160. številka. Ljubljana, v soboto 25. julija 1896. XXIX. leto lahaja vsak dan mveAer, inim Bi nedelje in prosnike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og er»k o dežele ta vso leto 15 gld., za pol let« H t:ld. ta četrt letu 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kt. Za pošiljanje na dom raonna bo po 10 kr na mcBec, po 30 kr. za Četrt leU. — Za tuje deiele toliko voč, kolikor poštnina z.mfia. Za oznanila plaCnje ae od itiriatopne petit-vrate po H kr., če ae oznanilo jedeakrat tiuka, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., Ce M trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se De vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje na Kongresnem trga fit. U praviiiit vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. »se administrativne utvari. Tudi kulturni boj. Pa naj še kđo reče, da se pri nas na Kranjskem ne gode prečudne reči t Kakor z našimi notranjskimi vodami, ki se v i j«j o in vijejo pod zemljo, predno pridejo na dan, tako je tudi z našo slovensko višjo deklidko Solo v Ljubljani. Skoraj bode deset let, da ho je v občinskem Hvetu ljubljanskem naglašala nujna potreba takega izobra-ževališča. Pametnega - pomisleka ziper to ni bilo, niti biti ni moglo, kajti jedino pametno je bilo, prej ko prej misliti na ustanovitev zavoda, kaker-inih so si drugi narodi že veliko omislili, ne da bi jih tako živo potrebovali, kakor oprav naš slovenski narod, kateri kaj tacega sploh Ae nima Kaj bode z našim boljšim ženstvom, ako ae naj po poti do boljše in vidje izobrazbe potika vedno le po zavodih, koder se jim obuja stud do nia'erimga jezika, koder izgubljajo pod pr- mišljen in prit skom zadnjo bet vico domovinske zavesti? Kakšne bodj to žene, kakšne odgojevateljics kakšnega našega naraščaja? Mihel na zavod, ki bi popolnjeval ljudsko-šolsko omiko našo ženske mladine, na t'kšen zaved na domačih tleh in pod domačim vodstvom, ta misel je morala priti in prešiniti vse slovanske kroge, kakor hitro je zavladalo nadelo, da Slovenci moremo in moramo le iz sebe nekaj postati. Ali kdo bi se bil zanesel, da bodeno skoraj đtott let imeli to vprašanje nerešeno od t stih dob, ko oe je bila že inicijativa poprijela, namreč ob praznovanju štiridesetletnice prestavnega vladanja našega presvetlega cesarja? In kar je najbolj žalostno pri tem, je to, da stvar ni šla n.prej, čeprav jo je dobrotna usoda podpirala, ki kor nam malokaj podpira! Skoraj deset let jei t»ga, da nam je mecen naš, gospod Gorup, za isto šolo prepustil od stare deželne bolnice prostora, več nega treba in da je za ustanove v pr>d gotovemu obiskovanju tega zavoda odločil celih petdeset tisočakov gt Idinarjev. Povsod drugje bi bili vsi z obetra rokama poprijeti za darilo, katero zavodu polaga tako siguren temelj, povsodi drugje, pravimo, razun na Kranjskem ! Tu pa je najprvo dežela odklanjala čast, d i bi usta novila na tako ugodni podlagi slovensko višjo dekliško Šolo. V deželnem zboiu se je našla večina, katera je pod raznimi pretvezami z n -.mu teptala Gornpov dobri nam. n. Dotične debate v letih 1880 in 1690. so najžalostnejši pojavi deželuega parlamenta rstva! Klerikalna stranka se še ni kmalu tako grdo obnašala, kakor baš pri tej priliki, ko je šlo za to, da 1 i dežela ustanovila, odnosno podpirala višjo dekliško šolo! Da bi ae to, od vsega inteligentnega slovenstva zaželeno izobraževališče pr»r r.'čilo, šli so klerika'ci ter v samostanu ljubljanskih l'r u! nk hipoma osnovali tudi nekaj ,,višjega" namreč gospodinjsko šolo, katera je celo tedanjemu deželnemu odboru nekaj časa imponirala. Kako izvrsten j* bil ta zavod, vemo danes, ker smo dočakali, da je vzlic letni deželni podpori nekega lepega dne zmrznil in svojo ponosno glavo na tla položil. Di bi gospodu Gorupu in slovenskemu narodu, obrezuspešil višjo dekliško šolo, prišel je sam knezošknt Jakob s ponu Ibo pred deželni zbor, da on, J^kob, kupi staro deželno bol nico, za ka'ero se je bil tako mun lijentno dve leti poprej oglasil Josip Gorap. In ravno tedaj, v soji dne 125. novembra 1800. leta je bil pravi čas, da so klerikalci, na čelu jim pokojni Kino, snedli svojo bpsedo, katero so prej bili dali za to, da bi de Ljubljana dobivala za vz Ir^evanj- višje dekliške šole s slovenskim učnim jezikom +ivtjino letnih stroškov od dežele. In ta beseda je ostala snedena do današnjega dne, ker je še danes istina, da tej šoli od dežn vilice. Osebe: Gost. — Natakar. — Natakarski vajenec Pepček. Gost (vstopi). Natakar: Hvaljen — e — ? . . . Klanjam se! Dober večer! Sluga ponižen! (Mu pomaga sleči vrbno suknjo; Pepček vzame gostu klobuk in palico iz rok in poskuša, Če bi bila palica zanj primerna.) Gost (sede). Natakar (ogleduje gosta z vseh strani j, zase): Hvaljen ... sem rekel pa mi še odgovori ni... PepČek (tiho natakarju.) Slišite . . . Uvaljan . . . ste rekli, pa še odgovoril ni. To je gotovo kak liberalec. Natakar (tiho). To vem sam! (Stopi k mizi in briše z brisalko, da padejo vse drobtinice gostu na hlače) Izvolite zajutrkovati? Gost: Kaj pa je dobiti ? Natakar: Zrezek, rcstbeef, telečjo pečenko .. Pepček: Prosim, kaj želite piti ? Natakar: Svinjsko pečenko, golaš, ledice. .. Pepček: Prosim, kaj želite piti? Gost: Ali so ledice že gotove ? Natakar (pogleda gosta 7aničljivo). Seveda ! • Gost: Prinesite mi torej . . . Pepček (nestrpno"!: Prosim, kaj želite piti? Gost: Koj I . . . (Pepček gre v zadnji kot restavracije ) Prinesite mi porcijo ledic. Natakar: Koj! . . . (Steče v kuhinjo ) G o s t : Pst! . . . Čašo pivs . . . Pepček (se ne makne iz kota, porogljivo): Pat! Pst! Gost (potrka na kozarec) . . . Natakar! . . . Prinesite mi čašo piva! Pepček (se ne makne): Že prav! Gost (potrka novic): Čašo piva hočem ? . . . Pepček (zdirja k njemn): Prosim, saj sem Že tu. (Vzame čašo in jo ogleduje z vseh strauij.) Gost: Kaj pa delate ? Pepček (porogljivo): Gledam, če niste čaše ubili, ker ate toliko trkali. Gost: Prinesite mi torej čašo piva: Pepček (se vrne v svej kot.) (Dolga pavza.) Gost (nestrpljivo zase): To j» pa že vražje dolgo čakati na vsako stvar, jaz pa sem t..ko lačen, da bi celega vola vnedal. (Dolga pavza.) Pepček (v svojem kotu): Le čakaj, vražji liberalec Zda) mej mašo ne boš pil in jedel. Gost (potrka na čašo.) Pepček (se dela, kakor da ni Blišal in se smeje skrivaj ) (Dolga pavza.) Gost (vzamo n signirano žemljico in jo je) Suha je, suha, kakor da leži tu še od prvega katoliškega shoda. (Dolga pavza.) Natakar (pridrvi brez sape, suče v jedni roki jedilni list, v drugi brisalko in svinčnik ) Gost: No, kaj pa je z ledicami V Natakar: Obžalujem! — Ledic ni več I (Dene jtdilni list na mizo iu prečrta ledice) Gost: Kaj pa imate torej pripravljenega? Natakar: Rostbs«f . . . golaš . . . jetra . . . Gost: Kaj je pa to, da no dobim piva? Natakar (zakliče): Pepček, čašo piva! G oa t: Prinesite mi torej porcijo rostbeefa. Seveda se je našlo tudi nekaj Hrvatov, ki so se hoteli p1 bahati s svojimi izdelki in pridelki v Budimpešti. Pri vsakem narodu je nekaj ljudij, katerim je več na lastni koristi, nego na narodni časti. Obiskovalci so se v Budimpešto največ vozili na vladne stroške. Čadno bi pač bilo, če bi se na Hrvatskem ne našlo nekaj sto ljudij, ki na državne stroške radi gredo v Budimpešto past svojo radovednost. Budimpeštanski listi pa iz tega sklepajo, đa Hrvate v Budimpešto nekaj vleče, da nobena Bila ne more v Hrvatih uničiti čuvstva, da Hrvatska v državnem oziru spada k Ogerski. V Budimpešti menda ne vedo ali le noJejo veleti, kako umetno je narejeno to čuvstvo. Srbija in ogerska razstava. Sedaj, ko se je Srbija c Ogri sporazumela o izvažanju prašičev, misli se tuđi oficijelno udeležiti ogerske razstave. V kratkem pride v Budimpešto posebna komisija z srbskim poslanikom na Dunaju, Simičem,na čelu, da uradno obišče in proučava razstavo. V Budimpešti so seveda tega veseli, ker se svet za njih razstavo tako malo zanima. Ta prihoJ Srbov p i ni povse prostovoljen, temveč Madjiiri so, kakor se govori, zahtevali oficijelni obisk razstave pri pogajanjih o odprtju meje za srbske prašiče. Tudi ni pričakovati, da bi tej komisiji sledil kak zuaten obisk razstave iz Srbije. K večjemu utegne nekaj vladnih privržencev jedenkrat priti s posebnim vlakom na državna stroške. Simpatij pa v Srbiji Mal -jari nimajo sedaj nič več, kakor so jih imeli poprej. Srbi imajo v dobrem spominu, kako Madjari ravnajo s srbsko narodnostjo na Ogerskem. Vstaja na Kreti. Grški listi zahtevajo, da vlada pošlje na Kreto več vojnih ladij. Turška prevzetnost se bode baš nekoliko pomanjšala, ako bodo videli pr.hod vojnih ladij. Ugovarjati pa odpošiljatvi grških vojnih ladij nikdo ne more, ker je na Kreti mnogo grških podložnikov, katere varovati ima Grška pravico in dolžnost. Grški listi jako hvalijo avstrijskega konzula v Kaneji, da se pogumno po teguje za krintijane, kakor noben drug. Z lastno nevarnostjo je rešil več kristijanskih žensk in otrok, da jih niso pobili Turki Z nenavadno odločnostjo je nastopil proti vojaškemu poveljniku Abdula pasi in tako prepreci] ve "je klanje v Kaneji. Vojaški poveljnik se je začel biti, češ, konzul bi z menoj tako odločno ne govoril, da za njim ne stoje avstrijski bajoneti in topovi. Grški listi pišejo, da ostane postopanje avstrijskega konzula n^pozabljivo v zgodovini in mu motajo biri hvaležni vsi kre-lanski kristnani. Kitajci in Japonci. Odnolaji me-j Kitajem in Japonom so se znatno zboljšali. Te dni s) je sklenila m»'j njimi trgovska pogodbi na podlagi lani sklenjene mirovne pogodba. Po tej trgovski pogodbi se dovoljujejo Jajionc^m na Kitajskem vse pravice v trgovskem oziru, ki bi se dovolile kaki drugi državi, Japsn pa ne dovoljuje Kitajcem v svoj h deželah tacih pravic. .Japoncem 8=» tudi priznava, da smejo snovati na Kitajskem vsakovrstna podjetja, od k iterib pa vendar morajo plačevati divuk. S to pogodbo si je št-le Japonska zagotovila uspeh lanski- vojne. .1 ijionci pa dobro vedo, da njih postojanke v Kita ju še niso utrjene, in zatorej tudi pomno/uj-jo vojne nile. V lad jodnlnicali se baš sedaj Natakar: Obžaluj-m, ga ui več! (Prečrta lostbeef na j«-Jil.em lutu.) Gost : Ali pa goh.