ravnatelj te pisarne g. Remec, zastopnik trg. in obrt. zbornice L. Fiirsager, župan blejski m zastopniki obrtne zadruge na Bledo. Tečaj se je vršil v ljudski sofi, katere prostore je krajni šolski ^vet dal brezplačno na razpolago, ter |e trajal od 9. novembra 191L do januarja 1912. Zaupnikom so se izgotoviii novi iiamki za vajenec in za zglasila pomočnikov. Tudi so se nabavile za-sne table, da je bivanje zaupnika io občinah označeno. V letu 1911. je bilo 19 obrtnikov zaradi prestop-obrtnega reda kaznovanih potom kr. politične oblasti, vsled naznanila od strani zadruge ter so plačali *t-neherv^ **irf#Ia. 3 164 %a otroške bolezni od zdravnikov orav rada priporočena. MATT01TŠ3ZV aaravna alkaličfia kinina Ob želodčni kislini škrofeljnib. rachitis ofeklosti žlez katarjih oslovskem kašlja. i BHOJJt SY*HRA izkušnja je irt ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne .ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovno znano liUfskoialeOno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, dro^erijah. parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bergmanova lilijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobite^ nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po : : 70 vin. se dobiva povsod. ; : guljažev pridatek že sedaj uveden v lnifijonih gospodinjstev: Vertesov gufjažev pridatek Ipršltraai pri pripravljanju najslastnejžih • jedil mnego časa, truda iti denarja. 2e dobroga okusa in se delajo z njim • jedila tako izborne bfagoslastnosti in lepe barve, kakor jih brez tega pridatka ni meči napraviti. o O&soga samo najboljšo, najčistejšo **• živalsko mast in druge primesi brez kakršnekoli rastlinske masti, kakor je pokazal preizkus e. in kr. preizkuSevališča na Dunaja. 4ia tako ceno, da bi aie^a sestavine • posamezno kupljene stale mnoco več, kar je lahko razumljivo, ker nikjer ne uspevajo vse potrebne snovi tako izborne kakovosti kakor na Južnem Ogrskem, kjer se ta predmet z izključitvijo mešetarstva prideluje na debelo. 5Odgovarja zaradi primerne prijetne • sestave in skrbne priprave vsem zahtevam dobre, zdrave, okusne cenene kuhe. Zato se pa tudi Vertesov guljažev pridatek, enkrat poizkuSen, vedno rabi, in videii bi morali, kako zadovoljen obraz dela staro in mlado, ako jim postaviš na mizo z Verte-sovim guljaževim pridatkom napravljeno jed, vidi se takorekoč, kako jim cede sline. Dobili smo pa tudi sto in stotisoče zahvalnih pisem od zadovoljnih, hvaležnih konsumen-tov in so ta pisma na razpolago v blagohotni pregled. Tablica, zadosti za okoli 1 kg mera, 2 kg krompirja, zelja. ti2ola itd. stane 20 vin. Pristen samo „VOrtes". Vsitlillnl oblastveno varovan, ugodno f olllllUI uporabljiv namesto vanilije, ker je mnogo bolj zdrav, stanoviten, izdaten ter cenejši. Majhna primes daje močnatim jedim, sladoledu, Čaju, likerjem, rumu i. t. d. prijetni vanilijin okus. Cena 10 vin* Dobiva se po vseh boljših trgovinah. Edina izdelo-vatnica živil Vertes & Co., Lugos štev. 491 'Južno Ogrsko). 778—V. Proda se pod Rožnikom 773 sa 13.000 K. Več ravnotam. r-Hisr- dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povoju. Vse vrste šivalnih strojev po ... —__-- cenah na debelo. - - i. m&m, M\ n. Mm Mm\\m n m. slavenski in femska ktmcaiiičiu. — tauki §r*fc is fnnki Suparf ostati mineralni in Živalski, najbolj preizkušeno, najzane^livej^e in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino za vse vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena. Najzar.ejsljivejše in najhitrejše oživijenje krmskih nasadov, doseženje velikih donosov lostorovih soli polne krme. = Superfosfaf = povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tudi pri krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in solitrove ■% s&aperfosfate •% uobavljajo A 32 J tvornic« umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva. Centralna pisarna: Praga, Pfikopv 17. f M t iiJ. iS Sid!! Izbomo, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je 1. Vitekov „Odoline", ki barra takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in črno. 1 karton z navodilom K 4'—. 