š. Natakar: Obž »lujem (Prečrta golaš ) (i o s t: Pa jetrca. N a t a k a t : So tudi že pošle (Črta) P* p Če k (pridirji): Plaćati! Hitro! Duhovni gospod hoče plačati ! Natakar: Oprostite! (OJiiiti ) Gost (Pepčku): Slišite! Kje je pa pivo? P« p če k (ravnodušno): Koj, koj! (OJide.) (Dolga pavza.) Gost: Zdaj mi pa že preseda. (Dene desetico na mizo in se ob!eče. Natakarja gi gkdita pri pul odprtih vratih ( Gost (pogkda na uro): 2f deset proč in jaz Še nisem nič navili« (Odide ) Natakarja (gledata posmehuje se za njim). Pepček: Srečno pot! Da boš prihodnjič vedel, kaj se odgovori, če t>e kdo pozdravi s „h.a-ljenu. Natakar (vzame desetico in jo da Pepčku): Tu imaš! Dobro si se držal! Hvali B gu, k nam EahajajO duhovni gospodje in dokler je teb kaj, lahko p gresamo takih liberalcev in brezvercev. izdeluje mnogo vojnih ladij. Iz vsega je vidno, da Japonci nameravajo polagoma vso evropsko trgovino izriniti iz Vzhodne Azije. Sleparstvo duhovnika Jerama v Ameriki. Obljubili smo, da priobčimo nekaj odstavkov iz rasnih izjav „Glasa Naroda". Ta vrli list je ii zečetka podpiral Jeramova prizadevanja, a ko se je nrednik g. Fr. Sakser prepričal, da je Jeram slepar, je takoj odločno nastopil proti njemu. Tako piše uredništvo tega lista v štev. 26. „Glasa Naroda" : „Vsled izrečene zahteve več rojakov po raznih državah emo bili moralično prisiljeni priobčiti do pise, ki se nikako pohvalno ne izrekajo o slovenski naselbini v Eden Vatlev, Cal.; mnogo dopisov pa niti priobčili nismo. Odobravalo se je naše odkrito postopanje celo iz San Frančiška in reklo: res je tako in Še vse drugaČel Dobili smo pa tudi brzojav od gosp. P. J. Jerama, ki je pa po amerikanskem pravu, kakor smo se osvedočili tudi pri izvrstnih pravdnikih, uprav smešen, ali pa le golo pretenje, da nas bode tožil, ako ne prekličemo, kar smo pisali. Ali ustreči tema ne moremo na noben način; vsi dopisniki nastopijo prisego in dokažejo ž njo, kaj so pisali. Mi znamo pri sodniji še kaj več povedati, nego gospoda misli, da vemo. Dalje smo dobili pismo od predsednika in tajnika naselbine, da nas bode Snllivan and Sullivan tožil in materijalno škodoval. Mi pravimo na vse to: slobodno! Iz našega naroda se namerava napraviti prave sužnje iu amerikanske bajtarje za njih denar in to v lepi dobi življenja, ko si lahko kaj prislužijo, ako varčujejo, na koloniji z 10 akri in bajto pa ne bodo n kdar nič imeii, to lahko vsakemu zdrava pamet pove. Kako tožijo farmerji, ki imajo na stotine akrov dobre zemlje, kaj hoče pa bajtar z 10 orali in 50 milj daleč od železuice? Ali hvala Bogu, rojaki, gode se Čudeži, Mojzes je Izra elcem iz skale vodo pridobil, ko bi imeli poginiti ž-aje, v „rajski dolini" so pa našli „zlato", to bode pa res dobro, posebno ko imamo zlato veljavo, v državnih zakladih pa zlata vedno manjka! Ali ni to zlato navadni amerikanski .boom!?4 Dobili smo pa tudi pismo, katero govori o mali revoluc.ji: „Na sv. Rešnjega Telesa dan je naselnikom notar Tbo-raas primsel v podpis društvene postave, katero pa ni hotel nobeden podpisati, ker so tako narejene, da mora vsak član naselbine biti 50 let v kolouiji, seveda za sužnja. O 10 akrih in o lumberju za hišo delati pa ni v njih ne duha ne sluha. Sladkorja nimamo že tri dni ne praba ! Vre-m • imamo lepo, toplo, pota so precej urejena za izlet iz rajske doline po širni Ameriki. Od koncem maja jj odšlo še šest fantov iz naselbine, sedaj se jib pa še več na-pravlja čez bribe in to neka cela družina. Ubogi narod !u V št. 27. je priobčil g. Aoton Murnik, poštar v Carevu C*l., naslednji dopis : „Močno zaželena Žaga, o kateri se je toliko babalo in o kateri se nekateri niso sramovali pisariti uajgrje laži, je vender jedenkrat tukaj! Kdij bode sestavljena in kdaj bode reza'a, je drugo vprašanje, ker vse skupaj je le staro kolesovje in se je še bati, da se pri prvem poskusu kaj polomi, ali celo od delavcev kdo ponesreči (kaj briga to Je rama!), jedno kolo se je baje že polomilo. Vsi na-selniki srno izrekli, da bi se kupila nova žaga, ker stane le m Jo več nego stara, imeli bi pa z novo desetkrat tolike vredne prednosti kakor bi znašala višja cena Toda naš gonpod r je sklenil drugače, kaj mu je bil navod k temu koraku, razvidilo se bode kmalu. Odkar obstoji naselbina je zapustilo kakih 30 m...1, našo sredo, pač najbolj zanesljivo znamenje naselniškeg« stanja. Oatpli se pa nahajamo v kaj žalostnem položaju; nezadovoljnost, nekaterih prikipela je skoraj do obupnoatt, tembolj, ker si siromaki nič pomagati ne morejo Splošna je nezadovoljnost z naseluiškim gospcd irst ;om ; it spoti.v .a vlada v taki meri, da smo kot sužnji v • ta-rodavnih časih. Človeku se milo vidi, na kak način tr. ši absolutni gospodar naše krvavo zaslužene novce in kako zginjajo s tolikim naporom skupaj zloženi tisočbki! Gospodarjevi briči pa ne camu zapovedujejo kaj in koliko smemo jesti, temuo po svetu pisarijo bahnrije prve vrste in m-sramne laži, naše poštene žene pa zmerjajo a k...... Naša sta no vanju niso nič boljša, nego za živino in le gorje bolnim, ki morajo bivati v tacih bajtah. Po štiri in še več družin prebivajo pod jedno streho (kakor cigani) in se je resno bati, da ne bi v neznosni vročina vzbruhn'la kaka nalezljiva bolezen, česar nas Bog obvaruj. Naša brana je jako uborna, da odločno trdim, da slabejše hrane nimajo delavci nikjer v Zjedinjenih državah. (Mogoče celo v Sing S ng nel) Kruha in mesa že še imamo, kave in sladkorja le redkckrat kaj malega dobimo; krompir, fižol, riž, ješprenj, jajca, surovo maslo, ajdove ali koruzne moke, petrolej, solatno olje itd. bi pa zastonj iskal po naselbini. (V „hotelu* je mogoče to dobiti.) Zadnji čas imamo vsaj nekaj mleka, poprej ga pa niti za mala d. ca in bolnike ni bdo dovolj. Čudni se je le, da pri vsem tem naši ljudje mar ljivo in potrpežljivo delajo, a koprara dobro vedo, da na kako plačo še misliti ni. Položaj je postal na naselbini zadnji čas neznosen. Naselniki že tri mesece glasno in resno zahtevamo seje, da bi se vender jedenkrat vse denarne in gospodarske stvari uredile; treba je tudi, da že jedenkrat dobimo naše delnice za zdavnej uložene novce; pravil aH postav tudi de nimamo, čemu neki? Saj bi pri samovla daratvn itak bila le ironija. Toda naš predsednik noče seje, vsaj sedaj še ne, odpraviti hoče poprej vse neljube mu elemente iz naselbine. Da, potem bode seja, toda vršila se bode, kakor bo diktiral predsednik. (Vlekel bode za vrvico, kimovci pa pri. trjevali kakor leseni, nemi pojaci). Uhogi naselniki potem, še bolj ubogi pa naši otroci (Če bo namreč še kateri tukaj ostal), komaj po imenu bodo poznali vsakemu Amerikancu najaladkejše in najlepše doneča besede: „Freedom and Libertv". Kdo bode naki potem zastopal interesa in zagovarjal pravice odsotnih delničarjev? Vsaj jih je vender na stotine, za njihove terjatve se pa že sedaj ves naselniški odbor s predsednikom vred, ravno toliko zmeni, kakor za lanski sneg. Pismo inkorporacije glasi se, da v naselbino vloženo premoženje mora ostati ne dotakljivo celih petdeset leti (Kaj so pa preje rekli, ko je narod na lepe besede dolarje zlagal ? Ali ne: Danar bode dobil vsakdo nazaj, kadar ga bode zahteval. Uredn) No to je bilo celo v prahu pokornim in alineližečim odbornikom vender le preveč. Podpredsednik ae je najbolj možato upiral podpisati sramotno izdajalsko pismo, toda na povelje diktatorja so vsi podpisali! Sramota! Škandali SI je tedaj naš s žuljevo roko težko zasluženi denar v nenasitljivo žrelo in celih 50 let prodani so naši ubogi rojaki v sužnost! S tem pa ni samo do temelja omajano stališče naše, s tolikim naporom ustanov Ijeue naselbine, ampak gotovi prop id bo sledil prej ali slej, ker v naših državah tako podjetje brez prostosti obstati ne more. Ako se pa kuje v spone razvoj, opešati morajo kmalu tudi telesne moči, tem preje ako moralično stanja nima temeljite podlage. Kakor je vzajemna požrtvovalnost omogočila usta novitev naselbine, tako tudi le vzajemno postopanje vseh delničarjev lahko še reši njih premoženje. Težko delo bo pa vsejedno, ker smo raztreseni po raznih državah, pa tudi zato, ker so no .aferi rojaki preveč zaspani " V istem listu je natisnjen naslednji dopis: „Kranjski Janez išče dela po Ameriki! Ušel je iz nužnosti amoriktiuskeg i grajš oka g. P. Jerama, kupil je več delnic i u vsega skupaj zapravil 400 dolarjev! Mhlil sem do jeseui o dati na naselbin1, pa sem se bal, da bi mi graiš.