2. Vitekov «,H«cf n", dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2—. 3. Vitekov „Nncln". enostavno barvilo. 1 steklenica KI*—. Ta barvila so se v tisočih in tisočih blučajHi izkazala najboljša. Edino pravo (vse drago zavračajte) iz tvornice kosmet. in diet. izdelkov tvretke t^, Drogerija ^rija lioliliaaa, &Mm~ d!. 5. casproti glar. pdli. A&lan K:::, drogsnjs, Zidavska Bllca slev. 1. pred prevaram Mi smo edini izdelovalci zboljšanih patent ova ni h orl- 1 ginalaih amoriihili »t žsolnlh strojev za kavo in vse surogate. van Giilpen & Co. gradilniea strojev z. o. z. 714 Dunaj!V 2«, Trappelgasse 5 XIV Spretne zastopnike aa provizijsko prodajanje šivalnih strojev in zmerna delna odplačila sare-me 3. Sli« amtaefe, valetrgoTina t šivalnimi strofi. Fraga-Smfchov 385. 719 Velika, elegantna 1020 soba s popolnoma zasebnim vhodom se odda stalnemu najemniku s 1. aprilom. Kongresni trg 14, novo zidana, in sicer 4 sobqr, dre kuhinji, 1 shramba za jedila, h kleti, gospodarsko poslopje, vrt za jelenjad, 5 minut oddaljena od kolodvora ob progi Zidanimost-Zagreb, kje*.r je tudi večja občina, županijski in poštni urad itd. pripravna za vino- itf. lesotržca, peka, sploh za vsako trgovfno, v lepem zdravem kraju poleg samskih kopeli, za vpokojenca (penzijonissa) pripravno, se da it isajsiftij tudi se ped ugodnimi pogoji Već pove uprav. »Slovenskega Naroda*. ■ iisiBessat in ip Gregorin 733 krojač. u IfB 51aBll3IIS8al t 3 oddaljeno 20 minut od mestn S'iov. Bii>uica, katero obsega 14 oralov selo rodovitnih in dobro gnojenih njiv, travnika in sečnega gozda, z krasnim sadonosntkom raznovrstnega sadnega drevja, enonaaaironno hišo, dve kleti, hlev za 5 glav živine, Skedenj, 4 svinjski hlevi, nova preša i. t d., vse moćno zidano in z opeko krito, se z vsem poljskim n gospodarskim orodjem vred zaradi bolezni takoj »roda za 13.603 kron, od kateri.i bi Lila samo polovica za izotačati. 962 Posestvo je posebno pripravno za večjo družino, ker se živeža, pijače in sploh vsega v obilnosii pridela ali za Icakeeja roko-drica kateri bi imel v mesto \rt okolici vedno dovolj zaslužka. — Naslov lastnika se izve v naravaistvu „Slovenslns^a Nroorla*. nafiuseje kakovosti po 5, 7f 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje vse po smernih cenah priporoča Štefan Strmolf, brivec in lasničar* £jobljana9 foD Irančo št. 1, (zraven čevljarskega mostu). I deluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788 Berbebavjev podiostorokisu Prlaten naw ■ Jo (Oblastveno varovano) ti sirup ;aRuT2-MARKl jI /c 42 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja stez, blaži kašelj, pospešuje tek Povzdiguje ^last in reditev trupla fn je izboren za tvontev krvi m kosti, z!a?fc za & slabotne otroke. ^ Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. Edino izdelovaliiiein glav. razpečevaliSče: Purjodal Jođov sasa deluje pro pariflBi preparat, čisti kn, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč m ti vnetju. Rabi se a izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. Steklenica K 2*20, po pošti 40 h veo za zavoj. Dr. HellBiianna lekarnica »Zur Barmherzigkeita aa Dunaja VII i, Kalserstr. 73 — 75. j8I8 (HERBABMT-jev naaleinik). Zaloge pri gg- 1e?red škofijo šteu. /9 priporoča svojo veliko zslo&o spomlad' nin kostumov, plašču*- /g kril za dame in deklice v nai novejšem krofu in bar- Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana. Stari trg 9. PAT vseh dežela tzposluje inženir 20 _MJfl&. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik ne Dunaju VI., MoHohllferstraaee št. »7,_ V Nepreklicno 10. aprila vlečenje. 1M! LOTERIJA ZA OGREVALNICE. 4650 dobitke« efektivne »rednosti kron 80.000 Prvi trije glavni dobitki K 35.000, 5000, 1500, se na željo dobitelja odstevSi 10% in zakoniti dobitveni davek izplačajo t gotovini. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni I. Goidschmiedgasse št. a. 323 y vali. — Velika zaloga modnih oblek in in dečke. Postrežba strogo solidna. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor vsakovrstna očala ln sOlpalnike. toplomere zrakomere, hvgrometre, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeiss, Busch, Ooerz" Itd., ter vse v to stroko snada-joče predmete. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji a električnim obratom urejeni delavnici. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. ~ po vrsn 2X0 Cene primam najnižje. za ^osvode Večkrat satane. MimUi v ognju pocinkane žične strop —— s 13 — 120 mm širokimi petljami različnih debelosti pripravne ta o graditve paHcov xm divjačino; vinogradov, drevesnic, kot varstvo proti zajcem, .za pas lake, varstvo proti toči, fazenerije, voliere in kletke, za igra-lisca iawrt -iennisa do 3 m sirekosti » nlagi), Rsbitzeve stene, monlrske gradnje nd Te pletenine ae Sele po spletenjll V Ognju pocinkajo in »torej ne rjave in so rudi trdnejše nego v ne it pocinkane Jice napravljene pletenine, dali« Stirioglate ŽtČlie Strojne pletenine ** o^raditve vseh vrst okenske mreže in mreže za pesek m gramoz, vos ograrfilni materijal. Jeklena bodeča 2ica za plotove, žičaste m lltoželezne ograje, stopniške, okenske, grobne, grobnike, prOČelne io balkonske Ograje ter vse radeviie izdelke dobav!iajo po mekih cenah Hntter & Schrantz d. d., Dunaj VI.. Wladmfthlg. 23 tvornico sitarskega in klobvčevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in franko. 985— II Ustanovljen« 1*45. arno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. OS. REICH" to ■o Specialiteta tvrtke fratelli granca, Jffilan je vsled svojih sUno dieietskih in odlično želodec : : krepečih lastnosti ■ l Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, HI. Ungarg. 20. ■ Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4. ■ Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 1887 - 1912 1887 — 1912 gaj" Prosiva, pošljite po vzorce. V. J. Havliček in brat, kopališče Podebradv, Češko. Predobro znana, leta 1887 ustanovljena izvozna tvrdka. Modno blago — cefirji — pomladna in palatae novosti 1912. Kanafas, brisalke, žepni robci, platnlne, namizne i in kavne garaitnre, bati s ti, pralna svila itd., itd. f ! Damasti — opreme za neveste ! zavoj s 40 metri sortiranih ostankov pralnega blaga v kosih po 2—8 m pošiljamo za 18 K s poštnini povzetjem franko, od teb ne pošiljamo vzorcev. Havličknve tkanine 1 kos 23 metrov za K 12--f 13*20. 16 —, 1750. 2049, 22-40. Izboren nakupni vir. XXV. poslovno leto. ?fc- *.?.'•'•'.»•.>- SOSlFO-flM Trst Za si New-York — Buenos Aires ii jožoo io severno Ameriko najcenejša in najpripravnej&a črta. lit po sredozsmskem morju od 8.-22. maja L L t najhitrejšim in največjim brzoparaikom avstro ogrske trgovinske mornarice ..Cesar Frane Jožef i.", kateri obišče na tem potovanja sledeča pristanišča: Pulj Ragasa, Corfu, Malta, Tnnis. Ajacc*. Villefranclie, (Nizza in Monte Carlo), Taormina. Kitakolon, (Olvmpija) Cataro, Spljet in Zara. — Vozna cena s kabino in hrano od 310 K naprej. Članom ^Avstrijskega plovnega društva" 1 896 S Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it 8. Reichova hiša. Vallka zaloga štedilnik ognjišč Izvrstno In solidno doto. Cene zmerne« Popravila a< 1 1 točno izvršujejo. 1 1 Hajrefla zaloga inadiili it mM\m otroških vozičkov ta navadno *o najfinejšo žime. M. Paklč v LJubljani. IUibk™ gariitiikois ti ptflli 1 pnztlju. Josip Kojina krojač prve vrste se nahaja sedaj v lastni hiši ta J 3. konkurira z največjimi tvrdkami glede finega k noj a in elegantne izvršitve. 11 Tvornima zaloga najHniili angl. io frant. specijalitet blaga. ijj: Zavod za,uniformiranje.: Najboljši kosruetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: -1 f£ milo po 80 h, U9 " cream po :: — 1 K; JIa - FtTenthcl s Utt ustna voda po sobni prašek po 80h; za ohranitev ia rast las: lasna voda po 1 B; lasna pomada 1 B. «1 a B a © a H da Ti izdelki ,Ada"f ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev • II • i Ph. Mr. Josip Čizmar v Ljubljani. Kupujte zaupno te domače izdelke! Odlikovana Prva kranjska tvornica Movirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica S Recherjeva hiša Krasne Ia p« ie Mjnlijlh cenah dobite v modni trgovini peter Sterk L|nbl]ana, Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti ; moško, Žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .*. moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. I l r Osti-MTljm L 1842. Brata italaria. lakirana. Mi Prodajalnicac Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". lili EBERL 1QDDDL______.... 243 Delavnica s Igriška ulica štev. 6. Električna sila. XXXXXXj XXXXXX! Nainltje cene. XX 3čX ^X 00 a a £L "S o a «5 ca XXXXXX XXXXXX Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 XX ■HsaC XX XX _ za spalne In fedllne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastor}!, modrocl na vzmet iimnatl modrocl, otroški vozički itd. C o "B o 8 J a XX, XX Najsolidneifte blago. ___XX ■ ts »ni ti bttb crvt ^* •v O O > a E 2 modernimi velikimi brzopamiki iz Ljubljane tez Antvverpen 1 liew-York je proga ed Star Line deča zvezda v Ameriko "*? - t=~\, •.' » fin * * - jo . ■ • 4- > A m Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planin«, klavirje in harmonijo tudi saaioigralno ia gotov denar, na delna odplačila aH naposodo. Poprave in uglaSevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. ■atvoofa rvoraioa ma avatrifaćom faga Na naših pamikih Flnland, Eroonland, Vaderland, Zeelasd, Lapland ta Sami and, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentne ga pomena, ter traja vožnja 7 dnk Odhod iz Ijnbljant vsak torek popottne NaSi parniki vozijo tudi na mesec po večkrat! tos Eaaado v Ssvarno Amsrlko in je ta] vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik Franc Dolenci v Ljubljani, Kolodvorska ulica o*w stev. 26, od južoega kolodvora na levo pred znano gostilno Mpri Starom litier]**1 Anversa NewYork DD 1706 52 51 8Q <^ ) i r-^r. ] (>►>> vbteunc \ sivega skubljenega perja K 2, boljšega K J-40, polbelega prve vrste K 2-80, belega K 4, prve vršit puhastega K 6, najboljše vrate K 7, 3 in 960, sivega puha K 6, 7, balega prve vrste k 10, prsnega puha K 12, od 5 !vg dalje poštnine prosto. Dovršene postelje bogato »apolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rd^če^a. modrega, belega a!i rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180x120 CSS 2 '2 blazinama, velikost 80x60, napolnjena z novi«, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 16, s pulputiom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 10, U," 14, 16; vzglavnica K 3, odo, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, IS, 10; vzsslavnica 90x70 cm K 4 50, 5, 5 30; spodnja pernica \z najboljšega gradta lž0xl!6 cm K 15, 15. rarposilja proti povzetja ali če ^e naprej plača ?so9 M. Berger v Dešenici štev. 443 a, Sumava« Ni nikakega rizika, ker je dovoljena zamena ali pa ^e vi ne denar. — Bogato ilustTO-—————— van ceaik \;>eh posteljnih predmetov zastonj. ■ 40 □ m E3 □ a □ o □ □ aa mamili shbhbhb mmm lastnike vodnih sil 2nSFf|A 1 m I« m m« #% !• v 1 BDI D krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 prisftroca stojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in nlaščev za gospe9 nepre« mooljivlh Sisvelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Henrika Lanz v Mannheiniu litro v obrat spravljiva, cenena, iiredno varčoo deluioča, za vse vrste kuriva pri-reserva moči. pravna Avstrijska prodajalca pisarna : Emil Hortigmami, Dunaj 1X4. Lcblichg. 4- Int. telefon 15594. :•: :-: Obisk inženirja brezplačno SSlUIgl SHIllI Hilllilll Hllll1 In Hsaa> auka MSfi UslanevljcM Ista 1§fl6. Udi'.k o ran" i Slav. občinstvu v mestu in »a deželi vijudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi zuaia nansffls;? \im\m Ultra i? Mm. Cene brez konkurence. V žil«;; je vedno do SOV Laso; od ! K do SO K fcomad, tako it si rca.do l;!i'.o izbere Lfnolfana Mestni trg 1S-12. c"v^ .rrr*? Pekarija, in kav2£i*tta Stari trg štev. 21. Filiale: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. X X % KXXaA I Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v B. nadstr adež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Crbančere