%ak g. Jeram ustrelil, saj jerfcega je že v koleno, revolver pa on in njegovi klačeplaici vodno pri sebi nosijo. Po službi božji je povedni, da bode VSiOagS ustrelil, kdor ga bo špotat, da nas je tako „Ispu" na led speljal in spravil ob krvavo zasluženi denar. Nekteri hlineži, odborniki pa pomagajo temu krutemu grajščaku po državah lagati in so v tem spretno podučeni. Ob delane zorni te je komaj 500 akrov, a razupili so 35O0 akrov 1 Ne mislite rojaki, da da, kar bi imel dati, dela se pravega grajščaka, vsi drugi so ali njegovi prig&njači in bri-i, ali pa navadni beli sužnji. Prosili smo vs.^k za svojih tbljubljeaih in plačanih 10 akrov zemlje, a on nam jo rekel: „Nič d-uiega Vam ne bodem dal kakor los za hišo in nekoliko vrtiča za solato". Vprašali smo ga s t lastnina drža\e, da bod-mo tam dobili tistih 10 akrov. Citat sem tuli sedij, di bode m d vsak vzeti 1, 2, 8 ali makari 20 akrov, seveda od onega groznega hriba, da je človeka strah nanj pogledati. Ali jo to postopanje pošteno za naš kravi denar, ali z.moro imeti ta naselbina blagoslov B žji, ko so na? na tak prekanien način preslepili za denar, naše prejšnje službe? Nikdar ne. S k. vav «t>n en :em k Bogu kličem za pomoč, ker som ob vse. — Nesrečen Kranjski Janez, bivši Jeramov suženj. Slovansko Sokolstvo. Izlet v Razdrto Naprofioni smo, še jedenkrat, opozoriti ljubljanske Sokole, namenjene na izlet v Razdrto, da se naj zbero jutri ob polu (i uri zjutraj na južnem kolodvoru, od kod r se odpelje deputacija z brz ivlakom v Postojino točno ob G. uri. „ Gorenjski Sokol4. Is Kranja so nam piše: Ni dolgo iemu, kar se je preporodilo telovadno društvo „Gorenjski Sokoi", a že smelo rečem: danes stoji to društvo na trdnih tleh, — na skali. Sprva se je obče mislilo: zanj ni naš kraj, zanj ni kranjsko prebivalstvo sp!oh, kajti tekom let se je v tretje že dvignil iz svojega gnezda iu dvakrat omagHl, dvakrat so ga položili na njegovo prejšnje mesto z besedami: čakaj boljših časov! A tudi v tretje je nekako bojazljivo vzpenjal svoje peruti, in glej, prišlo je reB drugo vrems, boljši časi — naš Sokol je posta) krepak in bister, ter krenil v pravo sin* r. Oglašajo se ne le udje v dalo mladeniški, čvrsti in ognjeni, ampak tudi sivolasi, častitljivi starčki, kajti navdušeni so, ko vidijo ponosno korakati Sokole v lepi društveni obleki. A ne le oprava, navdušuje jih ta disciplini, topnost in gotovost pri nastopu, za kar gre vsa čast četovodji. Najsijajneji dokaz je pa ta, da je v iednem dneva pristopilo 25 novih udov izmej meščanov. Glavna točka je, kakor vsakemu jednakemu društvu — tf^T Dalje v prilogi. '^M Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 109, dne 25. julija 1896. telovadba. R>a je nekako rožica stvar, ako ni pri takem društvu vsaj nekaj dobro izvežbanib telo vadcev, a vender že isto veselje do dobre stvari, kakor se sedaj resno pri nas kaže, premaga ko-nečno tndi to težavo. Ako ne gre hitro, gre vsaj počasi, da le gre, zato se pa goje" toliko bolj pridno — proste vaje. Vsak drngi večer zbere se povprečno do 30 telovadcev v telovadnici in telovadijo z veseljem in vztrajnostjo do pozne ure. In še več bi jih bilo, da bi le imeli prostora v njej. Pripravljajo se za skupno telovadbo dne 9. avgusta t. 1. ob priliki prihoda ljubljanskega „Sokolatt v naše mesto in da ga dostojno vzprejmejo, vsaj ravno ta je največ pripomogel sedanjemn stališču BGorenjskega Sokola", kajti ne le, da je daroval precej telovadnega orodja, da je prihitel vedno in v vsakem obziru z dobrimi nasveti »a pomoč, ampak pošilja vsako nedeljo in druge dneve svoje predtelovadce in telovadce v Kranj, kateri se žrtvujejo gmotno in duševno, da pouče najmlajšega ^Sokola* v telovadbi. Ali ne bi bilo vse to zahtevati tudi od svojega lastnega brata — preveč? Vsa čast 1 „Ruch vzdčlavaci v češkem Sokolntvu. Poročali smo že, da je sklenil občni zbor 6eške Sokolske Zveze v povzdigo narodne izobrazbe prirejati javna predavanja in ustanoviti ljudske knjižnice. V izvršitev tega sklepa se je sestavil odbor, na čegar čelu stoje znani sokolski pisatelji J. Klenka, dr. J. Scheiner und K. Vaniček. Na predlog tega odbora je Zvezin odbor sklenil nastopno: V vseh mestih naj se potrebno ukrene, da se ustanove občne ljudske knjižnice, pri čemur naj bi sodelovala tudi druga društva. Sokolska društva naj s svojimi knjižnicami postavijo temelj tem knjižnicam. V večjih obrtnih mestih, kjer ne zadostuje jedna eama knjižnica, dalje v mestih, ki so v narodnem oziru izpostavljena nevarnostim, kjer ni tal za ustanovitev občnih ljudskih knjižnic, naj imajo knjižnice sokolska društva v svojem varstvn. Da se izvede ta sklep, treba je prod vsem sokolskih knjižnic se tiČočih statistiških podatkov. Zategadelj je Zveza na dr. Scheinerjev predlog sokolskim dru štvom razposlala tdedeča vprašanja: 1. Ali ima društvo zabavno pručno knjižg se je izposodilo preteklo leto. 4. Ali je v mestu še kaka druga knjižnica, društvena ali občna. 5. Ali bi se v mestu mogla nstannviti občna ljudska knjižnica, zlasti Če je to mogoče pod varstvom sokolskoga društva. G. Ali je treba društvu za ustanovitev knjižnice pomoči drngih društev. 7. Kakšnih knjig bi bilo največ treba. Velika deška vsenarodna elavnoat bo dne 14., 15. in 16. avgusta v Podjebradih. Odkril se bo namreč spomenik Češkega kralja Janja Podje-bradskega. Jurij Podjebradski je bil jeden najslavnejših čeških kraljev, ki je moč in vzlet duba (v s bistrim umom: jedini, kateremu se je posrečilo v oni dobi utrditi zavest narodne jednot nosti. Kot kralj miru in pravi kralj svojega Ijnd stva je povzdignil češki narod na vrhunec slave. Slavuost sama ima poleg zunanjega sijaja globok notranji pomen: „Jurija Podjebradskega večerw, predavanja, velika sokolska slavnost, ljudski tabor, na katerem govori državni in deželni poslanec dr. Il^rold, brošura, ki govori o pomenu Jurija Podjebradskega: vse s» je storilo, kar bi pripomoglo k pravemu spoznanju velikega kralja in imelo trajno notranjo vrednost Misel, postaviti Juriju Podjebradskema spomenik, je sprožil podjebradski Sokol" in tudi največ pripomogel v njeno uresničenje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25 julija. — (»Sodoma in Gomori ha ") Glavno glasilo dunajskih protisemitov je nedavno tega priobčila pod gorenjim naslovom vrsto člankov, v katerih je bilo pojasnjeno, kaka korupcija vlada v nekaterih krogih in kako bujno cvet** nepotizem v naši državi. A kHŽe se, da protekcija ne vlada samo v dunajskih krogih, da je tudi v naši kronovini velikega pomena pri oddajanji služb. Dunajska „Reichspost" je te dni priobčila jako zanimiv dopis iz Ljubljane. Pričakovali smo, da se na ta dopis odzove uradni list, zakaj, kar je , Raichspošta" pisala, to so tako hude dolžitve, da bi se morale zavrniti, ako hi ne bile resnične. Uradni list pa molči kakor grob, dasi ga Jh „Slovenee* sinoči na ta dopis opozoril, in s tem molčanjem priznava resničnost uavedeb v dunajskem listu. Pridržuje si pravico, da o tej dogodbi, "a katero se nanaša dopis, izpregovorimo kaj več, prijavljamo iz dopisa bistvene točke: Na podlagi Najvišje določbe ddto. 15. junija 1895. leta za direktno davkarsko službo se je ustanovilo več služb IX., X. in XI. razreda. Odlok c. kr. finančnega ministarstva od 29. decembra 1895, štev. 37.610, naravnost pri tem naglasa, da se morajo te službe oddati po merilu stanovske vrste in usposobljenosti. Kakor znano, so razmere v avanziranju pri davkar-atvu kakor le mogoče žalostne in lahko je umeti, da se je Najvišja določba pozdravila z veseljem. Toda uradniki so bili iznenađeni, ko so se izvršila prva imenovanja. Od dveh uradnikov, katera sta bila pomaknjena v IX. razred, je prvi preskočil 3, drugi I 6, reci: šestnajst prednikov. Le - ta je imel pred petimi leti tudi to „protekcijo", da je preskočil ravno toliko marljivih in vrlih kolegov. Od davkar-skih adjunktov, ki so istodobno bili povzdignjeni v X. razred kot oticijali, je prvi preskočil 7, drugi 8, tretji celo 20 prednikov. Zadnji je kot referent v „zidavskih zadevah" posebno daleč prišel, da je po komaj dveletni službi „za poskušnjo" in treh letih službe pri vojakih I. 18!)4 postal adjunkt in bil 1896 povzdignjen v oficijala. Ali pride še boljše. Izmed praktikantov, ki so bili povikšani v adjunkte, preskočil je jeden 8 tovarišev starejših po vrsti, in neki podčastnik, ki niti pravice ni imel do službe, celo 30 pred seboj. Ta gospod, kateri je že preko račil 42. leto starosti svoje, je bil odpuščen vkljub dvanajstletni vojaški službi ne s certifikatom, nego s penzijonora invalidskim. Marljivi delavci s 5 do 6 služhinskimi leti, so se kar lepo na stran potisnili na ljubo temu profržirancu. In ti lahko leta in leta naprej zvesto in marljivo v državni službi delajo, dokler bodo milost dobili v očeh personalnega poročevalca, gospoda R-ianČnega svetnika Jennyja. Ko bi cela stvar ne bila preŽalostna, pisala bi se satira o tekih — razmerah. Ta stvar je preresoa in ni nam treba kizati na nasledke takega protekcijekega gospodarstva. Uradniki ne zshtevajo protekcije — zahtevajo le pravičnosti. — (Stavbena kronika.) Pred meseci in tedni pričete stavbe se bližajo polagoma svoji dovršitvi, in kronika zadujih 14 dnij ni na številu skoraj prav nič narasla. Pa, če bodo „pasji dnevi" uprizarjali tudi zanaprej v ozračji dosledno sleharni dan tak „bombardement", kakor so ga te dni, potem bo novemberski termin selilne dobe imel ta „fiaale", da bode marsikdo rad ali nerad ustanovil si svojo „rezidenco* v Vodmatu, na Martinovi cesti, tam doli na Spodnjih Poljanah ali pa tam gori na „Gmajni*, mesto da bi iskal zavetja v letošnjo jesen dodelanih novih hišah. Pretekle dni demolirali so vogelno hišo v Cerkvenih ulicah, oziroma poleg ceste v Mestni log; pri sv. Jakoba cerkvi podrli so ravnokar do tal stranski vhodni trakt, na čeg tr mestu bode stal novi zvonik. V Špitalskih ulicah je pričela kopati začetkom tega tedna kranjska stavbinska družba temelj Schreyerjevi hiši; istotako se koplje zdaj na Starem trgu temelj Bartlovi in Blasnikovi hiši. Pri nunskem samostanu podrli so desni del arkad in tem sledijo ostali poškodovani deli. Pri stolni cerkvi je prenovljenje od zunaj z malo izjemo dovršeno, le še malo železno ograjo pritrdijo prihodnji teden krog podstrešnega zidu obeh zvonikov. Stolna cerkev in zvonika dobila sta vsled te prenovitve kaj ukusno lice, zlasti pri kazališču ure je vse jako fino izvršeno. Poprave pri ostalih cerkvah in nekaterih hišah bodo to jeseu tudi večinoma dodelane. — (Mestno mesnico na Poljanskem nasipu) so te dni podrli ; dorični prostor se več ne zazida. Jednaka usoda zadene kmalu tudi na nasprotni strani stoječo staro zidano kolibo, kjer se nahaja zdaj Še uhranjeno razno orodje gasilnega društva. — (.Kepa" v korist Ljubljani) Motnemu magistratu ljubljanskemu došle so nadalje v pinem-skih znamkah sledeče zbirke: g. Sterle Rudolf v Zagorju 4 gld.: županstvo Petrovce v Savinski do lini 4 gld; iz Lindshuta na Nemškem 4 marke; g. Pinab Marija v Budimpešti i gld; iz Klamroa na Soluogruškem 2 gld. 35 kr.: iz Bolzana 2 gld. 30 kr j iz Stanislava 2 gld; iz Budimpešte 1 gld. II kr; iz Badimpnšte 3 gld : iz Monakovega 2 marki BO pfenigov; iz Presa ha uma ' *0 kr.; »z Budnnpvšf.« 70 kr. iz Stuttgarta 70 pfenigov; z Dunaja 50 kr.; iz Pulja 38 kr. — (Pevsko društvo „Slaveo") Kegljanje na dobitke pri ljudski veselici, katera bode v nedeljo doe 2. avgusta, se prične jutri v nedeljo 26 t. m. ob 9. uri zjutraj pri Koslerju ter bode trajalo do 10. ure zveč»r; rnvno tako tudi n\ dan veselio«. Jutri je izlet „Slavčev" v Podutik ob polu 3. uri popoludne, kamor se tudi podporni člani uljude«, vabijo. — (Pevskega društva »Ljubljane') jutrajš-nji izlet v Groauidj« vrši se do Šmarija po želt-/,-nici potem p*Š, Odhod pod zelenim hribom ob 12. uri 55 minu' popolndne — (Klub elov. bioiklistov „Ljubljana") dobil je vabilo k 3 internacionalni dirki, katero priredi dne 2. avgu^t't prvo hrvatsko društvo bici-klistov v Zagrebu na svojem dirkališču. Vspored dirke je mnogohrojeu in zanimiv, kajti dirkalo s bode na različne daljavo in načine na nizkih dvnkolnicah na tandemih, na tripletih in kvadripletih. Zaključek prijave je v ponedeljek 27 julija ob 10. uri zver. Upati je, da se naši dirkači udeleže te dirke in po kažejo svojo spretnost. — (Vojaške vaje ) Pešpolk št. 27. odpotuje 7. avgusta v Cerknico, kjer ostane do 26. avgusta. Dne 29. odpotuje k vajam na Spodnje Štajersko od onda pa na Ogersko k cesarskim manevrom, ki se bodo letos vršili okoli Čakovca in Varaždina in bodo trajali do 24. sepetembra. — (Premembe posesti.) Kakor se nam poroča, kupila je mestna občina ljubljanska hišo gospe Ane Regalijeve v Kravji dolini št. 26 in hišo gospe Antonije Tomšičeve na Sv. Petra cesti št. 15 v regulacijske namene. — (Prijet tat) Jože Boltavzar iz Šmarja pri Ljubljani je v neki lesni tovarni blizu Novega mesta ukradel več stvarij in nekaj denarja ter jo popihal v Ljubljano. Danes dopoludne, ko se je solnčil v Zvezdi in zaspano opazoval ljudi, gt je prav neprijetno presenetil mestni redar, kateri ga je bil spoznal po popisu v policijskem listu in ga povabil naj gre ž njim na magistrat. Boltavzar je šel sila nerad in je bil skrajno nejevoljen, ko se mu je povedalo, da se naj za nekaj časa nastani v „špeh-kamri", dokler ee ne izroči pristojnemu sodsću. — (Tat na biciklu.) Policijska poizvedovanja so dognala, da je natakar Edvard Pogačnik ukradel v kazinskeru poslopju bicikel g. Gorjanca in se ž njim odpeljal po Tržaški cesti. V Postojni se je Pogačnik oglasil v Arkotovi restavraciji. Slovenski ni hotel znati, najbrž neče svojemu narodu sramote delati, pač pa je pil in jel, da ga je bilo veselje gledati in naposled pozabil plačati račun. Odpeljal se je na biciklu dalje proti jugu, a preskrbljeno je, da ne pride predaleč. — (Včerajšnja nevihta) napravila je po Notranjskem obilo škode, zlasti ker je ponekod pobila toča. Natančnejših poročil nismo še dobili. — (Iz Toplic na Dolenjskem) se nam piše: Nastopili so pasji dnevi m vročina pritiska povsod tako, da vsak, kdor le more, hiti iz prašnih sob, bodisi uradnih ali učnih ali iz delavnic, da ee odpočije, da okrepča svoje živce ali obolele ude To se opaža v raznih letoviščih in tudi v naš h Toplicah. V poslednjem času prihaja k nam precej tujcev, ki izščejo zdravja in razvedrila, vender pogrešamo jih še mnogo. Vsled zadnje velike nesreče po oguju popravili in pomnožili smo poslopja in stanovanja, pričakuje, da nas obišče mnogo tujcev. Žal, da so naši kraji še premalo znani in da marsikdo hiti v toplice, hvalisane po židovski reklami, dasi tam ne najde, kar je pričakoval. Pri nas pa, kdor pride, najde nepričskovuni lek za svoje bolne ude in razvedrila v lepi naravi za svojega duha, kakor ga ni pričakoval. V letošnji sezoni zglasilo se je bilo do-8edaj nad 600 gostov, vendar ti še nikakor ne zadoščajo, da bi opravičili naše nade in nas vsaj nekoliko od^kodovali za prevelike troške, katere smo imeli, da priredimo gostom vso komoditeto, katera se v ob'e v toplcah zahteva. Stanovanja so lepa in zračna, narava je prekrasna, izprehajališča so prijetna, gozdovi so senčuati, sploh je pokrajina d vna. v toplicah je pa našlo že na tisoče in tisoče ljudij zopet svoje oslabelo zdravje. Naj bi torej vsaj domačini obiskovali domače toplice, naj ne podpirajo tujcev, katerim ni mar, da res ustrezajo zdravja in razvedrila iskajoČim, ampak le hrepene po njihovih novcih. — (Nekaj za tehnike ) Pri c kr. državnih železnic ravnateljstvih in c*s kr. železničnih stavbenih vodstvih je popolniti večje število uradniških mest za stavbeno, železniško ohraoilno, vršbeno in delarniško službo. Prošnjiki za te službe morajo do« kazati, da so avstrijski državljani in niso še prekoračili 35 leta, da so zdravi in znajo nemški in oziroma Ae kak drug deželni jezik ter so poštt-no poprej živel« in dovršili tehniške študije na kaki tu-zimski tehniški visoki šoli in napravili državne in diplomska izpito. Vzprejmejo se takoj z letno plačo 800 gld. S to plačo so pa združeni še sta-novnina, ki znaša za Dunaj 300 gld., in potem pa pri grajenju železnic Še službeni in potni pavšal na mesec najmanj 40 g!. Po poldrngoletnem povoljnem službovanju ima prosi.ec pravico do IX. službenega razreda z najnižjo plačo 900 go.d. in sfanovnino 400 gld za Dunaj. V tem razredu tehniki avanzu-jejo vsako poldrago 'eto za 100 gl. plače d ) 1200 gl., I vendar ni izključeno, da poprej postanejo inže-nerji z 1800 gld, letn« pUče in 500 gld. stanov-n.ne. Tehniki, ki so že dalje v praksi, se morejo sprejeti tudi i višjo začetno plačo. Prošnje k leko-vane s kolekom za 50 kr , domovinskim in rojstnim listom tet z dokazi o dovršenih tehničnih študijah so vložiti pri železniškem ministeratvu. — (Ubil) se je te dni posestnika s»n Anton Koman v Kladeku pri Brodu. Padel je bil z lipe. — (Obesil) se je v Planini 27letni hlapec Franc Stibil, službujoč v Planini, najbrž v blaznosti. — (Imenovanje slovenščine nezmožnih davčnih uradnikov.) „Domovina" piše: „Še ni dolgo toga. odkar je bil trd Nemec imenovan kot davkar v Brežicah. Ta mož bil je toliko pošten in jh previdni, da se ne vjema s storjeno služabnn prisego, uradovati v tujem jeziku s slovenskimi davkoplačevalci, kterih jezik niti ne razume. Zamenjal je torej službo v Brežicah s službo na nemškem Stajarji, kjer je drug Nemec, sloveuščine zmožen in doma iz južnega Stajarja, rad menjal ž njim. V Konjicah nastavili so davčnega pristava, ki je popnliio m a nezmožen našega jezika. Kako naj ta gospod občuje z davkoplačevalci ? Odgovor ni težak: kmeta, ki ga ne razume, podučil bo že davčni eksekutor. Vsaj tako si pomaga gosp. davčni nadzornik Kroisleitner, katerega so postavili za celjski politični okraj. Eksekutor in še kak uradnik tolmačita govore slovenskega kmeta slovenščine nezmožnemu gospodu! Ako že gosp. dvorni svetnik in personalui referent Hofler ne sprevidi, da je treba davčnemu nadzorniku občevati z davkoplačevalcem v jeziku, v katerem se oba razumeta in to posebno sedaj, ke je davčni reforma na praga, bi pač morala služabna prisega prisiliti vest uradnikovo, da poroča višji oblasti o svoji nezmožnosti za razumno občevanje s slovenskim kmetom. Če gre tako dalje, pošljejo nam še kakega „Kinezarja" davke pred-pisavat, kmet g.t bo že razumel, če bo videl ekse-kutorja zraven I Mi apelujemo na vest gosp. davčnega nadzornika samega, ob enem pa na gg. državne poslance, ki se naj oglasijo v državnem zboru. Mi imamo dosti uradnikov po nemškem Štajerskem, ki so slovenščine imožni, in potrebujemo uradnikov, ki naš jezik razumejo. Kdor pride k nam po denar, naj govori v našem jeziku, da ga razumemo!* — i Izvest jo celjske nižje gimnazije) te slovenske pridobit»e, zaradi katere je vso notranje-avstrijsko nemštvo v smrtni nevarnosti, se je izdalo v nemškem jeziku, Var j*» popolnoma nezakonito. Za t Kljuk 8ic ensko gimnazijo veljajo do pičice vse tiste .