masa!, trgovine priporoča Hita, ran ntin perilv. {(Tavate. Ntihk iti iti Blago imam solidno* cene zmerne. Postrežem točno. □iokdidioioidid i iana __Fr. Savska«*". puškar priporoča svojo veliko zaloge raznovrstnih ^ pušk In samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, tulfkik io čoftkib strogo preizkušenih puftk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeovke m pu&ke Boek s Kruppovimi cevmi za brez* dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin IV po najnižjih cenah. *W Popravila in naročbe ao izvršujejo točno in zanesljivo. Cenovnlki na sahtovanj« zastonj in poštnine prosto. Zahtevajte Hutrisen zastonj! Vsakemu, kdor se skliče na ta list, pojemo brezplačno poiz-kuŠnjo Nutnigena in zanimivo knjigo, ki razlaga temeljne principe primernega preživljanja. Nutrigen, ki se po pravici imenuje kralj živil, spaja v sebi najžiah-nejla živila, potrebna za ojačanje organizma, o čemer so na razpolago poverjene kemične preizkave. Doslej se je še vsakdo, Kri je rabil to živilo priznaliio izrazil o doseženem uspehu. Zadošča dopisnica, da dobite brezplačno poizknšnjo ter brezplačno knjigo. „Jfutrigeii" - Uiiternehniong immi Bzttkt-Uint lfi. Parterre 173. Ofristofle^ jedilno in namizna orodje* w c. kr. izvetlenec in učitelj Glasbene Malice. 44 RJUH - 8«2!1W, Ljtttjat Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in karmom • ev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun inmuzikallj. m^^dvlum. Ljubljana, Kongresni trg št. 15 Klavirje dvorne tvrdke Bdsen-dorf er, Czapka» Hoizl it aeits-nxaan, Stelishamrner in Horu- gol (amer. harm.) imam le faz izkl^nčno edin? zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenern, vsiljivem blagu, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadat j a nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10letno garancijo Stari kiavirii najugodneje v zameno. Izoosoievain'ne na}* n!zja. Popravna in ngiasevanfe vseh glasbil nafeeneje. Preigrani klavirf'> vedno v zalogi, violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi m strane no t^ vamiških cenah. — Ves dan odprto! Mihael Kasfeier Nafeeneiši nahup za s špecerijsko blago: kuliiiijs>ko in živiasko sol. Petrolej, tudi v ortspHsalnl^ pločevinastih kangljahf obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobile). Gaso-Iiny ligrotn (za razsvetljavo). Borilno olje za Dieselove motorje. Vseh vrst stropa olja. FaraSia. Vse mineralne vode in vsi proizvodi izvirkov vedno sveži v zalogi. Mimm in naj hitrejša m% v fmM s peki „SgveronemsKeoa \mti Iz 2911 Bremna v I NewYork □IDlnlDinininin i s cesarskimi brzoparniki „HJUSEB WILHSLMC<, „KRONP1UNZ PTILHELM", „KAISEB V1LBELM d. GE0SSE41. Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni« m Natančen, zanesljiv pouk in veljavne voz»e listke za parnike gori navedenega A parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Lfoblfaiii edino le pri 1^1 i 35 nasproti občeznani gostilni »pri starem Tišlerjn4'. Odkod iz Ljubllane je vsak torek, eetrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno ln brezplačno. — Postreiba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor. Calurada Heksika, Kititoriij0 Arizoia, litih, Vionit^ Nevada, Orem in WasBlBftton nudi naac» 4raštvo posebno ugodno in izredno ceno čez Oalvesteau Odhod na tej prosi iz Bremna ay% enkrat mesečno. J5*f u se dobivajo pa tndi listki preko Battimora in na vse ostala dele sveta kakor lasi Brazilijo. Kubo. Baenos-Aires. Celombd. Sisfa^ore ? Avstralije- itd 9m 9 > 3862 89 Zaradi preselit** se proda skoraj nov, zelo fin dalje.večja množina vrtnih miz in stolov ter ruski bilf ard Poizve se pri P. Kosaku, gost ina. Ljubljana. Martinova cesta št 21. najsolidnejše izvršitve, po najnižjih tvoraiških ceaan. St 8008. Fina rožena pipa z leseno glavico z rjavimi žilami po- .'. slikano, konec cevke oko- ' ran s kovino, kar za- ' branjnje zoprno napctje. | z roženo cevjo, roženo odtočno cevjo 21 cm dolgo K 1*60. Pipe elegantno izvršene K 1*80,2*30,2*80, 3*50 in naorej. Pri naro-Čitvi naj se pošlje denar naprei vštevši poštniio ali pošlie po pov-etin c in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad. Most štev. 1163 (Češko). Bros rizika! Zamena d o to 1 j on a aH denar na tla]. 