* donite določbe, katere smo navedli v našem listu tedaj, ko je ravnateljstvo Ijnbljanske nižje gimnazije po naroČilu dež. šolskega nadzornika izdalo svoje prvo poročilo, in sicer v nemškem jeziku. Naša takratna izvajanja 80 imela ta uspeh, da izdaje ravnateljstvo nižje gimnazije ljubljanske svoja poročila v slovenskem jeziku. Za celjsko nižjo gimnazijo torej ne bo težko izposlo-vati slovenskih izveBtij. — (Umrl) je znani celjski kričač in dež. poslanec tega mesta dr. \Vokaun, star 50 let — (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Celje; natanovila se je pred dvema letoma. Sedaj ee nam pa piše iz Celja: Žal, da o tej podružu'^i i »\ bilo od ča9a ustanitve niti slišati, niti1 čitat' druzega, nego zgolj poročilo o ustanovitvi v ,enskein Narodu". Dovoljujemo si torej vprašanje, -»'i ni mej celjskim slovenskim ženstvom toliko narodne probujenosti, da bi se zopet oživotvorilo delovanje na papirja obstoječe ženske podružnice ter bi se nabrulo vsako leto vsaj nekaj desetakov za to preimenituo družbo, kar bi bilo slasti sedaj tem lažje mogoče, ko imamo mnogo odličnih mladih gospa v naši sredii V Te bi .-e gotovo rade poprijUe s sveto uuemo družbe ter Bkušale delovati na to, da bi atala celjska ženska podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda mej prvimi svojih vrstnic, kar bi že lahko davno bilo. Trpke in ostre besede nam silijo v pero, videč, da sta 88 bivša tajnica m bivša blagajnica, kateri sta odšli iz Celja, tako malo brigali za izročen njima posel ter odšli, ne da bi biii oddali častni službi svojima namestnicama. Upamo, da zadostuje ta namigljaj, da se pokliče celjska ženska podružnica družbe sv. C rila in Metoda čim preje zopet v življenje ter začne svoje plodonosno delovanje na pripravljenem, jako hvaležnem polji. S cer bi moral svet trditi in biti prepričan o tem, da v Celju nimamo narodnega zavednega ženstva. — (Pritisek na goriškega nadškofa) „Soča" javlja, da nekateri gospodje Mabničeve stranke — niso zadovoljni s prvo nadškofovo okrož nico zoper „Sočo", marveč da razpravljajo ta le načrt: Nhdškof mora izdati pravi pastirski list proti „Soči" in prepovedati jo pod smrtnim grehom ; ako bi pa nadškof ne hotel tega storiti, tedaj naj neha izhajati „Primorski List", češ: naj imajo pa „liberalci" sami prvo in zadnjo besedo povsod. Tako bi se nadškof zbal „liberalcev" in bi izdal pastirski list, — („Primorski list") trdi v zadnji številki, da nismo priobčili programa kranjske krščansko-socijalne stranke. To je očitna neresnica, zakaj mi emo dotični program pr »bčili v polnem obsogu. Gospode pri aPrim 1 slu" zagotavljamo, da jim prav nič ne zamerimo njih — zmote. Tudi druga obrekovanja in napadi v tem listu nas kar nič ne že-nirajo, ker nas ljudje, ki se zbirajo okolu tega lista, sploh ne morejo razžaliti. — (Imenovanje) Blagajnik poštne ravna teljske blagajnice v Trutu g. Josip Kavčič, je imenovan poštnim kontrolorjem v Trstu. — (Razpisane službe ) Mesto deželnosod-nega svetnika, eventuelnu thjuika pri dež. sodišču v Celovcu. Prošnje službenim potom do dne 'i avgusta predsedstvu dež. sodišča v Celovcu. — V Črnomaljskem šolskem okraju mesta učiteljev in voditeljev ua judnoruzrednUah vGribljah, C osnovcu, Božakovem in Tribučah, z dohodki IV. plač. razreda, nadalje začasno učno mesto v Metliki. Prošnje za vse do dne 12. avgusta okr. šol. svetu v Crnomlji. — Na jednorazredmei v Kopa j ah mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda, funkcijsko priklado 30 gld. in prestim stanovanjem. Prošnje do dne 14. avgusta okr. šol. svetu okolice ljubljanske. — (Brunerjevo gostilno v No^rem mestu) je vzel v najem g Fric Novak, v Ljubljani dobro znan iz hotelov pri „Slonu" in pri „Lloydu* in opozarjamo v tem oziru na današnji inserat. * (Dvanajst zaporedij sotrudnikom časopisov.) Razni listi so priobčili naslednjih 12 zapo-vedij' 1. Napišite veliko mielij v malo besedah. 2. Ne pišite dolgih člankov. 3. Pilite obliko in jezik. 4 Ne rabite nepotrebnih tujk. 5. Kar napišete, bodi zanimivo v slogr in zanosnem jeziku. 6. Z glavo naj govori tudi srce. 7. Držite se le stvarij, osebnosti postite ua strani. 8. Bojte se samo Boga. 9. Ne uporabljajte svojega glasila za samo-častne namene. 10 Izdelajte vse popolno in točno za čast svojo stroke in za narod. 11. Pretehtajte pomen besede prej, nego jo napišete. 12. Pišiti le na jedno stran j> < . j i, 'ruga bodi prazna. — Priporočamo sotrudnikom v posnemanje t * (Hitra posta.) Pri nas s-) večkrat primeri, da se poštne pošiljatve, zlasti pisma i a dopisnice, zamude za teden doij ali za štirinajst dnij. Na Hrvatskem je v tem ozirn še vse huje. Nedavno tega, je „Agr. Tagblatt" dobil dopisnico, katera je bila v Banjahiki oddana pred petimi loti in štirimi meseci 1 * (Ljubimec — morilec ) Čevljar Ž*k v Pragi je imel ljubavno zvezo z neko deklo Kvast*l. Ko je izvedel, da zveza ne ostane brez posledic, hotel se je dekleta iznebiti. To se mu ni posrečilo. Vsled tega je v večer prijel na cesti svojo ljubimko in jo vrgel v Moldavo, kjer je utonila. Slučajno sta dva u-ioža Žika videla, ko je dekle zagnal v vodo in tako pomogla, da je morilec prišel policiji v roke. * (Umor v sodni dvorani.) V Varšavi sta bila v torek obeojena dva nevarna razboj r | Novak in F ^orovič ua dosmrtno ječo. Ko so orožniki hoteli obsojenca odpeljati la dvorane, planila sta oba na glavno pričo Mejšaka, kateremu je Novak zabodel nož v srce, da je mož obležal mrtev. Vse to se je zgodilo tako hitro, da orožniki niso mogli umora preprečiti. * (Eksplozija v skladišči) V Lidvczah v Podoleki je v nekem trgovskem skladišči eksplodirala petrolejska svetilka. Skladišče je bilo hipoma v ognju in je zgorelo, še predno so prihiteli gasilci. V skladišči je bilo, ko se je primerila eksplozija, osem oseb, katere so vse zgorele. * (Skrbne policijo) ima alzaško mesto Strass-bnrg Te dni je dala po vseb krčmah nabiti lepake, na. katerih se čita 9Razgrajanje, popevanje in politični pogovori so policijsko prepovedani." Darila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Ljubljanski šenpeterski podružnici (ženska in moška) čisti dohodek od lepe veselice dne 5 julija v znesku 400 gld. — Podružnica v Novem mestu po blagajniku g. Ivanu Škerlju kot lutni donesek in po nabiralnikih nabrano vedo 100 gld. — Izvenakademična podružnica v Gradcu, po gosp. blagajniku Fr Hrašovcu 43 gld. f)0 kr. — Slavno uredništvo -Slovenca* v Ljubljani zbirko 17 gld. 15. kr. — Sentjakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubliani vkupe 105 gld. in sicer znaša: Ciril Metodov dar 32 gld. 20 kr., dali so gg.: Andr. Kalan in Iv. Vrhovnik po 5 gld., J. Gnezjda 2 gld., dr Fr. Lampe, kanonik, J. Rozman, dr. A. Kalim. dr. J. Lesar, A Z, Drag. Žagar, dr. J Dshevec, Jan. Oblak, Jern. Bahovec, Jos. Pich • ler, Fr. Trtnik, Jos. Vidmar, dr. J. Žitnik, dr. J. Krek, A. Stroj, dr. Fr. Useničnik, Iv. Vrančič, Fr. Ferjančič po 1 gld.; R. Merčuo, A. Zoreč, A. Zor-man, Fr Zorman po 50 kr. in M. Mihelič 20 kr.; letnina znaša i 1 gld., podporoina 21 gld. 65 kr., trnovski Mol.orjani po g. Fr. Ferjančiču 2 gld. 70 kr. in iz nabiralnika v trnovskem župnišču 4 gld. 45 kr. — Ormožka ženska podružnica 30 gld. 15 kr. — Podružnica v BraslovČah 17 gld. .'».'{ kr. — Po g A. Aškercu v Skalah pri Velenju dne 22. julija na pastoralni konferenci zbrani duhovniki dekanije Akalske so zložili za velikovsko šolo 23 gld, mej njimi ja podaril g. Kunej, župnik ponkovski 10 gld. — G. Matevž Rižnn, stolni kapelan v Celovcu, je poslal zbirko 187 gld 50 kr. —- Vsem blagim darova V *ni in nabiralcem uajpri-svčnejša zahvala! Tolika požrtovalnost mora vzra-dovati vsacegi našiuca, ki ima Še srce na pravem mestu. Na b i An j i skupščini v beli Ljubljani ne bode niti jedna podružnica zapis ina v črno knjigo narodne zaspanosti. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništvu našega lista je poslal: Za učiteljski konvikt v L j u b 1 j a n i: G. Bernard Audoljšek, učitelj v Dragi 10 kron, katere mu je izročil vrli župnik iz Prezida na Hrvatskem g. Rade Vlašič. — Svoto smo izročili blagajniku učit. društva, g. D i m n i k u, ki s tem hvaležno potrdi vzprejem. Vivat stquensl Dunaj 25. julija. Vladni listi svare, naj se nihče ne izseli v Transvaal, ker tam sedaj ni niti dela niti zaslužka. * Carigrad 25. julija. Ruski car je spo. ročil turški vladi svoje obžalovanje glede postopanja turške vojske na Kreti. Carigrad 25. julija. Srbski poslanik je storil pri vladi potrebne korake, da se pri pozna narodnost turških Srhov in se pri vpisovanju v matice na to ozir jemlje, kakor pri Grkih in Bolgarih. Atene 25. julija. Položaj na Kreti je tak, da utegne vsak hip priti novic do boja. Turki se zbirajo pred mesti in skušajo prisiliti vojsko, da jim dovoli ustop. Dosedaj se vojaki še niso umaknili, a očitno je, da simpatizujejo s turškimi napadalci. Vodstvo grških ustašev je sporočilo avstrijskemu konzulu v Kaneiji zahvalo za podporo, katero naklanja kristjan sle i m begunom. Atene 25. julija. Turška vojaška četa, poslana da prežene grško četo, katera je prekoračila grško 'nejo, da provzroči ustanek v Macedoniji, jo bila pri Karatsanu po krvavem boju od ustašev popolnoma poražena; samo trije turški vojaki so se rešili. Lille 25. julija. Nocoj so se ponovili protisocijalistični izgredi. Ljudstvo je pobilo okna župana, obeh podžupanov in več drugih socijalistov ter kavarno, kjer se shajajo socijalisti, popolnoma demoliralo. Urednik nekega tukajšnjega lista je bil nevarno ranjen. Rim 25. julija Menelik je sporočil vladi, da je pripravljen ujete laške vojake poslati v Masovo, če se mu zanje izplača odkupnina iu če se mu odpošlje od kralja samega podpisana pogodba miru. Narodno-gospodarsKe stvari. Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljub ljani. (Dalje.) 111. Zbornični svetnik A'ojzij Len ček porota, da je visoko c. kr. trgovins&o minieterstvo poslalo nastopni ukaz vsem trgovskim in obrtnškini zbornicam: „V svoji 473 seji jednajste ses'je doe 27. marca 18^6 je poslanska zbornica državnega zbora odobrila z nekimi premembami vladno pred logo, katbra obsega določita v varstvo odškodovanja glede količine in kakovosti blaga v prometu. S členom 1. vladne predloge se trgovinski minister po oblašča, da za gotove vrste domačega ir ' :j<-; blaga, ki je namenjeno za domačo trgovino in ae kakor že bodi zavito prodaja na drobnoin glede katerega je potreb io, da se kaj stori v varstvo pseti pri k raj sevanju kobčme, po zaslišanji trgovskih, in obrtniških zbornic aaredbenim potom propiše, da je tako blago, v kolikor 8e njega količina kupovalcu ne navaga, nameri ali našteje, le pod izrecnim ožim menilom množine (teže, mere, števila) sploh, ali s kakim natančneje določenim oznamenilom previđeno, smeti prodajati, v prodaji imeti ali sicer v promet spraviti. Po sklepu poslanske zbornice imajo trgov ske in obrtniške zbornice ob oddaji svojih poročil o takih naredbah zaslišati vdeležene zadruge, če tudi ima o vzprsjemu poslednjega določila v zakon razpravljati še gosposka zbornica in mora vse to še Najvišie potrjeoje dobiti, vendar je trgovinsko minieterstvo že zdaj ukrenilo, da je o načrtu prve naredbe, ki se ima izdati ua podlagi člena I , za slišati zadruge. Ta načrt se je sestavil na podlagi opetovano došlih poročil trgovskih in obrtniških zbornic, je torej vspbh natančnih obravnav. Potrebno pa je bilo izmej mnogih različnih predlogov zbornic in drugih faktorjev odbrati le nekatere primerne in se uajprve odločiti za obligatorično oznamenovanje le omb predmetov, glede katerih so zbornice skoraj jeduoglasne predloge stavile. Čestita zbornica se torej prosi, da o priloženem načrtu naredbe, s katero se za gotove vrate blaga propisnje kolikostn oznamenilo, Čim preje zasliši one zadruge v zbor ničnem okraja, katere z ozirom na predmete, našteto v tej narodb , pridejo v poštev. Poročila zadrug naj bi v prvi vrsti določila vrste blaga, katero se mora oznamenovati (§ 1.) v drugi vrsti pa naj se zadruge izreko, kako naj se oznamennje blago. (§ 2 načrta.) Zbornica se je ob sporočilu zgornjega ministerskega ukaza iu naredbenega načrta obrnila na udeležene zadruge za poročila. Doslej došla so 4 poročila in sicer ono gremija trgovcev v Ljubljani in zadrug trgovcev v Metliki, Kostanjevici in Kamniku. Na-pominani načrt naredbe se glasi: § 1. Na podlagi zakona z dne...........se odrejuje, da je nastopno blago, v kolikor se njegova količina kupovaicu ne navaga, nameri ali uušteje, le pod izrecnim oznamenilom množine (teže, mnre ali števila) smeti prodajati, v prodaji imeti, ali isto sicer v promet spraviti: gumbe, zaponke, žreblje, iglarsko blago, iglice, zakovice, vijake, čevljarske cvtke, šila, za-pončr.e samice, jeklena peresa. § 2 — V § 1. pro pisanj oznamemlo mora biti trgovski navadi pri- merno, lahko vidno in popolnoma razločno, :otn se more, kakor je že trgovska navada ali na blagu samem ali pa na tega ovoju napraviti. Če se ozna-menuje po teži, je pod to razumeti čisto težo. § 3. Ta naredba stopi v veljavo po preteku destih mesecev od dneva ko bb objavi. Iz poročil zadrug je posnet', da so za to naiedbo. Gremij trgovcev v Ljubljani pripominja, da j« natančna določitev seznama blaga vsled njegov«, mnogovrstnosti nemogoča. Odsek je iz prejšnjih sklepov zborničnih povzel, da se je ta že v evc:' prejšnji!* poročilih za to izrekla, da se sme blago, katerega količina se kupovalcu ne navaga, nameri ali našfrje, le pod izrecnim oznamenilom množin« (teže, mere ali M vila) prodajati, na prodaj imeti in sicer v promet spraviti, ker le na ta način je moči kupoval ca varovati oškodovanja. Ureditev trgovine v im pora i nam-m smislu je pa tudi v interesu realnih trgovcev, ker so tudi ti s tako naredbo varovani nereelne konkurence. Odeek je mnenja, da naj zbornica pritrdi naredbi. Će bo skušnja učila, da je v eeznam Bprejeti še drugo blago, bo to it.k visoko trgovinsko ministerstvo storilo. Odsek torej predlsga: Čestita zbornica naj ob predložitvi izraženih mnenj zadrug predloži svoje poročilo visokemu o. kr. trgovinskemu mininterstvu. Predlog --e sprejme. (Dalje prih) II. Razstava strojev za mod in delo v Monakovem 1. 1898. To mejnarodno razstavo priredi splošno obrtno droštvo v Monakovem s sode-lnvHPJeaa poly tehniškega društva v Monakovem. Razstavin pokrovitelj je bavarski princ Luitpold. Za odlična dela se podele odlikovanja v obliki jed-liotne kolajne Vzpored, poziv in določbe na raz-stavljalce se lahko pogledajo v trgovski iu obrtniški zbornici v Ljubljani. — Državne železnice. Na postajališču Senice, dosedaj vrejenem samo za osobni, pratežni in promet s celimi vagoni na progi Olumuc-Čelehovič-Kostelec se dne 15 julija 1896. leta sprejemlje tudi brzo-vozno blago. Dokler se ne uravnajo tarifni poti, se vzamejo sledeče takse z;i podlago proračunanju, in sicer od Velike Senice vČelehovice 416, v Draha-novice 22 v Veliki Lastein 28, v Horkj 28, v Nami.št 18, v Olomuo - Hodolin 43, v mesto Olo-muc 37 in v Prihaz 20 kr. za 100 kilogramov. — Isti dan otvori se za tovorno in brzovozno blago dosedaj za osobni, pratežni, brzovozni in promet za cele vagone urejena železniška postaja Stein-Irresdorf na železnici Bndejevice - S^lnau. Vozovi, žive živali in vnetljive Nt vari se pa vendar na tej postaji ne bodo vsprejemale in oddajale. Dokler se ne urede tarifna pota, se bodo sledeči postavci jemali za podlago pri proračunanju pristojbin Stein-Irresdorf Tovorno blagu kosov no-tovornega Iz ali v za 1O0 kilogramov I. in II razreda krajcarjev Adolfsthal....... 37 37 Budejevice loco ..... 56 56 „ transit južno . . 52 52 „ „ severno. . 56 56 Gojan........21 21 Zlata Koruna......31 31 moriti........ii n Kremž-RlHč...... 46 Hi Kiumtav....... 26 26 "/Aiutf Ptauies...... 21 21 Pnf«........ 49 40 Salnau........ 27 27 Srhwazenbach-II urka . . . 11 14 SF Najčistejši in najboljši malinčev sirup v steklenicah po 1 kg 00 kr. Raiposilja se tudi v pletenicah po 3, 10, 20 in 40 kg po 18 kr. I.ckiirnu lMcriill. ..IVI «iiif&-«»ijiiaa <2U48—18) LJubljana, Dunajska oaita. IZ ur<*4liH^a lista. Iavritllu* uli «*kavku(lvue drn-Ur.«-.: V Ivana Stiena posestvo (knrntor Anton Žuleznikar v Kočevju), dne 2i*. juliju in 2. septembra v KocVvju. Avgusta Gasparija posestvo v Rakeku, cenjeno 10.000 k d., dim 80, julija iu Lf9, avgusta v Logatcu. Jakoba saj na v Kurilnici tirjatev, nkujižena na posestva Anionu Bajna, cenjena It j»ld. 89'/i *T., dne 81. julija in 1*1. avgusta v Ilirski Hititrici. Franceta Kalana poaaitvo v Zabraaaiol. cenjeno 1091 gld*, dne 81. julija in 81. avguatn v Rado-ljicl. Janeza Jakopiča zemljififte v Hribu cenjeno 8480 gld. iu 88 gld., dne 81, julija iu 4. septembra v Velikih Lufičah. Umrli so v L jutiljanl: V otroBki bolnici: Dne 84, julija: Joflttfa Novak, covljarjova hfii, 4 mesece, krć. Meteorologično poročilo. "3 -> Cas opazovanja Stanj« barometra v mm. 24. 9. zvečer 788*4 ! 25. 7. zjutraj 734-8 ! t 2. popol. 734*6 Srednja včerajBn nornaalom. Tempe- rtlon I Vetrovi v C i Nebo Mokrina v mm. * 24 arah 10*9 143 si. jvzh. si. jvzh. ar. jjvzh, del. jasnu megla oblačno 4-4 Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah iu »tavali, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. ID-clx3lS^jo3^sl borza dne 25 julija 1896 tikupni državni dolg v notah..... 101 gld 65 kr. skupni državni dolg v srebrn .... 101 r 70 , Avstrijska zlara renta....... 123 , 70 , Avstrijska kronska renta 4' ..... 101 ,15 , Ogerska zlata renta 40 ,....... 122 „ 56 , Ogerska kronska renta 4'/(..... , 50 , Avstro-ogerske bančne delnice . . , 977 . — Kreditne delnice......... 862 . 25 , London vista........... 119 p 70 . NemAkj dri. bankovci ta 100 mark . , 5b , 70 p itO mark............ 11 , 72 , tO frankov........... 9 „ 51 (talijarifiki bankovci ........ 44 „ 35 , C. kr. cekini.......... & . 64 Dne 24. julija 1896. 4% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 18ri4 po 100 gld.. . 190 „ — , Dunava r«:g. srečke 5°/4 po 100 gld. . . 126 . 75 , Zemlj. obč. aviitr. 4V,°/M zlati čast. listi . — , — „ Kreditne srečke po lOO gld...... 200 , 50 „ Ljubljanske srečke......... 22, — , Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 . 00 , Akcije anglo-avetr. banke po 200 gld, , 156 „ 50 , Trnwway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 480 „ — 'M Papiniati rnbelj......... 1 26'/« . 