0'ml k2!tbg s 4098 Mini na zaMtva gratis ia (ritki to natbolli s: čaj sa sveta 4074- 4 tedne na polzkutnjo ia ■pnajea pošiljam avoja pre-Mksftaaa fcoleaaj ua. pnev-—iflrt »Boketnia« ia —mine kalmcmmo Sncmi piaaini a« zmožni nemščine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski Honudbe pod „Merfcmr1, Brno, Neuoasse 20. 971 Izjavljam, da |e zanesljivo pazkulevalno sredstvo potrebno pri vsaki hiši. Za Glftcento ran, oteklin, ia irigacijo pri damah, za razkuževanje pri bolnikih In odpravljenfe alabseja duha, tudi pri potenja nog, le steklenioa e: 1: desinfekcijskega sredstva, priznano najboljšega t m m Dobiva se z navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenica**. — Lvzelormovo toaletno milo komad 1 krono. iz prve roke se dobe !e v ateljeju za gramofone L Mmi LJUUijiiiiu' Sodna ulica št. 5. Velika tvorniška zaloga. Gramofon za gostilničarje z magnetnim vrne-on*. popolnoma sas delujoč, začae in jenja sam K SG' -Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gramo-.*. tonskih ciosč. .*. Paxite aatacćzto :: na naslov, s ^aj-recja in najbogatejša fo* varniška zaloga preclzljskih :: ar, :: briljanto*, zlatnine, s*ebrnine, Lastna tovarna v Švici. J587 parne deaHlorlfo 8 ne K HI i In 5. Jtajbcljfi šivalni stroji. Pouk v vedenju brezplačno. Koristni, lepi kroji za obleke gratis :: pri naknpn šivalnega stroja. :: Edino zastopstvo za celo Kranjsko „PUCH" koles. Vino kolo K 90, 2iaei%e £ 110, svetllika S 5, prosti tek K 20. Vve kolesarske potre ki čine po najnižjih osnah. Riti troik ki \m ptofi gratis 19 $m Vljudno vabin* na ogled in obisk vsakega, ke; mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkurirati "M i F! U UOSLJA samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec :: in posestnik, delničar družbe Union - Horlogere. :: I^MMk^^^^^ #$Pg* >'^Sav^ A Barkovlje v uradu ^utonili steUsaiatL Dobiva se povsod! Varstvena znamka: Sidra. 3329 Snimat. Capsici eomp. Nadomestilo za PAIMR s sidrom priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prebujenja itd. po 80 h, K I-40 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riiiubljenega domačega zdravila naj se jem iejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko .sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Rich ter jeva lekarna pri »Zlatem leva44 t Pragi, Elii&n l 5 nit se odda takoj v najem kaki izuri eni natakarici ali kuharici tudi kakemu gostilničarju, let oima veliko družine. — Gostilna je lepo m in dobro urejena z vrtom in keglišćeoi. i. t d. v večjem mestu na Gorcniskem Na?ančneise se izve pri upravništvu :: »Slovenskega Naroda« 996 Lepi | dobri ceni s»o naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma plat* nenih rjuh 1.50 200 cm vel. K IV—, iste 150 220 cm vel. K 16 50. Kos Krejcarjevc tkanine, veleftno beljene 20 m K 18 — 30 m sortiranih ostankov K 18 . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo 'n opreme =— ■ ■ ■—- gratis in franko - - 1 aaac Tvornica slarsiB* Bratje Knjtar. M\tite, Crike. Čuvajte se peg. Vaic obličje bo Lraauo, čisto m tino kakor alaba»tr Pasji, pike, irpntčafe, rdečico obličja ia nosu, «rve^ rti ramear liao ia vnuk neoHieten nedoa*»t*V odstrani njimčrna ▼ * r.nen „Vlađieoa balaamin**. riiklaaioa K j m — Ritionel! hsl* milo K 1 J > — Učinek je, opazi:: io -----. . . , ■ enkratni rabi 11-------t' ,-na - eprijetne dlačice 9tO z oLličja in rok odatrani trajno m brc* bolesti v I minutni* edini w,»mć«t» neikod«jivi f,SattygatO**- St«k enk* ----■ — kron -i So--i —t---■ i Bujna rast las in brk se ćoocš*- takoj « edino naiboiji^ lasiuo tnaJtjo 'is»ltč*ot»» =3o „Poarina". Cena k t—S. ■ po polncjst-hrasno oprsje doaeše »ttka slabotna cL:nva v i tednih. Učinek «;ami?». Ne&teviini sahvalsi in prisnaini doptai zdravnikov in dam »o na razpolago Uspeh *a »idi le . •! dneh — Ediot krepčlino in oeveftoiote «red«rvo. Cena ateklenice oniver-aalnefa uredatva Et-AdmillO s navodilom I K K tema posebni aremni isvledek »Vladicco« K i-— — Prodaja m ------ . racpoii!;a edino ord. kozm Sabora tori; ' ■•- P. Havelka, Praga, Vršovice 752.1L Milijon niti dreves Jablane 100 kom. od K 25*— naprej, hruške, orehi, breskve, jedini kostanj, češnje, fteŠplje, marelice itd. kom. od K 1 naprej. — 200000 prav lepih lepotnih in drevoreduib dreves, komad od 60 * in raorei, 2 milijona različnih lepotnih grm O V, 100 kom. K 15, 20mil akaoi i. :»ledićej 100 Vom. od K 12—70. 