1-6 • pod 6 -3 . O e > -5 -S rS g o 3 j "T ki. m DE _ c VK mm ja ca _ > > «~ A £.2 c »13 $ :z I .e1 8 I E I rt E § 1 o J- 1 mm fll W GLAVNO SKLADIŠTE najčistije luine KISELICE najboljše zdravilne in o*ve*.iijoee pliace, ki se je vedno dobru obnesla pri želodčnih in (revnih bolelbih, pri ladecnili ledic in ine-liurja ni jo priporočajo naj prvi zdravniki kot bistveno podpiral no »retltttvo pri Kar-lovovurSkih z«lrn\I jeiijiu m zdravljenji po VII. rabi teh toplic. (1008—4) ^VBI kTKUJl r.A POLJEDELSTVO t ^ » f9098—10) Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko 2222 parobrodno društvo v Reki. i«) Preko Reke /> ^^Hitre vožnje; V no^i od so- najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vi jota vozna črta (elegantni, z nnjve^jim komfortom opremljeni, električno >r ^T' S' bote na nedeljo ob razsvetljeni yT 1. uri v Kotor preko parniki) Zadra• Bpljtta in Gruča. Jk yS V.ik torok v Spljct-Metko-v'1* **aak petek v Lnftinj-Ztidar->r L™Spljot. Vsako sredo postni parniki y^ v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. T S Voinl radi se nahajajo v Wa.ldhelm-ovom ..Konduktoiju" itev. 593 604. C. ir. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda -veljarv-rieg-a od 1. jTj.aaJ.Jat 1S96, Nastopno otnenjoni prllmjitliit iu Oilhftjftlni č.-vn oausdaui bo r Mrc (jaž. kol.). Ob 19. uri h min. po noći osobni vUk v Trbia, Pontab«l, U*l|*k, fnl-TMc, Kr.iiiTi'ii j ['■'■>• , I.jutiiio, 607. HelztliKl v Atiaitno, Iiclil. (4iuuuden, Solnorfr.i.1. IiOinl-G»«tOitit /oll nit jf/viu. Iliomoit, Sl.-yr, l.iur. DUSaj vi» Amitetton. — Ob U. uri ir> min. r.jutraj maitnl vlak v Koćovjo, Noto moato. — Ob 7. url 10 min. onobiu tI»V v Trbli, i'outnlial, Iluljuk, (^olovoo, l-"r»n- -oimfnut.., i.ml...... ! luuiii bm HoUtlial t SSoliiofrma, Stoyr, Lino, lluilojnvio«, Plienj, Marijino ram, Hnt>, Kranrova rare, Karlova varo, Prago, Ijipako . •>/ Amatrtton ua Dunaj. — Oh 13. url Kti min popoluiluo moiani vlak v K ■!.••• vj.>. Novu maato. — Oh 11. uri 50 roiu. dopoluilno osobni vlak t Trbli, l ■..i,t. ■.l..■ l. Hnljak, Celovec, Kranienifuito, lijubnu, Helithal, Dunaj. — Ob 4. ari popoluiine oiohtii vlak v Trbtš, liuljnk, 0«loven, I.jilliuo, oea 9ola> thal v Solnograil, 1......1 -Onatuin, Zeli ua jarem. Inoinoat, lin-,-"iu-. Ourlh, (iiMievu, Paria, Ktovr, l.lno, OmUudon, Iiclil, ltmlnjovlrn, FUenj, Marijin* rare, lleb, Francovn vare, Karlovo TSN, Prago, l.ipiko, Dunaj via Am« • tolttin. — Oh 0. uri 30 min. ivoćor mo*aul vlak t Kn6ovje, Novo moato. — Ob 7. uri 44 min. avoiior otohni vlak v Drnco-lilod. — Vrhu toga ob 6. uri 30 min. popoliitlue viako uoiloljo in pravnik r 1 «■ i '• i■ ■ i l*rlli4»«l v I.JulaljMiui jni. kol.). Ob n. uri ..j min. ajiitraj oaobnt vi.-.k a Dunaja via Amntotten, Ftolnogral«, Iloljuka, OaiOVCa, Franaen»f«zte, 1'ontahla, Trhiia — Ob H. url jr> min. ■ vecor motani vlak ia Kočevja, Novoga mnata. — Oh 9. uri 4 min. avečor OMbBl vlak i Dunaja preko Amatottoiia, ia Iilpaije, Prage. Francovih varuv, Karlovih varov, linhn, Marijinih varov, I'lziija, Budajarlo, Soluognvdjt, I.Jnlnn, DoLjnka, Celovca, PonUhla, Trhiia. — Vrhu toga ob 10. url 36 min. zvečer vanko nedeljo in praznik Iz I.oaoc-lUeila. >.i!» đri. kol.) ii Katunika. Ob 6. uri M miu. zjutraj, ob It. uri lf> min dopoludn«, obrt. url SO min. zvnrer, ob U. uri [>f> miu. zvečer. (Poalcdnji vlak le oh nedeljah lu praznikih.) I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžet! Ljubljana Cr. FLUX Breg št. 6 ,„ #•««••- iiii|ii<»: \ ««■ KOHtilnlMkth iu r.iiH4»l>iilli l. iiIihi-Ic za tukaj in dragodj 1*.»» urul-U-i i» h*t;ii j n i ) pri J. špalek-u v Kamniku. Zemljišče, pripravno za opekariM se da v najem ali proda blizu tobačne tovarne. Jako dobra ilovica. — Natančneje ae izve na Tržaški cesti št 27. ('J/12—2) p r i m o s k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi |>i. vrniti, pol kil« B» Hb kr. /. un» ii m. vro.liuli po* i i u 11 11 11111 \r. i Ifl i. .iv j« trebil i'ariti na ir.v u im ■RToja a imenom.* Kathrcincr (lljlii) —12 mm \/o I i Ko zalogo .--liT^rO I EF, priporoča J. Soklič. M i Z naj razno vrstnejšimi, slirikrnt na ilmi svežimi, ukusnimi, % zdravimi in slastnimi, v I slaščičarski in pekovski obrt spadajofiiiui izdelki postrcza točno tvrdka i Stari trs; Št« 91. (1734) £ Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vrst lcria.li. n.©, $ "VSLg-o, rž-eii Icr-L-Lli. 1t> prepečenec ("\7"o.-nille-ZS-^-ieToa.clK:). Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval "742> lastnega izdelka za daui«, froapodo in otroke je vedno na izboru. VsakorAna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vso mero ho shranjujejo in zaznumenu jejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vpoalati. Kavarna I. Lekan („Pri Virantu") Podpisanec se priporočam k1. občinstvu za obilan obisk mojo kavarno ter zagotavljam dobre pijnče ter točno postrežbo. „ , Z volcspoStovnujcm IVJIll J-.4»l«lin, (1727) kavarnar. ji| ursnsisrsrsjs^rsiEusisjsjsrJ Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov J. S. BENEDIKT Ustanovljeno I inh liano pri ..predici 1.1830. LJlIUlJcincl pri krifu". Ststri trg* žit. 3. ©. 2007 Pr^kupovalcsm tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno. j.'zor Alojzij Erjavec j.'zor (1788) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča sc prečaat. dubovldini in slav. občinstvu za oh-lno nar oče vanj« r-/.no-VTltnili obii vni, katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpreprostejšo uhlikc. Mero ne shranjujejo, Vnanjim naročilom naj se blagovoljno priden« vzorec. 'eJF'^'eJ^ HV^ff^VT ^9ff^9S^Sf ^tv^eji^ejs- E Sobni^likar Poljanska cesta 17 Josip Erbežnik Sobni slikar Moste lzvrinje vsa v to stroko spadajoča dala, kolikor mogoče po najnižjih cenah, («8 6) Za ukamo In trpežno delo »o Jamči. rjQT~ NaroČila pismenim potom: BCoste it. 33. Fr. Kaiser I a Tapetniška kupčija obreza ...j.^i'.'„,i,J*r.i-.. E puškar v Ljubljani, H Šeli'iihiirjroT« ulir« it. ti |T1| j| priporoma svojo veliko zalogo oroija za « II lov ln osebno varnost, streljiva in potreb- S£ H ščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih \\ 2 pnSkah in ptičaricah, ki jih sam izdelujem. JJ \t Popravki se izvršujejo v moji delavnici. O jrl«l. samo stane pri meni tin UMMlroc iim p«T4>-lli (Frdrr- m «i ral / r ) iz najboljšega blaga solidno narejen. Ne zamenjajte mojih kot najboljši znanih mo-drocev z onimi, kot jih tukajšnji mizarji nepopolnoma IzvrAene ponujajo. Žliuule« od 17—30 *cld-, divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (1737) po najnižji ceni. 10 Šcleiil»iiri{ove ulice 1. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od ti gld. naprej do *J.'» gld ^aAAAAiS^AAAAAi^ < IVAIT XrRA.IT ► % Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 r 4 priporočata p. n. Čaiit. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstnih ^ j pečij in glinastih snovij £ j kakor tudi ^ l štedilnikov Z a in vstdi v to Stroko apadajoč.ih dol po w * nizkih cenah. (1780) r 4* W W W W W W W W W ¥ V BIOMOI k ,k ^ Voiliiiiiln It« :t 6 priporoča p n. občinstvu, zlasti gg. po-¥ sestnikoui konj in votov, svojo kovaško abrt Ljubljana, lliui.ijslaa ceista s<. lit. ToTarnlška zalogi šivalnih strojev in vslocipedov. Ceniki zastonj in franko. la dal nji vsa v to stroko spadajoča deta, ; posebno priporo/a gg. hišnim posestnikom vezi za stavbe ter jamči za dobro delo in točno pot režim miomotioHOH ' Anton I^jre«l«:C3i? Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili havelokov itd. ( HiicUr I*'* iii«m*I se po najnovejših uzorcib in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgntovljajo. (17.'M) ■Iv Cx. Tonnies v LJubljani. Tovarna sa stroje, železo ln kovlno-llvnloa. Imilnlujn kot |,iiiuliiioai: vse vrste strojev za lesoreznloe ln z age. 117.3-2) VrovtiiBe uelu napravi) in oikrlmjo |>i>riiK!iu|i> |n Itoll.- |>u iikjtiuljii insUrl, •lučaju« liirl.iiit- iu \..«llil. Itiilrsil / / Veliko zalogo telegramsuknenih ostankov (174U) prodam poc^. ceiTLO. Hugo Ehl? Prei škofijo stev. 2. i mImiio« I |< iio I« Iti ISI7. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS LJubljana, Turjaški trs; It. 7 iu Oospodske ulioe (Knozjl (1733) dvoreo). T^mt* l>etter Hij-U-TolJa-rifa*, Stari trgr e_tt©Tr. 1. W Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu m> tudi dobivajo VBakovrBtni kmetijski stroji. Tos^bno pa priporoCtun svoje izvrstne Mlnmo-I rvKiilce in nila-lltiU*?. katere se dobivajo vzlic njili izbornoati ceno. (1741) Ceniki sastonj ln poštnine proato. Prej M. Uoak Albert Robida M Prej . Ur.ak v Ljubljani, Rožne ulice št. 5 izvr&ujo po najnižjih cenali sobni slikarska dela v vsakem slogo in ima tndi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dola na deželi so vzprejemajo oh vsakem času. — Naročajo ae dela lahko tudi pismenim potom. (1743) B-rato. Bborl S Ljubljana, Frančiškanske ulic« 4. gf Pleskarska mojstra c. kr. državno in £ c. kr. priv. južno železnice. ^ Slikarja napisov, % itavblnsk- in pohietvena pleskarja. % Tovarna za oljnate barve, lak j in pokoBt. (1744) S Zaloga oriKliiHlui't;.! karlM»Itne|w. y MaSčoba za konjska kopita in usnje. % l*i___ii-----WS ME e h a n i h <174f,) Ivan ŠkerI ] Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Izdeluje in |M»|>r»»viju a jil-v-uln«^ »*tz*i>i« in v«^l«>csi- !| « ter se priporoča p. n. občinstvu I za izvrSevanje v njegovo stroko spadajo-I čik del in popravkov po najnižjih cenah. ^ Vnanja naročila «e tafn« iEvrsujejo. 23 HENRIK KENOA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (174H) _J ANTON KOSIII 4 ♦♦»♦♦♦•>♦»♦« «#•»♦»♦♦♦♦♦♦»♦1 t t v Ljubljani, v Kolodvorskih nll-* oab it. 39, poleg Jut kolodvora {priporoča svojo BalogO izvrstnih J |«riuoni>* »e ^ MCr«»if> in |er-4 mena »a AIvmIi T po nizkih cenuh. e ykW~ Kovčeki „sb ffrois" g8- trjovcora J po najnižjih tovarniških cenah. (H*') e ♦»#»♦♦♦♦♦ »♦e^e» Ign. Tasching-a vdove ključavničarstvo 1748 Poljanski nasip it. 8 (Rtlihtia Iiift»> pripor«.ča hvojo bogato zalogo štodilnih ognjišč ntft|prlprop»t*»t*llk. kakor todi nu|ll-■i. j Al ti, z loltO medjn ali mesingom monlirunih za obklads a pečnicami ali kablami. 1'oprMvlJenJa liUr» ln po e#'nl. Vnanja naročila se hitro r/. v r Stt-o3I le svojim! Kavarna < < I 1 KLircL mar Ljubljana ^l74y Dunajska cesta št. 5 1122 Podpisanec sem dne" 17. in 18. julija t, 1. spoštovano gospo Marijo Meivl, postilničarico pri Virantu", brez uzioka z razžaljivimi besedami težko n;i njeni Časti razžalil, kar tukaj javno kot popolnoma neresnično preklicujem. V Ljubljani, dne 24. julija 1896. (2723) Franjo Blumauer. Mlinarja išče graščina Zajezda, pošta Budinščina. Dobiva hrano in stanovanje in do 15 gld. plače na nvsec. ['2724) 100 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krnjili gotovo in poBteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Verd ion s tJ H u.I oN u JtloNHe na I>unn|n. (2482—8) ! Vozni listu y Se?. Ameriko S (264*)—3) pri nizozemsko-amerišk i parobrodni družbi, i I Kolowratring U J IV Weyringerga88e 7 4 1 •DUNAJ.! Vsak tinti odftravu z Dunaja. ^ Pofatstalla xnHtnii|. ^ Pozlatarskega pomočnika in učenca tetlcoj vzprejme "IT rane T o m n 11 (2702—2) podobar in pozlatar, Križevniški trg štev. 1. Sodmžnik (Companion) ki ima gotovine 800 do 1000 gld., se iicfl za neko podjetje, katero bi se gotovo rentovalo. — Več pove iz prijaznosti upravništvo .Slov. Naroda". (2698 -2) Vso zlomi j ©si o steklo, porcelan, les itd. lepi najbolje slavno znano v LiibHcku jedino premovano lEPl/uLes - Sta/UL£ex - lepilo. Samo pristno v steklenicah a 20 in 30 kr. pri Franu Kol P na ai 1 n-ii. (1652—16) 8686 Za slabotne osebe trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih kakor tudi za blede in mcdlujočc otroke *4«3 It ] >4)l*l«l>ljlL železnato Trin.0 lekarnarja PICCOLI-ja (lpri angelju' v Ljubljani c prav p c-voljni»a. rvspelicra. (2686 - 4) Steklenica velja gld. 1- , 5 steklenic gld. 4 50. Pofitna narOfiila se izvrsć obratno; poštnino plača naročitelj. »66 Razglas. V koiik 11 rano imuno Josip« N«.-ver-ju 1% SI. .Ii-iutji spadajoče špecerijsko in manufakturno blago s prodajalniško opravo vred katero se je povodom popisa in cenitve cenilo na 9feft86 u 1*1. 90 Ur., proda Ne vsled sklepa upniškega odbora po čtz ponudbenim potom največ ponujujočemu. DotiČne ponudbo naj so dopoftljrjo nsjpOl leje do 1. avgusta 1896 podpisanemu upravniku mase. Konkurzna masa ne prr-vzame nobene odgovornosti glede kakovosti ali kolikosti glede (ng.i v konkurzno maso spnd.MJo'ega blaga, niti g'ede slučajnih pomot v inventarju Dotični inventai- si more U pogledati vsak kupovalec pri upravniku m.is ■■. Dotičnik, katerega ponudbo bode vsprejel olbor upnikov, mori naj-pozuejAe v treh dneh, ko se mu j- prijavilo, da se je njegova ponudba vzprejela kupnino uplaiati v roke upravnika mase, kupljeno blago pa n;ij dulje v osmih dneh po plačilu kupnine prevzeti. Vsak ponu Ink ostane s svojo ponudbo v zavezi, dokler te mu o istej re naiaiani iklep cdbora upiriov. V Kostanjevici, dne 17. julija 1896« [S6M—8) Aleksander Hudovernik, o, kr. tatar, upravnik mase -A ki M j I M« 1 v«, ,+ • Miiia * +2*0». JP. 23.. Udojam bo najuljiaincje naznaniti, da bodsn prevzel vodstfO od Btclnfeldsko pivovarne bratov Rointnghaus v Oradou v najem vzete, staro renomirani gostilne g. Maksa Brunerja v Novem mestu v torek dno 38. t. m. Potrudil so hodom kot zastopnik imenovano pivovarno s po-aorno postrežbo, ukusulml Jedili, lzbornliul vini, posebno s pristnimi dolenjskimi vrstami, kakor tudi z najbolj lim RjI-nlnghauskim marčnim pivom p. u. goste najlioljo zadovoljiti /a prijazen obisk prosi z velcBpnstovatijora Fric Novak prej glavni natakar v hotelu „T.!oyd" v Ljubljani. m* m* :K:> Zaloga piva pivovarne Reinlnghaus Je v Isti nisi, kjer so se poveksale ledenltke kleti, iu so vabijo gospodju gostilničarji prijazno na odicinanje sploSno znanega izbornoga marčnega in uložanega piva v sodth ter so zagotovlj« izredno po-■Oma postrežba. (2720_1) T T T T T T T ? T T T T T T V T t ¥ t T V i i i F- Časserananti \ krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. umi blagajnice drž. železnic uradnikov se priporoma slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblok |> k r., vršila se bod* pri podp sanetn niagistratu (v pisano Htavbinsk--g t urad i) ponudbsHia obravnava dne 10. avgusta letos oh 11. uri dopoludne; vzprej^male pa so bodo do tega č;isa tudi pismene ponudbe. To se naananja z dottavkon, da so tu st.nvbe tikajoči načrti iu jiroračuni, kakor tudi stavi).nnki j'Oj,'sA^ Ac* sredstvo proti yv^\ Jt* S aiirjina iij-cMiiii, Inljcm na pod- >^v^* %,v (•«ab m V K' Onig iii trdim S ftvo "'S I"'7"' n''''1 prsi "v* ^Jr Pisiin aol« v^^^v s ogled v W S \ t S**10' i",i7|"'Mlj;ilii!n: ♦t^ L Schwcnk-a lekarna s^/^ 1860-88 Moidllug-Dunaj. s^j/ Pristen samo, it inata uavod in šr^r oblil varatveno sssmko in podpis, A ^ vv>/' J'" ,!: «"r',-,'n» Jor'.i 1 :i \^^^ 1° aavrnt vce BaSJ vrecinc j:>:r...r. Ibt. u « L n tk i-.ui : .1. M iyr, Mardetsi-bliiger, U. pl. i\iiJu'»e,iy.(i. lic oli.I^. I I . . i; t !:•!". .i II <»\t-ni S. \A. SJadoi if, P. il.iika; i k »m.tik u J stotnik { i Ctelovel A Bgger, W« Thurmarald, J. H:rob»-oltei ; i iii' '.i.ii a a : • iugui j % T ruti (n I Ko-to) t". Mctinor; v KtliHli.ll F Schil/., Pr. K. KTuiapf; v taorlol G. B, Pontoni: v Woiia* berstsj A. Butb ; % Um* u c i K .-i>i,l;: i Itivd-uoiii 0. B Andrieti; f Iliriji Josip VVarto; v itiifi«»v |lel A Robla« ; \ «>IJI K. (idla; v <'r-iioiiiliu: I' Haika. 1 muki s < »f* » ti 5 traverze, železniške šine, vsakovrstno S 6 železo za vezi, strešni papir, štorje Xg jfij za obijanje stropov, samokolniče, Xg k cinkasto in pocinkano ploščevino, >a< vsakovrstna kovanja za okna in vrata, 68 u( sploh vse, kar m pri sfavliali potrrlnij« ni |^ priporoča po zelo xnixanih cenah JjZ Andr. Druškovič S trgovec z železnino (sii78—si) Odvetniški začetnik, ižče službe. Ponudbo pod „konolpljent" upravnifitvn „Sloven-skepa Naroda-. ('2716-'2) Hiša v Mariboru solidno zidana, z jednina nadstropjem, h milimi kletmi, na Ogla Mellinške in Kiieliuberjeve ceste, blizu kolodvora, za vaako trgovino jako pripravna, s© •pxrdL2t. N;.tam*neje pove lastnik A. Lenarčič, profesi r v Križevcih (Hrvatsko). (2?u—2) Služba tajnika pri o k rafiiom odboru v Šum rji (St. Marein bei Erlachatein) )«* raipisaim. Trofinje s potrebnimi spričevali je vposlati «!«> !.">. av((iiN<,«•■• ((pit«) mu ir«>*|M"l«' « kt.km.iii, 1 Voin |ki gld — nO du | 40 kot., . „ 4 ftO „ 7 60 lit Miriilnlliiii ffii, 1 SO do K>d. 910. ■a |»«»r«tv inHti.i'1 ciU fthi. s'30 do 4 60. IU liiininilui pradir.jiiiikov od t.'Id B 16 da — S" 3 o S = t r 9 - < * a I 0 o «9 O 1 ; 3 V S n g 3 B 3 M 1 S fL II -* ^ o s h I ; n 3 O Za brezhiben kru) in najsolidnejSo postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalagstelj perila več c. kr. cashuSkih uniformovaliAČ in uni-tbrmovanja v na-,i r in kr. vojni mornarici. Stupa za ali svinjski hranilni »rasico in redilni L prašek. \w|I»<»IJ*<' varNivcito In «lljete-li«'iio «rc ženskih klobukov razpošiljam poštnine prosto in zastonj, Henrik Kenda v Ljubljani. Najnovejše pesni A- Aškerc-a (Gorazd), V nafti zalogi so ravnokar izšlo: Lirske in epske poezije napisal Aškerc. (9705—a\ vm\ htranij. Cena broširanim gld. 1*30, po poAti gld. 1*35, Cena elegantno vezanim gld. 2.—, po posli gld. 2*10 Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna v Ljubljani. Največje skladišče raznega semena n. p.: nemške, Štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, rasnih vr«i pesnega semena, Hplošnu znano kot najboljša krma /a živino; travnega semena za suhe, mokre, pR-M''rru' in plinovite travnike; velika izhera semena za salato, kumare, peteršilj, zeleno, sladki grah, fižol m vne druge vrste semena za zelenjad. — Troseč mnogobrojnega p< Moderci izvrstne fapone, najboljši izdelek (2220—16) ll»J«?tfcll€kJc pri -Alojzij\X HPOXSCl^-6 Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. Carbolineurr statisti io alabaster- T ponuja ■nijrnirjr Adolf Hauptmann V L]"a.bli ani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja. (27io- i, Zahvalivši se najlepše zu dozdaj mi izkazano zaupanje, usojam se naznaniti, da sem ustanovil zdaj v I*4f»jVi^il* ulieali lastno novo delavnico v večjem stilu ki je opremljena Z najnovejšimi pomožnimi stroji io moro ustre/ati popolnoma vsem tehničnim zahtevam ter prosim, ker imam na |*MpolagO izbrane delavske moći, da se me tudi nndalj«* počasti z n*iroi*ili; posebno se priporočam za dobavo zidovnih vezij, vijakov, strojnih delov iz kovanega železa, vratilnih oknic, kutere jedino jaz izdelujem tukaj, potmi za finejsa umetna ključarska dela, kakor vrata, ograje za balkone, terase, stopnice, grobe, vrtove in koniunije, križe in figure za stolpe, dalje za svetilke, lestence, hišno opravo iz kovanega železa, predstreske, izveske ter druga konstrukcijska dela. Frevdarki stroškov in risarije brezplačno in poštnine prosto. S Bpofttovanjem (2G41—G) stavbinski in umetni ključar. 1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1514