15 milijonov gozdnih S a dih 6 smreka, borovec, hrast i. t- b»aitn, poapoa io %3i, ko senn so potapljal. Trikrat seru se pogTPznil, preduo so me rešili. Ko - --^včilo. da sodj v srcu svoje žpik izpodrinil psa. Zdaj ima mane vendar raje, kakor psa. = Katko se jt; to zgodilo 1 — Pes neče vsega zreti \ar T&uja žena skuha, jaz pa v a e. — Mislmtj da =tt začne £daj prav - tnalu lepo spoanladansko vreme. = Iz česa pa to sklepaš 1 — Moj poročni prsta« iue tišči. i. « Policijski nadstražnik: Zakaj pa mislite, da je bil ta psiček ukraden kaki dami? Stražnik : Zato, ker $e je, ko sem gra peljal na stražnico, pri s^aki in o d 11 i trgovini ustavil. Jj e c e k : Prosim, zamenjajte mi a kolaček namesto rozine je bila njem velika muha. Pek : To bi vsak rekel, p r i -n e si muho, pa boš dobil z a njo rozino. * * * V nemškem državnem zbora so klerikalci ljuto pritožili, da so v neki pruski žrebčarni dali prvemu irebeo im«- »korar«, — Da se to popravi, je Društvo v^hodno^evrop-skih konjerejeev< dalo najboljšim svojim žrebcem ime »Macock. :■> 0 e n s t o h o v e e <: in »Katar«^ odlikovani dobili pe ime : Pobož-ti u Helen ac. Župnik je izvedel., da je neki fant poljubil prednico Marijinih de vic. Poklical jo je k sebi, jo zaslišal i»t otem razsodil: Fant te je šiloma poljubil, ti :a moraš tožiti, ker te je s tem razgalil. Ah. prosim gospod, je rekla ieviea, tožila pa ne bom, veste, jaz &m namreč njesra rudi - razžalila. o * Potepuh je vtihotapil v Ide v ^ajiega posestnika in je tamkaj pro-ooSl. Gospodar sra je zjutraj zasačil i u jara z; nekaterimi zaušnicami od- podil- >Zlodej grdi. se je jezil potepuh. Zadnjikrat mi je dal dve zaušnici, danes pa* že štiri, zdaj je že ta človek začel zviševati stana* i i v o. Danes otvorjene razstave kuharske umetnosti se je d. d. Henrik Mattoni udeležila na posebno odličen račin. Pri objektu te firme si je ravnatelja Gustava Kahna dala predstaviti Nj. ces. Visokost nadvojvod inja Marija Jožefa in se prav priznalno zrazila o svetovni razpošilja t vi znane giesshiibteke slatine. Spomlad - poletje 1912. Prosiva, Dišite po novo zbirko vzorcev eksportni tvrdki V. J. Havliček & brat, Podebradv na Češkem, ki \um jih, ako se sklicujete na naš Ust, franko pošlje na ocled. To so micne novosti damskega blaga, sukna, pralnega m svilnatega blaga, batista, voilcja, etamina, rinili damastov, platnine, brisač,žepnih robcev, namiznih iu kavnih garnitur, oprem itd. Cene so nizke, blago preizkušeno in pripo-znano, ^dor jr izpostavljen mratu, \r\n večkrat na, revmatizmu, protina, trgranju in ozeblinah. Dobrodejno, kjeno delujoče sredstvo za vdrgiae-njt-, ki se je hitro priljubilo, je Oon-trheumaa iz lekarne B. BVagmer v Pragi. Glej iuserat. III. a O vsih organih Človeške notra-njOkStl sta za telesno blagodat odločno najvažnejša želodec ter črevesje. Akoz rednim, zmernim življenjem to dvoje držimo v dobrem stanju, odpade s tem tudi poglavitni vzrok za bolezni vseh drugih organov. Zato se zatorej lahko uvidi, da mora najmanjše motenje prebave priieti ves organizem in imeti za posledico sta-bo tvoritev sokov ter obolenja. Zato je jako važno, najti prava sredstva, ki morejo uravnavati prebavo, do £ ■ ci pravilno mešanje krvi ter odstraniti pokvarjene ali pomanjkljive sestavine krvi. Tako preizkušeno sredstvo je že vec desetletij po vsej Avstriji splošno znani ter v vasi in mestu, po hribih iu dolinah (»d vseh cenjeni dr. Rose balzam iz kekarnice B. Fravjner, e. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. vi a Vsem, ki trpe na kili pošljem brezplačno pisaaje o temeljitem ozdravljenju kile. (Brca operacije). lOou F. Rainer, Landa-fcerg, Bavarsko i 20. 25 *• « M OB as leiilaktamo trgovino J. eiuna Siari trg št. 1 n*«»«x i* v« c- loden in modno blago %09 Natančneje v upravništvu »SI. Naroda«. V Ameriko in Kanado pripravna, cena in sanesljiva voinja CUNARD LIHE. Pannonia iz Reke, dne 6. aprila 1912. lltoitia \i Reke, dne 13. aprila 1912. Ivernia iz Trsta, dne 16. aprila 1912. Iz Liverpoola: Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lnsitiania, dne 30. marca, 27. aprila, 18. maja 1912. Maaretania, dne 13. aprila, 11. maja, 1. junija 1912. 30 Pojasnila in vozne liste pri hir. Odiasek v Ljntiljani. Slomškova uiica it. 23. roleg cerkve Srca Jezusovega. VOZNA CENA Trst-Ne\v York lil. razred K 220 za odraslo osebo z davkom vred in K 120 ii otroka pod 12 leti z davkom vred Brzojavke: Prometna banka LJubljana. Telefon štev. 41. :: z velikim vrtom ali sploh z velikim prostorom okoli hiše. 1035 Najraje z vpeljano trgovino in sicer ob železnici, kjer je šola in pošta. Ponudbe upravništvu »Slov Naroda« pod šifro „H. S. D." I ali denar nazaj. Zdravniški izkaz o izvrstnem učinku. BuSne, lepe pr*si dobite ob rabi med. dr. fi. Rixa kreme za prsi oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8-— Razpošiljanje strogo diskretno. 830 Ras dr. 3. Hix, laboratorij, Donaj IX., Berggasse 171 Kontoristinja i s prakso, vešča obeh deželnih jezikov, slov. in nemške stenografije, strojepisja, samostojnega knjigovodstva, korespondence itd., sprejme službo tako! ali pozneje. Naslov pove upravništvo ;>S1. Naroda<. Odda se s prvim aprilom lepo meblovana s posebnim vhodom, krito verando in kopalnico ter hrano. ioid Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda.^ za večjo, zelo dobro vpeljano trgovino na Gorenjskem zanesljiv proti visoki proviziji. — Vstop lahko takoj. — Po zmožnosti reflektira lahko pozneje na stalno plačo. 972 Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „S. K. 100", poštno ležeče Kranj. Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 29. sv. 1912 K 73,530.866'—. i Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1364. — 29 podružnic. Vogal Marijin toj-S¥. Petra Cesta (? liiši JSšitliiaZiOlli Stliirali"). Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrc-stovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih napiiiev strogo v okviru uradnih fcurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. » Ustmena in pismena pojasnila in nasveti Najkutantriojše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla tevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zakleDom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike. 166q vseh v bančno stroko spatJajočih transakcijah vsekdar brezplačno. ■ 1 —- Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bcgeneft'atorfi, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-iočmee in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Vysočany. 2377 Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih Kvaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt) NANIL0 IN PRIPOROČILO Usojani si naznaniti slav. občinstvu, da sem prodal svoj „HOTEL LL0YD" V LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA 9. gospodu K. Tausesu. Štejem si v prijetno dolžnost, izreči pri tej priliki svojim p. n. gostom najiskrenejšo zahvalo za izkazano mi naklonjenost, ter jih obenem vljudno prositi, de obranijo to naklonjenost tudi mojemn nasledniku. Z odličnim spoštovanjem u?! K. Počivalnik. Usojam si slavnem občinstvu naznaniti, da sem kupnim potom prevzel od g. K. Počivalnika 99 HOTEL LL0YD" V LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA 9, za vsoto K 170.000. Strokovno znanje, katero sem po dolgoletnem bivanju v inozemstvu pridobil, nadalje kot svoječasen upravitelj tega hotela in domačin naj jamči, da bodem si. občinstvo vedno postregel s priznano kuhinjo, naravnimi vini in izbornim pivom. Priporočam se za mnogobrojni obisk z odličnim spoštovanjem Karel Tauses, »Hotel Lk>yd«. 46 18 7082